^^daa--- ^ is pr»*nikoT rlMB «*otl a,Uy •»«* Saturdajs, iod.r..* Holktej-. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Offles of Publtcattoni 1067 South UwiMlaW A to. Tolo^hon., RockwoU 4*04 jj^VEAR XXXI. Com luu jo »«.00 •Um Jmumtjf U. IMS, it Mm ___ 01 OSI—»> MM—k. ufer IImAA«! Cuo.r«. of i. liti (Hit AGO, 1LL., ČETRTEK, 18. JULUA (JULY 18), 1940 Subseription »6.00 Yoorly ftTE V.—N UMBER 140 tpprava o bodočnosti tropskih kolonij iaCRT gospodar- r SKE zveze LxicoCity, 17. bo podprla vse načrte, ka-b«, odobrila Neameriška -jerenca v Havani, Kube. gle-llitaristične obrambe zapadlem^," je izjavil fmanč-nkuster Eduardo Suarez. treneš se bo pričela prihod- (0. Accoptanc« for aailing at »p«ciol rats of posta«« pr®vtd*d for McUon U08, Aet of Oct. 8, 1917, »uthori««! oa Jaas 14, 1«1>. JAPONSKI MIUTA- i» iilejsko vlado |R|ST1 STRMO- AVILI VLADO jo in Italijo amerika podpira kitajsko g^rez, načelnik mehiške de-ije, je izrazil mnenje, da bo-; |Uvna vprašanja pred kon-:obolj gospodarskega^ nego rističnega značaja. "Kon-^ bo morala razpravljati o jjtvi ekonomskih problemov, iih ie potisnila na površje mpkz vojna," je dejal. "Ta rv velikem obsegu uničila zu-njo trgovino. Mi moramo naj-| k »časno, temveč trajno re-teh problemov. To se bo dilo. ie bodo vse ameriške ive kooperirale pri vseh ak-i gospodarskega in vojaške-i tnačaja." Jtisgton, D. C., 17. jul. — vo je, da bo vprašanje bo-Statusa evropskih poee-j in kolonij ob zapadni hemi-ri igralo veliko vlogo na Vse-ki konferenci. Državni lik Hull je povedal, da repre-ntje 21 ameriških republik i jo to vprašanje. Prišle so itije, da te republike raz- Čilejski poslanik se vrne domov Madrid, 17. jul. fc- Španija je I Ojačanje vezi x Nemci Tčeraj nenadno pretrgala diplo-matične odnošaje s čilejsko vlado... German Vergara, čilejski poslanik, je dobil potni list z ukazom, naj se takoj vrne domov. Španska vlada je istočasno pozvala svojega poslanika vi 17. juj. _ Pod priti-Santiagu, Cile, naj takoj zapu-Lkom miiJtaristične klike je blati mesto. ia vlada, kateri je načetoval ad-Zunanji urad v svoji izjavi mirai Mitsumasa Yonaj, strmo-pravi, da čilejska vlada ščiti gUvljena. Ta je bila v zadnjih rdeče elemente, ki so prišli tja tednih silno kritizirana. Milita-is i panije, obenem pa vodi sis- rj8ti 8o ji očitali, da je zamudila tematično kampanjo proti špan- zlato priliko, ki je prišla s kapi-ski državi in uatanovam. Go- tulacijo Francije in Holandije, •miki na čilejski radiopostaji ki imata bogate kolonije na v svojih govorih žalili gene- Daljnem vzhodu. Te bi morale Obtoki Chieago. — Leo Zevnlk iz La Salla in Martin Potokar iz Lyon-sa, 111., pionirja SNPJ ter Fr. SpietzmiJler iz La 8alla ao 15. t. m. obiskali gl. urad 8NPJ in uredništvo ProaVite. . Belgrajaka radtopOHtaja spet deluje I Chieago. — Kratkovalovna ra-1V a 2 n a posveto diopostaja v Belgradu, Jugoslavija, ki je dva tedna počivala zaradi neke tehnične poškodbe, je te dni obnovila oddajanje programov za izaeljence v Severni n Južni Ameriki. Programi «e i rala Franca in Španijo z odo- priti pod japonsko oblast, toda »ravanjem vlade. Španija ee premier Yonaj ni izkoristil prili-e odločila za prelom diploma-1 ke in s tem si je nakopal jezo mi ačnih odnošajev, ko so čilejske avtoritete zavrnile njen protest. Odnošaji med Španijo in či-ejsko republiko so se pričeli krhati v času španske civilne vojne. Čilejsko poslaništvo v Ma dridu je dalo zavetje več španskim lojalistom, ko je bila voj na končana. Ono je bilo tudi obdolženo, da je omogočilo beg dežele več španskim komunistom. Santlago, Cile, 17. jul. — Informirani krogi poročajo, da bo čilejaka vlada poverila vodstvo svojih diplomati&nih poslov v Madridu poslaniku Brazilije ali je že večkrat naglasi!, da je za Argentine. Vlada še rit uradno komentirala prelom*' diploma tičnih odnošajev s Španijo. Zadnjo nedeljo so se,v San tiagu vršile demonstracije, ko Padec vlade je sledil resigna clji vojnega ministra Hate. ----. •wvlUr«dna »S«ntura Do- i mandat nad kolonijami, ^ " £ TVTo ti nad francoskimi lnhoW ^SS^Z v Jff] ^Ž^ei" ker so pomagali pri zatiranju1 * ^ nacijakega puča, v katerem je bilo 66 nacijev ubitih. Hull je namignil, da bo rferenca v Havani zavzela de-stališče glede tega inja. avno Drugi važen problem se tiče Predsednik Roosevelt je gal ekonomsko zvezo ame tih republik, ki bi preprečila tijiko prodiranje na tem kon tu v »lučaju nemškega po-Velike Britanije. 8enator George, demokrat in senatnega odseka za zuna-iideve, je svetoval previd-Poudaril je, da ne naspro-Rooneveltovemu predlogu »prejetje tega predloga momentu, ko divja vojna bi lahko potisnilo ame-države v konflikt. On je •val. naj Združene države »jo posebne evropskih dr ' t odobritvi jo latinskih repu-'t v interesu obrambe zapadne liifere. lolandski poslanik :il nacije Obsodba letalskega ®*P*da na Rotterdam J^hington. I). C„ 17. j„l — »oUndhko poslaništvo je obja-»Marat ijo z ostro obsodbo 'etaUkih napadov na 'dam v teku naeijake in- Holandije, "ki so povzro-J^jvefjs. uničenje, kar jih zgodovina." litaristične klike. Japonska bo nedvomno dobila režim, ki bo delal tako kot bodo zahtevali militaristi. To pomeni, da bo vodil odločno politiko na Daljnem vzhodu. Cesar Hirohito, ki je odšel svojo vilo Ob morju na počitnice, se bo danes vrnil v glavno mesto. Pričakuje se, da bo poveri sestavo nove vlade bivšemu premier ju Fumimaru Konpeju, za govornika načrta vlade ene stranke, sistema, kakršnega kakršnega imata nacijska Nem čija ln fašistična Italija. Konoe tesnejšo zvezo med Japonsko, Nemčijo in Italijo. Domače SPANSKI DIKTATOR ZAHTEVA GIBRALTAR | Naciji maprotili z masnimi napadi na Anglijo Demohratjenomini- ITALIJANSKE ali Roosevelta! POZICUE V LIBIJI BOMBARDIRANE vanja v berlinu MADRID, 18. jul.—Diktator Franciaco Franco je v svojem ................. _ govoru ob priliki mllitariatitalh oddajajo dnevno ad de"se«*h do|eerea»oniJ, katerih ao enajstih zvečer po vzhodnem ča-l«» voditelji armade, bojne mor- narice in letatoke aile, zahteval od AngUj« vrnlUv Gibraltarja, mogoča« trdnjav« ob vhodu tka-doaemakega morja. Zgodilo m je prvll, da je vladar aeaavoje-vaae Španije atavll javno to aa htevo, daai j« propaganda sa su ali od devetih do desetih po centralnem čaau (eno uro prej po lokalnem čikaškem času) po valovni dolžini 19.69 metra in 16,240 kiloslklov. Nlkoto Tesla 84-letnlk " _ __ | New York. — Nikols Tesl«, I «kapaa»lja Spaalje v" teku «• od »lavni hrvaški učenjak, je pred »adnjega aeptembra, ko je is-nekaj ^lnevi praznoval štirlin- bruhaila vojna v Evropi. Fmn osemdesetletnico svojega roj- co Je v svojem govoru nagtoall, stva. Prejel je mnogo čestitk iz da lata oboroženo allo dva mlll-vseh krajev sveta, toda najbolj Jona vojakov, ki je pripravljena je bil vesel čestitk hrvaškega liti v boj proti vsakemu, ki bi od bana drja. Ivana SubašiČa in | rekal Španiji njeno pravice. svojega ožjega rojaka in prijatelja Mihaela Dučiča iz Garyja, Ind. Tesla Je bil vojen U. julija 1856 v Smiljanlk pri Gospiču v skaloviti Liki na Hrvaškem. Stranka se izrekla za obrambo kontinenta Chieago, 18. jul.—Demokratska stranka je sinoči prvič v po itični zgodovini • Amerike šla preko tradicije in imenovale predsednika Roosevelta za kandidata za tretji predsedniški termin. Predsednik je bil nomini-ran pri prvem glasovanju; od 100 delegatov Je glasovalo zanj 946, dočim so drugi štirje kandidati prejeli skupaj 149 glasov. Roosevelt je bil "dreftan," to je Imenovan proti svoji volji, kajti prejšnji dan je izjavil, da ne želi več kandidirati. — Demokratska stranka je sprejela dolg volilni program, v katerem se je med drugim iirekla sa obrambo Mon-roejeve doktrine, to je vseh ame-rlšklh kontinentov v slučaju napada ln sa pomoč v materialu napadeni demokraciji kjerkoli, toda proti pošlljatvl armade izven ameriškega območja. Clevelanctoke novice Berlin. 17. jul. — Tu napov«-duj«jo, da bo Hitler kmalu odredil masni napad na Anglijo. Predno se bo to zgodilo, jj bo stavil "zadnje mirovne pogoj«." Po iajavi nacijskih krogov j« Hitlerjev« cen« sa mir z Veliko Cleveland. — Dn« 16. t. m. je I Britanijo vlaoka. Pogoji bodo nenadoma umrl «nanl slovenski uklj učevali takojšnjo poravnavo trgovec v Collinwoodu Frank kontinentalnih problemov, vrni-Mulec, star 82 let ln rojen v Gor- tev kolonij, katere je morala njem Jezeru pri Uoiu. V Ameri- Nemčija odstopiti Angliji po pr-ki je bil 27 let in tu zapušča še- vi sVetovnrvoJnMn ustanovitev no, sina* hč«r ln tri brat«. — | novega reda v Evropi. Mezdni zakon ne — ... * • bo amendiran Predsednik Roosevelt pojasnil smernice nja nove in splošne politične strukture izjalovili. Waahington, D. O, 17. jul. — Ameriška vlada se je postavila na stran Kitajske in dala razumeti Japoneki in Veliki Britaniji, da Je proti zatvorltvi ceste, ki vodi iz Burme na Kitajsko in po kateri slednja dobiva orožje Ta cesta Je Arhitekt priporoča novo\ obrambno orožje Chieago, 17. jul."— Ako ruski letalci lahko mečejo tanke nao^mlje bojni material, ni nobenega vzroka, zaka edina vez med Kitajsko ln zuna- Američani metali čdne ki lahko 8Vetom. drvijo z brzino 66 milj na uro, v * _____ vode, kjer se nahaja sovražna Državni department je podal bojna mornarica. Tako pravi F. formalno izjavo, v kateri pravi, H. Early, mornarični arhitekt in »fa |ma ameriška vlada legalne izumitelj motornega čolna, ki je interese na Daljnem vzhodu in po njegovem mnenju učinkovito je vg!ed tega proti zatvorltvi obrambno sredstvo. On govori gtrategične ceste, ker bi to ovi kot avtoriteta, kajti v svetovni | rai0 BV«tovno trgovino, vojni je bil član federalnega plovbenega odbora. Early je dejal; da čolni ne bi ime" ""J * ker bi jih kontrolirali radijski valovi Vsak bi bil Louia Ponikvar je) bil zadnjo nedeljo pobit Dri aviomobilaki ne- areči. Nal _______ Frances Kučar si je po nesreči zlomila nogo ln se nahaja doma v zdravniški oskrbi. Američani v Parizu v stiski Finančni zavodi zaprli vrata Načrt glede preureditve Evrope določa razdelitev kontinenta v dve coni, kateri morata fcen-trotirati Berlin in Rim. Velik« Britanija mora biti popolnoms izločena is kontinentalne politike. Ti coni vpliva sta bili že določeni. Nemčija naj bi kontrolirala vso Evropo od Severnega do Črnega morja, kar uključuje škandinavske države in Francijo, Italija pa vse države ob Br«-dozemskem morju ln kolonij« v severni Afriki. Grenoble, Francija, 17. Jul. — Tukajšnji list Le Petit Dauphl-nois je objavil IzJav« diplome-tičnih krogov v flvicl, da Im« Nemčija mobilizirano armado le Hit-invazijo Pari«, 17. jul. — Okrog 400 Američanov, ki so oetali v Parizu potem, ko Je 2,000,000 Francozov pobegnilo iz mesta prod 600,000 mož, ki čaka Nemci, je zabredlo v težak polo- lerjevega' povelja za ta j. Plačati ne morejo stanarine, Anglije preko Rokavakega prell-čeprav je med njimi mnogo bo-|va. Ta armada j« koncentrirana b t? ^"Lo^r^i^fin^diSi I Argentina odslovila radijski valovi Vsak bi bil ... opremljen s petsto funti eksplo ^^j^ JJUS110 žive TNT in drveli bi naravnost ' proti bojnim ladjam. Pri trčenju bi slednje zletele v zrak. Early je dejal, da bi 6000 takih čolnov lahko zaščitilo vse obrežje Ame rike in Kanade. Zgrajeni bi bili lahko v 80 do 60 dneh in stali bi manj kot ena križarka. Solidarnost ameriikih držav demonstrirana L^laniMvo je prejelo od L P*** vlade v Undonu de-P* Poročilo o nemških P?' ( Prsvi deklaracija, letalci brf. gando. Ali Je argentinske. vlada s tem izrazila temeljit preokret v vodstvu svoj« politike In zavzeta deflnltivno stališče v prilog solidarnosti vseh držav na za-pudni hemiaferi. bo pokazala V neameriška konferenca, v Ba- ske unije. Proti reaoluciji je oddanih 480,000 glasov, za 161,000 glasov. »Tortis Je odšel v /ačaani ao Ortiza. tod« niti oni ne morejo dobiti de narja, da bi plačali stanarino in živila. u Kdaj bodo finančni zavodi obnovili po«lov«nje, ni znano. Američani In drugI tujci sploh ne morejo dobiti denarja Iz svojih dežel, ker so bile vse flnanč-ne transakcije ustavljene. Hišni posestniki so zapretill, da bodo morali vsi, ki ne ^ravnajo svo-jih obveznoeti, zapuatltl stanovanj«. Naglasili so, da so v finančni stiski. V uradih civilnih olilasti pr«vladuje v«llka konfu-zlja, ki Je posledice nemške okupacije velikega dels francoskega ozemlja pokoj zaradi bolezni ln njegove posle Je prevzel Kamon H. Caa-tiIlo. On uživa *aupenje ljudstva, toda bojazen Jo, da ga ne bodo podpirale radikalne politične grupe v Istem obaegu kot Rim, 17. jul. — Vrhovno poveljstvo poroča, da «o Italijanske čete zssedl« kot angleške kolonije Kenje na drugI etranl Italijanske Homalij«. Dalj« pravi, da «o italijanski letafel napadli s bombami brltske bojne ladje v Sredozemskem morju ln bombardirali angležka oljna skladišča pri Hajfl, Palestina. U Llnea, Apanlja, 17. Jul. — fttlrje letalski navali so bili vj&e-raj uprizorjeni na Gibraltar, an-g|«Ako trdnjavo ob vhodu v Hre-dosemsko morj«, ki leži na nasprotni strani tega španskega mtsta. Poročilo ne omenja, «11 «o bombe, katere »o vrgli letalci, povzročile kakšno škodo. Komuništi ograšajo narodno obrambo? Beaumont, Te*., 17, Jul. — John L. l*ech Iz Portlanda, Oro., in bivši vodja komunistov v Kaliforniji, Je povedal članom Dle-. sovegs kongresnega odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti, o komunističnih naporih in akcijah, katerih namen Je omajati strukturo narodne obrambe. Zaslišanje je bilo tajno, toda Dlea je dejal, da je dobil dokaze, v nemii, w —— - »- , - . . , iHe« je tiejai, »a jr iujuii u «»»»*«, Hitlerjem in drugimi nemikiml | Polntu, Rhode ^ 9J „ kumunUti vtihotapili v voditelji, ao povzročila različna gres iMKlavno dovolil $24,000,- ^rn|iMk0 državno milico, >■__1 _ ila fk/l/l ' . ugibanja. Mnenje prevladuje, da 000. bosta Nemčija in Italija poslali Ameriška armada bo dobila ultimat Veliki Britaniji. Bled- «000 tankov. Zdaj jih ima ne-nja se bo morala odločiti za ka- kllJ nlMj t|soč. Nekateri novi pitulacljo na podlagi Hitlerjevih Un|tf priv# premikajoče in Mussolinijevih fmgojev ali pe „ trdnjave, ki bodo prekašale za nadaljevanje vojne. t|ifli 70-tonske nemške tanke, ki -«0 se izkaaali kot silovito orožje Ameriška univerza na frontah v apelira na Ligo narodov i» Krancijl__ Princeton, N. J., 17. Jul. ~ 7 j.;; mammrikki Univerza Prineeton Je afiellrala Z**"'* ameni* na Ligo narodov, katere sedel Je par nt k zapustil Ženevi; Avle«, naj premesti Sredozemsko morje kalifornijsko | kjer širijo evojo propagando. Leerh Je trdil, da Imajo komunisti važne pozicije v mornar-sklh in komunikacijskih unijah in da Ishko parallzlrajo plovbo Komunistična stranka hoče diktirati tudi smerlško politiko v Kol snovno orožje' ». -..vietskl Rusiji Belgiji, llolandljl;' ^ Francoska drušba odslovila uslukbence New York, 16. Jul. — Pero-brodna družim Krench Line, ki 1 lastuje več parnlkov, med temi jul.) tudi velepamik Normandle, ki •voje tri nepolitične departmen- te v Ameriko TI ukljitfujejo tU „ * vediio nahaja v newyorškl « r^r-t A^iit;: tp2M»iS£LW m m, j. n^jih 6« rodno zdravstvo. Apel Mftoš«. »P M uradnikov in ualužbeneev. New- da vojn. ovira Izvajanje znan- ^ ™ T- ^ RxmuU(k)< yor«kl „r«d t. družb« nima ko- Stvenega program«Llge **r» C.vojTmkrovu Ima večje št*, munika* Ijskih zvez z gUvnim ^^MŽlfitt^ S- in lovor kroma in uradon, v P.rlzti odlurje njenih «lllj /PjU« 1 ^ v N#w Yurk b,, doepel 11 a im IJ a kapitulirala prad poslan zadnji U«Um v Zsnevo. to- Nemčijo. f. i,, la odgovor še nI prišel. •• ^ P R O SV8TK PROSVETA THE KNMGUTKNMBMT GLASILO IK LASTNINA »I-o V * N4MU NABODNS rOOrOBNK J KUNO« OrvM « mmd »■>!>■ »r SWt.~ S» tfirrlr*— a dri*** (i—m ftliill Unublo. |a.w m iwt taU. «1M m*U\ U+i I. Ctmn HM m M« - M 9$X4. " .. a fejfecriplk* ntM> «o» Um UbK-4 lUta («M| —d rniO 9S.M tmt. CMmmm m4 OImm »»J* r«nl|i countrias H N ptf bM MlMM" M B«A<»« 4l«l" H o«*«* - •• rmu. 4mmm. m.) ~ *rmmim p«aujbw1j«t u U * priUil prttaiM. <«U0ft* Mt.rU. «ui Mi k« Nt«r«W. 0»W .urii - BU,rtm. »Ur. «*-»«. wlil U rriurim4 U> onljr «b»n «C«dar delal. Dne 21. januarja leta 1922 mi je moža pobilo v majni. Zlomilo mu je nogo in ga tudi drugod pebllo tako, da je bil dva meseca v bolnišnici. Ostala sem sama s petimi otroci, od katerih je bil najatafejši komaj šest let. Treba je bilo paziti nanje in tudi moža v bolnišnici obiskati. Jokala aem, toda ni nič pomagalo. Ko sem šla v bolnišnico, sem o-troke izročila v Varstvo sosedovemu dekletu. ■ Nekoč mi Je rekla, da bova šli skupaj obiskat'moža v bolnišnico a konjem, katerega bo ona okomatala. In ras ga je napre-gla. Ko sva se peljali, se nama je smejal sleherni, ki naju Je arečal. Zakaj ae nama smejejo, sem dejala, saj konj ni tako emešen. Res je le capljal, ko ao drugi konji tekli. Mislila sem ai, naj ae le amejejo, danes meni, jutri tebi. Ko ava prišli domov, ava videli, kaj je bil vzrok smeha: komat na konju je bil narobe obrnjen. Polona Marinac, 66. iati. Torej upam in sem prepričan, da bodo vsi zavedni bratje in sestre SNPJ od St. Louisa do Lincolna in od drugod nayzoci na tem pikniku. Na svidenje v pedeJjo v Carlinvillu. (Drugo bo priobčeno, ko pride na vj*sto. -Ured.) 0 John Homez, 386. Slovenski piknik v Hibbingu Hibbing, Minn. — Kam gremo pa v nedeljo, 21. julija? 8eveda na piknik, ki se vrši na Ftfir Groundu. Prireja ga odbor slovenske oziroma jugoslovanske radijske ure. Odbor je pridno na delu, da preskrbi vse potrebno, tako da bo vse občinstvo zadovoljno. Na to priredbo so vabljeni vsi 81ovani. Cim ve£ nas bo skupaj tem več bo veselja in zabave. Za okrepčilo bo jagnjetina in druga jedila in seveda tudi hladnega ječmenovca ne bo manjkalo. Imeli bomo tudi fino godbo za ples, ker ima radijska'ura dobre muzikante. Plesali bomo polke in valčke in tudi hrvat-ako in arbeko kolo. Slišali bomo tudi fine pevke in pevce in videli dosti prijateljev, s katerimi se monda že niste srečali mnogo let. Delavske razmere ao res bolj slabe, toda le koraj-žo, fantje in dekleta! Se vidimo v nedeljo na pikniku jugoslovanske radijske ure. CaroHne Kozina, 492. hvale. Vstala sv« ob T. utraj, da ava bil« točne ob 9. ua <»<>">-vanju. Ker pot n«ma ni bil^ znana, naju je vzelo dolgo. V petek popoldne sem prvič videla Normana Tbaraesa, ki je govoril pred zborom, zvečer pa je nastopil na shodu in koncertu in ga je poslušalo mnogo ljudi. Iz njega kar vro besede in je videti kot bi mu bil socializem prirojen. Tiati večer s*m> obiskali še družino Kramar in prenočili v slovenskem hotelu (Bridge Tavern). Ker je Kra^ mar ravno hišo popravljal, ni imel prostora. Zjutraj sva zaj-trkuvala v hotelu in se spet podala na zborovanje. Opoldne sva bila povabljena na kosilo k Snaj-derjevina in njih sin je snel tudi par najinih slik. Mrs. Snajder je doma od tam zlomil : saj ao - poleg ijboljš. peta kolona. bo Hitler, * .rečno izpelje f^f^ - njegova najboljša peta kol« .' bo Hitler, sreča« taPjU* <^^ ^ tem "epizarjem", da ai bodo tum ^ vrat ovice Istarega kraja , Slovenije ,ttfen k>v za c— kaznjencem 23. maja. — Ko sU ^niški narednik Peter ^Tkapiar Jure Pranj ič na |i gU naletela na neznanega z velikim nahrbtni-in g citrami pod pazduha gta neznanca .hotela •miniti, ta pa je začel be-iTeozd. Ko sta ae mu orož-IvLduie bližala, je v strada bo prijet, skočil s 15 m P Sledil mu je kap-Ipranjic, ki je rinil za njim manjše skale, a zasledi jo je že ubral naprej po t* pobočju proti Podnartu to pa za njim. Ko ao pri-na polje v Podnartu, kjer —t Pogačnikovi dve novi vili, U lova za ubežnikom udeleži-di Pogačnikovi delavci in ga Po aretaciji so vsega ega in pobitega od sko-, skale odvedli na oro$-iico^ Pri zasliševanju ,.Jfv neznancu vlomilca tva Mežka, ki je letos 19. pobegnil iz mariborske .jiice, v kateri bi moral seje dve leti; lani je bil ob-n na 8 leta robije. Med be-j je odvrgel nahrbtnik in ci-V nahrbtniku je imel nekaj nekaj spodnjega perila, j čevljev in še nekaj dru-iSvari. Našli so pri njem tu-800 din gotovine, nekaj L' in dve verižici, »pred aretacijo sta bili na piki stanici javljeni dve Bi, kateri je napravil prije-„ek nekaj ur pred aretacijo, rje bilo takoj ugotovljeno po njem najdenih predmetih, tli 10. ure dopoldne se je pri-k hiši št. 16 na Srednji kjer stanuje Marija ova. Njeno odsotnost je izkoristil in se je spla F skozi priprto okno ter je ovi ukradel nekaj perila [SOO din. Ko se je Dežmanova je bil vlomilec še vedno tinskem delu, ker je še ved-l iskal primernega plena. Po aju z Dežmanovo je pobeg-rtjliinji gozd in nato šel i lovtam. Ko so se Solarje-i po domače Gregčevi, po kosi-MraviJi na polje, je vlomilec (»hišo, odklenil s ključem, ki [»bilidomači pustili v bližini t in ni začel izbirati primeren . Ukradel je novo moško ob-dva para čevljev, 664 din 'ine in citre. Pri zasliševali priznal še več drugih vlo-tako onega v Kamni gorijo je ukradel 17. t. m. Ma-I Variovi obleko in razno pe-\dve zlati verižici in 200 din. »Pranje, kam je dal ves je priznal, da je vse sku-Ipjdal ciganom. Ker so rav-Mteraj tudi cigani, prišli v naš ■ in »e naselili na levem bre-pve. so aretirali tudi nje in ^Jitnali, da so vse omenjeno HI od aretiranega Mežka; *ki »o tudi še vse ukradene našli pri njih. Mežek iz Križev pri Tržiču. »jena knjiga poročajo, je državno tVr' v Ljubljani zaplenilo . knjigo pisatelja Ignaca *vca "Kmetje včeraj in da-ZaplemlK) utemeljuje drž. "o z določbami tiskovnega Po jjgterem so prepove-• knjig,, m tiskovine, če R Ml javna mora-I« "izziva verski ali ple-"i razdor". Nalsdice /ime **njakih M**. 27. maja. - Le h bodo sadjarji, vsaj dobr° m ,(«'mi *o nekateri de-JJ J" dnevnik, ki je pisal r^ vja. pretiraval. Zdaj, l**"' drevje ozelenelo, se '•iMo hujše kakor f ***kovalo. feton presajali iz dre- je kazalo še vee v*jmh Npr.J *V€iotl- Ko mlado drevja - . 7 *«»*. Večina upov, p V • Nekatere I**,, *o nalah- fT***' lod« v nekaj dneh je mlado brstje ovenelo in se tudi kmalu posušilo. Narez kože je pokazal temno rjavo barvo, znak, da celo debelce umira. V zadnjih letih so na Gorenjskem zelo priporočali Baumano-vo reneto. Ta vrsta jablan je v pretekli zimi v mnogih krajih popolnoma pozebla v drevesnicah kakor v sadovnjakih. Pa tu di take vrste jablan, ki so bile k nam uvedene iz mrzlih sever nih pokrajin, so letos podlegle. V nekem velikem sadovnjaku, ki ima tudi lastno drevesnico, je uničil v pretekli zimi zajec popolnoma kakih pet čepov, seveda takih, ki so bili žal nekoliko preslabo zavarovani, kakih deset pa jih je naglodal deloma ln bodo okrevali. Veliko več čepov so nagrizle miši nad korenom. Te rane, ki se razlikujejo po na^ činu glodanja od zajčjih ogjodov po tem, da je oglodan* le gornja kožica, ae rade zacelijo, vendar pa drevo tudi po teh nekoliko hira. Večjo škodo kakor miši je povzročil voluhar. Vaa škoda povzročena po glodalcih, pa se ne more primerjati s škodo, ki jo Je povzročil mraz. V drevesnici, broječi nad 100 debele, je pozebla več ko polovica. Obdržalo se je le Bojkovo jabolko, ki je precej odpornejše kakor Bau-man. V sadovnjaku so pozeble razne vrste jablan, med njimi tudi mnoga močna debla. Zanimivo je, da se za debla, objede-na od zajca, zanima občina, ki celo ranice, povzročene po miših, pripisuje zajcem. Za škodo, ki jo je naredil voluhar, ne vpraša nihče. Velika škoda, ki jo je povzročil mraz, pa se zdi ljudem pač višja sila in to kljub temu, da smo sadjarji sami krivi, še več pa tisti, ki nam priporočajo sadne vrste, ki niso za naše kra Ce pregledamo neprilike, ki smo jih pretrpeli na sadnem drevju v zadnjih letih, moramo priti do sledečega spoznanja: proti zajcu, ki ga smatrajo naši sadjarji za največjega Škodljivca'sadjarstva, imamo dobre pripomočke. - S slamo obvezano drevje je popolnoma varno pred zajcem. 2 dobro mažo namazanih debele, dokler niso izprana, zajec ne1 ogloda; zaradi tega je treba mažo na debelcih obnav. ljati. Ker zajec ne napada vseh vrst jablan, posebno ne divjih jablan, lesničnikov, je zelo priporočljivo vzeti te za podlago. Okuliranje, cepljenje pri tleh za naše kraje ni primerno. Debla lesničnikov pa so tudi mnogo bolj odporna proti mrazu, kakor debelca vzgojena iz finejših vrst jablan. Voluharje in m#i najbolj preganja podlasica. Sadovnjake, kjer gojimo nizko debelj-no drevje, moramo dobro ogra- Se hujše kakor jablane je mraz uničil orehe. Pri orehih so pozebli vrhovi. Sele zdaj, konec maja, ao pričeli orehi polagoma zeleneti. Ko ao pomladi, pred cvetjem sadjarji žalostni pregledovali sadovnjake, so se nekoliko tolažili s popjem cvetja, je na zdravih deblih obetalo dobro sadno letino. Toda tudi to se Je skazilo. Vprav takrat, ko je prišel čas cvetenja jablan, je pričelo deževati. Ker dolgo nI bilo sonca, se Je zaredila v pol odprtem popju cvetja zalega cveto-žera, ki je uničila zadnje nade naših sadjarjev. Le malo jablan je letos v soncu. Ker je bilo malo sonca tudi ni bilo čebel, ki opraše cvetje. Letošnjo pomlad so imeli sadjarji priliko videti, da je celo odpornost cvetja različna. Vae vrste sadnega drevja so bile polne cvetnega popja. Ker pa ni" bilo sonca in za cvetenje potrebne toplote, se je cvetje slabo razvijalo. V nekaterih krajih na Gorenjskem je bilo ob godovanju mrzlih avetnikov tudi nekaj slane. Dočim sta deževno vreme in slana uničila popje, odnosno cvet-je finejših vrst jablan, cvetju bobovca, ki je izredno odporen v sadu in tudi zelo rodoviten, niti letošnje neugodno vreme ni škodovalo. Iz tega se kaj dobro razvMi, da je bobovec morda najbolj priporočljiv«^ jabolko za naše kraje. Sad sicer ni najboljši, je pa bobovec v splošnem le kar dobro kupčijako jabolko, ki ga lahko ohranimo do prihodnjega zorenja ^rodnjih vrst jabolk. Letošnja zima je izučila marsikaterega sadjarja, kake vrste sadja so prikladne za naše kraje. — s. niso strinjali i njegovimi nazori posebno o uuijskem gibanju. John Spetich; 48. Strela uničila gospodarsko poslopje Ob priliki zadnje nevihte 24. maja popoldne, je udarila strela gospodarsko poslopje posestnika in gostilničarja Superger-ja v Galiciji pri Celju. Gospodarsko poslopje je popolnoma zgorelo. Gasiti je pomagal tudi 52-letni mali posestnik. Iv. Super iz Galicije. Pri tem je dobil hude opekline po nogah, rokah in vratu, da so ga morali oddati v celjsko bolnišnico. Skoda, ki jo je povzročil požar, je precejšnja. Maksimalne krušne cene Ban dravske banovine dr. Natlačen je izdal na podlagi uredbe o kontroli cen bansko uredbo, ki določa najvišje cene kruha. V Sloveniji so dopustne te-le najvišje krušne cene: za 1 kg belega kruha iz pšenične moke št 0 ali Ogg do 5.40 din; za 1 kg pol-belega kruha iz moke št. 4 do 5 din; za 1 kg črnega kruha iz moke št. 5 in 6 do 4.60 din. Prekrški bodo kaznovani-po čl. 8 o kontroli cen. Glaso vi iz naselbin (Nadaljevanje s 2. itrsnL) , gih narodnosti so z njegovim odhodoijfr izgubili veliko. Saj ga ni bito i večjega unijskega zborovanja v našem okraju, da bi ne bil rev. Medin povabljen kot glavni govornik. Rev. Medin je govoril in občeval z vsakim človekom enako, pa naj je bil še tako protiver aki. Tudi ni nikogar ailil, naj pride v njegov delokrog. Vsa kemu je prepustil osebno prepričanje. Ce je imel kakega sovražnika, je bil ta iz njegovega (farnega) ali iz proti unijskega tabora. In to pred vsem rad tega, ker je vedno nagovarja na vstop v unijo, kar gotovo n bilo vsem všeč. Zato menda tu di tako neznatna poelovitev od moža, ki je vreden vsega pri znanja od vsakega pošteno mi alečega človeka. Težko ali pa tudi nemogoče Je, da bomo dobili namestnika, ki hi mu bi kos, kar se delavstva tiče — in to je najvažnejše. Rev. Medinn želimo srečo in zdravje. Naj preživi svoja o-stala leta v zasluženem miru, daleč proč od tistih, ki so ga spoštovali in tudi od onih, ki se Tudi iz ndudih dat Kacine, Wls. — Že v prvem dopisu v Prosveti sem omenila, da rada čitam dopise o doživljajih. In take dopise najbolje napiše Anton Valentinčič. Morala sem se nasmejati njegovemu dopisu, priobčen v 181. štev. Pro-svete, v katerem je piaal o izgubljenem prašiču. Tudi jaz imam par doživljajev, ki so podobni njegovim. Naj povem, kako sva z očetom drva vozila. Bilo je leta 1918 v avgustu, ko sva Šla z očetom (sedaj št. mrtev) po klaftraka drva v Kas-tavsko Lisino in jih peljala J\ Kastav. Ta drva so bila občinska. Doma mi je oče naročil, naj grem sama z voli in vosom i>o cesti, on pa bo šel v gozd po bližnjici, da tam vae pripravi, ko jaz pridem. Počasi sem se peljala voli in na cesta si^am staro Ženico iz Studeneg* pri Klani. Ko jridem do nje, me vpraša, če ; rrem po drva in jg* ji pritrdim, pridem na določeno mesto ln očetom naloživa štiri metre drv. Imeli smo par dobrih volov 0 par malib juncev. Cesta s Ka stavske Lise gre navzdol in potem po ravnem, malo pred Ka-stavom pa je majhen klanec. Ko sva naložila drva, oče po stari navadi naredi na tleh križ pred voli in požene^ jaz pa ostanem zadaj pri vinti. Vse je šlo dobro, dokler ne prideva do omenjenega klančka. Oče je rekel, da bosta vola sama izpeljala in ni tre-)a po junce, toda voz se na klančku kar naenkrat ustavi in ni hotel z mesta. Ni ln ni Šlo in tako sva morala polovico drv zmetati z vosa, Če sva hotela izpeljati. Jaz sem za to smolo obdolžila "studerisko ooprnlco." Ko sem povedala očetu, da sem jo srečala, je parkrat zaklel, a midva sva le morala bolj delati« Drugo je bilo leta 1921. Z mamo sva šle v jeseni v okolico po male prašiče. Hodile sva skoz Ilirsko Bistrico in Trnovo pa gori do Sambije in Knježaka. Po veeh tistih vaseh sva hodile, mami se niso prašički nikjer do-padli. Prišle sva v vas Bič in ogledovale okrog več kmetov Bilo je že poano popoldne. Mama pravi, da se ji nič ne dopa-dejo, kar sva jih danes videla« Greva še k par kmetom. Neka gospodinja naju sliši, ko sva pogovarjale in pravi: "Nič ne kupite od nje, ker ona ni sreč na." Žena, o kateri je govorila je bila sama doma, ker je bil mož v Ameriki, imel« pa je dv» fantiča. TisU žensk* ni bila zadovoljna. ker je nama refcl*, da ji oni prašički še najbolj do-padejo. Mama nI nič rekla, le obrnila se je nazaj in kupila tam prašičke. ■Domov sem jih jas nosila na hrbtu v košu. Ko sva pri*la v Za-biče, Je bilo že temno, do doma pa Je bilo Se uro hoda. Tam Je kupila frakeljček žganja in štru co kruha, da sva se nekoliko okrepčale. BHzu doma ml prav da je skoraj pijans, jaz pa rečem, da jaz sem pa mokra od praši«kov in Je dobro, da je te-M t nihče ne vidi. ma, ker me Mary Marinac. «9. Fajr *40 Oft jts Way foar 4ajaty bita of Hmtmtmitj horsM ta« tomlng of th« 1S40 • *•* u ts •»« Od kdaj so Angleži trgovciT Kadar koli nanese beseda na Angleše — in kateri svetovno-strateški pogovor se more dg-nes končati bres njih — ljudje ra4l omenjajo angleški trgovski čut. Bili pa so časi, ko ao Angleži trgovce naravnost pre- „ w-... . . žirali in ko so trgovino na an- 80 obvladali to u- gleških tleh opravljali pripad- Papeš poaaše vrne* Papež je Vftrajal na tem, da ima on glavno besedo nad vsem krščanskim svetom. Ker se je Španija postavila na papeževo stran, so se morali Angleži naučiti umetnosti jadranja in voj-akovanja na ladjah, če niso hoteli postati Španska provinca. Na ta način je spor o ločitvi enega zakona dal povod, da so Angleži postali mojstri v mor- Angleiki parnih pripeljal zlato in begune* New York, 17. Jul. — Oboroženi angleški parnik Rastem Prince Je včeraj dospel sem iz Liverpoola. 1*ripeljsl Je zlato v vrednosti $62,000,000 In 26 potnikov, med temi 17 angleških otrok in beguncev. nlrs časnikar Grapa brezposelnih, ki je aosMs napise si pozi magnsts Gasaetts z^predeednttfcega kandidala niki drugih narodnosti. 0 tam n marsikaterem drugem zani mi vam poglavju iz antftsške zgodovine nam ve mnogo ppve-dati ameriški geograf ln zgodovinar Hendrlk van Loon (Ime pove, da Izvira njegov rod is Nizozemske). Ta učenjak odlikuje ne samo po velikem znanju, temveč tudi po svoji duhovitosti. Anglijo označuje Ukole: Od Rimljanov do Normanov "Nedvomno so Angleži Is danih naravnih okoliščin napra vili vse, kar se je is njih napra viti dalo. Anglija čepi kot pajek v mreži, od vseh vogalov skoro približno enako oddaljena, je pa zs raallko od pajka zavarovana pred drugim Človeštvom z globokimi 1n širokimi jarki, polnimi slane vode." In Loon nadaljuje: "Ta posebni položaj je bil seveda tako dolgo brez pomena, dokler se je kulturni svut sukal okrog Sredozemskega morja. Do konca 15. stoletja ja bila Anglija otok, ki Je k>*ftt * "LJIfl - Vendar so stari Rimljani im šli U oddaljeni otok, ga zasedli in vladali na njem okrog štiri sto let, dokler Jih niso presenetili saški morski roparji, ki ho Jih pa leta 106«. premagali Nor mani, ki so prijadrali h, fr*n cije. Tako Je Britanija že tre-tjlč menjala gospodarja z dnu strani morja. Ljubezenska »godba kralja Henrika Viti ~ Tedapji Britanci so se več lu kor sto let vojskovali s Franci jo, kjer sv končno izgubili vsa zasedena okrožja. "Končni po raz v Franciji/' pravi I/>on, "je Angležem samo koristil. Nehsl so gledati samo na celino in zavedati eksistence AtlantskegM oceana. Verjetno bi se pa Au glija niti tedaj še ne bila poda la na svojo mornariško kari« ro, če bi ae Henrik Vili. ne /« ljubil v neko damo, Ano Boleyn Zafitovu, ki mu je dala vedet da pelje pot k njenemu srcu akozi svatovsko okrašeno cer ksv. Zato se je pa moral Heu rik najprej ločiti od svoje prave 2*fi*. matere krvave Marije; U ločitev je povzročila kon/ni pre lom odnosov med Anglijo Rimom. odlična semljepisna lega njihove 'dežele. Ta prevrat pa se siveda ni Izvršil Lrez hudih domačih prepirov. Fevdalni gospodje, ki večje kakor površina starega Hubilona, največjega mesta v starem veku. In štirikrat večje od površine modernega Pariza. Kajti v Londonu prevladujejo nizke hiše; za Angleža nI nič važnejšega od njegovega privatnega življenja; nima rad. da bi kdo drug vtikal nos v njegove zadeve; ne mura prebivati v čebelnjaku — in tako London atal-no raste v Širino, medtem ko sa ameriška mesta nagibajo bolj k temu, da rastejo v višino. Srce Londona, tako imenovana "City", je danes aamo še delavnica. Leta 1800 je sUUno stanovalo v tai? osrčju UiO.tHH) ljudi, daues jih je aamo št 14,-000. Toda vsak dan hiti pol milijona ljudi v to City, da u-pravlja milijarde kapitala in nadzira razdelitev neverjetnih množin kolonialnega blaga, uu-kopičenega v skladiščih, ki ae vrste ob Temzi drugo ob drugam od U»werskega mo4u 80 km daleč do londonskega mostu. Kdor toče vedeti, kaj v res-nlcl pomeni svetovna trgovina, temu svetujem, da ai ogleda ta skladišča in pristaniške naprave ob Temsi. Berlin ln Naw ¥ork sta v tem pogledu samo dve vasi, ki sta od glavnih trgovinskih poti preveč oddaljeni, da bi mpgli dosMi pomen Londona. To se seveda lahko is-premeni; toda še vedno ja Lon-on s svojim poznanjem aue-tovno4rgovske umetnoetl na prvem meetu, medtem ko si New York prilašča prve temelje. Kaj bo itrineaei čosf Danes je mnogo ljudi, ki se sprašujejo, aH ni prišel tisti trenutek, ko se bo zgodba zače-obračatl. Cas nam bo to povedal čas, s tem mislim prihodnjih deset let Na vsak način bo tanlmlvo gledati, kaj vse se bo dogajalo. Apel amerttkih grup v Mmml r----- --------------.. . . Manila. Filipinsko otočje, 17. so po normanskl osvojitvi samf ju)t _ Tukajšnje ameriške gru- obvladall vso dešelo, so sestavili vse svoje moči, da ohranijo deželi poljedelstvo, od katerega so živel!, in se upirali vsem na črtom o svetovni trgovini. Vitezi srednjega veka so gledali na trgovaki poklic ko na opra vilo, ki je nečastno sa svobodnega moža. Trgovec Je bil v njihovih o-čeh toliko kakor ropar. Uporabljali so ga, toda v hišo ji smel samo pri zadnjih vratih. ako so trgovino prepuščal tujcem, posebno Nemcem? Iju dem, ki so prihajali s Severnega in Vzhodnega morja, slavnim "easterllngom," "vshodnja kom"., ki so Angleže prvi s**na-nilš z novcem trajna vrednosti, so mu dali ime "ea*t«rling'* pound", kasnejši "sU?illng" pound. Juda so pregnali in dr žali proč od dežele Uko neizprosno, da Je Shakespeare poznal svojega Shylocka samo po ustnem izročilu." ondon — arediičo trgortkega n veta Rszvoj pa je šel svojo pot. Vrstile so se osvojitve daljnih >rekomorsklh krajev ln ob Tem zi je raslo veliko mesto Lcndon, ki je danes po površini petkrat t, h» so apelirale na državnega tej-nika Hulla, naj savsame odločno sUllšČe proti Japonski, ki ogra-ža ameriške interese n* Daljnem vzhodu. "Ako se bo Amerika podala japonakemu priti« sku, bo nate usoda sapečatana," __ glasi apel. AmerMani so aa to, da ZdruAene države še nadalje podpirajo Kltajako v vojni l Japonsko. Nacijeki vodja poveličuje vojno Bayreuth, Nemčija, 17. Jul.— "Vojna ni kasen, temveč akvaj-na in najboljša preiskušnja moči nemškega naroda in njegove klvljenske sposobnosti," Je-dejal dr. Robert Uy, vodja nadjaku delavske fronU v nagovoru a reporUrji. Poročevalca ja spre-jel v tem> mestu, kjer so v teku priprave sa pevsko slavje. Lay je dsljs rekel, "da me« ht lira 4padsU skupaj." NA PRODAJ AU V ZAMKNO gldatis hlšs (RoaH H»um»> go«tl!ns v al(jv«na|(l MonlJI s «mo l«tm> r»UI-hlAko Uospes v Lf<*S, m. V »liku dvorana, «lw« l<*», ball»»«wkl In garals. Uwndal« 4101. —«Jta 9 UsksUsifi S piliti Ivan Jontes "Pa pojdi * nsm«, dedek," je dekle skušalo ublažiti udarec, ki ga je starat prizadela veet o bližajoči ae ločitvi. "Saj res!" je pritrdil Janez, " z nama poj- deš." > Stari ae je zaamejal. "Neumneža I Morda še zaae ne boeta imela dovolj denarja, brez katerega ne prideš daleč po svetu." "Dovolj za vse tri!" se je tedaj pobahal Janez, si odpel bluzo ter potegnil izpod srajce platneno viečico, ki mu je ns vrvici visela okrog vratu. "Poglej, člča!" In fant je potegnil iz vrečice šop tisočakov. "To sem si prislužil z avstrijskim saharinom . . .* A starec je spet odkimal. "Prav, saj bosta potrebovala, kajti težko je iti v svet brez denarja. Ali zaradi mene si ns belita glave: star sem in te dni, ki so mi še usojeni, bom preživel tu. A vidvs bodita srečna!" "Torej ne braniš . . T sa ji razveselil Janez. Starec se je dobrodušno nasmehljal. "Neumno bi bilo . . . Ljubezen si pač ne da zapovedovati kot četa vojakov. Vem, tudi meni so nskoč branili, ali ubraniti mi je niso mogli..." "Potom si zdaj moja zaročenka, Danic**" je vihičeno vzliknil fant, posegel v svojo vrečico ter potsgnil iz njs droben zlat prstan s iskrečim se rubinom. "Tri leto ga že nosim pri sebi", js pravil mladenki, kl ga ji je natikal na prst. "Kupil ssm ga sa neko drugo, ki mi je pa k sreči sfrčala k drugemu, preden sem prišel tako daleč, da bi ga ji dal." Potom js pa do ušes zardel. "Ciča, zdaj jo pa že smem poljubiti, msr ne?" Nakar Js čiča Nikola molče vstal ter s širokim nasmehljanjem na obrazu in i vešelimi u-trinki v očeh odšel v kuhinjo, kjer je pristavil k žrjavici lonček za kavo. Tisto noč je Janez poklical Crniča na samo, kjer ga js krspko pograbil sa ovratnik njegove bluze tor mu napravil krepko pridigo: "Nič nisi vreden, Crnič, da vaš in srsm me ja, da si moj rojak! Da to ni bilo sram, obre-kovati poštenega človeka! Nič ns skušaj tajiti, Danica ml js vse povedala ... In povem ti, da si zaslutil, da to pošteno premlkastim! Toda na trasi m, ker ti ne bom storil nič hudega. j>revaž sam srečen, da bi to mogsl udariti . . . Ampak poslej pa Is pati na svoj Jeaikt Drugič ss ns boš tako lepo izmazal. Tistemu nepri-dipravu Saviču pa lahko pove«, naj se nikar ns smoM okrog mojs zaročenke, če mu je kaj do celih reber ..." T f VIII. VELIKI MANEVRI Bilo ja nekaj dni potneje. le zjutraj so dobile vss četo v Debru ukaz, da se odpravijo na odhod, kajti čas velikih vojaških vaj je napotil. Tudi Janesu ni bilo s tam prizanešeno, da-•i J* njegov stotnik ostal doma zaradi rahlega zdravja, kl mu ga js ladnjs čase possbno zrahljala močna rakija. Fant je komaj utegnil skočiti k Danici in ji povedati, da se nekaj dni ne bosta mogla videti. Popoldne so ss četo v polni bojni oprsml zbrale na planoti za napol dozidano novo kaaarno na zapadni strani mesta. Vse skupaj so tvorile precej močno majhno armado: en polk pehote, stotnija strojnih pušk, oddelek gorsksga topništva — vsekakor precej močna poeadka za " majhno gnezdo kot je Debar. Toda Debar je imel odnekdaj močne vojaške posadka, o čsmur so nsmo pričale tudi rasvaline ogromne turške vojašnica, kajti tu se stekate dve važni cesti, ki voditrf is južne Srbije v Albanijo in k Jadranu. Ob petih popoldne je ta armada krenila naša j skozi mssto, zavila na cesto proti jugu, ss čez pol ure spustils po prašnem klancu v dolino bistre Radike, zavila na desno in po polurnem maršu piekoračila špiljaki most. Od tod jo je pot vodila ob deročem črnem Drimu proti jugu, kjer je nekje čakal na njo "sovrsžnik" — ohridska posadka — Čigar pohod proti Debru je bilo treba ustaviti. Zvečer se je del teh čet, med njimi tudi Jsnezova stotnija, utaboril ob cesti ln postavil šotora, dočim so ostali oddelki nadaljevali svojo pot Zjutraj so krenili dalje, precej lažjih želodcev kot nog, kakor je dejal Upe, ki je bil mnenja, da bi morali vojake na pohodu bolje hraniti nego v kasarni. Ampak komanda je bila drugih misli — vojak naj na manevrih okusi vso trdoto bojnih pohodov, da se utrdi, so dejali — in fantom seveda ni preostajalo drugega kot skušati sprijszniti se z izrednimi razmerami. Kmalu je Janezov bataljon dobil povelje, kreniti na sever po skalnati gorski soteski, po kateri je delala divje skoke struga v tem času suhega hodoumika. Pot je začela postajati naporna, vročina čedalje hujša in kmalu je bilo treba krepkih kletvic in ostrih groženj, da so mebkužnejše vojaka spravili dalje. Zadnjih sto metrov soteske je bilo najtežje premagati. Treba je bilo preplezati visok, raz-drapan padec hodournBcove struge, ali jo pa o-biti okrog ostre strmina na levi, ki se je konča-vala "v globokem prepadu; Janez, ki je pri ogledovanju raztrganega skalovja na levi in desni zaostal za stotnijo, si je tebral slednjo pot. Vajen hoje po gorskih strminah, si je izbral najvarnejši prehod in je že prekoračil nevarno strmino, ko js zaslišal pod seboj obupen ldlc na pomoč. Ustavil se je tor pogledal nazaj; kar je videl, ga je najprej posililo na smeh, kajti doli na robu strmins, tik nad prepadom se je držal za zanikrn grm poročnik Savič in obupno javkal, da bi se ga moral kamen usmiliti "Aha!?, sa je Janez škodoželjno zasmejal, "fant se je hotel postaviti tor prekoračiti strmino na najkrajši črti, pa mu je spodletelo . .. Prav mu je gizdalinu!" In Janez se je obrnil, da krene dalje in prepuati neprevidnega častnika njegovi usodi. "Navsezadnje si je sam kriv", je modroval pri sebi, "zskaj bi torej jaz postavljal še mojo kožo v nevarnost zaradi njega?" ~Da ja šel Janez mirno svojo pot, bi poročnik Savič sklenil svojs življenje doli v prepadu, nad katerim je bingljal, ln nihče ne bi nikdar izvedel, da bi ga bil Janez lahko morda rešil, pa ni hotel. Rob strmins Je namreč prikrival po-nesrsčencs očem bataljona in njegovi obupni klici ga niso več dosegli. Ampak Janea j* bil navsezadnje vendarle človek, ki ni mogel molče mimo nesreče, čeprav je šlo to pot sa njegovega sovražnika, Godrnjajoč: "Da bi to starala is jasnega, tepec neumni!' se je obrnil tor sa začel previdno spuščati po strmini. Naposled je prišel do grma za dolžino moža od ponesrečenca, se ga krepko oklenil s levico, sdedhte^fe Je pomolil'poročniku puško. "Oprimi se Ja!" mu Js velel. "Najprej s eno roko, potom z drugo. Tako. Zdaj pa krepko drži. Ho-ruk!" Vsa sreča, da je bil Savič majhen in lahek, ker drugače bi ga tudi Janas težko potegnil preko roba nazaj na strmino, saj je še tako imel z njim dovolj opravka. A šlo je po sreči in o-ba sta bila kmalu na varnem. Tedaj šele Je oficir utegnil spoznati, kdo js bil njegov rešitelj. 'Ti?" je zazijal in dodal sočno kletvico. In ne da bi se mu zahvalil, je ostro, ošabno pristavil: "In glsj, da molčiš o tem, če vol, luij Je dobro za to!" (Dalj« prihodnjič) Fair. » Prepovedan obisk > F, K» Toplo aprilsko sonce Ja odvihalo selene listo ln oeušllo ljubljanske ulice. 2e zdavnaj js od-zvonilo poldsn. Is srsdnjo tehnične šole so odhsjali sakaane-II študentje in študentke, težko obdolšeni z velikimi risalnimi deskami, kl se težko noeljo pod pazduho. Rranko Je imel tisti dan opravsk ns ravnateljstvu, govoriti Js morsl s nekim profesorjem . Težko se Je utrgal pri sadnji uri — imeli so higieno — in pohitel semkaj Issa Beži grada. V avli pred črno oglasno tablo s steklom se je ogledsl Sploh se je sadnji čas sam sebi zdel zelo všeč ; nov pomladanski klobuk, suknjič, narejgn po novem, zadaj preklan, še hlačam ni bilo kaj reči. čeprav so že marsikaj doživele. Na ravnateljstvu je kmalu o-pravil, potem se je pa zamudil ko Js ogledoval različne dele strojev pred učilnicami na hod' niku strojnega oddelka. Mahnil Jo je navsdol In butnil v glav na vrata. Bila so sakltnjena Poskusil Js pri obeh stri mikih pa tudi ta so bila uprta. Tako je bil ujet Umasane stene so ee svetile ko temni sldovi Ječe in dišale po šoli. Zavil Je na drugi atrani v klet In iskal ishoda, to- da na vss strani so se rssteaali dolgi, nizki hodniki bre* konca. Vrnil sa je In odprl okno pri ve-ikih vratih. Pogledal Ja — sko-Mti si ni upal, bilo je previsoko. Sposnal Je, da Je sa dobro uro zaprt Votlo so donsli koraki, d js stopal na stranski hodnik, kjsr so bili po sidu rssobešeni vzorci različnih čipk; drugače 1)1 ga bili zanimali, zdaj pa, ko je bil obeojen na ieno Čakanja, so se mu gnusili, dišali so po šoli, po učilih, takih starih, molja vih, kakršne je sam nosil It pri rodopisnega kabineta. Na hodnik je sijalo sonce. Tedaj Je zagledal pri tretjem ali fee-trtem oknu sa veliko leseno omaro nekaj deklet. Vendar Hvs duše, si je dejal In stopil bliže k oknu, kjer so se grele. Sedemnajstletno dekle v kratkem tem nordečem krilu, temnolaso In črnih oči. Je slonelo ob omsrl. To je povprašal, kako bi mogel is upora. Povedal Je, kako se je ujel, kako je potem poekulal na Mvobodo. ' | "Ali niste s naše šole?", so ivedavo vpraševala dekleta, k so bila vidno vesela In eo uživala nad fantovo nezgodieo. "To pot sto zaprti, p* čes dobre pol ure pride tako hišnik tdaj je šel h kosilu." Ze v drugo se Je vdal v usodo, zdaj s veseljem — srečen je bil. da je tako saprt tf nosna, da se ni brigala za novega goeta. "Ženska krojna šola, kajne r' je dejal, ko je zagledal krojne skice na površno izbrisani tabli in se zasukal za katedrom kakor profesor, kadar slači plašč, pri tem je pa zadel ob nekaj mehkega. "Prosim!" je siknilo za stolom. "O, prosim, prosim", je odgovoril in obesil klobuk na obešalnik. Aktovko pa je vrgel na njene papirje tta katedru. Tedaj se je nasmejal* in wk umaknila. Branko je ftopil na njeno mesto, t očmi ošvrknil po razredu, kjer so gospodične sedele po pultih. Nato se je sklonil na rob katedra, kjer je bil seznam učenk, in revsknll: • ' .. "Zlata 'Vrane, Kommen sle 'raus!" f Dekle je gibko skočilo s pulta; bila je ona v kratkem, rdečem krilu, s črnimi očmi, mastnimi pod trepalnicami. Kolegice so jo oiinile s pogledi. Malce je zardela in gledala. "Pridite k tabli!" je velel resno in glaš še mu je tresel. Vedel je, da dosti tvega. Zlata se je premaknila in lahno prišla prod tablo. Bila je lepa, očarljiva, tega se je tudi zavedala. MPoklon! Tako. Začetek je dober. Ker mi je že samo vaše 1-me tako všeč, vam bom dal lahko vprašanje. Razložili mi boste kar na tem primeru tule, vss, kar veste: kiiko se riše, ramni rez, skratka vse". Zlata je stala in nemo gledala izpraševalcu v oči. "Ste pripravljenima danes? Ce ste, začnite!" Profesorju je postalo mučno, zmanjkalo mu je vprašanj. Gledala sta si v oči. Po razredu je pritajeno zašume-lo, ko da bi kdo vsdihnil. Bran ko bi bil rad pogledal po razredu, ali ni si upal Čutil se je poraženega in ponižanega pred dekleti. Zlato tudi. Nazadnje je "No, dekleta, zdaj pa Še ve s|utrfal pogled s njenih oči. ki so basedo na dan. Kaj pa delate Itako ponosno gledal«, In Šinil po ;u na hodniku? Ne greste nič h [razredu, ki je trpel. koelluT je izpraševal, da bi sel "Za danes sva končala, servus, približal družbi, v kateri Je imel fajta!" Izvlekel je is žepa zrav-prebiti pol uro. nan papir in kratek svičnik, po- vozimo se z vlaki pa imamo tem pa slovesno zapisal veliko popoldanaki pouk. Tako poeeda- dvojko. Oboje je spet vtaknil v mo cele uro in Je kar prav, da top, Dekle je še vedno nepremi-sto prišli. Kaj feJM m šli kapu- tno stalo, fanta ja taskrbelo. ni cinarja?" Je hitela rdeča ob o- si >1 upal pogledati naravnost v i oči. Ali naj drugo pokliče? Pre- "Ajd, pa se gremo kapucinar- pričan je bil, da sd mu ne posre-Ja," Je dejal fant; Sprva ss je (i več. zadeti imena deklice, k bal, da ne bi bil kos družbi ras- so ostale v šoli. Ne, toliko n boritih deklet tdaj pa je posnal, tvegal. Ali naj Jo le enkrat od da je strah odveč. Dekleta so ss »lovi ? Najbrž ne bi ubogala spogledala, vendar so se bala Bila je ponosna, njune oči so se slučajnega obisks kakega prof e- srečale. Btaako sa je odločil eorja, ali morda celo ravnata- prijel jo Ja sa roke In rahlo pe-lja, ki opoldne ni sapuščal šole. Nisi med pulte k tovarišicam Zato Je igra isoetala. Študentka se je nasmejala, da Branko je bil v formi. Ravno U> se pokaanll drobni, beli* sob-prav levje eo ee mu Bdele dekli- je. Branke je bil arečen, sdelo ške oči. Obrnil se Je do svetlola-1 se mu Je, da je vendarle zmagal dekleta, ki je sedelo na Tako je čutile tudi efa. Z lahko dveh stolih,- s obrazom, obrnje- gesto se ja pognala na mizico nlm proti oknu. poleg vitka goepodiine in * jo "Gospodična, vi kar na dveh | vprašala, ali as Je kaj zabavala. stolih? Druge pa atoje." Družba je osupnila, fant se Je zasme-1 Jal In rahlo udaril dekle po ra- Branko je izvlekel Is aktovke foto. V hipu so bde mise razmaknjene sa snemanje.- Vsaka mi. nato p* odšel v razred in zal«* je hotela slikati sama. ali na njim cela družbka. Red v razro- filmu je bile Is še pet praznih du Je kazal, da prav divje mine-1 mest. Za prodzadnjegs je odlo-vajo take opoldanske urice. Za čil sam. katedrom Js sedela zajetna go- "Zdaj še vse skupaj s gospo-spedična. vidno zatopljena v dično Zlato". Študentke je prisvoji delo, ali pa je bila tako po-1 sedla, čutila Je, da je zaželena. "Na zadnji posnetek vzamemo še gospoda k sebi," je dejala ena izmed deklet. Zlata se je ponudila, da sproži, pa ni bilo treba, na zaklopu je bil vdelan samosprožilec. Dekleta so se razvrstila. Zlata je stala na desni zadaj. Spredaj sta sedeli dve med njima je bilo prostora še za enoi "Gospod pride sem v sredo," je dejalo živo dekle ob strani. "Med taka zijala že ne. Sedita skupaj, bo lepše," je urejeval "Jaz se že kam pritisnem." Dekleta so začutila pezo besed. Zaklop je zabrnel, fant se je stisnil na desno k Zlati. "Kaj bo a slikami? Vsaki, po eno! Kdaj jih dobimo?" je vse skrbelo. "V petek jih prinesem semkaj", je dejal in ie hotel vsest med družbo. Spogledale so se Preveč se je že zamudil. Vsak čas lahko kdo stopi v razred "Prosim vas, odidite", je prosi o vitko dekle ob oknu. "In prav razumite besede", je posegla Zlata, ko se je poklonil in odšel Na hodniku se je obrnil in pogledal za seboj. V avli je zaropotalo, bili so moški koraki, zato je krenil po hodniku do izhoda na dvorišče. Niti spomnil se ni da so stranska vrata še zaprta Mimo razreda ni več hotel, zato je odprl okno, da skoči na dvo rišče. Torbo je že zagnal na gredico, ko so se po hodniku začul trdi koraki. Bil je hišnik. "Gospod, kaj delati tu"? Branko se je ustrašil strogega moža in trdih besed.. Mlaka! sem gospoda profesorja,', je skoro zaječi jal in poveda kako se je ujel. Mož je verjel in odklenil vrata na dvorišče. Tam je Branko našel torbo, potiral jo in odšel Preden pa je stopil na cesto, se je spomnil, da je klobuček pozabil v razredu. Stoke je nazaj, in že od daleč zagleda na oknu nasmejsne dekliške brate. Videl je» kako je rdeča roka — bila je Zlatina —zrna-' goslavno dvignila klobuk in is-ginila. z njo tudi ostale. Branko je čakal, toda nihče n več prišel. Kaj takega ni pričakoval in ravno ona je morala to storiti, ravno ona. Zazdelo se muje, ds se norčujejo is njega. Sala je bila prehuda. Pobral je par kamenčkov in metal v okno. Nič. Moral je brez klobuka domov. * Južina je bila vsa postans, pa tudi učil se ni tisto popoldne. Neprestano je videl tisto oči in tisto roko. Ugibal je, pa si ni snal odgovoriti, kaj so govorile. Slike je neeel izdelat v Prešernovo, is vsakega negativa po toliko, kolikor je bilo vaeh. Zvečer je pisal piamo. Roka se mu js tresla in potila. Sludil ss mu je sivkaHtorjavi pisemski papir, ki ga je kupil Še doma na kmetih. 2e marsikaj je pisal lju-bavno pismo, celo ta druge včasih med počitnicami, ali to pot mu ni šla beeeda izpod peresa. Vsako besedo ja pretipal, ali ne bi bila preplehka, pretrda. Skušal je is tistih oči spoznati. Zaprl je in na kuverto zapisal: "Zlati r Drugi dan še nieo bile slike gotove, naslednji dan šs tudi ne. Gospodinja ga Je debelo gledala; še v tretje-ga je videla brez klobuka, kar ni bila njegova na- vada. Pismo se mu je zmečkalo v žepu in skoraj je že pozabil kaj je napisal; rad bi bil vsaj še enkrat prebral pisanje, ki se mu je zdelo preplehko, saj tako je sklepal ponoči, ko ni mogel zaspati. Strgal je kuverto in segel po mapi. Našel je le še samo kuverto, tako ostudno, sivkastor-javo, papirja pa nobenega. Skočil je v trgovina nasproti Zvezde in si izral lepo mapo luksuznega papirja, prav po okusu. Gospodična je zavila in blagajna je zazvenela. "Devetindvajset. Plačate tamle!" Fant se je ustrašil, mel je le Štiri kovače. Kaj bo za slike? Ce bi se bil prej domislil tega, bi bil vzel le eno pismo, zdaj pa je bilo prepozno. Plačal e in ves omotičen treščil ob rob pri vratih, kf so se naglo odpr-a. Blagajničarka se je naglas zasbejala. Udarca ni čutil, bil .e kakor v zraku, ponižan . . . Napisal je drugo pismo, skoraj ste vsebine, samo da je razkril srce globlje, da je vzljubil tiste črne oči . . . Pred šesto je stopil po slike in ostal nekaj dolžan. Poznali so ga in so mu zaupali. Nato je Šel na kolodvor, ker je vedel, da odhajajo dijaški vlaki za popoldanske J^caj čez šesto, zato jo je morirf' (fdbiti. Našel je zaželjene oči. Bila je z dvema tovarišica-ma, ki ju je poznal še od obiska. Slike je odrajtal, čakal je le še prilike, da odda še pisemce, toda to bi bil rad storil na samem. Nagajivo je smuknil Zlati zajetno aktovko iz rok in na tihem potisnil pisemce ob strani. Tedaj je opazil ob knjigah svoj klobuk, zavit v tankem papirju in lepo stisnjen. Dekleta so kihnila v smeh, fantu je postalo skora nerodno. Potniki so stopali v vozove. Njen vlak je odhajal. Stisnil ji je roko. "Srečno! Jutri pred tehniko. Plačamo!" in je stekla. Pri kozmografiji ga je polomil tisti dan, ko je imel zgovor-jen sestanek. Imel je iste občutke, kakor že nekoč. Njena podoba, tiste mastne oči, prodirajoče, so se mu neprestano o- glašale, bil je zaljubljen bo- Ni »e učil. V*kra? dobila pred ogledalom * „ ustraši Ko je dopoi^ spravljala z njegove našla na papirju v*poV pisano ime: "Zlata, Zla™ Po južini se je utriral kel boljšo obleko; rad V* dal še ostriči, saj se te pjjl m' iS* P* ni bilo Z že tako je bil kasen. Ob tehnikije bila senca jo je našel. B^e lepa „e razposajena, sam^^^J ko je bil neiz^m/o srečen — "Si dobili pisemce r — "Da, vesela sem k« Zelo vesela." — "In . . . ?" - "Tudi jaz čutim tako." irr Skromna zelja "Janez, veš kaj, zdaj te .. pa že dovolj. Zmerom hofei pametnejši od mene." "To je vendar skromna fc dragi prijatelj." NAZNANILO Sedaj, ko ae Je vojna raziirila ▼ Srodozeaazko morje, i« iighj ds doktor s« bo siiru, »ploh M b* golo Isipertirati blaga u JucmIs Naznanjamo pa, da m) t risi blagom amo ae založili doki bila io prilika. Med dragim j« < vrati avetavao-alaven "B&hovec" i vllnl čaj iz Ljubljane, prati oh, PLAN1NKA ČAJ Id Jo zdravilo neprekoaljive vrt* pri obolsoju želodca, ledvic, jet« čreveaja. Urejuje zaprtje ia m prebavo. Utrjuje kri ia žeaake, aebno uapeino rabijo v lotih ia drusih taikočah. Dobili aaio aedaj še (sreda* t poiiljatev, toda vse aan Je I mnogo dražje kakor prej, tate primorani nekoliko ariiaU nedoločen čaa stane: 1 iluUJa I —2 ftk. I2.4S.-4 ik. MM Tudi nekatero drugo blago )• | zalogi. Pilite po cenik. ■ STEVE MOHORKO 0 704 Se. 2nd 8t Mileaikrn, TISKARNA S.N.P.J »PRftJIMA VSA tiskarsko obrt spadajoča Mi 1 Tiska vabila sa veselice in shoda, visitnice, časnike, kaj koledarja, letake Itd. v slovanskem, hrvatskem, slovsMua, češkem, neaikem, angleškem Jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.NJJ, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI i m m ■ Vsa pojoanila dsje vodstvo tiskarne.—Ceae sswme, untjako dalo pm S Pilita po taformadje ss usekov: SNPJ PRINTERY 2657-59 Sa LAWNDALE AVENUE TeL RoelnreO 4004 CHICAGO. ILLINOIS naroČite si dnevnik prosveto Po sklope 11. redae konvencije se lahko neroči as IPrr*jvj prišteje eden. dva. trt. Itlri aU pot članov Is eae drniin« k nlni. Ust Prosvete staae sa vee enako, is Člane aH nečlan* H eno leteo naročnino. Ker pa člani ie pleča Je pri aaeement. I■ tednik, eo Jim ta prittaje k naročmioi. Torej zadaj nI vzreha jo liat predrag za člane SNPJ. Ltot Prosvete )e vala U-taia. sotovo Je v vaaki drnUnl nekdo, ki M rad čital Het vaak daa. u- Za Cleero Ia Cbleaf. K1" I tednik Ia............." 1 tednika Ia............^ S tednike In............" 4 tednike In............JJ iS« Za Zdrsi, drisve Ib Kaiads.0O.OO 1 tednik Ia.............4J0 2 tednika Ia..,..*.....« 0.00 S (rdnlki Ia............ Ml 4 tsdnOte Ia............ LH ft tednikov Ia.................Hi • tednikov In. Zs Evrope )o............^ Izpolnite apodnll kuponi nrlMIto potrebno veoto denarja a0 orrr^^ri^^« H m Pojaanilo:—Vaelej kakor hitro kateri teh članov pr^e^ * ^ SNPJ, sli le se preeeli proč od droline In bo sehtoval tednik, bode morsl Usti član is dotlčne dniilne, ki Jo ta« ^ naročena na dnevnik Proaveta, to takoj nssnsniti ipra™» ^ in obenem doplslsti dotično vsoto lista Pro«veta. Akotef« tedaj mora uprsvniltvo sniiati dstam ss to vsoto ner<*ma° ...........-........... Uwndsle Aro. Cbkss* » , Met Preeveto veeto .......... .....ČL drsU" *....... PROSVETA, SNPJ, MIT So. Pri ledene peMJsm O BNSSMS <*..«..«<«....*...•*..«• Hi SS priplllta k * o^ - ...ČL drsU" * ' •i«....•.»«...•...•••••••••* t) ....................................C1 * .. ..........................o. dinlt** ...d *****m" . Ili'1 i) Nov ...•••