Gospodarske stvari. Enžni črm ali vranični prisad (Milzbrand). II. Ta bolezen se veliko laglje odvroe, kakor pa ozdravi. Ako se tedaj kužni crm kde prikaže, ali če 8e je ob hudi vročini te bolezni bati, treba je dobio rejenej živini uoeuje polagati ali vsaj menje tečne hrane dajati; slabotaej in slabo rejenej živini pa se naj skrbi za dobro in lebko prebavljivo krmo. Piti naj se da živini pridno, ve6krat na dan: mrzle, čiste vude, ki naj se včaaih osoli ali z kisom okisa. Dobro tudi je, 6e se zeljnice, repnice živini daje, ali pa nezrelega kislega aadja skuba in polaga. Prevelika vročina ae ima, kolikor mogoče, od žiriue odvracati; torej se živina ne pusti na pašo ob hudi vro6ini; tudi prebudo delati ne saie živina, kedar je preve6 aparuo; bleri ee naj večkrat prezra6ijo, da so bolj bladni, in če proti solocu leže, naj se zelene veje krog njih postavijo, okna pa ž njimi prepletejo. Nikdar ne sme preveč živiue v blevu stati; dobro je tudi akaf vode postaviti vanj, da ga hladi. Živina 86 naj v tekoči vodi vsaj po enkrat na den skopa, ali naj se doma z nirglo vodo po celem života polije in potem z slamo zriblje. Tudi telob se zamore 7 podvratnik zavleči; bolj močnej živini dobro deje, če se jej v pravi meri na žili puača. Ce pa je ta bolezen živin6e že napala, tedaj je svetovati, da se mn obilo na žili pušča; poznej je pusčanje ua žili zapstouj. Poliva ae pa zbolela živina naj z mrzlo čisto vodo tako dolgo, da ae za6ne mraza tresti, iu potem ae z slaino zriba. Tudi teloh se njej zainore v pudvratnik vstaviti. Eisle^ali okisane vode se uaj živiui vsako uro poaudi. Se bolje je pa, če se 2 lota solne kisline (Salzsaure, ki se dobi v apoteki), ali hudi6e76ga olja 7 akaf vode vlije in živini 7e6krat piti da. Ce pa ži^ina tega piti neče, se njej nioia 3 ali 4krat maselc kisa po sili vliti ali pa 1—2 kvintelca solne kisline na poli6u vode. Vedeti pa je treba, da posoda, 7 kateri se tako kislo zdravilo 7 živinče vliva, ne sme biti iz bakra (kufra) ali svinca. Med drugimi znotranjimi zdravili ae je solitar, ali sam ali z kafro pomeaan, še najbolj obncsel. Vzame se štupe solitarjeve 1—2 lota, kafre 7j—1 kvintelca. To se z moko in vodo v testo zmeša, v svalkib po 3krat na dan povžiti d;i, v hudi sili pa vaako drugo uro. Tudi klorovo apno (Chlorkalk, se dobi v apoteki) se rabi. Pol lota se ga raztopi v maselcu 7ode, katere se potem vecjej živine po 4krat na den, vselej po 2 žlici naenkrat noter vlije, menjšej pa le polovico tega. V sili se namesto solitarja vzame tudi smodnika. Z oteklinami pod kožo se pa ravna na dvojni način. Dokler so otekline še bolj trde,v naj se z terpetinovim oljem dobro namažejo. Če so pa že mebke in godne, jib je pa treba z nožem prerezati, da kri in gnojnica iz njib izteče; prerezani otoki naj se z razbeljenim železem izžgejo. Potiebno pa je, da se vsak dobro varje, ki ima z tako boleno ali mrtvo živino opravka. Naj pazi, da se ne rani, ne oskruni z gnojem, z krvjo, slinami, sokrvco, naj se brž vmije in dobro izpere rana. Straino nevarno je! Cerknjena živina se naj bitro odpravi in z kožo vred dobro pokoplje. Meso od živine, ki je na črmu zbolela, je močno škodljivo, innogo ljudi je vžitje takega mesa v prerani grob spravilo. Zdravo živino je treba od bolene hitro ločiti, in hlev, kder je bolena žival atala, skrbno posnažiti in z žveplom pokaditi, potem pa več dni odprt pustiti, da se prevetri. Presilna moča na zemljiščih koliko škodnje in kako odpomoči. M. III. Globočina, v kteri se navadno cevi polagajo, v obče ne sme biti 7e6a kot 1 meter, in 86 mora po razmerah ravnati. Globoko ležečc drenažne cevi dclujejo na mnogo večo daljavo tako, da pri globokih drenažnih cevih posamezni cevni toki bolj redko in dalje narazen biti srnejo. Ta daljava se menja po množini vode, ki jo iroajo odpeljati, po kakovosti zemlje, po spodnjih zemeljnib plasteb, po spadu, po dolgosti cevnega toka in širokoeti cevi in sine 7 5—20 uietrov iznaaati. Navadno se rajta, da se v srednje težkem glinasteni ali ilastem zemljišču desetkrat tako daleč narazen položitl amejo, kolikor je globočina, v kteri 80 položeue. Da so drenažne cevi v pravi meri vsaksebi položene, to je zelo 7ažno; kajti če ae C67i pregosto položijo, nareja to vec in nepotrebnih troškov, če se pa preredko položijo, se pa zemIjišče ne usuši popolnoma. Bistvena potreba, da ima cela drenažna naprava tudi pravi napeb, je zadostni spad ali da cevini toki zadoati visijo. Ta spad 86 mora tedaj že na zemljiaču najti ali pa unietno uarediti z tem, da se nstje drenažnib cevi 7 zemlji niže poJoži, kakor so njihovi zgoruji konci. Če ni mogoče spada tako oarediti, je treba odprte grabe potegniti. Troški di enažne naprave se ravnajo po okoliačinab kakoršne so na raznib zemljišcih. V ugodnih razmerab ne iznašajo nad 60—80 gold. na hektar, morejo pa tudi na 200 gld. in više poakočiti. Vendar bi pa strah pred prevelikimi stroski kmetovavca ne smel ostraiiti zemljišča z to napravo vzboljševati, ker se nobena druga vzboljšava zemljišča, kakor skušnja uci, tako dobro ne izplafea, kakor pametno in piikladno izpeljana drenažna naprava. Znani ao primei ljeji, da so povišaui pridelki na takih zemljiščih že v 2—3 letih vue stroške poplačali. Guditi se moramo, da je ae toliko zamočenega sveta sem ter tje po raznih pokrajinah. Ali tega ste posebno v prvi vrsti dve reči kri^i, prvaje ta, da posamezni poaestnik le prečesto sam ne zmore stroškov, ki so za izpeljavo vspešnega odvodnjenja zemljišča potrebni; druga pa ta, da jeden posestuik sam odvodnjenja včasib ne more izpeljati, ker je njegovo pose8tvo sred drugih in 6e ee ti enakega dela ne lotijo, tudi njemu najboljša drenaža nič ne bode pomagala. V takib primerljejib je združenih moči treba. Ear se pa potrebnega denarja tiče, bi morda kmetovavcu naj lagleje pomagano bilo, ako bi razna deželna zaatopništva akrbela, da bi kmetovavec mogel v ta namen, da si vzboljša svoja zemljišča, denarja na posodbo najeti pod ugodnimi pogoji z prav nizkimi obresti in dolgimi obroki povračitve. Toča je že vec krajev nesie6no obhodila; pri nas na Štajerskem je naj bujae zadela nemške kmete na Lipniškem polju proti Gradcu; škoda je velika, jamrauje Ijudi uepovedljivo; enaka, 6e oe ve6ja, nesreča se je prigodila okoli Ljubljane in Gorice, potem na Eoroakem v Lavantski doliai; Svinečka visoka gora bila je globoko do podznožja vsa bela samega ledu ali toče. Jako omilovanja vredni ao tudi koroaki Slovenci okoli Žitarje vesi, edini vinogradi na Eoroškem so po toči hudo poakodovani. Zemlja je pokrita z grozdičt, trs stoji gol. oropan listov in grozdov; tudi pšenica, kuruza, oves in jara rž je mo6no poškodovana. Žalost Ijudi se ne da popisati! Poljedelska razstava v Celjn se bo vršila letos 5. 6. in 7. oktobra, 6e ne bodo okoliš6ine kazale za 21. 22. 23. september. Odbor pod predseduištvom viteza Berks-a je razposlal načit ali nprogram" ove razstave. Nam je došel od prijateljske roke v Celju nemšk iztis. ,,Slov. Gospodarja" ta stvar jako zanima in rad pripomaga k siečnemu uspcbu razstave, vendar prvo je, da gospodje odborniki ozir vzamejo na potrebo tudi slovenskega na6rta. Ta bo še le pravo pozornost naših kmetovalcev prebudil, in razstava bo svoj namen dosegla in veliko koristila, sicer pa le malo ali nič! Za par nemakih in uemškutarskih poaestnikov razetavo napraviti, ogromnega števila slo- venskib kmeto7alce7 pa ne privabiti, se ne splača žrt707ati toliko denarja in truda, kolikor tako pod7zetje stane. To smo skusili uže pri 7ečih razsta^ah na Slo^enskem; spretnib slo^enakib peres za gori omenjeno delo ne manjka 7 Celju in 7 sili ponudi rad nSlo7." Gosp." 87oje slabe moči! Oebelorejski shod pri Novi cerk^i 30. jnnija t. 1. je obiskalo obilno kmeto7 iz No7e cerk^e in iz soseske, tudi 7ec dubovniko7 in učitelje^ se ga je udeležilo. Prihodnji čebelor. sbod se bo obhajal 7 nedeljo 14. julija 7 Vojniku in sicer popoldne po krščanskem nauku. Sejmovi. 15. jul. Dobo^a, Kostri^nica, 87. Rozalija blizu Celja, Zdole; 16. jul. Dobje; 17. jul. 87. Ana na Krembergu, Mnta, 87. Filip; 20. jul. Ar^ež, 87. Marjeta na Diavakera polji, sv. Marjeta na Pesnici, Vitanje.