Ilnravni«(vn flnmnvinp" v llllhlinni Knaflova ulica 5	■ * - __w M„« _	Naroinlm ra Hremstvo: četrtletno D Oln, polletno 18 Din, celoltlno 36 Din; za is*«
Upravnistvo ..uomovine VLjUDIjani, KnailOVa Ulica a	8Za5S33	USSJfeS £&fft@Sl """tv® '»»» »raerlltei četrtletno 12 »In, polletno 2« Din, celoletno 48 DI.A
Uredništvo ..Ooir.cvine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do	3126 s	. »raelika letno 1 dolar. -Račun poštne hranilnice, podružnice t Ljubljani, št. 10.711.*
, -............--......-......-________________________■-________
V Llubllani, drsa £3. deces^lsra "933.
—mp—awmh*iWiW^ih«*i>.Mi h i/y iih mi fin .asgffi-BJ m ■ imi■■■■■bammmamcirobhm^jraBnro
Posamezna fisv. 0tn v-.
Let© Klf8. i
Poštnina plačana v gotovimi
Štev. 52.
Vso srečo v novem letu želita čitateljem in Čitateljicam
uredništvo in upravništvo
Naročnikom in naročnicam
novem letu
Naj nam prijatelji in prijateljice oproste, da jih tudi ob novem letu prosimo, da storijo svojo dolžnost do «Domovine». Ne samo redno plačevanje bodi načelo vseh naročnikov in naročnic, nego tudi širjenje lista. Čim več bo redno plačujočih naročnikov, tem boljšo vsebino bo imela «Domovina». Stroški za tisk niso majhni in zato so redni plačniki najboljši pospeševalci časopisa. Nerednim plačnikom, ki slabo kažejo svojo hvaležnost do lista, čeprav si »Domovina« vedno prizadeva ustreči čitateljstvu, bomo ustavili pošiljanje.
Za novo leto imamo pripravljenih že vrsto lepih povesti, tako da bodo naročniki tudi še nadalje zadovoljni z zabavnim delom »Domovine«. Izhajali bosta kakor doslej po dve povesti. Nameravamo pa prinašati več zabavnega š t < v a kakor doslej in več gospodarskih člankov, ker je prav v tej hudi stiski kmetijski pouk posebno potreben. O tem, da bodo čitatelji 7. vsebino v novem letu še bolj zadovoljni kakor doslej, smo trdno prepričani.
Ob tej priliki naj še opomnimo naše cenjene dopisnike, da naj bodo vedno k r a I k i ; 11 jedrnati. Nas veseli, da se nam dopisniki vedno javijo, kadar imajo kaj pomembnega poročati, toda preobširni naj ne bodo. Prav tako naj se izogibajo žalitev in hudih osebnih zadev, ker tiskovni zakon ne . pozna šale. Mi ustrežemo dopisnikom, kolikor moremo, a kar j ne gre, moramo opustiti. Zato naj nam ne za-1 merijo, če včasih ni tako, kakor bi si sami želeli. I
Isto velja za slike. To je draga reč, a pogosto čisto nepotrebna. Slike morajo biti za čim širše vrste čitateljev zanimive, da jih objavljamo. Dogodil se je primei, da nam je poslal mlad fant sliko, češ, da jo moramo objaviti, ker je nastopil službo čevljarskega pomočnika v Ljubljani. To je pač očitno brez pomena. Tudi slik petdeset-letnikov ne prinašamo, ker ta- starost ni nič posebnega. Če bi prinesli sliko vsakega petdeset-letnika na Slovenskem, bi v listu sploh ne imeli prostora za kaj drugega. Tudi slik umrlih ne moremo objavlja«, razen kadar gre za osebe, ki so za splošnost zelo zaslužne. To bodo, kakor upamo, naši čitatelji že razumeli. Glavno pa je pri vsem tem, da je tisk slik zelo drag.
Včasih iščejo posamezniki pri nas kakšna pojasnila. Uredništvo vedno odgovarja, če je vprašanje zadosti razumljivo stavljeno. Če pa ni, je seveda smiselni odgovor nemogoč. So nekateri, ki neprestano kaj vprašujejo in vedno so tista vprašanja pomanjkljiva, odnosno se ne dajo drugače rešiti, kakor da gre vprašalec s tako zamotano zadevo k odvetniku in se z njim ustno razgovori. Pogosto kdo tudi ne zna pismeno dovolj jasno povedati, česa želi. Seveda nam potem zameri, če mu ne damo zadovoljivega odgovora.
Naj vse to uvažujejo naši prijatelji in naše prijateljice. Povedali smo vse to, ker hočemo biti odkritosrčni in ker ne maramo zamere, kakar je ne zaslužimo. Pomnite pa, da «Domovina» stori za vas, kar je v njeni možnosti. Ostanite ji zvesti tudi v novem letu in širite jo.
Lani je prišel piscu teh vrst voščit novo leto ugleden podjetnik. Tudi jaz sen. mu stisnil reko z voščilom: «Da bi bilo vsaj zatorej kakor lansko^ Hudo pa se je začudil podjetnik in se kar razhudil: «Ce boljše ne mara biti, slabše tako ne more več postati »
Segla sva si v roke in se je odpeljal dalje » svojim iskrim konjičem. Ni minilo pet minut, ko se je raznesla novica, da se je njegov konj prestrašil avtobusa na cesti in prevrnil gospodarja v jarek. Vsega potolčenega z več zlomljenimi udi
• • •
so pripeljali podjetnika v bolnišnico, kjer je ležal več mesecev. Ves je bil še bete/.en, ko sva se spel videla. Bridko se je nasmehnil, ko mi je segel v roke: «Bolj si imel ti prav na novega leta dan kakor jaz. Ko bi bilo zatorej kakor minilo leto, bi mi bilo prihranjenega mnogo trpljenja in mnogo denarja.^ Pozneje sem slišal, da je izgubil tudi pravdo, ki jo je naperil proti avtobusnemu podjetju zaradi odškodnine.
Tega prijatelja eem se spomnil, ko sem vzel v roke pero, da vam uapišem nekaj za novo leto.
Ne da se tajiti, časi, ki jih preživljamo, so prav; resni in nikomur ni bilo postlano z rožicami v minilem letu. Kmetijski pridelki, ti s hudimi žulji naši plitvi brazdi iztrgani darovi, tudi v pre^ teklem letu niso dosegli primerne množine in so celo v ceni nazadovali. Koliko je po naših krajih: malih kmetov in bajtarjev, ki ne poznajo več vsakdanjega kruha na mizi. Ker nima kmet denarja, sta imela slabo tudi trgovec in obrtnik.' Armada brezposelnih se letc° ni zmanjšala.
Res, prav res je vse to, tod t še smo se za silo prerinili skozi vse te križe in težave. Pomisliti pa moramo, da je drugod po svetu prav tako slabo, mnogokje pa še slabše, da ne govorimo o Rusiji, boljševiškem raju, kjer ginejo od lakote stotiseči. V bogato Ameriko pog'ejmo, kako je tam tenek kos kruha, ki ga režejo kmetu in delavcu. Cele vasi na Poljskem so že drugo zimo vse noči temne, kakor da so vse izumrle, zakaj bedno ljudstvo nima denarja za petrolej, čeprav izvira tam nafta v neštetih vrelcih. Na silne homatije v Španiji, Nemčiji, Avstriji in drugod se spomnimo, ki so pokončale mnogo človeških življenj in ogra-žale mnogim dom in zaslužek.
Tudi pri nas so bile zadele cele pokrajine luide ure, da spomnimo samo na strahotne po-vodnji v pretekli jeseni. Prihranjeni pa so nam bili, livala Begu, po modri spoznavnosli Nj. Vel. kralja in njegove vlade notranji pretresi, čeprav so jih snovali nekateri nezadovoljneži doma in v tujini, kakor je še vsem v spominu. Pa ne le to, vlada se je trudila, da olajša prizadetim pokrajinam nesrečo, ki jih je zadela zaradi hudih ur. Mnogo milijonov je šlo za to in se je mimo tega prav mnogo storilo za lajšanje bede Drezposelnim. Kmeta so trli dolgovi, nastali zaradi prenizke cene kmetijskih pridelkov, ki jih je moral kmet s hudo izgubo prodajati. Vlada je po nemalem prizadevanju Jugoslovenske nacioraine stranke prinesia zadolženim kmetom olajšanje plačevanja njihovih dolgov in jim zaščitila rodno grudo in krov nad glavo. Ustregla je ne le kmetu, temveč tudi trgovcu in obrtniku 111 s tem seveda tudi delavcu, ko je znižala obrestno mero in je postavila trdne meje samolastnemu odiranju dolžnikov z visokimi obrestmi. Z ustanovitvijo bednostnega sklada se bodo na eni strani v prihodnjem letu zaposlile dela željne roke in nasitili stradajoči, na drugi strani pa se bodo s tem delom ustvarile trajne1 dobrine za vso državo. Dolga pravda za acrrarno reformo je prinesla mnogim zemlje in krrha.
To in še mnogo drugega, kar nam je dala naša država v preteklem letu, zKsli pa njena Irdna volja za ohranitev miru, nam je svet porok, da, tudi v bodoče ne bomo prepuščeni negotovi usodi. Res, mnogi so bili letes tudi v naši banovini »; hudi stiski, toda če pomislimo na težave, ki tarejo mnoge druge dežele po svetu, in se spomnimo mnogih hudih let, ki so za nami, zlasti krvavih let svetovnega klanja, moramo priznati, da je prav upravičeno tudi za novo leto voščilo: Če že ne bo beljše od lanskega, da bi bilo vsaj zatcrejl
Po vsej Sloveniji gre glasi, Le »Domovina" je za nas?
V zgodovini najstrašnejša železniška nesreča
Na sveti večer |e pri Parizu zavozil strasbourški brzi vlak v pariški brzi v"ak — Nad 280 mrtvecev in nad 380 ranjencev — Žalovanje v vsej Franciji
Kakor povsod je vladal ob božičnih praznikih trdi v Parizu naval na železnize, zlasti na vzhod-r.i železnici, ki velja za najbolj obiskano med vsemi francoskimi progami. V takih dneh spravijo v promet vsa razpoložljiva vozila in često tudi že slabe stare vagone. Prav ta okolnost pa je postala tokrat usodna.
Brzi vlak, namenjen v Bar le Duc, je bil v soboto zaradi silnega navala potnikov sestavljen izključno iz starih lesenih enonadstropnih vagonov. Le prvi vagon, v katerem je bil večji oddelek gojencev pariške vojaške akademije, je bil tako nabito poln. da so mnogi stali celo na hodnikih in stopnicah, kar se na francoskih železnicah le redkokdaj vidi. Kakor sodijo, je bilo
v vlaku okrog 600 potnikov. Med njimi so bili po večini ljudje, ki so mogli šele po končanih poslih z večernim vlakom odpotovati iz Pariza. Skoro polovico potnikov so sestavljale ženske in otroci. V veselem pričakovanju božičnega večera se nihče ni mnogo zmenil za neprijetno gnečo.
Noč je bila mrzla in na progi je bila gosta megla, tako da se je videlo komaj nekaj korakov naprej. Megla in prenatrpanost proge sta predvsem
zakrivila strašno nesrečo, ki se je pripetila okrog 23'40 približno 25 km daleč od Pariza.
V tem času je vozil krajevni vlak v bližini postaje Landyja zaradi megle precej počasi. Tik ■y\ njim je prihajal brzi vlak iz Pariza v smeri 1 roti Bar le Ducu. Zaradi počasne vožnje krajevnega vlaka je moral tudi ta brzi vlak zmanjšati brzino. Prav takrat pa je privozil v isti smeri z brzino 105 do 110 km na uro mednarodni brzi vlak iz Pariza proti Strasbourgu. Strojevodja strasbourškega brzega vlaka zaradi megle ni opazil znaka za počasno vožnjo ter je z nezmanjšano brzino drvel dalje. Nevarnost je za-
pazil šele v zadnjem trenutku, ko že ni bilo več nobene pomoči.
Strasbourški brzi vlak, ki je imel najmodernejšo lokomotivo, se je z vso brzino zaletel v pariški brzi vlak, ki ja vozil pred njim.
Učinek je bil grozen. Težka lokomotiva je v največjem zaletu razsekala in zdrobila lesene vagone pariškega brzega vlaka kakor papirnate škatle in sa ustavila šele pred zadnjim železnim vagonom tik pred lokomotivo.
V naslednjem trenutku so odjeknili v temno noč obupni klici številnih ranjencev. Potniki strasbourškega brzega vlaka in vojni akademiki iz nepoškodovanega prvega vagona v prvem trenutku niso niti vedeli, kaj se je prav za prav zgodilo. Toda že en sam pogled skozi okna je zadostoval, da jim je zastala kri:
Vse naokrog same ruševine, med njimi zmečkana trupla, a izpod ruševin se je
čulo obupno vpitje.
Podrobnosti se v temi niso dale razločiti in zato so naglo znosili na kupe lesene dele razbitih vagonov in zakurili velike ognje. V njihovem svitu se je nudil naravnost strašen pogled. V dolžini kakih 300 metrov je bilo vse okrvavljeno in med ruševinami so se videli deli človeških trupel, mrtveci in ranjenci, zgnečeni med železje in lesovje. Posamezne glave, noge in druge dele teles in razno ptrljago so našli do 30 metrov da ' leč od proge.
Z bližnje postaje so nemudno obvestili o nesreči pariško postajo, ravnateljstvo vzhodnih ! železnic in prometno ministrstvo. Z največjo i hitrostjo so bila organizirana »eševalna dela. ; Poseben vlak s potrebnimi pripravami, večjim oddelkom delavcev, zdravstvenim osebjem in oddelkom gasilcev je bil že dobre pol ure po nesreči na kraju grozne nesreče, kamor je prispel osebno tudi prometni minister Paganon.
— DVA ČLOVE A
€>
Ker je mogla zrahljana ladjica nesti le še enega izmed naju, je hotela iti od mene; da bi mi dala poslednjo mogočnost rešitve, se je hotela vreči v vrtinec; zapustiti me je hotela; umreti je hotela brez besede, brez stoka — potem ko me je nežno poljubovala.
Z bliskovo naglico sem moral priskočiti. Ko maj sem jo še prijel in s silo zadržal, tako hitro in spretno se je izvila skozi vrbe.
Zdaj pa sem jo trdno držal, trdno na svojem 6rcu!
Pri tem se je kos zbudii in veselo zažvižgal.
Kakor vrisk se je slišalo.
In potem se je zgodil drugi čudež: rešila sva ee! Pomoč je prišla, ko je bil najin čoinič že tako majav in nezanesljiv, da naju ne bi bil mogel več dolgo nesti. Ze sva videla, kako se pod nama voda lesketa; že sva čutila, kako nama oplakuje noge. Samo še nekaj minut bi štelo najino življenje.
Tedaj pa se je otok izntnada na sredi preklal ... Toda namestu da bi se potopila, sva trdno nasedla na bregu. Prav v trenutku, ko bi naju morali valovi pogoltniti, naju je zaneslo na kopno.
Kos je odletel.
Ko sva bi!a na tako čudežen način rešena, sva imela pred sabo vse življenje kakor svet-likajočo se pomladansko trato, kjer bova lahko zmeraj hodila z roko v roki, ko bo vonj cvetja okoli naju, nad nama zmagoslavno žvrgolenje škrjanekov, ko se bova kopala v solncu.
Ker sva še pravkar gledala smrti v obraz, si nisva mogla več misliti, da je še kaj takega na svetu mogoče: na svetu, kjer se dva mlada človeška otroka ljubita in sta srečna.
Pri vsej ljubezni in sreči pa sva morala vendar najprej vedeti, kje sva in kako bova najhitreje prišla domov; saj so domači gotovo prepričani, da sva izgubljena in mrtva Kar sem lahko videl pri bledem scju zvezd, mi je bilo docela tuje. Tudi gore, ki sem jih zapazil v slabotnem obrisu, so se mi zdele neznane. Po mojem računu naju je moralo zanesti zelo daleč in morala sva biti v okolici mesta Trienta. Moja rievestica — kajti to je Judita zdaj bila — je zelo pametno svetovala, naj kar ob skali počakava jutra, potem šele naj odideva dalje. Bila sva zelo lačna. Zlasti meni se je želodec zelo oglašal, vendar pa b» se bil docela pomiril, če bi me bila nevestica spet poljubila na usta. Jaz pa sem vselej jemal le to, kar mi je kdo ponudil; in Juditka mi =vojih ustnic ni drugič ponudila: saj ni mislila iti več zame v smrt, ampak zame živeti Samo zame!
Pri njenih poljubih sem drhtel kakor neumen fant. Obenem se mi je tudi zazdelo, da sem v tem trenutku postal kakor po čarovniji iz neumnega fanta mladenič. Duhovnemu gospodu
Reševalci so vso noč in ves naslednji dan ob najhujšem mrazu opravljali svoje na-• porno delo.
Ruševine so morali razkopavati skrajno oprezno, vendar kar najbolj pospešeno, da bi spravili čimprej na varno številne ranjence, ki so klicali na pomoč.
Kljub temu, da so oblastva držala vest o strašni nesreči vse do jutrnjih ur v tajnosti, se je vendarle že ob prvem jutrnjem svitu zbralo na kraju nesreče na tisoče ljudi, po večini obupani svojci, ki so iskali med žrtvami sorodnike.
Prizori, ki so se odigravali v nedeljo, se ne dado popisati.
Vzdolž proge so bila naložena trupla žrtev, ranjence pa so s posebnimi vlaki vozili v pariške bolnišnice.
Večina smrnih žrtev je bila tako strahovito spa-čena, da so mogli ugotoviti istovetnost komaj za polovico ponesrečencev. Do nedelje opoldne so razkopali že vse ruševine in
izkopali 200 mrtvecev in približno 300 ranjencev.
Trupla žrtev so prepeljali na vzhodno železniško postajo v Parizu. Med smrtnimi žrtvami je nad 30 otrok in okrog 100 žensk. Trupla so položili na skupni mrtvaški oder v glavni čakalnici postaje, kamor so neprestano prihajali svojci ponesrečencev. Mnogi otroci so izgubili pri nesreči svoje starše, a tudi mnogo staršev oplakuje svoje edince. Listi beležijo več primerov, da so ponesrečile cele družine.
Ministrski predsednik Chautemps se je v nedeljo zjutraj, ko je izvedel za strahovito nesrečo, sam odpeljal na kraj nesreče
ter odredil vse potrebno za pomoč ponesrečencem, zvečer pa se je v spremstvu več drugih ministrov na vzhodnem kolodvoru poklonil smrtnim žrtvam.
Ministrstvo za javna dela in ravnateljstvo vzhodnih železnic sta takoj po nesreči določili skupno komisijo,
da ugotovi vzrok nesreče. Komisija je zaslišala predvsem strojevodjo in , kurjača strasbourškega brzega vlaka, ki sta ostala docela nepoškodovana. Bila pa sta tako zmedena, da na vprašanja sploh nista mogla odgovarjati. Oba sta bila aretirana in odvedena v zapor, dokler se ne ugotovi pravi vzrok ne-
bi zastavil vprašanje, ali so to storili Juditini poljubi ali je storilo to nebo. Meni se zdi, da bi občutil cn pri takem čudežu pravo nebeško veselje ...
Kraj, kjer je najin zeleneči in cvetoči čoinič nasedel, je bil visoko nad bregom, zraven strme skalnate stene, ki je štrlela iz vrtincev kakoi čer. Le z veliko težavo sva zaradi nezanesljive svetlobe splezala nanjo in stala zdaj na kleči, kakor bi plavala nad vodovjem, ki se je pod nama valilo in valovelo, naju pa ni moglo več potegniti navzdol.
Stala sva na ozkem okrajku porfirne skale. Tik za nama se je skala strmo dvigala, da sva bila kakor mlada kraljevska dvojica na vzvišenem prestolu. Na tem tesnem kraju sva pričakovala prihoda dneva.
Meni je bil jutrnji mrak nekaj vsakdanjega. Vajen sem ga že bil. Toda to jutro se mi je zdelo, kakor da še nikoli v življenju ne bi bil videl, kako se sence umikajo in se tema svetli. Zvezde so pobledele, jutrnji veter je zapihal. Komaj je pokril prvi jutrnji svit nebo, že so začeli ptiči svojo jutrnjo pesem.
Tiho sva imenovala imena malih pevcev, katerih pesem je jasneje donela kakor šumenje valov v globini. Potem sva molče gledala, kako je vstajal dan iz noči, ki ie bila temna kakor grob. Bilo je kakor skrivnost.
Zdaj so pokrili nebo b'odordeči in motno-rumeni oblački. Vse stvari so dobile svoje oblike in barve. Zdaj sva videla, da se je reka razlila
sreče. Splošno domnevajo, da so morda odpovedale naprave za znake, ne izključujejo pa tudi možnosti, da je nesrečo zakrivila silno gosta megla, zaradi katere strojevodja ni opazil znaka.
Pri drugem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom sta tako strojevodja kakor kurjač zatrje-\ala, da sta opazila prvi znak, ki je kazal prosto progo. 1200 metrov dalje pa drugi znak, ki tudi ni kazal, da bi bila proga zavzeta. Šele kakih 20 metrov pred pariškim brzim vlakom je strojevodja opazil rdeče svetilke na poslednjem vagonu, toda
bilo je že prepozno.
K nesreči so bile še zavore zaledenele in niso takoj prijele. Zato tudi ni bilo mogoče v trenutku zmanjšati brzine, kar bi nesreče sicer ne preprečilo, vendar pa ne bi bila tako huda. Novinarji, ki so kmalu po nesreči prispeli na kraj strahote, so našli strojevodjo in kurjača strasbourškega brzega vlaka čisto obupana. Vedla sta se kakor brez uma in na vprašanja sta samo neprestano jecljala: «110 km, 110».
Strojevodja v zaporu neprestano jcka.
Štiri in dvajset let je že v službi in slovi kot eden najprevidnejšili strojevodij. Zato je tudi vozil na najnevarnejših progah in najhitrejše vlake. Strokovnjaki tudi dvomijo, da bi se mogel okriviti zaradi te nesreče strojevodja, ker je dokaj verjetno, da znaki zaradi velikega mraza in ivja, ki se je nabralo na njih, niso bdi v redu. Soglasno pa sodijo strokovnjaki, da bi bila nesreča zahtevala neprimerno manjše število žrtev, če bi ponesrečeni pariški vlak ne bil sestavljen iz lesenih vagonov, kar pa opravičuje železniška uprava z izrednim navalom ob priliki božičnih praznikov.
Vest o strašni nesreči je po vsej Franciji bolestno odjeknila in
vsa Francija scčuvstvuje z nesrečnimi žrtvam? in njihovimi svojci.
Pod vtiskom te nesreče je Francija praznovala letos božične praznike mnogo skromneje kakor običajno. Sožalje francoskega naroda je izrazil na božični dan predsednik francoske republike Albert Lebrun, ki je odpovedal vse na ta dan običajne sprejeme, med drugimi tudi običajno svečanost v počastitev najboljših učencev francoskih šol. Predsednik republike se je tudi osebno poklonil žrtvam nesreče na vzhodni postaji in posetil ranjence v bolnišnicah.
Na božič popoldne je bil v ministrstvu za javna dela ministrski posvet, na katerem so sklenili,
da se pokpljejb žrtve na državne stroške. Žrtve bodo pokopane v skupnem grobu z izjemo
onih, katerih rodbine želijo pokopati svoje v domačih krajih. Krste takih ponesrečencev bodo po pogrebnih svečanostih brezplačno prepeljali v domače kraje. Pogreb se je vršil v sredo dopoldne ob ogromni množici prebivalstva. Pogrebnih svečanosti so se osebno udeležili pred-
Vaš verni tovariš!
Od nekdaj že Je ochichtovo terpen-tinovo milo gospodinji zvest zaveznik pri pranju in domačem delu. Ohranite mu tudi Vi trajno prijateljstvo.
Torej s Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko »JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil.
daleč iz svoje struge in poplavila vso dolino. Ta je bila podobna gorskemu jezeru. Na ilovnatih valovih so plula izruvana drevesa, odplav-ljeni tramovi, ostanki podrtih poslopij in še razne druge razvaline. Da bi so razjokala, je bilo, tako da nisva več mislila na svoje življenje in svojo srečo, ampak na uničeno delo in upanje pridnih ljudi.
Potem ao začeli najvišji vrhovi v jutrnji zarji, da je dobilo kamenje jezike in pričalo o božji lepoti. Obenem o njegovi večni dobroti, ki daje solncu, nebeškemu darovalcu vsega življenja, cvetenja in rasti, da vsak dan tznova vzide. Ko je to jutro padel njegov prvi soj na najina mlada, kvišku strmeča obraza, sem se spomnil prstana z majhnim rubinom, ki mi ga je bila podarila moja ljuba mati. V>:el sem ga s prsta, prijel Juditino desno roko in ji nataknil ozki, zlati obroček. Govorila nisva nič, samo gledala sva se: globoko, globoko sva zrla drug drugemu v oči.
Res je bila otroška igra in vendar sveto resna. Judita je napravila obraz, kakor bi stala z menoj v cerkvi pred oltarjem in naju bi duhovnik blagoslavljal. Tako je tudi bilo: nebeško solnce samo je blagoslavljalo najino otroško zvezo.
Prav sem imel: v bližino Trienta naju je bilo zaneslo. Podivjani element je razdrl ceste in ko sva po velikih težavah prišla do najbližjega kraja in vprašala za voz, sva zvedela, da ceste do tam nekje nad Boznom niso za vožnjo upo-
rabne. To je bila slaba novica. Namestu da bi hitro prišla do prestrašenih domačih, sva morala peš potovati domov in pustiti svoje ljudi, da o najini usodi niso ničesar vedeli. Kajti pred naslednjim daeni nisva mogla priti domov, če bi še tako hitela. Kakor navadno, nisem ime! niti počenega vinarja pri sebi; toda Judilka je bila bolje založena z denarjem, tako da je lahko povabila svojega ženina na gostijo in mi mojo pogostitev v briksenskam «Slonu» bogato povrnila. Meni je bilo to zelo všeč. Kar stoje v tirolski deželi gore, še ni v njej noben sedemnajstletni Tirolec jedel tako dobre jajčne pogače, kakor tisto sveto majsko jutro v neki gostilni gospod Rok, grof Enrski. Sicer pa je tudi darovalka pomagala zlato se lesketajoče jedi krepko pospravljati. Pogača, ki so jo nama prinesli na mizo v hladni senčnici, je bila namreč ogromna, in je jaz pri vsej svoji požrešni lakoti ne bi bil mogel pam pojesti. Mastna pogača je bila najino poročno kosilo in krvavo-rdeči trientinec, ki sva ga zraven srebala, najin poročni napitek. O, ti trikrat blagoslovljeno maj-niško jutro!
Ker so ljudje v gostilni v nama takoj spoznali tujca in se uad vse čudili, kako sva midva mladca prišla do vasi, ko so bile vse ceste razdrte, sem jim povedal najino zgodbo: odkod sva prišla in kakšna je bila najina pet po reki navzdol. Tedaj se je začelo izpraševanje, začudenje, klicanje; rotenje vseh svetnikov in zamaknjenost zaradi čudeža, ki ga je nebo storilo nad nama, otrokoma. Čedalje več ljudi se je zbralo, da bi
slišalo zgodbo čudežne rešitve iz smrtne nevarnosti in da bi si rešenca ogledali. To so delali skoraj pobožno, s sklenjenimi rokami, kakor bi bila midva dve čudežni sveii podobi. Poslušati sva morala, kakšna mlada, blagoslovljena človeka sva. Naposled se je zbrala vsa vas. Tudi duhovni gospod je prišel iii imel pod božjim milim nebom nad vse giuliiv nagovor na svojo ljubo krščansko župnijo in vsebina te pridige sva bila midva. Judita, ki je spet postala docela tiha in zelo bleda, je začela vendar siliti k odhodu. Dobri vaščani so naju komaj pustili; kakor bi bila najina navzočnost plašč in varstvo pred nevarnostjo, saj je bila vodj še zmeraj iz struge. Ko sva se potem skoraj s silo odpravila na pot, so naju spremljali velik del poti, da je bilo, kakor bi šli v dolgi procesiji, kjer sva midva duhovna. Saj sva bila tudi prešinjena s svetim duhom, ki je božja ljubezen ...
Potem sva potovala skupaj skozi bleščeči se dan. Dostikrat sva morala delati ovinke, plezati po strmih skalah in se v velikem loku ogibati uničenju. Le če sva bila zelo utrujena, sva počivala in si zato vselej zbrala kar najlepši in najsamotnejši prostor. Še enkrat sva jedla; povedati pa ljudem svoje zgodbe nisva več hotela; rajši sva pustila, da so začudeno strmeli v naju. Res sem opazil, kako so ljudje povsod strmeli nad Juditino lepoto in kako so se za njo ozirali.
Ker je bila noč spet nad vse ljubka in je rastoči mesec še jasneje svetil kakor v minuli noči strahot, sva sklemlaj da nadaljujeva svoje
sednik republike z vsemi člani vlade in ostalimi predstavniki oblastev.
Med smrtnimi žrtvami
je tudi bivši minister Henry Roubain, hudo ranjena pa sta poslanca Pauatvain in Tast. Kolikor se je dalo do sedaj ugotoviti, je bilo med potniki le nekaj tujincev. Med ranjenci so ugotovili enega Američana in štiri Čehoslovake. Jugoslovena ni bilo nobenega.
Velika nesreča je vzbudila splošno sočutje , tudi v tujini. Francoska vlada dobiva neprestano izraze sožalja z vseh strani sveta.
Med prvimi sta prispeli sožalni brzojavki jugoslovenskega ministrskega predsednika dr. Srškiča in jugoslovenskega zunanjega ministra Bogljuba Jevtiča.
' Zakon o likvidaciji agrarne reforme je odredil, da se morajo tudi na tako zvanih cerkvenih vele-posestvih v dravski banovini, na katera se prejšnji agrarni zakoni niso nanašali, razlastiti vsi gozdovi, kolikor presegajo površino 1000 ha, in sicei v roku šestih mesecev po objavljenju imenovanega zakona v cSlužbenih Novinah>. Ta zakonska določba se je nanašala predvsem na veleposestvo ljubljanskega škofa v gornjegrajskem srezu.
Glede na določbe novega zakona so poslovale meseca oktobra in novembra v gornjegrajskem okraju
uradne komisije, ki so imele nalogo, da ugotove v posameznih občinah, koliko potrebuje prebivalstvo pašnikov, drv za kurjavo in stavbnega lesa.
^ Ko je bila izvršena tudi predpisana cenitev, je ! banska uprava predlagala ministrstvu, naj se iz-! vede na škofovem veleposestv« razlastitev, kakor to določa gori navedeni zakon.
Zadeva je prišla pred ministrski svet, ki je o njej razpravljal na svoji seji 15. t. m. Ministrski svet je pooblastil ministrskega predsednika gospoda dr. Milana Srškiča kot vodjo kmetijskenga
potovanje tudi ponoči. Če sva se utrudila, sva morala samo pomišliti na strah domačih, da sva se spet bolie počutila. Za Boznom, ki sva šla skozenj ko se je začelo temniti, je bila cesta že toliko boljša, da sva si lahko z zadnjim ostankom Ju-' ditinega denarja najela voz. Pripeljal naju je do ! bližine Waidbrucka, kjer se je spet začelo opustošenje. Vendar pa sva prišla srečno do reke, docela spočita zaradi vožnje in zaradi bližine doma že veselejša. Komaj sva čakala, da bova doma.
Prav tedaj, ko je vzšlo solnce, sva prišla ob Eisacku do tistega kraja, kjer je bil še včeraj sredi struge otoček iz vrbovja. Obstala sva in pogledala tja. Zdaj je bilo vse na dalefi preplavljeno z rumeno, klokotajočo vodo.
Tedaj je rekla Judita: <Vendar je bolje, da stojiva zdaj tu skupaj, kakor da bi ti sam prišel domov, jaz pa bi ležala tu spodaj, čeprav bi šla rada v vodo, da bi rešila tebi življenje. To ti po-, vem samo zato, da veš in da boš zmeraj vedel; •kako je moje življenje tvoje, tako trdno, kakor nosim tvoj prstan na svojem prstu. Prikovan je name, da mi ga nihče več ne odtrga.j t Te besede je rekla s tako globoko resnostjo, kakor bi mi z njimi zapisala svoje življenje. Ko sem jo videl tako pred sabo v vsej njeni mladostni lepoti in otroški nedolžnosti, me je pograbila sreča kakor vihar. Spet sem postal prevzeten, pravi mladi gospod. Pri tem pa sem se čutil tako ponosnega, kakor bi bil velik junak,
Brzojavka predsednika jugoslovenske vlade gospoda Srškiča predsedniku francoske vlade Chau-tempsu se glasi: «Bolestno pretresen zaradi nesreče, ki je zahtevala toliko žrtev, vas prosim, da izrazite vlaki francoske republike in rodbinam žrtev najiskrenejše sožalje jugoslovenske vlade in vsega jugoslovenskega naroda.® Slično se gla-sečo brzojavko je naslovil na zunanjega ministra Paul-Boncourja g. Bogoljub Jevtič.
Predsednik francoske vlade Chautemps se je zahvalil z naslednjo brzojavko: «Z žalostjo pre-šinjeni francoski narod je sprejel z globoko hvaležnostjo izraze sožalja jugoslovenskega naroda. V imenu vseh, ki jih je ta nesreča zadela, se zahvaljujem jugoslovenski vladi za njene prijateljske in ganljive izraze sožalja.»
ministrstva, da v sporazumu z ministroma g. dr. Albertom Kramerjem in g. Ivanom Pucljem in po zaslišanju škofa g. dr. Gregorja Rozmana dokončno uredi vprašanje agrarne reforme v gornjegrajskem okraju.
Na sestanku g. ministrskega predsednika, obeh gg. ministrov in g. škofa v soboto 16. t. m. je bil
dosežen sporazum, da se izvrši razlastitev z zakonito odškodnino na škofovem veleposestvu
v vsem obsegu, kakor to določa zakon. Ker pa je g. škof pristal, da dobijo kmetje gornjegrajskega sreza škofovske pašnike brezplačno in se jim prepusti brez odškodnine še vse neplodno zemljišče (gorski vrhovi z lovom itd!), je vlada sklenila, da se ljubljanski škofiji poleg zakonito izvzetih 1000 ha vrne še 3000 ha gozdov. S tem je vlada pokazala tudi polno razumevanje za upravičene koristi ljubljanske škofije kot take in za obstoj njenega, z znatno industrijo vezanega gozdnega gospodarstva.
Z ukrepom vlade, ki je bil izvršen v polnem soglasju z g. škofom, je vprašanje
ki je storil najslavnejše dejanje in se zdaj vrača z najdragocenejšim plenom domov.
Vriskaje sem vzkliknil: «Ali misliš tudi še zdaj, kako boš takrat, ko boš iz neumne Juditke postala Judita, prodala svojo lepo Platterjevo domačijo za umazani denar tujcem in šla stran iz svojega zelenega Vahrna tja, kjer je svet najbolj zapuščen? Toda le prodaj jo! Le pojdi stran, daleč stran! Jaz ne bom letal za teboj, prav zanesljivo neb
Tedaj je otrok sklonil glavico, prisrčno me je pogledal in mi rekel s sladko preprostostjo:
cOstala bom, kjer boš ti ostal; tja pojdem, kamor pojdeš ti, in nič me ne bo moglo od tebe ločiti,*
Tik naju je cvetela lesnika. Stopil sem k njej, odlomil tanko vejico in jo zvil v krog. Potem sem pritisnil ta rožnati venec cvetja svoji nevestici na zlate lase ...	? '
Ob svetlikajočem se solnčnem svitu sva potem prišla v Enno in svečano so se glasili zvonovi v vaški cerkvici. Tudi zvon v grajski kapeli se je oglasil.
Nisva si mogla misliti, komu so namenjeni ti pobožni glasovi. Zakaj bila ni niti nedelja niti praznik. Da bi imeli zahvalno mašo zaradi srečno prestane povodnji, si nisva mogla misliti. O najirti čudežni rešitvi tudi niso ničesar Vedeli, ampak so morali nasprotno misliti, da sva izgubljena. Nehote sem prijel Judito za roko, ki se je na njej svetil moj zlati obroč.
agrarne reforme za gornjegrajski srei končno rešeno.
Poslanec g. Pustoslemšek je obvestil strankine organizacije o uspešni rešitvi agrarnega vprašanja. Njegova vest je -'zzvala pri vseh prizadetih iskreno zadovoljstvo in
poslancu gosp. Pustoslemšku se izraža splošna hvala za njegovo požrtvovalno delo
v prid kmečkemu ljudstvu gornjegrajskega okraja.
Politični pregled
Te dni je bila v Beogradu podpisana nova trgovinska pogodba med našo državo in Albanijo.
Novo pogodbo sta v našem ministrstvu za zunanje zadeve podpisala minister g. Bogoljub Jevtič in predsednik albanskega zastopništva, bivši minister g. Mehmed Konjiča.
Predsednik bolgarske vlade Mušanov je sprejel v petek našega poslanika v Sofiji in imel z njim
razgovor glede gospodarskih pogajanj med Jugoslavijo in Bolgarsko.
Gre za to, da se skleneta med obema državama trgovinska pogodba in živinozdravniški dogovor. Razen tega naj se tudi uredi promet med obema državama.
V petek je prispel v Zagreb grški minister za zunanje zadeve Maksimos in se razgovarjal z našim ministrom za zunanje zadeve Bogoljubom Jevtičem
o učvrstitvi prijateljskega sodelovanja Jugoslavije in Grčije in o delu za prijateljsko sožitje balkanskih držav.
Minister g. Jevtič je po sestanku izjavil novinarjem, da je bilo letošnje leto zelo plodno, kar se
tiče uspehov dela za balkanski sporazum. Glavna svrha je, da se tudi na Balkanu okrepi misel miru in se vzpostavi zaupanje med balkanskimi narodi.
V Italiji so vedno bolj nezadovoljni z Albanijo, ki se izmika vplivu Rima.
Italijansko pokroviteljstvo v Albaniji se krha, ker se albanska vlada prizadeva rešiti gospodarske odvisnosti od Italije. Ker je Albanija proti dogo-
Z roko v roki sva šla dalje. Prišla sva na vaško cesto, kjer izprva nisva videla žive duše. Potem sva zagledala nekaj otrok. Stali so in strmeli v naju, kakor ne bi bila iz mesa in kosti, ampak dva strahova. Potem so &'oežali stran, proti cerkvi. Slišala sva, da nekaj kriče, toda nisva razumela, kaj.
Kmalu sva zagledala ljudi, ki so hiteli .iz cerkve. Vsi presenečeni so obstajali in nekateri so nama šli naproti. In na glas so klicali:
«Mladi gospod Rok in mlada Platterjeva! Torej nista mrtva? Nista se ponesrečila v valovih Eisacka, kakor so vaju bajo videli in kakor vsi mislijo? O vajini smrti so prepričani tudi milostni starši mladega gospoda Glejte vendar, glejte — živa sta ostala !>
In vsi so kričali: <Ziva stal Poglejte ju! Živa sta!»
V grozi sem vzkliknil:
«Ali so tudi moji starši prepričani, da sva mrtva?*
Govoril sem še, ko sem ju zagledal. Prihajala sta iz cerkve. Moja sladka mati je bila oblečena docela črno. Tudi gospa Leitnerjeva s Platterjeve domačije je bila poleg; in tudi ona vsa v črnem. Tedaj sva šele razumela, da so imeli v vaški cerkvici mrtvaško opravilo za nama dvema živima in da so bili moji starši pri tej mrtvaški slovesnosti z vso zvesto občino vred. Zdaj sem še opazil, da so bile vse vaščanke in tudi vse ženske služabnice z gradu in s Platterjeve domačije črno oblečene. (Dalje prih.)
Sporazum o razlastitvi vele-posestva ljubljanske škofije
Škofijska uprava odstopi pašnike brezplačno, gozdove pa
proti zakoniti odškodnini
voru z Italijo sklenila, odnosno sklepa trgovinske pogodbe tudi z drugimi državami, tako z Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, je Italija ustavila Albaniji nadaljnjo finančno pomoč. Listnica uredništva.
BLOKE. Podružnica Kmetijske družbe na Blokah je priredila v tekočem letu kar dva kmetij-sko-gospodinjska tečaja. Drugi tečaj je bil zaključen 30. novembra. Da je podružnica mogla za naše kraje tako važna tečaja prirediti, je zasiuga občine in pa banovine, ki sta podružnico s prispevki podprli v njenem delu. Vodstvo tečaja je bilo v rokah strokovne učiteljice g. Vilme Benin-gerjeve in njene pomočnice g. Vide Kleindinst-Zalokarjeve. Zdravstvena predavanja je imel v tečaju g. dr. Pušenjak, banovinski zdravnik iz Cerknice. Skrb za vse ostalo delo je imel načelnik podružnice g. Stanko Lenarčič. Oba tečaja je po-sečalo 43 kmetskih deklet. To sta bila na Blokah prva tečaja in sta kljub nasprotstvu dosegla popoln uspeh. Podružnica je poleg teh imela tudi tri enodnevna sadjarske tečaje, katere je posetilo preko 100 mlajših sadjarjev. Podružnica naj dela po začrtani poti naprej in uspeh v napredku kmetijstva gotovo ne bo izostal.
GORICA PRI PRAGERSKEM. Malokdaj se kdo oglasi od nas, enkrat pa vendar moramo nekaj naših novic zaupati širši javnosti. Dne 17. t. m. smo imeli občni zbor Narodne odbrane in se je izvolil pripravljalni odbor. Pristopilo je takcj čez 50 članov. Bližnja bodočnost bo pokazala, ali bodo tako številni člani tudi res delali.
RADENCE OB KOLPI. Dne 12. t. m. smo imeli izredno gasilsko skupščino, na kateri je bilo ponovno izvoljeno staro vodstvo. Slovesno smo prisegli kralju in domovini. Ustanovili smo tudi sama ritanski odsek s predsednikom Francem Šte-fancem. Na dan narodnega uedinjenja smo se udeležili kljub slabi poti in slabemu vremenu slovesne svete maše v Starem trgu. Prav tako na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Ta dan popoldne smo izredno slovesno proslavili kraljev rojstni dan. Predsednik g. Kobe je pozdravil vse navzočne in očrtal delcanje našega dobrega kralja. Naposled je pozval vse gasilstvo na zvestobo do domovine in kralja. Na poziv predsednika smo vsi zaklicali: <2ivio Aleksander I.! Živela kra-
ljevska rodbina!* Na prireditvi je tudi šolska mladina deklamirala prisego kralju. Ob koncu proslave so vsi udeleženci zapeli himno «Eože pravde*.
SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Tik pred prazniki nas je zapustil g. Franc Čeh za daljšo dobo in odšel na novo službeno mesto. Z njim smo izgubili delavnega člana in igralca našega Sokola in nadarjenega člana novoustanovljene godbe na pihala. Želimo mu obilo uspehov na njegovem novem službenem mestu.
Sejmi
2. januarja: Sv. Jurij ob južni železnici, Ribnica
pri Kočevju, Radohova vrs, Novo mesto; 4. januarja: Domžale; 5-januarja: Črnomelj, Konjice.
Tedenski tržni pregled
VINO. V podeželski vinski kupčiji je nastal skoro popoln zastoj, kar je bilo spričo takega naglega vremenskega preobrata tudi pričakovati. Vsakršno prevažanje iz goric do postaj je pri takem vremenu otežkočeno in tudi nevarno, a za točenje je to vreme sploh neprikladno. Januarja in februarja bo najbrž V3e mirovalo, kar utegne povzročiti kolikor toliko tudi padec cen. Vinski trgovci tožijo, da je vinska kupčija v tem mesecu splošno slaba in da niti za praznike ni oživela. Cene se niso vidno izprememle, a kažejo nagibanje k padcu.
Kratke vesti
= Spored kmetijskih radijskih predavanj v letošnji zimi. Januarja: 1. ob %8.: O svinjereji (Martin Zupane). 6. ob 948.: O selekciji kulturnih rastlin (inž. Bogdan Ferliuc). 6. ob 16.: Zimska dela v sadovnjaku (Anton Flego). 7. ob %8.: O eksotah v gozdu (inž. Karel Tavčar). 14. ob %8.: Kmetijska kriza (inž. Alfonz Pire). 14. ob 16.: Risanje krme (inž. Vinko Sadar). 21. ob %8.: O selekciji kulturnih rastlin (inž. Bogdan Ferlinc). 21. ob 16.: O rastlinskih boleznih (inž. Ivan Za-plotuik). 26. ob 948.: O zidavi jam za kisanje
Občudujejo in zavidajo
Vašega otroka v šoli — kajti tudi najmlajši že vedo — da nas obvarujejo vsakega prehlajenja Panilavin pastile. Zlasti otroke čuvajte pred nepotrebnimi obolenji. Se prodno gredo v šolo, dajte jim
Panflavin pastile.
OgI»s je registriran pod S. br 21.781 < dne 29. novemtra 1933.
krme (inž. Vinko Saiar)v26. ob 16.: Smernice za ureditev in vodstvo naših kmetij (inž. Valentin' Petkovšek).
= Uspeh razdeljenih Talilnih jaje štajerske kokoši. Kakor vsako leto, je banska uprava tudi' letošnjo pomlad po sreskih načelstvih izvedla akcijo za razdelitev valilnih jajc štajerske kokoši.^ Zanimanje za to akcijo je bilo zelo veliko. Prijavilo se je toliko naročnikov, da ni bilo mogoče niti vsem ugoditi, ker ni bilo dovolj dobrega
Melhijor Gašperič:
Zvijača posestnika Srakopernika
Posestnik Boltežar Srakopernik je stal pred svojo lepo hišo, krepko vlekel dim iz stare porcelanaste pipe, na kateri je bil naslikan še sam pokojni Radecki, in gledal kokoši, ki so se prerivale po dvorišču.
«Dobro jim je,* si je misli'., «ker jim ni treba govoriti.*
Bil je močno naglušen in je menda prav v tem obstajala osnova njegovega naziranja, da je govor ena najhujših reči na svetu. Kakor majhna je bila njegova potreba po govoru, tako velik je imel smisel za barve: Streha njegove hiše je bila krita z rdečo opeko, hiša sama je bila zelena, a nasproti stoječe gospodarsko poslopje je bilo modro, na obeh straneh hlevskih vrat pa sta se svetili beli vdolbini, v katerih sta stala rdeče naslikana svetnika sveti Jurij in sveti Florijan.
Iz hleva se je zaslišalo mukanje krave. Naglušni Boltežar, ki je imel ta glas za mrmranje čmrlja, je zamahnil z roko, kakor bi hotel odgnati nadležen mrčes. Takoj nato je zadonel v nedeljski mir na dvorišču tako močan glas, da celo gluhi Boltežar ni mogel dvomiti, kdo je govoril. Prestavil je pipo v drugi ket ust in z dolgimi koraki stopil z dvorišča na vaško cesto. Zakaj bi si pokvaril nedeljsko jutro s tem, da bi poslušal
govor in še sa.n moral govoriti! Saj je priznaval gospodinjske sposobnosti stare Urše, oddaljene sorodnice, ki je po smrti njegove žene prevzela v hiši gospodinjske posle, toda njo ni gestobesedno-sti se je rad izognil. Bil je že daleč na cesti in zato ni več slišal, kako je Urša tožil*, da se njena hčerka Špelca še ni vrnila iz cerkve in da je Boltežarjev sin Melhijor lenuh, ki je prepustil vso skrb okrog živine, ki mora tudi ob nedeljah žreti, samo njej.
Boltežar Srakopernik ni čul teh tožb in se je veselil nedeljskega mira, ki je vladal po njegovem mišljenju vsepovsod razen v glasovnem območju stare Urše. Zavil je s počasnimi koraki na stezo, ki je držala na njegov travnik, da bi videl, kako rase trava in ali nis-> mtrda pastirji sosednih kmetov preveč puščali svoje živine na njegovo zemljo. Ta sum pa se je izkazal za zmoten. Ves zelen in prepleten s cvetjem je ležal travnik, ki jc nanj zlivalo solnce morje žarkov. Le po poljskih stezah so se premikale pestre obleke vaščank, vračajočih se od maže. Služba božja v župnijski cerkvi v Bukovju, h kateri župniji je pripadalo tudi Orehovje, se je morala torej končati.
«Špelca bo zdajle prišla*, je mislil Srakopernik, ko je gledal po poljski poti, držeči v Bukovje, «pa tudi Melhijor pride.*
Špelca je bila krepka za dva človeka in je opravljala z lahkoto najhujša dela na kmetiji. Zato Boltežar naposled ni nasprotoval, ko mu je Melhijor dejal, da se bo oženil z njo. Sicer bi res
imel rajši bogato snaho, toda takšni bi stara i Urša, ki mu je bila nenadomestljiva, življenje i preveč grenila. Tudi bi tako življenje zahtevalo'' mnogo govorjenja in preveč nemira. Največja v i vasi je njegova kmetija in Melhijor je njegov; edinec — torej ne bo prevzel nikakih bremen,! pa naj se oženi s kakršnimkoli dekletom, samo da bo to pridno in pošteno.
«Starava se,* je rekla Urša, «in če se tvoji Melhijor oženi z mojo Špelco, Sj izgovoriva midva lep preužitek, da bova v miru živela, a mlada dva bosta gospodarila in delala.*
Učitelj Cmolja, čigar učenost je v Boltežarju vzbujala vedno tiho zono, n napisal vse potrebno za izročitev posestva, tako da je Boltežarju bilo treba reči samo še «da*. Prihodnji četrtek bo treba vse podpisati pred oblastvi.
cMidva sva že prestara za garanje*, je Urša tako dolgo pridigovala staremu v ušesa, dokler ni ta verjel, da ni drugega izhoda. Zdaj je mislil na tisti nesrečni četrtek, ne da bi se sicer preveč vznemirjal. Gledal je po travniku in po poljski stezi. Melhijor in Špelca se še nista vrnila.
Melhijor je sedel medtem v gostilni poleg cerkve in vlekel pivo iz vrčka.
Špelca se je bila ločila od njega pri gostilniških vratih. Ko je gledala, kako je njegova velika in široka postava izginila v gostilno, je nehote pomislila: «Prav tak bo postal kakor njegov oče, tako redkobeseden, drvast in počasnih mij sli. Nekoliko drvast je že zdaj!* Bilo ji je, kakor bi senca padla na poletno solnčao krasoto, ki
blaga na razpolago. Razdeljenih je bilo 15.924 va-I lilnih jaje, ki so jih dobavila naša rejska središča. .Valilni uspeh je znašal za vso banovino povprečno 66-7 %. Če se upošteva dejstvo, da se morajo valilna jajca prevažati in prenašati na večje da ljave in da naročniki v mnogih primerih ne ravnajo pravilno z njimi, je ta rezultat prav povoljen. Dvetretjinski valilni uspeh se smatra namreč celo za primer, da ni nikakega transporta jajc, kol j povoljen. Glede na težave transporta je letošnji 'uspeh banovinske akcije skoro odličen, saj tudi znatno prekaša uspeh lanskega leta.
— Zasavski živinorejci za izboljšanje živine, i Potrebo organiziranja zasavskih živinorejcev se | je poudarjalo že na razstavi živine v Litiji. Ta-;krat so ustanovili pripravljalni odbor, ki mu na-ičelujeta upravitelj banovinskega veleposestva na Ponovičah gosp. Rupelj kot predsednik in sreski ; kmetijski referent gosp. šušteršič kot tajnik. Da j se kmetje temeljito seznanijo z vso tvarino, ki jo mora dober živinorejec obvladati, je bilo že več sestankov. Zadnje zborovanje se je vršilo v litijski restavraciji g. Vojka Šribf rja. Nad 60 zboro-valcev je bilo iz vseh okolišev Litije. Poročili g. Ruplja in g. šušteršiča sta -'sebovali osnovne smernice, ki jih morajo upoštevati živinorejci. Zatem so se vršile volitve posameznih krajevnih ! zastopnikov. Novo društvo bo pričelo pouk članov po načrtu kakor tudi bo nudilo članom popust pri nabavi plemenske živine, v slabih letinah podporo in v primerih živinskih obdenj zdravniško in tudi denarno pomoč. Tudi prodaja klavne živine se bo vršila s pomočjo selekcijske zadruge, j,V področje litijske zadruge spadajo: Litija, Vače, [Šmartno, Kresnice, Cirkuse, Hrib, Zahrib in Tre-Ibeljevo.
> — Češkoslovaški zakon o izvoru hmelja. Češkoslovaška vlada je predložila državnemu zboru načrt zakona, s katerim se na splošno uvede dolžnost oznamenjevanja hmelja. V bodoče bo moral biti oznamenjea skoro ves v češkoslovaški pridelani hmelj. V zakonskem načrtu so posebne določbe glede tujega hmelja in glede mešanega hmelja. V načrtu je urejeno tudi vprašanje obsega hmeljskih nasadov. Od prihodnjega leta dalje bodo morali hmeljarji vsako leto do konca aprila prijaviti obseg svojih hmeljskih nasadov. Novi hmeljski nasadi se bodo smeli napraviti le z dovoljenjem deželnega oblastva. Vsakdo, ki ima zaloge hmelja, bo obvezan te zaloge prijaviti državnemu statističnemu uradu do 1. avgusta.
Nakupi hmelja pred obiranjem bodo neveljavni, če se bodo sklepali pred 15. julijem.
— Obrestna mera za posojila pri zadrugah.
«Zadružni Vestnik*, glasilo Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, objavlja važen sklep obeh največjih zadružnih zvez v dravski banovini, Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani in Zadružne zveze v Ljubljani, glede obrestne mere za posojila. Po določbah o maksimiranju obrestne mere so za družne centrale dravske banovine sklenile: Z uredbo o zaščiti kmetov od 22. novembra 1933. so določene obresti v viš:ni 6-02 %, za vse zaščitene kmečke dolgove, ki predstavljajo večino zadružnih posojil. Za ostala posojila priporočata navedeni zvezi kot centrali včlanjenih kreditnih zadrug, glede na člen 1. uredbe o maksimiranju obrestne mere od 22. novembra 1933., naj posojilnice z ozircm na težavne gospodarkse razmere vseh dolžnikov držijo od 1. januarja prihodnjega leta naprej tudi za nove in za nekmečke dolgove čim nižje možno obrestno mero, nikakor pa ne višjo od 9-5 %. Gorenji sklep velja za vse zadruge v dravski banovini, torej ne samo za one, ki so včlanjene pri imenovanih zvezah, temveč tudi za vse ostale. Glede obrestne mere za vloge ni bilo mogoče zaradi visoke obrestne mere, ki jo nudijo nekateri državni zavodi, doseči popolnega soglasja. Upati pa je, da bo do konca leta tudi v tem pogledu prišlo do enotnega sklepa.
* Kralj in kraljica za siromake v Zagrebu. Po
nalogu Nj. Vel. kralja je upravnik kraljevskega dvora general Vukovič izročil mestnemu načelniku dr. Krbeku znesek 100.000 Din, da jih je za božične praznike razdelil med siromake Zagreba. Razen tega je uprava kraljevskega dvora razdelila enak znesek osebam, ki so se obrnile na Nj. Vel. kralja s prošnjami za podporo. V soboto popoldne je francoski zavod v Zagrebu priredil božičuico, pri kateri je obdaroval nad 700 otrok zagrebških ljudskih šol, ki se uče francoskega jezika. Božič-nico je počastila s svojim obiskom tudi Nj. Vel. kraljica Marija, ki so jo pričakovali francoski poslanik na našem dvoru Naggyar, ban dr. Petrovič, minister dr. Srkulj, mestni načelnik dr. Krbek, francoski konzul Garreau, armijski general Maric in drvgi odličniki. Navzočna deca je priredila kraljici dolgotrajne in nad vse prisrčne počastitve.
Na sveti dan sta kralj in kraljica priredila izlet v več vasi zagrebške okolice, kjer so ju kmetje povsod prisrčno pozdravljali.
*	Minister dr. Kramer za svoje bedne rojake.
' Pred dnevi se je obrnil trboveljski župan g. Gustav Vodušek na trboveljskega domačina ministra g. dr. Ki a mer ja s prošnjo, da bi se za božič-nico bednim rudarskim družinam izposlovala kakršnakoli podpora. Opisal mu je vso siroma-ščino, v kateri bodo števiine družine preživele božične praznike v rudniškem revirju. V četrtek popoldne pa je prejel župan g. Vodušek od ministra g. dr. Kramerja brzojavko, da sta na dr. Kra-merjevo posredovanje nakazala senat 3000 Din m narodna skupščina 3000 Din za božične in novoletne podpore najsiromašnejšim trboveljskim otrokom. Gospodu ministru v imenu obdarovan-čkov prisrčna hvala.
*	Akcijski odbor Združenja borcev Jugoslavije priredi 7. januarja ob pol enajstih v veliki dvorani hotela Uniona javno zborovanje ob priliki o. obletnice šestojanuarskega manifesta Nj. Vel. kralja Aleksandra. Na tem zborovanju, ki hoče obuditi misli vodje našega naroda, bodo nastopili z govori zastopniki bojnih organizacij. Natančnejši progrrm bo objavljen.
*	Dela na banovinski cesti Trbovlje—Savinjska dolina so bila te dni zaradi visokega snega, ki je zapadel, začasno ustavljena. Nadaljevala se pa bodo, ko bodo vremenske razmere ugodnejše, ker so potrebna denarna sredstva na razpolago. Treba bo že sedaj gledati na to, da se na pomlad zaposli čim večje število brezposelnih pri raznih javnih delih v okolici Trbovelj, da se tako razbremeni kuhinja za brezposelne, odnosno da se sredstva za vzdrževanje brezposelnih čim plodo-nosneje izkoristijo. Nova uredba o podpiranju brezposelnih pravilno določa, da si mora vsak za delo sposoben brezposelni prislužiti sredstva za svoje vzdrževanje. To odredbo so tudi brezposelni z veseljem sprejeli, ker jim ni do brezdelnega pohajkovanja, marveč si žele le s pridnim delom poštenega zaslužka.
*	Češki gasilski list o Jugoslaviji. Glasilo češkoslovaških gasilcev «Hasičske rozhledy> je posvetilo 23. zvezek Jugoslaviji. Številka je okusno opremljena. Na uvodnem mestu prinaša sliko Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra, nato pa topel članek o Jugoslaviji in o vzajemnosti med slovanskim severom in jugom. V daljšem članku prinašajo «Hasičske rozhledy» besedilo zakona o
jo je obdajala, in na njeno mlado srce, ki je bilo tako rado veselo.
. j Razmišljena je stopala skozi vas.
Zdajci jc srečala staro ženico, mater Štrmeljo, ki jo je že poznala izza otroških let. Štrmelja je bila dekla pri Srakopernikovih, ko sta prišli k hiši Urša in Špelca. Matija, Štrmeljin sin, je pasel krave s Špelco.
Špelca je pomislila na tiste čcse in je nehote obstala.
«Kako se vam godi, mati Štrmelja?* je vprašala ženico. Ta je zastokala iu pokazala na svoja kolena.
«SIabo, slabo, Špelca, noge me ne nosijo več. Ali bi mi ne pomagala do postaje?*
«Kaj hočete odpotovati?* 1 «Ne, ne! V zaboj, ki mu rečete vlak, pa ne grem. Veš kaj, Špelca, moj Matija se bo najbrže vrnil.*
«Kaj, Matija? Ali še živi?*
Špelca je široko odprla oči, kakor bi videla pred seboj nekaj nemogočega. ( Ženica je prikimala.
«Da, Špelca, pred mesecem dni mi je pisal. Pa denar mi je poslal. Prav dobro se mu godi.*
«.Jaz pa sem mislila, da je Matija že davno mrtev,* je menila Špeica, «saj so ljudje tako govorili.*
Stara ženica se je zn?mejala.
«Vedela sem, da ni res, čeprav so vsi to govorili. Zakaj bi moral prav moj Matija umreti! Nimam ničesar drugega na svetu nego njega.
Med tednom moram šivati ljudem, da kaj zaslužim, danes pa, ker je nedelja, grem na postajo. Morda bo Bog dal, da se Matija vrne prav danes, ko ga utegnem počakati na postaji.*
Urša se je malo oprla na Špelco in obe sta jo mahnili proti železniški postaji. Špelca je neprestano ponavljala: cMatija 'orej še živi. Tako torej še živi!*
Starka, ki jo je mladenka podpirala pri hoji, je zgovorno nadaljevala: «Sicer bi mi ne bilo treba več toliko delati, a si hočem nekaj prihraniti, saj ne vem dobrj, kako je z Matijevim bogastvom. če naposled le ne bo tako bogat, mu bodo moji dinarji dobro služili.*
Ko sta prišli do postaje, sta sedli na kupček kamenja, odkoder se je videlo na progo in na izhod za potnike.
«Ali hočeš brati Matijevo pismo?* je vprašala ženica. «Pisal mi je dolgo pismo, ki ga nosim zmerom s seboj, čeprav ne znam Citati. Pa že dobim koga, ki to stori za mene.* Potegnila je pismo iz žepa. «Pa glasno mi ga moraš prebrati*, je dejala in Špelca je začela čitati:
<Lens v Franciji, 1. junija.
Draga mama!
Ž3 večkrat sem Vam pisal o tistem dogodku, ki mi je pripomogel do sreče, a Vi mi niste odgovorili. Zato zdaj ne vem, ali ste še sploh živi.. .>
«Nik?.kega pisma nisem prejela*, je mrmrala ženica in besedovala nekaj o pokvarjenem svetu, ki ne mara, da bi taka stara ženica tudi imela svoje veselje.
«Ali ste zdaj odgovorili Matiji?* je vprašala Špelca.
<tDa, prosila sem gospoda učitelja, in ta mu je pisal, da še živim. Zato čakam zdaj, da se Matija vrne.*
Špele i je nadaljevala čitanje:
«Pišem Vam še enkrat, cla ugotovim, ali ste še živi. Godi se mi zdaj zelo dobro in v kratkem se nameravam vrniti, da kupim za sebe in za Vas kmetijo s kravami in svinjami in z vsem, kar spada zraven .. .*
«Lepo piše*, je vzdrhnila Špelca. Starka je prikimala in mladenka je nadaljevala:
«Tisti dogodek, ve.de, se ni pripetil v Franciji, nego v Belgiji v lieKem rudniku, kjer sem bil prej zaposlen. Tam so namreč neki pijani rudarji napadli glavnega lastnika rudnika in ga hoteli ubiti. Ustopil sem se pred njega in ga branil. Dvignil sem mizo in tolkel okrog sebe, kar se je dalo. Naposled so začeli streljati in je moralo priti na pomoč vojaštvo. Eden napadalcev me je obstrelil in potem ne vem več, kaj je bilo z menoj. Ko sem ležal v bolnišnici, me je gospod vprašal, kaj želim za to, ker sem ga rešil z mizo. Rekel
organizaciji gasilstva v Jugoslaviji. O vodstvu gasilcev po novem zakonu poučuje češke gasilce drugi članek, ki je opremljen s slikami ministra dr. Hanžka, prvega podstaroste Josipa Turka in drugih. Številko zaključujeta članek «Zgodovina Jugoslavije* in poročilo o motorizaciji jugosloven-6kega gasilstva. S tem zvezkom svojega glasila so češkoslovaški gasilci lepo počastili 151etnico obstoja Jugoslavije in priznali pomembno delo jugoslovenske vlade za napredk gasilstva.
*	Odlikovanje Josipa Pauerja v Braslovčah. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja je sreski načelnik g. dr. Vidmar iz Celja slovesno izročil znanemu veletrgovcu g. Josipu Pauerju v njegovem stanovanju v Braslovčah red sv. Save IV. stopnje. Navzočni so bili predstavniki braslovške občine in Sokola in člani odlikovančeve rodbine. Sreski načelnik g. dr. Vidmar je v lepem govoru očrtal odlikovančeve zasluge za narodni in gospodarski napredek Braslovč in navedel, da je g. Pauer med drugim soustanovitelj Hranilnice in posojilnice, Sokolskega doma in podružnice Kmetijske družbe v Braslovčah. Naposled mu je prisrčno čestital k odlikovanju. V imenu Sokola v Braslovčah je čestital odlikovancu starosta br. Lušin, v imenu braslovške občine župan g. Josip Omladič, v imenu Hranilnice in posojilnice v Braslovčah pa nad-učitelj v pokoju g. Karel Maršič. Iskrenim čestitkam zaslužnemu narodnemu in gospodarskemu delavcu se pridružujemo tudi mi.
! * Znižanje cone namizne soli. Uprava državnih monopolov je znižala prodajno ceno fine namizne soli od 8 na 5 Din za en kilogram. To znižanje velja od 15. t. m.
*	Mestna hranilnica ljubljanska prosi svoje vlagatelje, naj samo zaradi vpisa obresti v knjižice nikar ne prihajajo takoj prve dni po novem letu, ko je največji naval. Obresti se itak brez posebnega naročila pripišejo ob koncu leta k vsaki vlogi, v knjižice pa kadarkoli je.
*	Krompir je zrasel skozi zlat prstan. Pri tra-fikantki gdč. Aniki so te dni piali krompir, pri Žemer so našli gomolj prav čudne oblike. Ko so gomolj, preščipljen v sredi ko osa, natančneje pregledali, so se kaj začudili, ko so videli, da je povzročil tako obliko zlat prstai s kamnom. Nekdo je moral bog ve kdaj izgubiti prstan na njivi in naključje je naneslo, da je skozi prstan pričel rasti krompir, ki je poiskal zaradi nenavadne ovire naraven izhod na obe strani. Kdo je prstan izgubil, se ne ve.
*	Smrt v kropu. V Jazbini se je dogodila pretresljiva smrtna nesreča, katere žrtev je postal mali petletni Alojzij Jug. Deček se je igral v kuhinji, ko je mati pospravljala sobo, ter se je motal okoli štedilnika. Radoveden je pokukal v lonec, naenkrat pa se je posoda z vrelo vodo prevrnila in dečko se je znašel v vroči kopeli. Dobil je tako strahovite opekline po vsem telesu, da je kmalu umrl.
*	Dvanajst stotakov v gnoju. Pred tedni je pri nekem posestniku v Prapročah pri Št. Rupertu prenočeval v hlevu neki berač. Ko je zjutraj vstal, je prestrašen opazil, da mu je med spanjem zmanjkalo dvanajst stotakov, ki jih je imel zavite v staro cunjo. Seveda njegovega vzdihovanja niso bog ve kako resno vzeli na znanje, kajti vsi so bili prepričani, da jih sploh ni imel. Domači so na to pozabili, berač je pa odšel brez stotakov v svet. Pred dnevi je pa domači hlapec Karel Obaha vo-vil v vinograd gnoj in je pri kidanju gnoja zadel z vilami na mal ovitek, v katerem je bilo točno dvanajst še dobro ohranjenih stotakov. Stotaki so zdaj pri najditelju v Prapročah.
*	Smrt na cesti. Na Tržaški cesti v- Ljubljani je dohitela nenadna smrt 671etnega slugo carinskega urada v Ljubljani Petra Jamnika. Pokojnik je imel nekaj opravka na Tržaški cesti, kjer je našel nekega svojega znanca Med potjo pa je Jamnik vpričo znanca omahnil in se zgrudil. Okrog njega se je zbrala gruča ljudi, ki so mu izkušali pomagati, vendar zaman. Zdravnik je ugotovil, da je Jamnika zadela srčna kap.
Vsakogar more povsod doleteti nezgoda! Zato je treba, da imaš v delavnici, šolah, gospodinjstvu, avtomobilu, sploli povsod kjer so možne poškodbe, pripravljen «Fitonin>, preizkušeno zdravilo za rane. Steklenica stane v lekarnah 20 Din. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 16 pošlje brezplačno «Fiton», dr. z o. j., Zagreb, 1/78.
* Smrtna nesreča na božič. Prav žalosten božični večer so imeli pri posestniku Prašnikarju v Zagorici. Domači llletni sin L:>vro je snel s stene puško. Na vso nesrečo fant ni vedel, da je puška nabasana. Prav nespretno je ravnal z njo, da se mu je naenkrat sprožila in m,' je na'ioj udaril v trebuh. Z glasnim krikom se je smrtno nevarno ranjen zgrudil fant na tla. Domači so hitro poklicali bližnjega zdravnika, ki je odredil takojšen prevoz v bolnišnico. V ljubljanski bolnišnici so se
V l Jugrfa h. d. Zagrrb. Gajev! :
OjlM |e ftjistr. pod S br. od I. III. 1933?*
zelo trudili, da bi Lovrencu rešili življenje, pa je bil ves trud zaman. Na Štefanovo zjutraj je fan po hudih mukah umrl.
* Vlak je ubil konja. Na železniškem prelazu na Viču se je te dni pripetila huda nezgoda. Hlapec Ivan Drnovšek, uslužben pri posestniku Sirniku na Vidovdanski cesti v Ljubljani, je pripeljal dc prelaza voz snega, ki ga je nameraval stresti v jarek ob progi. Zaradi poledenele cesle ni mogel z vozom tik jarka in je moral konja izpreči in ju zapreči zadensko k vozu, da bi ga konja privlekl^ bliže k jarku. Prav tedaj pa, ko sta živali bili nai progi, je privozil mimo vlak, ki je enega konj£^ odbil s tako silo, da ga ie usmrti'
sem: ,Ne zamerite, a jaz bi si tako rad kupil kmetijo s hišico in vsem potrebnim. Tedaj mi je gospod daroval veliko vsoto denarja. Dolgo časa sem ležal in potem sem se preselil v Francijo, kjer sem si še nekaj zraven prihranil. V kratkem pridem domov, če mi boste pisali, da ste še živi...*
Špelca je malce prestala brati in je nato či-tala dalje vsa zardela:
«Rad bi tudi vedel, kako je s Špelco. Ali je lepa in močna? Tukajšnja dekleta so tako slabotna, kar mi ni všeč, ker si zmerom mislim: ,Kaj naj bi počel s takim slabotnim drobižem na kmetiji, kjer jc treba zdravih in krepkih rok ...'»
«Bog se usmili, vlak že prihaja,* je zavpila ženica, «;daj mi pismo!*
«Mati Urša, rada bi...!*
«Ne, ne, daj pismo!*
S tresočimi se rekami je prijela starka svoj zaklad in ga porinila v žep. Nato je skoroda s hitrimi koraki slekla k vratom postajnega poslopja.
<Zdaj!e pride mej sin*, je mrmrala. Vlak je cbstal.
Špelca se je postavila poleg ženice. Iz vlaka je stopila peščica ljudi, a Štrmeljinega sina ni bilo poleg. Napol mestno oblečena mladenka je šla mimo. «Neža,* je zaklicala Šlrmelja, «ali nisi morda videla mojega Matijo?*
Mladenka je obstala.
cMatijo? Odkod pa naj pride?* Dekle se je zasmejalo, streslo glavo in obrnjeno k Špelci dejalo: «V njeni glavi ni vse v redu!*
«Pač, pač, Štrmelja ima prav, Matija pride — če ne danes, pa drugič. Tako je pisab, je z vnemo odgovarjala Špelca.
«Ni mogoče! Saj so pisali, da je bil pri nekem tepežu ubit! Tako >e torej še živ!*
Špelca, ki je imela isto pot kakor Neža, se je pridružila tej, medtem ko je starka obsedela na kupu kamenja, da počaka na prihodnji vlak. Med potjo je pripovedovala Neža, kaj vse se vidi in dogaja v mestu, kjer služi pri prav dobrih ljudeh. Špelca je s povešeno glavo žalostno stopala poleg nje. Neža je čebljala tabo neskrbno in škrjanci so prepevali nad poljem, a Špelci je bilo, kakor da ne bo mogla biti nič več vesela. Nikakor ni mogla več razumeti, kako se je bila mogla sprijazniti z mislijo, da postane Melhijor-jeva žena. Seveda, mislila je, da je Matija mrtev, a sama je še mlada in njena mati ji je toliko prigovarjala. Pa je bila menila, da se z nekom mora omožiti. Odločila se je bila za Melhijorja, ki bo prevzel lepo posestvo. Zdaj je naenkrat čutila, da Melhijorja ne mara, in pri misli r.a četrtek, ko namerava sta-i Srakopernik izročiti kmetijo sinu in si izgovoriti preužitek, ji je planila kri v glavo od strahu. V nedeljo bo že oklicana z Melhi-jorjem, a Matija še živi in pride domov. Špelco ie popadala omotica v njenem strahu, ki ga pa
vendar ni hotela izJati Neži. T dr,j je zagledalai pred seboj na poti širok hrbet in nad njim znani ji veliki nedeljski klobuk gospodarja Srakopetl nika. Hrbet in klobuk sta sedela na mejniku pred travnikom in se nista premikala.	)
«Sam Bog mi ga je poslal. Srakopernik mi bo pomagal*, si je zdajci domislila Špelca. i
«Zdaj bom pa morala iti z gospodarjem*, ja dejala Špelca in se poslovila od Neže. Stopila je k Srakoperniku in zbrala ves svoj pogum.
*Cujte, stric*, mu je zakričala v uho.
Srakopernik je obrnil svojo veliko glavo in jO pogledal. Nekaj, kar je bilo skoro podobno na-j smehu, je zaigralo na strnišču ekrog njegovih ust.
fMelhijor še ne pride, ker je dobil znance gostilni*, je zakričala. Starec je nejevoljno za godrnjal.
Pravkar je bil pri sebi sklenil, da bo tu nai polju, kjer ga Ur>a ne more čuti, vprašal Melhi^ jorja, ali resno misli na ženitev in na prevzeni kmetije. Zato je tu sedel in čakat nanj.
Melhijor pa še ne pride. Boltezar je jezno pljunil pred sebe in začel tuhtati, ali ne bi bilo morda umestno, da ustane in odide h kosilu* Špelca, ki je spoznala njegove misli, je hitro dejala, da še ni tako pozne i.i da lahko še malo posedi. Sedla je poleg njega v travo in počakala,-da so je Neža toliko oddaljila, da je ne more več
s!isati-	(Konec prihodnjič.)
*	O tem, ali vpliva nnlo na lepoto kože, se znanstveniki medicine in kozmetike izjavljajo enako v korist onili mil, ki se izdelujejo pod najstrožjim medicinskim nadzorstvom in ki vsebujejo samo neškodljive sestavine, potrebne zdravju in lepoti. Taki medicinsko zanesljivi izdelki so Fellerjeva «Elsa»-mila zdravja in lepote (z imeni: Elsa-lilijino mlečno milo in Elsa-milo lilijine kreme, izredno fina cvetlična mila, Elsa-rumenja-kovo milo. zelo blago in prikladno tudi za najmanjše otroke, Elsa-glicerinovo milo, zlasti za razpokano kožo, Elsa-boraksovo milo, odlično tudi zoper solnčne pege in druge kožne nečistosti, .Elsa-katranovo milo desinfitira in ze!o koristi glavi in lasem, in naposled Elsa-milo za britje). Po pošti pošlje za poskušnjo 5 kosov mila v zaželeni izberi franko za 52 Din lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elsa-trg 360 (savska banovina).
*	Zagoneten umor. Pred prazniki je bil izvršen v Malem Brebrovniku v ivanjkovski občini zločin, ki je razburil vse prebivalstvo. Dne 22. t. m. so našli v njegovem stanovanju umorjenega okrog 701etnega samskega viničarja Antona Balažiča. Kako je bil izvršen umor, še ni točno dognano. Dasi je sicer pokojnikovo premoženje zelo skromno in ni imel umorjenec niti večjih dohodkov, saj je samo kot samouk popravljal najrazličnejše orodje, kažejo vendar vsi znaki, da je bil nad nesrečnikom izvršen roparski umor. Komisijski ogled in raztelesenje tudi kažeta indice za umoi iz koristoljubja. Žrtev neznanega zločinca so položili k večnemu počitku na božič popoldne. Orožniki so z vso vnemo na delu, da najdejo zločinca, |za katerim imajo že neknj	v^rrta je bilo morilcev tudi več.
Sleparstva dveh lažnih potnikov. Po šmar-skem srezu se potikata dva moška, ki se izdajata
za
vedno uporabljal to domače zdravilo. Steklenica «Fitonina> v lekarnah stane 20 Din.
*	Sirov poboj. Iz Ljubnega ob Savinji smo prejeli: V mesecu marcu je izše. v «Domovini» dopis, v katerem se je očitalo nekaterim našim uglednim možem slabo vedenje in pretepanje. Pisec je napačno poročal listu, As bi zahrbtno oblatil gibanje naše JNS. Objektivna sodna razprava, ki je šla zadevi do dna, je izrekla popolno oprostitev prizadetih ter s tem pokazala na podlost naših nasprotnikov, ki izrabljajo celo nesrečo, kadar hočejo udariti po človeku, ki ne trobi v njihov rog.
*	Tihotapci oškodujejo drv.avo lemo za 200 milijonov. Država ima velikansko škodo od tihotapcev tobaka. Po računu strokovnjakov iznaša ta škoda na leto okrog 200 milijonov dinarjev. V Južni Srbiji, ki predstavlja glavno tobačno področje v naši državi, je tihotapstvo tobaka že od nekdaj močno razvito. Udejstvuje se kot dobro organizirana trgovina, ki zaradi precejšnjih dobičkov in tudi zaradi strasti same vzdržuje velik kader pretkanih tihotapcev po poklicu in še večje množice njihovih raznovrstnih pomočnikov in rt:z-pečevalcev. Tihotapstvo zlasti pri Arnavtih prehaja iz roda v rod. Finančni organi imajo ogromno delo, ki pa je zvezano tudi z velikimi nevarnostmi, ker so tihotapci tudi pripravljeni na najmočnejši odpor. Tihotapska t-govina se začne takoj, ko je tobak obran. Po Južni Srbiji se bo v prihodnjih dneh pričel že odkap po monopolskih komisijah. Tihotapska sezona je sedaj na višku, ker izkušajo tihotapci spraviti že pretf odkupovanjem čim večje količine tobaka na varno in v svoj promet. Precej tobaka skrijejo sadilci že sami. Dokler ni izvršen odkup, jih stalno obiskujejo tihotapci in njihovi posredovalci, da bi dobili od njih čim več tobaka. Ker so sadilci po večini siromaki, imajo tihotapci velik uspeh. V SkopljM so
zastopnika parnega mlina «TRAPPE» iz Banje finančni organi v teku zadnjih tednov odkrili že
Luke. Eden od njih se predstavlja trgovcem na ime Kern. Neznanca imata komisijsko knjigo s ponarejenimi žigi in zaključujeta naročila moke na tak uačin, da jima mora kupec plačati 20 % kupnine v naprej, a ostanek naj bi se plačal BO dni po prejemu blaga. Nekemu trgovcu sta se zdela sumljiva, ker sta mu nudila moko po smešno nizki ceni, zato je lažna potnika prijavil orož-ništvu v Rogaški Slatini. Orožniki so ju aretirali in odvedli na orožniško postajo, kjer sta se legitimirala. Vse listine imata v redu in tako dobro ponarejene, da ju je orožniška postaja morala izpustiti. Po informaciji, ki jo je dobil neki trgovec od mlina iz Banje Luke, pa se je le izkazalo, da sta navedena potnika sleparja. Družba «Trap-pe» v Banji Luki se ne bavi s prodajo moke in sploh nima potn.kov. Pretkanca sta že mnogo trgovcev opeharila, ker sta nudila moko po tako nizki ceni, po kateri je dobava sploh nemogoča. % * Zimski šport je zelo koristen zdravju, ima pa tudi nevarnosti raznih nalezljivih obolenj. Zaradi tega je dobro, če imate veuno s seboj pastile Panflavin, ki vas obvarujejo pred vsako nalezljivo
*	Drze^^^^^Kaniniku. V noči na 21. t. m. so neznani zlikovci obiskali gostilno pri Malovrhu na Grabnu. Gotovo so se že prej dobro pripravili na vlom, ker so ga izvršili zelo spretno
. Z vetriliom so odprli vrata na dvorišču in prišli v vežo. V kuhinji so sneli z žeblja šop ključev, s katerimi so nato odprli vse omare v veži in odnesli vse, kar jim je prišlo pod roke. Vlomilska družba je dobila prav lep plen in se dobro preskrbela za praznike. Odnesla je 40 kg masti, več kilogramov slanine in mesa, 20 gramofonskih plošč, skoro nove čevlje, ki so se sušili v kuhinji, in še več drugega blaga. Vlomilci so izvršili svoj posel tako tiho, da :>ihče od d .mačih ni slišal niti najmanjšega šuma. V kuhinji so si prav brezskrbno privoščili majhno malico in izpili lonec fmleka. Orožuištvo je z vso vnemo na delu, da 'izsledi vlomilce, ki bodo gotovo še drugje poizkušali svojo srečo.
*	Pri več ko 100 bolnikih je preizkusil «Fito-jniu> eden naših najboljših zdravnikov (in to pri svežih ranah, akutnih in kroničnih opeklinah, gnojnih procesih, zaparah), ki piše, da bo odslej
nekaj velikih skladišč tobaka, ki so ga tihotapci nakupili po raznih krajih, da bi ga pozneje prenesli v druge banovine in tam razprodali. Tihotapska trgovina je tako dobro organizirana, da v mnogih primerih finančni organi ne morejo zajet! pravih krivcev, ker tudi oni, ki shranjujejo ali pa razpečavajo večje tobačne zaloge, ne poznajo svojih poslodajalcev. Glavni tihotapci imajo po navadi samo škodo zaradi izgube plena, medtem ko izgubijo svobodo samo njihovi mali posredniki in razpečevalci.
* Zeta je zaklal v obrambi. Krvav dogodek, ki se je pripetil 8. maja letos, se je te dni obravnaval pred malim senatom v Mariboru. Posestnik Franc Kolarič se je pred štirimi leti poročil s hčerko 621etnega Franca Dolinška, po poroki se je pa preselil k njenim staršem na Grajeni. Upal je, da mu bodo ženini starši izročili posestvo, kar so mu bili tudi obljubili. Ker pa je slabo ravnal z ženo, mu starši niso hoteli prepustiti posestva. Zlasti se je temu upirala tašča Tereza, ki jo je zel zaradi tega besno sovražil. Usodnega dne je prišel Franc Kolarič vinjen domov in je pričel groziti ženi in staršem. Žena mu je ušla k sosedom, Kolarič je navalil na vrata sobe, kjer sta spala Do-linšek in starejša hčerka. Pod silnimi udarci se-
(Tlalo zabaue
Beriinc smla
Gospa Derta je hotela biti za novo leto resnično nova. Vaška trgovka, ugledna ženska, zgovorna za 99 napovedovalcev v radiu, pa da ne bi imela za novo leto nove obleke! Kakopak, vsaka dekla jo ima, samo gospa Berta naj bi je ne imela!
In še kakšno obleko! Čemu pa živi tako tik meje! Da bi si ne znala pomagati? Kakopak! Na Laškem je svila tako poceni. Pa pojde gospa Berta tja, ponese s seboj kak kilogram kamenčkov za bencinske vžigalnike in bo na dve strani prav. Pri kamenčkih bo zaslužila še več kakor jo bo Stala svila.
Gre tedaj gospa Berta in jo mahne čez mejo. Imenitno ji uspe pot. Kamenčke proda po nenavadno visoki ceni: 5 za liro na debelo! Kar samo se ji smeje, tako je vesela! Potlej v mesto in od trgovine do trgovine. Nekaj nakupi take drobnjave. kar lahko očitno nese čez mejo. potlej pa svile! Oj, taka svila, da zašumi, če jo človek le pogleda. Kako se to preliva! To bodo ljudje zijali, ej, to bo cvetela zavist.
Gospa Berta namigne trgovcu. O. blizu meje so trgovci do čuda razumni ljudje. Možak se nasmehne, prijazno prikima in pokaže Berti v sobico z velikim zrcalom, pa se lepo prikloni, zapre vrata in odide.
Gospe Berti utriplje srce bolj ko nevesti pred oltarjem. Naglo se sleče in ovije svilo krog sebe in je videti znatno močnejša, ko se nato zopet obleče. Trgovec se ji za slovo priklanja s porednim nasmeškom, češ:
«Zdaj, gospa, ste res očarljivi!«
»Kakopak,» si misli Berta, «saj imam dobrih dvajset metrov svile okrog sebe in še lep šop bankovcev v denarnici!«
Tik pred božičem je, hladno, pusto vreme. Ponekod se kopičijo visoki zameti, a gospa Berta se ne boji ne mraza ne dolge poti. Odločno jo maha po samotni cesti. Zunaj nekje se ji pridruži karabinijer (italijanski orožnik). Prijazen človek, južnjak, ki se mu zdi, da bo moral od mraza in puščobe propasti v teh hribih. Nič mu ni mar ne službe ne ljudi, kar "tako se pridruži gospe Berti, iz samega golega občutja nesreče in za-puščenosti.
Gospa Berta sicer ne zna laški, le tupatam razume kako besedo, prav tako karabinijer kako slovensko. Ne gre mu v glavo, čemu je v slovenščini toliko med seboj sličnih besedi.
«Jajca, zajca, maica, srajca«, hiti z laškim naglasom in se kislo smeje v premrle pesti. Tudi gospa Berta se smeje; ne toliko Lahu, kaj ji je sploh mar tale tuji človek, ampak sami sebi, ko v tako varnem spremstvu pogumno tihotapi svilo.
Pod večer se približata meji. a Lah se je grede nekam čudovito ogrel. Bolj in bolj hvali Bertine lase, oči, lica. Da bi ga spak! Komaj nekaj sto korakov je še do meje, a karabinijer postaja nadležen. Govori o ljubezni in sili v Berto. Gospa se ga mora prav krepko otresati, a južnjak še vzlic
kire so vrata popustila, tast pa je segel po nožu za j temu ne ocjneha. Nazadnje se sprimeta skoro rezanje satovja, da bi se branil. Ko je Kolarič ves , zares jn Berta otep]je z rokami in obklada sprem-
divji stopil na prag, ga je sedanji obtoženec Franc Dolinšek sunil z nožem v desno stran trebuha. Hudo ranjenega zeta so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam. Dolinšek je dejanje skesano priznal, zagovarjal se je pa s silobranom. Obsojen je bil na leto dni strogega zapora.
* Sirovo maščevanje nad ubogim kmetom. Nedavno noč se je neznan zločinec priklatil v hlev posestnika Gomboca v Potrni. Najprej je zamašil okna v hlevu, potem pa je zažgal velik kup slame. Ko je stopil zjutraj gospodar v hlev, je našel dva lepa konja in dve kravi zadušene. Nevarnemu zli-kovcu je orožništvo na sledu.
Še hujše.
A: «Moja žena je zanesljiva kakor vreme.> B: «To ni nič. Moja je pa nezanesljiva kakor vremenska napoved .. .*
ljevalca s krepko izbranimi priimki. Naposled ga pahne in zbeži. Vrrrsssk! Nekaj zašumi, karabinijer skoči za gospo in nenadno preplašen obstane. Berta leti, za n.io pa se po zmrzlem snegu šumeče vije črna sled. Lahov, ki gledajo nenadno čudo, je že cel roj, toda nihče se ne upa hlastniti po grdi pošasti, ki zmeraj bolj dolga šumi za Berto. Ali je ta vražja ženska res čarovnica?
Sinovom vroče Kalabrije ledeni po žilah kri, na tej strani pa pozdravi Berto stasit Črnogorec.
»Znate, gospodin Lujo«, izkuša biti ženska kar najprijaznejša, a Lujo, brhki graničar, jo samo prijazno potreplje po rami:
«Koliko ima metara?«
Pa ji menda vendar ne bo delal sramote? Ah, gospa Berta je čisto preč! Zaradi ubogih nekaj metrov svile! Naj bo vendar gospod Lujo pameten. Vsaka ženska si rada kaj privošči za praznike.
Berta govori in govori, a Črnogorec se samo smehlja. U, kar zdrobila bi ga zaradi tega njegovega smeha.
Potlej izkuša drugače. Naj vendar Lujo razume, da ženska rajša vse trpi, samo ne take očitne sramote. Že marsikdo se je zaman oziral za Berto, pa naj Lujo pomisli, da se taka prilika nikoli več ne vrne. In še šop laških lir za molk.
Ali je dedec res ob pamet? Gospa Berta si od jeze in sramu grize ustnice, graničar Lujo pa se smeje, češ:
«Samo izvolite!«
Pa lepo namota svilo in spremlja gospo Berto na stražnico.
Da se vendar vpričo moških ne bo slačila, se zdajci Berta domisli še sramežljivosti, toda tudi to zadnje upanje mora skopneti. Orožniki imajo kuharico in ta bo preiskala gospo Berto Čisto na samem med štirimi očmi. Zelo dostojna ženska je preiskala že lepo vrsto tihotapk, a molči kakor skala. Ceni uradno tajnost. Gospa Berta naj bo glede tega brez skrbi.
Tako vstopita. Lujo poroča službujočemu podoficirju. Nekaj migljajev, nekaj nasmeškov, pa že prihaca orožniška kuharica.
«Prosim, gospa!« odpre Berti vrata v stransko sobo. In kakšen je njen glas! Kakor da ni še svoj živ dan videla gospe Berte. In vendar je bila že tolikokrat v trgovini pri njej.
«Je že opravljeno«, zloži potem svilo, Berta pa joka in se skoro ne zna več obleči.
»Dobrih dvajset metrov«, pravi kuharica in odide.
Berta je samo še napol živa. Da rada plača carino, pravi, in še to in ono. samo nikar sramote !
Gospodje se smehljajo, pišejo, računajo.
«Za nocoj smo opravili«, odslove gospo in ob-drže svilo.
Sveta nebesa! Po tolikem trudu, po tolikih lepih nadah gre Berta kakor vsa stepena domov. Moža niti ne pogleda.
«Ali nisi nič kupila?«
«Ni bilo nič pravega«, meni Berta in toži, da je prehlajena.
Vse božične praznike jo je potlej trgalo in se ni ganila iz postelje, na Silvestrov večer pa je financar prinesel račun. Bertin mož se je prijel za glavo in se mi zdi, da bi ne bilo lepo, ako bi povedal, kako je gospa Berta začela novo leto. Tam, kjer naj bi se bila njenega života ovijala svila, so počivali sledovi moževih pesti. In gospo Berto še danes prežene trganje iz trgovine, ako kdo kaj preveč govori o svili.	L A.
Kozlec se je majal in škripal; bal sem se, da se bo podrl.
Prekrižal sem se ter se zaril v seno. Tresel sem se po vsem telesu.
Vrišč pa ni trajal dolgo časa. Čim se je polegel, sem napravil luknjo skozi seno, ki me je dušila. Tedaj je zaropotala lestva, nekdo je stopi! na kozolec. «Sva že skupaj ..me je pogrelo. Molil sem kesanje.
« Lojze, Lojze!« sem začul šepetanje, cjaka je», sem ga spoznal po glasu. Pričel me je oštevati, ker nisem držal besede.
Šele tedaj sem se oddahnil. Povedal sem mu, kaj ee je zgodilo, pa mi ni hotel verjeti. Čakal je pred hišo na dogovorjeno znamenje, a ni slišal ničesar.
«Po rdiva, Lojze!* Prijel me je za roko in potegnil iz sena.
«Jaka, nocoj ne pojdem nikamor*, sem mu odvrnil. Spomnil sem se, da je kvaterna sreda.
Tovariš je odnehal in odšel s kozolca. Drugi dan mi je pokazal suknjič, na katerem so se poznali odtiski ožganih prstov. V dolini na križpotju ga je srečal peklenšček ter ga prijel
za ramo.
Sot
e s c a n.
Leta 20C0. bo poleti mraz. Bivši član madžarske pomorske akademije profesor Hanko je izdal knjigo o zvezdah in vremenu. V tej knjigi trdi, da vremenske izpremembe povzroča vpliv zvezd na tople in mrzle vetrove. Hanko trdi, da mu je mogoče na podlagi proučevanja, kako krožijo zvezde, prerokovati vreme cela leta naprej. Za bližnjo bodočnost prerokuje tole: Prvi trije meseci prihodnjaga leta bodo zelo mili. Poletje bo precej vroče. Poletje leta 1935. pa bo zelo hladno. Od leta 1935. bo po njegovem naziranju toplota vedno bolj padala in leta 2000. bo poletje ■■ hudo mrzlo.
Žuižg na prste
(Pripovedka.)
Naši predniki niso radi slišali, ako je kdo zažvižgal na prste. «Fant, ne kliči vraga!* me je posvaril Strehar, kadar sem mu ponagajal. «Glej, da je ne boš iztaknil...»
«Zakaj neki?» sem se mu rogal.
«Boš že videl... Sam peklenšček se ti bo oglasil...»
Povedal mi je zgodbo:
„Ko sem bil mlad, sem bil silno razposajen. Nekoč sva se dogovorila s prijateljem, da poj-deva na vasovanje. »Kadar boš odvečerjal, pa zažvižgaj na prste*, mi je naročil. To je bilo najino dogovorjeno znamenje.
Stopil sem po večerji h kozolcu, nastavil v usta dva prsta in zabrlizgnil, kar se je dalo.
Moj prijatelj Lovrinov Jaka je bilo doma na bližnjem gričku. Od tam se je oglasil rezek žvižg, ki mi je kar udaril v ušesa. A kdo je zažvižgal? Jaka ni bil, dobro sva se poznala.
Zabrlizgal sem drugič in tretjič, obrnjen proti gričku, žvižg, ki sem ga začul že iz doline, je bil izredno glasen ter se je ponavljal vedno bliže. «To je pa nekaj drugega!* me je spreletela groza. Urno sem jo popihal na kozolec.
Tedaj je nastalo ob kozolcu silno žvižganje. Vmes je bučalo in grmelo kakor ob nevihti.
REŠITEV UGANK IZ BOŽIČNE ŠTEVILKE.
Zlogovnica: 1. Veronika; 2. elektrika; 3. sič-nik; 4. Ernest; 5. Leon; 6. Benetke; 7. ogorek; 8. živež: 9. Inomost; 10. čeljust; 11. natakar, 12. spoved. Prve in tretje črke, navpično brane, ti dajo naše voščilo: «Vese! božič in srečno novo leto.«
Dopolnilnica: voda, zvon, tema, slon, kava, svit, žena, klas. V tretji vodoravni vrsti bereš: Domovina.
Zmešani zlogi: Zberi zloge tako, da vzameš najprej zadnjega, potem predzadnjega itd. in dobiš: «S»>omni se na ,Domovino' in ji pošlji naročnino.«
Magičen lik: L kolo; 2. osat; 3. Lado; 4. Oton.
Posetnica: Mizar.
Najlepše se zahvaljujemo vsem čitateljem, ki so nam poslali rešitve, toda njihovih imen zaradi prevelikega števila, žal, ne moremo priobčiti.
PROGRAM RADIA LJUBLJANE od B. decembra do 7. januarja.
Nedelja, 31. decembija: 7.45: «0 organizaciji in delu zadružnih ustanov za mlekarstvo (inž. Žabec Srečko); 8.15: poročila; 8 30: gimnastika (Pu-stišek Ivko); 9.00: versko predavanje; 9.30: prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10.00: «0 steklinii (dr. Korbar Avgust); 10.30: pevski koncert Julija Betetta s spremljevanjem radijskega orkestra; 11.15: slovenska glasba (radijski orkester); 12.00: čas, «Veselih nog naokrog* (reproducirani plesi); 16.30: «Mala Floramye> (Tijardovie) na ploščah; 18.00: koncert vrhniške godbe na pihala; 19.00: pestra ura članov narodnega gledališča; 20 00: koncert radijskega orkestra; 20.45: sFantje na vasi*, vmes humoristično posnemanje instrumentov; 21.45: čas, poročila, plošče; 22 30: citraški duet Mezgolits in Kieferle, vmes bo pel kuplete Bajde; 23.30: novoletni pevski pozdrav; 24.00: govor.
Ponedeljek, 1. januarja: 7.30: «0 svinjereji* (Zupane Martin); 8.15: poročila; 8.30: gimnastika (Pustišek Ivko); 9X0: versko predavanje; 9.30:
reproducirani koncert; 10.00: prenos cerkvene glasbe iz stolnice; 11.00: radijski orkester bo izvajal slovensko glasbo; 12.00: čas, «Bodimo danes dobre volje* (reproducirane popevke); 16.00:1 pestre slike članov Delakovega gledališkega stu^ dia; 17.00: Dolinškov '.ramel-kvartet; 20.30: pre*i nos opere iz Beograda, v odmoru čas in poročilaJ
Torek, 2. januarja: 12 15: reproducirane pesmi! naših bratov; 12.45: poročila; 13.00: čas, narodnei pesmi v orkestralni reproducirani glasbi; 18. otroški količek: «Ciciban* (Delakov gledali studio); 18:30: reproducirani koncert havajski kitar; 19.00: francoščina (profesor Prezelj); 19.30; «Moja pot po Norveški* — konec (dr. Škerl) 20.00: plesna glasba (radijski orkester); 21.00:] vokalni koncert gdč. Anite Mezetove; 21.30: ča: poročila, reproducirani orkestralni koncert: 22.30 angleške plošče.
Sreda, 3. januarja: 12.15: reproduciran i vokalni koncert; 12.45: poročila; 13.00: čas, kmečka godba na ploščah; 18.00: komorna glasba (radijski kvintet); 18.30: radijski orkester; 19.00: «0 vzgoji* (dr. Gogala); 19.30: literarna ura: cPregled razvoja ruske drame* (dr. Preobražen-" skij; sodelovala bo ga. Mayerjeva); 20.00: violin-ski koncert Karla Rupla s spremljevanjem radij skega orkestra; 20.45: klavirski koncert Jadvige Poženelove; 21.30: kvartet Glasbene Matice;
22.00: čas, por"""- ----„■«„..,*-nti«» p*»e>ri?ka ples^
na glasba.
Četrtek, 4. januarja: 12.15: reproducirani ci traški koncert; 12.45: poročila; 13.00: čas, opern fantazije na ploščah; 18.00: «Moka in kvas, ra lična testa (ga. Svellova); 18.30: srbohrvašči (dr. Rupel); 19.00: pogovor s poslušalci (profeso: Prezelj); 19.30: plošče po željah; 20.00: klavirsk koncert profesorja Mihovila Logarja; 20.30: na rodiie pesmi v tercetu (sestre Stritarjeve); 21.00 radijski orkester: valčkova ura; 22.00: čas, pon čila (radijski jazz).
Petek, 5. januarja: 12.15: reproduciran Konce slovenskih narodnih v duetih; 12.45: poročila 13.00: čas, cigani igrajo v reproducirani glasbi 18.00: zabavno predavanje (Viktor Pirnat); 18.30^ predavanje ZKD; 19.00: sokolstvo; 19.30: «IzletŽ za nedeljo* (dr. Rudolf Andrejka); 20.00: prenos iz Zagreba; 22.00: čr.s, poročila, reprodukcija Smetanovega godalnega kvarteta «Iz mojega živ-j Ijenja*.
Sobota, 6. januarja: 7.30: O selekcijt kulturnih rastlin (inž. Ferlinc); 8.15: poročila; 8.S0: gimnastika (Pustišek Ivko); 9.00: versko predavanje; 9.30: orgle, zvonovi iu slovenske božične na ploščah; 10.00: prenos iz stolnice; 11.00: slovenska glasba (radijski orkester); 12.00: čas, reproducirana ruska glasba; 1600: cZimska dela v sadovnjaku* (Flego Anton); 16.30: šramel-kvariet Pevec iz Hrastnika, vmes reproducirani, valčki; 20.00: violinski koncert ge. Fanike Brandlove; 20.45: harmonika solo (g. Stanko); 21.30: čas, poročila; 21.50: radijski orkester in radijski jazz.
PREKMURSKI GLASNIK
Iz Lucove nam pišejo; V Prekmurju je nasb pila izredno huda zima, kakršne niti stari ljudje! ne pomnijo pred božičem. — Dne 17. t. m. je t lepim uspehom priredila šolska deca.v Šulincili igri <Poboljšana trmoglavka* in «Mir in ljubek zen*. Po igrah je imela moška in ženska decai lep telovadne točke z godbo in ženska deca sim-j bolične vaje. Ugajal je tudi mladinski zbor. Pol otroških nastopih je zapel moški pevski zbor veS narodnih pesmi, a prav tako je tamburaški zboi igral narodne pesmi. Šola je bila nabito polna. Največ priznanja za prireditev gre šolski upravi-teljici gospe Amaliji Klančiževi in učiteljici gospodični Veri Bizjakovi. Zelmo si še več takih prireditev. Prijateljem in prijateljicam «Domovi-ne* želi veselo iu srečno i.yv-> jeto dopisnik K. L.
Pobeg roparskega napadalca v Avstrijo. Na Andrejev sejem v Gornji Lendavi se je priklatil! neki delomrznež, po rodu iz Dolnjih Slavečev. Bil je v Avstriji, kamor je bil zbežal, ker so m» bila
tla doma postala prevroča. Slučajno je prisluškoval v neki gostilni v Gornji Lendavi razgovoru jcestnega nadzornika, ki se je pogajal z nekim kmetom glede nakupa gramoza za banovinsko cesto. V razgovor so se vpletale visoke številke ki so v potepinu zbudile mnenje, da ima kmet večjo denarno vsoto pr; sebi. Doigoprstnik je zato sklenil, da se polasti denarja. Ko se je kmet proti večeru vračal domov, se mu je nepridiprav nenadno pridružil in ga potem med potio na samotnem mestu zaprosil za ogenj. V trenutku, ko je kmet segel v žep po vžigalice, ga je zgrabil za vrat, ga vrgel na tla in mu z-.dal silen udarec v obraz, ki je kmeta omamil. Nato mu je preisliai vse žepe, dokler ni na?el denarnice. S plenom je ^zginil v noč. K sreči pa v denarnici niso bili tisočaki, ampak le nekaj drobiža. Kmet je roparski napad naznanil orožnikom, ki so šli takoj na ^ zasledovanje. Poparskefa napadalca pa ni bilo mogoče več naj»i. Vse kaže, da je ponovno pobegnil v Avstrijo. Oblrstva so izdala za njim Uralico.
I Otroke navajajo na nevarne tihotapske posle. Tihotapstvo je nekaterim ljudem že v krvi in je [rse strogo postopanje varnostnih oblastev bob ob steno. Tihotapijo pa vse, kar se da tihotapiti, in skoro čudno se sliši, da tudi predmete, ki se dobijo na naši strani ceneje. Še ni dolgo od tega, so so graničarji celo ujeli gručo otrok, ki je po navodilih brezvestnih staršev prenašala različno blago preko meje. Te dni pa se je zgodil primer, ii mu je le malo manjkalo da se ni razvil v žalo-gro. Omenjenega dne je gruča petih otrok pri Suzmi prekoračila mejo z namenom, da v Avstriji )o naročilih staršev nakupi peudej i. Dobro na-;ovorjeni s petrolejem so se ctroci spet vračali že mraku proti naši meji Imeli so s sobo; 80 litrov etroleja. Usoda pa je hotela, da j'h je baš na aeji zasačil službujoči graničar. Zaradi nastale teme je upravičeno menil, da ima prod seboj gručo tihotapcev. Ker se niso ustavili, je pograbil jpuško in začel streljati /a. njimi. Otroci so se strelov tako prestrašili, da so odvrnili cd sebe ves petrolej in tekli prestrašeni proti domu. Sreča jim ie bila tokrat mila; odnesli s^ vsi zdravo k< žo. 'ostali pa bi prav lahko vsi žrtve svojih nepremišljenih staršev. Nečloveško p ačetje teh roditeljev, ki dobro vedo, na keko nevarno pot pošiljajo sveja otroke, je vse obsodbe vredno.
■ Mllllllll I lili....... I 1 I ......I I II	—I—I
^HouosEini pozčraui
(fjBitolj. Srečno novo leto želijo: podnarednik erlot K ari o, kaplarji: Gosak Josip (Maribor), elofiga Jernej (Gorica) in £ket Oton (Poljčane), .•edovi: Majcen Feliks (Sv. Tomaž pri Ormožu), Igeč Franjo (Breg pri Ptuiu), Vuk Vinko (Sveti Miklavž pri Mariboru), Ploj Ludovik (Lastomerci >ri Gornji Radgoni), Šalamon Karlo (Maribor), Cvas Filip (Maribor), Celan Štefan (Sv. Janž na )ravskem polju), Steržaj Franc (Čušperk), Han-lec Franc (Travnje), Leskovar Simon (Slovenska listrica), Hitejc Ernest (Ljubljana) in Virant Ru-[olf (Ljubljana).
r" Ludbrcg. Srečno novo leto želi vsem čitateljem ©omovine> rodbina Vinko, Rezika in GIgica jjuster.
f Pirot. Srečno novo leto želita: orožniški pod-tarednik Alojz Prevolšek in orožnik Alojz Ko-iijaž.
*t Sisovae. Slovenski fantje, zaposleni v rudniku jisovcu, želimo slovenskim ženam, možem, fan-;om in dekletom srečno novo leto: Viher Martin, fidic Jože, Vidic Filip, Florjan Anton, Jan Alojz, )blak Avgust, Grebenšek J ^že, Videmšek Rudolf, Jrodej Filip, Stopar Franjo, Veligošek Anton, 5inter Ivan, Stanko Stanislav, Bučej Ferdo, Kme-i5 Ivan in Srobot Martin.
Štip. Srečno in veselo novo leto želijo staršem, jfijateljem, posebno pa ljubkim slovenskim de-cletom, fantje godbeniki pri vojaški godbi v Štipu: 5oran Ažman in Franci Ovsenek (Kranj), Jožko Tamnik (Škofja Loka), Ivan Rihterič (Maribor), Stanko Filipič (Ljubljana) in naročnik «Domo-vines Jakob Boldin (Metlika).
Supetar. Slovenski fantje orožniki, služeči pri primorskem orožniškem polku, želijo srečno novo leto svojcem, prijateljem in znancem: Alojz Horvat (Ormož), Friderik Kocbek (Sv. Benedikt v Slovenskih goricah), Anton Jaki (Fram), Franc Popit (Bohinj), Maksimilijan Vogler (Sv. Rupert v Slovenskih goricah) in Jožef Minih (Selca pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah).
Zagreb. Vsem bralkam m bralcem «Domo-vine» želimo sročno in veselo novo leto: Tilčka Cepetova in Franjo in Mimica Bezjak (Zgornja Kungota), Fanika Kovačeva (Hrastnik), Anton Buršič (Rakek), Fanika Tcpolovškova (Videm pri Krškem).
Herne (Nemčija). Tu in v okolici je več jugo-slevenskih društev, katerih člani in članice po večini berejo «Domovinox Zato v imenu vseh teh želimo vsem bralcem in bralkam, zlasti svojcem, srečno novo leto: Blaž Pec, predsednik Jugoslovenskega delavskega podpornega društva Herue-Bornig.
Kolthausen (Nemčija). Tukaj se je nedavno ustanovilo Jugoslovensko žensko društvo, ki bo imelo 14. januarja popoldne ob 4. v gostilni Ellinghausu svoje prvj zborovanje, na katero vabi vse tukajšnje Slovenke. Društvo želi srečno novo leto vsem Slovenkam in Slo.vencem. Predsednica Jožefa Urankarjeva.
Charente (Francija). Tuka. nns je nekaj jugo-slovenskih dclavcev zaposlenih pri kmetijskih delih, in sicer dva Srba in en Slovenec iz Prekmurja. Gospodarji so z nami prav zadovoljni in nas zato tudi precej dobro plučujojo. Bojimo se pa znižanja plač zaradi stiske. Zahvaljujemo se i naši lepi <tDom mni» za lepe povesti, številne ^ vesti in poučne članke. Želim vsem bralcem in j bralkam, posebno prekmurskim, srečno novo leto! Andrej Maric (Upa).
La Combelle (Francija). Srečno novo leto že li jo slovenski fantje in možje rudarji v Franciji, v?e::i slovenskim dekletom in ženam: Dobovičiiik Doriin;k (Vojnik pri Gelju), Orož Franc, Borne-kar Jurij in Rejnik Franc (Korjice), Korošec Jarij (Stranice pri Konjicah).
Neuilly sur Sc-inc (Francija). Srečno novo loto želiva vsem čitateljem in čitateljicam «Domovine», zlafti ra prekmurskim dekletom in fantom: Si-donija V ajda (Ivanovci) in Fani Novak (Koša-1 rovci).
5{i«m es Montagnes (Francija). Tu nas je precej Slovenk zaposlenih. Želimo srečno novo leto vsem bralcem in bralkam <Domovine>, posebno pa našim prekmurskim fantom in dekletom: Sidonšja Gombac (Ženavlje), Gizela Dervarič (Kruplivnik), Marija Fartek (Sebeborci) in Vilma Gorza (Andrejci).
stresi pripravljene rezance noter, jih razrav« naj in lepo rumeno speci. Zribaj dvoje ali troje reber čokolade, stresi v lonec, mešaje prilij eno ali dve žlici mlačnega mleka, da dobiš srednje gosto kremo. Ivo krema prevre, jo poli j po rezančnem kipniku in daj hitro na mizo. Namesto čokolade lahko segreješ in z malo vode razredčiš malinov sok ali pa sok kakega drugega sadja in s tem poliješ kipnik.
Stare orehe, ki so se že preveč izsušili, lahko posvežiš na ta način, da jih popariš s slanim kropom in jih pustiš toliko časa v vodi, da se popolnoma shladijo. Nato jih šele odcedi in malo osuši. Jedrca dobijo po tem postopku okus svežih orehov.
Medeni kolači. V skledi dobro zmešaj, da naraste: 35 dek sladkorne sipe in tri jajca, nato primešaj še 20 dek medu in mešaj, da se med popolnoma spoji z jajci in s sladkorjem. Zdaj primešaj noževo konico cimta, klinčkov (stolče-nih), dišave (Neugevviirz) in naribane limono ve lupinice. Na desko stresi 60 dek moke, med moko pa zmešaj pol zavitka pecivnega praška in unie-šana jajca. Dobro vse skupaj umesi v testo, nato testo razvaljaj za y4 cm na debelo in izrezi » obodcem okrogle pogačico. Pogačice položi na dobro pomazano pekačo Na vsako pogačico položi na sredino polovico olupljenega mandeijna ali pol oreha, ali pa tudi po en lešnik, košček kutnovega sira ali citronata; vse se poda. Zdaj pomaži pogače z raztepeniin jajcem in posuj z drobno sladkorno sipo, potem pa speci v ne prevroči pečici.
Medene palčice. Prevri pol kile medu, 6 dek sirovega masla in pol kile sladkorja. V skodelici raztopi v žlici mleka 10 gramov pepelike in 3 grame jelenje soli (dobiš jo v drogeriji ali lekarni). Ko se je med že malo shladil, prilij raztopljeno pepeliko in jelenjo sol ter dodaj še 5 gramov stolčenih klinčkov, 5 gramov cimta, 8 dek zmletih mandeljnov ali orehov ali lešnikov in naribane lupinice ene limone. Na desko stresi 1 kilo moke in zlij pripravljeni med v sredino, dodaj ie tri' jajca in vse skupaj umesi v testo, Umeseno testo razvaljaj za pol centimetra na debelo in zreži za dva prsta široke in štiri prste dolge palčice. Položi jih na dobro pomazano pekačo in jih speci v precej topli pečici (vendar pazi, ker se radi sežgejo). Pečene in že hladne glaziraj s sladkorjevira ledom in jih posuši na zraku. — Sladkorni med pripraviš takole: Četrt kile sladkorja v prahu stresi v lonček, na sladkor zlivaj po kapljicah vroče vede in mešaj, da dobiš prav gost led, s katerim potem prevlečeš (gla-ziraš) pečene in ohlajene orehove palčice.
15, Ruq Lafayette, FARI3
odpremljn denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem knrzu. Vrši vse bančne posle uai-kulantneje. Pošidi uradi v Belsriji, Franciji, Holnn-diji in I uksembnrsii sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. "5064-64, Brmelles; Francija: št. 1117-94. Pariš; Uohn.lija: št. 14>8-f.6; Ne.1. Dienst; Luksemburg: št 5->67, Lusembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Za kuhinjo
Rezančni kipnik. Vmesi rezance, jih zvaljaj, zreži in dobro posuši. Osemnajst dek rezancev prav gosto zakuhaj v treh četrtih litra vrelega mleka. Kuhane rezance potem postavi na hladno, da se shlade. Medtem pa vmešaj: šest dek sirovega masla, dva rumenjaka in pet dek sladkorja in počakaj, da ti narase. Nato primešaj hladne rezance, tri deke zmletih orehov ali mandeljnov ali lešnikov, sneg dveh beljakov in pol zavitka vanilijevega sladkorja. Proti ognju varno skledo namaži s sirovim maslom, |
Praktični nasveti
Plcsnive madeže spraviš iz lesa in tapet s sali-ciino kislino, ki jo razredči s štirimi deli vode. S to tekočino namaži madež, pusti, da se posuši, in če madež še ni izginil, ponovno pomaži s kislino. Ko si madež odstranil, narahlo lošči les ali tapeto z volneno krpo.
Sajasti madež spraviš iz svetle obleke s sredico črnega kruha.
Krvave madeže očistimo z obleke na ta način: 20 gramov soli stresemo v pol litra vode in vse skupaj segrejemo na 40 stopinj Celzija. V to tekočino namočimo madež iu previdno odrgnemo, nato pa splahnemo tkanino v litru mrzle vode, v kateri smo raztopili 25 gramov dvojno okisa-nega natrona. Krvav madež iz prav fine tkanine odstranimo tudi, če napravimo gosto kašo iz pše-ničnih otrobov. To kašo potresemo na debelo na madež in pustimo, da se posuši. Suhe otrobe potem stresemo in previdno iztepemo..
Stare limone. Ako limone dolgo časa ležijo na zraku, se jim sok izsuši. Lahko pa jih spet osvežimo, če nanje nalijemo vroče vode in posodo postavimo h kraju na štedilnik, da stoji na toplem; seveda ne sme zavreti. Cez dve uri poberemo limone iz vode, jih obrišemo in pustimo čez noč v kuhinji, da se malo osušijo. Potem bodo spet sočne, ampak jih je treba takoj porabiti.
Zakonsko življenje
l	»•• r> •••
v danasji Kusiji
V državnem uradu za sklepanje zakonov v Moskvi. Mlad par je stopil v pisarno in izročil uradnici, čednemu dekletu, svoje listine.
«Vi ste že skoro leto dni poročeni?* je vprašala uradnica, clmate tudi otroke?* «Ne!» odgovorita mož in žena hkrati. cKatero ime želite imeti v bodoče?* vpraša nadalje uradnica ženo. <Dekliško.*
Po odgovoru je uradnica nekaj napisala na listine in jih vrnila mlademu paru.
cLočena sta*, je rekla precej glasno in jima ponudila roke.
Sklenitev zakona je v današnji Rusiji čisto navadna pogodba. Izginile so vse stare ceremonije. Še bolj preprosta pa je ločitev. Odkar Ilusi uživajo to svobodo, so se družinske razmere čisto izpremenile.
na vešalih, a bivši nemški komunistični poslanec in bolgarski komunisti Dimitrov, Popov in Tanev so bili oproščeni. Vsi so še pridržani v zaporu. Bolgari bodo izgnani iz Nemčije. Ruska vlada je oproščenega Dimitrova imenovala te dni za rednega profesorja na moskovskem vseučilišču.
X 400.000 dedno bolnih. Dne 1. januarja stopi v Nemčiji v veljavo zakon za preprečenje dedno bolnega naraščaja. Do tega časa bo osnovanih 1700 sodišč za dedne bolezni, izmed njih samo v Prusiji 1000, kakor tudi 27 višjih sodišč za dedne bolezni. Po znanstvenih podatkih je ljudi, ki bo treba v njih zamoriti plodnost, prib!i*no 400.000, in sicer v enaki meri moških in žensk. Razdeljeni so na devet bolezenskih skupin, kakor navaja zakon za dedne bolezni. Največja skupina, in sicer nad polovico teh ljudi boleha za prirojeno slaboumnostjo. Stroški za operacijo moških bodo znašali približno po 20 mark. Moški bodo po operaciji potrebovali štiri dni počitka. Pri ženskah bo izvedba operacije nekoliko bolj kočljiva in računajo, da bodo potrebovale te ženske po osem dni počitka in da bodo njihove operacije veljale po 50 mark. Vsega skupaj bo potrebnih po proračunu 14 milijonov mark.
X Smrt tibetskega papeža. Poročilo iz Lase, glavnega tibetskega inesta, je javilo te dni, da je tam v starosti CO let (baje zastrupljen) umrl dalai!
^nizaae ,ene!
Dobre, točne ure
za malo denarja pri tvrdki Trgovski dom
— Stermecki. Niklja-sta anker-remontoar-ka 40 Din. prav taka ura, lepo gravirana 58 Din, tula-posrebre-na lepo gravirana 150 Din, zapestna % Din, navadne budilke po 39, 60, 80 Din, žepna budilka 180 Din. navadna stenska ura 55 Din stenska ura s kukavico 216 Din.
Po znižanih cenah tudi velika izbira verižic, obeskov, prstanov in druge zlatnine.
Trgovski dom
Za ločitev zakona je pristojen državni urad, a uradno zabeleženje zakona sploh ni obvezno, lama (izgovori: tale lama) Tustema, duhovni po-Ko mož in žena osnujeta skupno gospodinjstvo z glavar lamaistov. Bil je obenem posvetni in poli-;, ramenom, da
zakonska mož
nila zakon v državnem uradu za ženitve ali ne. skupščino. Lamaizem je verska oblika budhizma,
Tovarna prri'a in oblek
žena osnujeva sKiipno guspouuijsivo z ------ —............. —**	* ...	,
la se poročita, se to smatra, da sta že tični vladar Tibeta. Kot takšen je sklepal pogodbe . ož in žena ne glede na to, ali sta skle- z drugimi državami in skliceval tibetsko narodno j I
Celje št. 97
Zadostuje, da obvestita svoje prijatelje in najbližje sosede, pa je zakon veljaven.
Osemnajstletni mladenič in šestnajstletno dekle imata pravico, da se brez posebnega dovoljenja poročita. Naravno je, da mladi ljudje zelo
ki ni razširjena samo v Tibetu, temveč tudi v cb robnih deželah Indije, v Mongoliji, ponekod na Kitajskem in daleč po zapadni Osrednji Aziji. Že to kaže, da ima dalai lama, papež te veje budhizma, velik vpliv dasi živi ločen cd sveta v Lasi.
radi tako delajo. Gospodarske in rodbinske raz-. I Smatrajo ga za vtelesen«ga Budho in pravkai mere, ki imajo v drugih državah pri sklepanju 'umrli dalai lama je bil po tem naziranju v tri-zakonov pridejo v
pripravila . _
manjšim. Zadovoljni so, če imajo streho nad gla- jkl «'u pomaga vladati, si izbere sam in šteje vo, če imajo košček kruha in vsaj eno obleko. Ce , P°leR predsednika še štiri ministre. Narodno imajo to, tedaj so izpolnjeni vsi pogrji za zakon, skupščino sestavljajo predstavniki tibetskih samo-Mladina obiskuje pozimi razne klube, poleti stanov in uradništva. Skupščina ima samo popa hodi na izlete v prosto naravo. Mladenič in svetovalen glas. Tibet obsega sicer 1,150.000 kva-mladenka kaj kmalu skleneta prijateljstvo in če dratnih kilometrov, a šteje le poldrug milijon ima on svojo sobo, je klerijen že tudi zakon, prebivalcev, med katerimi ni nič manj kakor Nekaj dni nato se dek'e preseli s svojimi rečmi,300.000 menihov. Glavno mesto Lasa ima 20.000 v sobo svojega čestilca, se nima sarna prostor-1 duS- Državniških zastopnikov drugih držav tu ni nejše sobe. y tem primeru se preseli cn k njej. i	britanskega trgovinskega zastopništva. De-
Vzrokov za ločitev zakona sploh ni treba na-; že'a .'e zel° zaostala, saj ima vsega skupaj vesti, vendar pa zahtevajo oblastvs, da se rodi-, ko,na.i 12 Poštnih uradov in eno telefonsko in telji brigajo za svoje otroke. Ce se mož in žena ' brzojavno progo. Železnic ni. Trgovina je usmer- j glede otrr k sporazumeta, tedaj ni prav nobene jeiia na Kitajsko in Indijo, kamor izvaža volno, ovire za ločitev zc.kona in je ta izvršena v nekaj kožuhe, muškat, boraks, ovce in drugo. Še pred minutah.	" i nedavnim je bil Tibet popolnoma zaprt za vse
Izraz nezakonski otrok je v boljševiški Rusiji i tuice- Zadnji dalai lama je samo dvakrat ostavil nepoznan. Ce žena ali dekle prijavi rojstvo otroka, j svo<° Prestolnico, in sicer leta 1904., ko so jo za-jo vprašajo samo, kdo je o*e. in to ne glede na to, !sed,i An?ježi, in leta 1910., ko je moral bežati ali je njen mož ali ne, vendar pa je obvezan, da Pred Kitajci v Indijo. Ti so hoteli Tibet takrat
skrbi za otroka. V vsakem primeru pa ščiti oblastvo mater in otroka.
Pri vsem tem ima veliko vlogo omejevanje porodov, ki mu sovjetska vladavina nudi veliko zaščito. Vendar se na ta način ugonabljajo milijoni zdravih deklet.
Mlade žene, ki so se poročile s starejšimi moškimi, se ločijo od njih in iščejo mlajših. Pri tem jih nihče ne more ovirati. V Moskvi je mnogo žen, ki po štirikrat na leto menjajo može.
Kakor je iz tega razvidno, si Rusi ne delajo 'frav° 0 nervoz"ih	in Prišel ie do
mnogo skrbi z vprašanjem zakona in ločitve. Da ,a; da Se v, I31'0™ ljud^e nikakor "e pomirijo, bi pa bil ta način čisto dober, ni posebno ver- kakor se 8?lo8no Inisli' temvei? Planejo še ner
bolj pričvrstiti nase in ga preosnovati. Ko je pa nsstala v letu 1912. kitajska revolucija, je to delo prenehalo in naslednje leto je dalai lama proglasil neodvisnost Tibeta. Bil je pod vplivom Angležev, ki so mu izvežbali tudi poseono vojsko. V zadnjih letih so izkušali sovjeti razširiti svoj vpliv tudi na Tibet.
X Smrt 110 let starega samca. O zdravju in zakonskem življenju so mnenja deljena. Neki angleški zdravnik je nedavno napisal daljšo raz-
jetno.
voznejši. Žena se baje pomiri šeie po drugem otroku, mož pa po tretjem, toda samo v primeru, če imata dovolj sredstev za vzdrževanje sebe in X Obsodba v obravnavi proti požigak-cm otr< k, sicer pa postaneta oba tem bolj nervozna nemške državne zbornice. V soboto je državno in sitna, čim več otrok imata. V Santiagu in Chi-sodišče v Leipzigu izreklo sodl o o obravnavi proti leju je umrl te dni 110 let star samec, ki je ne-petim komunistom, obdolženim, da so zažgali prestano zatrjeval, da je dosegel tako visoko palačio nemškega državnega zbora v Berlinu.1 starost čil in zdrav samo zaK ker se nikoli ni Holandec van der Lubbe je bil obsojen na smrt zmenil za ženske. Mož se ni hotel oženiti, temveč
Zuiiievujte novi, veliki ilustrirani cenik z več tisoč slikami, ki je pratkar izšel ter ga dobite brezplačno, kai no	<=<> 7-i menja
ali pa vrne denar.
je rajši gledal, kako se ženijo drugi. To utrjuje in osvežuje človeka na duhu in ua telesu, je zatrjeval. Ta možakar je bil nemški priseljenec Felix Pugo. V mladosti je mnog potoval in v Santiagu se je trajno naselil šeie, ko mu je bilo 50 let in ko je imel za seboj že lep kos buruega življenja. Znrn je bil kot najstarejši samec na svetu in veselilo ga je. da je njegovo življenje jasno ovrglo naziranje, da žive oženjenci dalje časa kakor pa samci. Njegov primer ute~ne rnars;ko<ra odvrniti od zakonskega jarma
X S srečko je legel v grob. 1 rancoska oblastva je izmodril tisti mož, ki jim je ponudil po« narejeno srečko državne loterije in ki mu je bilo izplačanih en milijon frankov. Čeprav so milijon pozneje rešili, se je francosko finančno oblastvo vendarle zavarovalo, da ga ne bi vef tako pre-varili. Sklenilo je: Vsakdo, ki bo poslej zadel ksk dobitek in bo prišel ponj, bo moral svojo srečko pustiti v preiskavi. Preiskoval pa bo srečke ront-genov aparat, ki bo dokazal, ali je srečka pristna ali ne. V blagajniških prostorih loterije v Parizu že stoje aparati, katere so si izposodili iz muzeja v Louvru. Tam so namreč doslej ž njimi preiskovali, ali so tamkajšnje umeinine pristne, ali niso. Toda francoska oblastva s temi srečkami še kljub temu nimajo miru. V Trentemoultn je umrl 80 let stari kmet, ki je bil zelo bogat, pa menda tudi skop. Pred časom je kupil srečko. Ko je zdaj umrl, je velel, da mu jo morajo dati ž njim v grob. To so tudi storili Zgodilo pa se je, da je kmalu po pogrebu ta srečka mrtvega kmeta zadela milijon frankov. Dediči so žalovali in premišljali, kako in kaj. Nekega dne so sklenili in ukrenili. Vzeli so lopate in v^i skupaj odšli na pokopališče, da izkopljejo truplo, odpro krsto in iz nje vzamejo srečko, vredno en milijon frankov. To je izvedela policija, ki je prihitela na pokopališče in preprečila, da bi bili žalujoči dediči iz groba dvignili mrliča in srečko. Žalujoči dediči morajo zdaj potrpeti, da bodo grob izkopali ob navzočnosti sodnih oblastev. Zdaj pravijo, da bodo izdali odločbo, da nih*« r>°	er°"'< s
seboj v grob.
L*stn'ca uredništva
Knežja lipa. Odgovorili bomo prihodr"* hkor so vprašanja zadostno jasna
V r-n-

.-i rermatičnih bokiirah

&MMM.
1 Fellerjev El^S-flnid ie uporablja /e preko "b let ] kot domače sred=tvo za nego telesa in /a obrambo I proti mnogim obolenjem. Onim, ki so preveč o!>-7* masažo. pri trganju včutljivi, t'o naglo prehlade, nagibajo k nahodu ni sklepi!), bolečinah v križu, j vratobolu migreni m «lnbd «p.e, je Fellerjev Llsa-obrazu in po vsem telesu j finid posebno koristen Uol.u a se v lekarnah in imajo radi Fellerjev Elsn-jlrgovinah te stroke po b. 9 in >t, Dni Po pošti
.', i:iui 'U i 1.1111 1 l 111 I 11 v u isti-
''-^iih € M i11,u| staluo v hiši. Travi
pošlje najman j en zavojček {'t poskusnih ali b dvoj-
nih nI dve vel-ki specialni steklenici) za >8 Din, šest takdi zavejekev zi sunio 230 Din lekarnar Evgen V.teller, Stuhica Don p, Llsa-trg 560 (savska banovina).
Cdul.reno cd nimUtrstra za ?or-inlno poli t i ko ir, narodno zdravje. Sp br. 519 z.dne 24./III. 1U82.
Pomnite, Fellerjev Elsa-fluid ostane Elsa-fluid.
i X Razbojniški napad na sibirski vlak. Iz llar-' j bina poročajo, da so kilajsiii razbojniki vnovič ! I napadli sibirski brzi v Ink.- To najnovejših pere-! čilih so razbojniki umorili 15 potnikov, med njimi nekega Ceha, zastupn.ka Skodovih tvornic. Japonske čete, ki so iz CVik irja bile poslane na pomoč, so se odpeljale z oklepnim vlakonTin na- j padle razbojnike ter jih razpršde. Preiskava je ugotovila, da so se razbojniki vtihotapili na vlak kot potniki.
i X Fotografiranje skozi meglo. V Beninu je j bila pred dnevi odprta fotografska razstava, na : kateri vzbujajo posebno pozornost fotografije, ki j so bile posnete skozi na^estejšo meglo. Te slike so bile posnete s pomočjo posebnih plošč, ki so ' zelo občutljive za žarke. Ta izum ima velikanski pomen zlasti za letalce, ki bodo v bodoče lahko tudi skozi najgostejšo me<?lo iz rrimerne višine fotografirali ozemlje.
si>o;im zvestim odjemalcem Želim srečno in veselo
Novo leto!
Upam, da mi boste iuai v A'cvcm letu izkazovati isto zc.upcn e, kakor do scaaj. Upošteval bom hude .n resne čase, p jsebno kmetskiga l,udsiva, ter nncfreznl tudi v bodoče z Izredno nizkimi cenami. Zato se kar najbolj nriooročnm.
*< M MEDIC
manufak turna trgovina
iSOVO MESTO
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Organizator.
Veiika i.uiuica je razpisala službo delovodje. Pogoj za sprejem je bil: dober organizator. Med številnimi ponudn:l,-i	r^iasll tudi Anton
Črnogled.
Ravnatelj tvornici:	ste služili doslej:*"
Črnogled: <V tvornici lepenke .» Ravnatelj: cKaj ste t; m organizirali?* Črnogled: cSlavko, ki je trajala pet mesecev.*
V šoli.
Učitelj: cJanezek, zakaj te včeraj ni bilo v I šolo?*
Janezek: «Dobil sem bratca in sestrico.> Učitelj: «Kako pa jima bo ime1?* Janezek: «Mislim, da Grom in Strela.* Učitelj: cKrko to?> . Janezek: «0fe so ve? dan lelali po hiši in Vpili: .Grom in stre'a!S
Najdenimi.
I Snubec: «Gospcd ravnatelj, zelo sem srečen, da sem našel v vaši gospodični heerki svo^o bodočo ženo.*
I Ravnatelj: «To ni nič Čudnega, ker pričakujete pol milijona nnjdenine.. i
Beračeva želja. Berač: cCospod, podarite mi stare hlače.* Gospodar: «Obrmte se kar na mojo žetio.» Berač: cllvala, rajši bi imel moške hlače...*
Človeški značaji.
A: ičlovek, ki popusti, kadar ima prav, je pameten.>
B: «A človek, ki porus'i tudi. kadar nima prav. je oženjen .. .*
Nestanovitno vreme.
«Oit, vreme je pa res strašno. Ziit-j pritisne mraz, zdaj spet postane toplo, da človek ne ve, kaj bi odnesel v zastavljalnico...*
Pri zobnem zdravniku.
f Zobni zdravnik: «Le' mirno, dragi gospod, inkoro nič vas ne bo bolelo.* L Bolnik: <Prihranite si nepotrebne besede, sem namreč sam zobni zdravnik . .»
Najzanesljivejše sredstvo. I . A: <Silno hrepenim po kotičku, kjer bi bil (oSen od vsega sveta.* [ B: cZapri se v telefonsko celico.*
Žepne uie od Din 35 — naprej.
Zapestne ure od Din 66'— naprej.
Žepne in zapestne ure, budilke, kukavice, stenske ure, zlatnino in sre-brnino kupite dobro in po nizkih cenah pri
SUTTNER, Ljubljana 6
% NOVA ULICA 4. poleg frančiškanske cerkve.
Cesisk zastonj in franko.	Cenik zastonj ia franko.
L«'!. .!■«,« »j UJL (JU
Moderna mladina.
bv.ueij: «Kaj moramo storiti, Vera, aa nam bo odpuščeno?*
Učenka: «Grešiti, gospod učitelj.*
Razgrajanje.
Stražnik: <..Gospoda, to je kaljenje notnega miru. he razgrajajte, kadar greste domov.*
Ponočnjsk: «l\do pa prav:, da gremo domov!*
Za Vas imamo:
Voline . . 69DinCltcre . . 138Din Msndc line 85 „ HarinonUe K9 „ ambure . G-^s „ Gramofone 46j „
Zahtevajte brer.pJačni ka a log.
MEINEL & HEROLD
tovarna glasbil
pr. rorh-. MARIBOR št. 104
Zalivala In priporočilo,
Metod Senčar, trgovec, Ljutomer, se o priliki preselitve trgovine v štrigovo zahvaljuje vsem j eeiijeliin) odjemalcem za dosedanjo naklonjenost | ter priporoča, nuj še nadalje ostanejo stalni od- : jemalci Senfaijevih trgovin.
kot JO let obstoječa tvrdka.ki dobiva v«e blago j izključno iz prviji virov, iuliko vsakomur jamči ( vedno /a najboljšo postrežbo.
Srečno novo leto želijo trgovine Senčar — M'»la Nedelja, Ljutomer in štrigova.
HHHBBHMHBaHl
Lfboljie nogavice
Prsni ca j
>9
roza
fi
Ci®
v današnjih hudih časih ?i preskrbi še najlaže vsak to s tem. da ?i uredi domu nekako domačo pit iiluico. Mi nudimo delo vsakomur i.a td način da odvzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejo m izplačujemo me/do za pletenje. I o po»r|uie mnogo ztihvnl Ce želile tu b Vi dela m zu'lu/ku. piši te zaupno pa brez-plač iiir navodila tvrdki: Domača pletnrska industrija Josip Toinažič, Maribor. Krekova ulica št. 10.
pri vseh pljučnih obolenjih, zlasti pri kašlju, bronhialnem katarju, hripi naduhi, vnetju sapnika.
Pospešuje tudi presnovo. Pospešena presnova skrajša prcces zdravljenja cTriglavska roža* so dobi v vsaki lekarni samo v originalnih zavitkih po 17 dinarjev. Naročila sprejema Triglavska roža, Ljubljana, pošini predal št. 3.
Odobiilo ministrstvo za socialno politiko i'' narodno zdravje
S. 20 344-:».
MmBaasaMaBBEaBBK—B—■
MALI OGLASI
Svinjske kože po najvišji ceni vedno kupuje trgovina F. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.	304
Iid*j» m konzorcij «Domovine» Adolf Ribnika t»/
.Urejuješ Filip Q m 1 a d i 6,

\ Za Narodno, tiskarno Fran Jeze.rSet,