'1 i: oči trai ivoj nit st ion nf pre, od! ) 118 U. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 244 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 17TH, 1934 LETO XXXVL—VOL. XXXVI. Zastopniki Male antante Grozote premogarjev,ki so pokličejo Ogrsko na odgo- bili prostovoljno zaprti globoko pod zemljo Pecs, Ogrska, 16. oktobra. vor radi umora kralja Geneva, 16. oktobra. Takoj Kraljevo truplo v Belgrade. Pogreb bo jutri ^ZŽ^^T^' Split, Jugoslavija, 16. oktobra. G. R. Gedve, izredni po- n , T „ , i ročevalec "New York Times," Po pogrebu kralja Aleksandra, General Janos Estergaylos, clanjopisuje izore> ki g0 se vrstm k, se vrsi v četrtek, se bodo v; ogrskega parlamenta, ki je vče-,e(kn za d im> ko,je dogpelo Belgradu sestali tujezemski mi- raj se podal v premogovnik, kjerjtrup]o umorjenega kralja v do_ nistn Male antante, da se dogo- se je prostovoljno zaprlo 1200 ' movjno Vorijo, če naj prinesejo zadevo rudarjev, da si priborijo večje; Truplo je dospelo ob 6:05 zju_ kraljevega umora pred Ligo na- place pripoveduje o grozotah, jt • Vse b -ne ladje v prista. rodov ali ne. Ako bo zadeva ki jih je videl globoko doli pod nišč ygi j v obrežnih trd. predložena Ligi narodov, tedaj zemljo. Nikar ne hodite na"lnjavab so st bo obtožena Ogrska, ki je baje vzdol!" so zakričale straže Pred! zvonjij v vseh direktno podpirala morilce na rudnikom, "ali se pa ne boste; zvonovj Mesi njavah so streljali, dočim so cerkvah z vsemi , ....... , , . ~-------- Mesto Split šteje 45,- svojih tleh, ko so kovali zaroto j vrnili živi! Estergaylos je.000 prebivalc in od prvega do Proti kralju. Tozadevno je že j vseeno se podal v premogovnik, i zadnjega so bm vsi pokoncU( da včeraj govoril v Parizu dr. Ed-, General pripoveduje da je vi-jvidijo krstQ priljubljenega kra- ward Beneš, čehoslovaški mini- del pod zemljo ob kole privezane j j -a ster umi I ■ 5 v za zunanje zadeve, ki je premogarje, katere so privezali, Nar0(J je bjl pomešan medse. Pnsel v Pariz na pogreb umor-1 njih tovariši, da se niso začeli bojno pQ vgeh u]icah Delavd jenega francoskega ministrajklati medsebojno. Pet dni je -n kmeti jz okolice> bogatini Barthou. V Parizu se nahaja | prebivalo 1200 premogarjev pod !jaki ^^ trgovci> profe. tudi generalni tajnik Lige naro- zemljo, brez vode in hrane. Vec|sorji> zdravniki> duhovni> Soko. dov. iz Pariza odpotuje dr. premogarjev je ponorelo in njih; ^ žengke jn moški> ysi y narod_ Beneš v Belgrad, kjer se bo j tovarni so jih morah zvezati, si-: nih nQŠah z žalnimi trakovj. Udeležil pogreba za jugoslovan-jcer bi se pobili medsebojno. Pre-: bjl nepopisen prizor! skim kraljem, in kmalu po po- mogarji so bili pripravljeni za- ! grebu se vrši konferenca mi- j preti dohod zraka v rudnik ali 50 zrakoplovov je oddalo prvi nistrov. Veliko pozornost je pa pognati premogovnik v zrak.; pozdrav torpedovki Dubrovnik, vzbudilo včeraj pisanje časopisa; Včeraj so premogarji, predno ki je pripeljal mrtvo truplo v Geneva Journal des Nations, ki I je prišlo obvestilo od kompani-Pravi, da je umor v Marseilles I je, da je pripravljena zvišati min' il večjih posledic kot je bil umor v Sarajevu. Omenjeni časopis •le pod kontrolo držav, ki pripadajo Mali antanti. V posebnem članku se piše, da bi morala biti Ogrska eksemplarično kaznovana, ker je vedoma in "alašč skrivala in podpirala kraljeve morilce. demokrat je se organizirajo! Mr. John L. Mihelich je zadaje dni organiziral sledeče Da-Vey-Donahey klube: v Madison, Ghio se je organiziral klub, kakega uradniki so: Predsednik Frank Beretič, tajnik Edward Cu&el, odborniki: Mrs. Rose Kozar, Anton Cugel, Martin Po-Uanec, Charles Petioti. Blagajnika in podpredsednika bodo ^volili na seji, ki se vrši 31. °ktobra pri Frank Beretiču. Uradniki enakega kluba v West Parku s J plače, poslali na oblasti kratko notico: "Pošljite v jamo 345 pristanišče. Ob pristanišču je bil postavljen ogromen kata-falk. Vojaštvo vsepovsod, poleg njih mornarji iz bojnih la- mrtvaških krst. Mi smo pri- dij. Ob 6. uri je dospel princ pravljeni umreti. Z Bogom, | Arzen, par minut pozneje pa otroci!" Premogarji so ležali i torpedovka Dubrovnik. V me-po tleh, eden čez drugega, vsejstu je vladala mrtvaška tišina, okoli njih polno nesnage. Za V trenutku prihoda torpedov-podvzglavje so imeli kepe pre-1 ke ni zvonil niti en zvon, niti moga. Ker nihče ni dobil te- eno povelje ni bilo oddano, kom pet dni vode, so imeli vsi Kmalu so prinesli truplo kralja skoro sežgana grla, in ne bi mo-, v pristan. Krsta je bila ovita gli jesti, tudi če bi dobili hra-,z jugoslovansko zastavo. Na no. Mnogo izmed njih je odda- krsti se je nahajala admiralska jalo od sebe skoro živalske gla-jkapa in meč, katerega je Alek-sove. Tajnik premogarske uni-sander nosil, ko .je bil umorjen je, katerega so poslali iz pod-j v Marseilles, zemlja k oblastem, je povedal: Tedaj s0 začeli zvoniti zvono_ "Mi smo enoglasno sklenili, dajvi in topovi so oddajali strele. izvršimo samomor, ako se ne1 Samo- , Pojavil se je poveljnik torpe-ugodi našim zahtevam. Samo- doyke k; je pozdravil princa mor radi lakote pod zemljo ™-;Arzena Krsto so na torpedovki kakor ni hujše kot počasno d najvišjj uradniki ju_ umiranje nad zemljo pri bera-, gos]avije s0 zrii v mrtvo lice ških plačah. Mi smo Madžari. kra,ja nakar so podpisali listi. so- Predsednik An-/0t,'T™' w ^ ***-'»<>> v kateri spričujejo, da je po-thonv T n iredseaniK Any ro]aki ghgah nas khc na pomoč ljn «Dubrovnika" v r€Snici cn°ny J. Cimperman, podpred- • globine zemlje in iz globin e!J , mrKm fril. VraUa ^dnik Nicholas Fudurič, tajnik|nJh m„ vlada je n/mera-i1pnpeljal mrtV° ^ ^ ^hn Gorišek, blagajnik Louis Šinkovec. V Barbertonu sta pridno na da se organizira tak klub: Medin in Joseph Lekšan. Ti klubi bodo sedaj delovali izvolitev Davey-ja governer-J^m in Donaheya senatorjem. volitvah bodo pa ti klubi °stali še nadalje kot demokrat-ski Politični klubi. Smrt mlade žene v mestni bolnici je preminu-'a Katarina Klanac, stara komaj ^ let. Pred tremi tedni je pobila petega otroka. Tu zapušča ,SoProgH, tri brate, osem sester vala prvotno poslati vojaštvo v premogovnik, da prisili premo-; garje z bajoneti in puškami, da pred enim mesecem je bil na pridejo na površje. Toda ko so mestni godniji v Clevelandu ob-dognali, da drži dvigalo, ki gre | sojen neki peter Spak, 4606 v rudnik samo 16 mož, in bi pershing Ave. v globo $200.00, premogarji vojake lahko pobili, ker je imel doma kotel in kuhal je vlada končno naredila Pri" ' žganje. Mr. Spak se je pritožil Kuhanje žganja! tisk na kompanijo, da je sled- j na apelatno sodnijo, ki je včeraj nja zvišala plače. Premogarji | ovrgja sodbo mestne sodnije in izjavila, da> sleherni državljan Premogov-j (]ržave Qhio lahko k'uha žganje, nik je last angleških in avstnj-: ;iko ima 'žganje za svojo potrebo is ga ne prodaja. Dokazati se mora le, da je žganje strogo za i domačo porabo. Poleg tega se od so dobivali $2 na teden plače. Zahtevali so $3.50. nik je last anglešl skih podjetnikov. -o- Poročna dovoljenja Poročna dovoljenja so te dni j pa mora imeti doVoljeiije 111 «tiri otroke. En otrok je že dobili sledeči: James Hočevar, 7vezne viade. 1032 E. 61st St. in Kristina I _0__ jjrej umrl. Družina stanuje na ' ?20 Side Ave., blizu Lorain Starši in sestre žive v Gar-resburg, ni,p dve sestri sta v Clevelandu. Več članov družine dospe v Cleveland, pa tudi star-mlade matere. Pogreb se vrši v Petek iz hiše žalosti v cerkev ev- pavla na 40. cesti pod vod- Kremzar, 1027 E. 82nd St., Mr. j Max Malovaslc, 391 E. 162nd St. in Miss Barbara Scott, 343 E. 152nd St. Mr. Tony Prime,1; 14928 Sylvia Ave. in Miss Jen-( Zopet prost Alex Bernstein, bivši davčni blagajnik v Cuyahoga okraju, ki je bil že dvakrat obtožen, da :o oyivia "»j.. | je ukradel iz davčne blagajne Ave MrAidrew — domov in ga izročil oblastem. Godba je zaigrala narodno himno, ko je dvanajst častnikov dvignilo krsto, da jo ponesejo v mesto. Številno duhovnov je spremljalo krsto. Za krsto je stopal najstarejši sluga kralja Aleksandra. V pristanišču se je nahajalo dvanajst angleških bojnih ladij. Moštvo je ves čas, ko so nesli truplo, stalo v pozornosti in vse zastave na vseh ladjah so bile na poldrogu. Potem je pa prišel narod na vrsto. Tisoče in tisoče kmetov iz bližnjih dalmatinskih hribov je korakalo globoko sklonjenih glav mimo krste. Kmečka dekleta so prinesla s seboj pri-proste planinske cvetlice, katere so polagale okoli krste. Večina naroda ob krsti je silno jokala! Veliko pozornost je , vzbudila skupina dalmatinskih komita-šev, ki so prišli v rdečih uniformah in z mušketami na ramenih. V njih očeh si bral ogenj in maščevanje. Gorje morilcem in zarotnikom, ako bi prišli v roke teh junaških, jeklenih postav! Ob 10. uri zjutraj je bil sprevod gotov. Častniki so dvignili krsto s katafalke in jo odnesli na kolodvor. Kot piše Mr. Gedye, poročevalec "New York Times," mu je bilo dovoljeno spremljati mrtvaški sprevod v vlaku. Truplo kralja so položili v črno pobarvan železniški voz, ki je imel široka vrata na obeh straneh, zaznamovana s srebrnim križem. Vrata voza so bila vso pot od Splita do Zagreba odprta, da so ljudje lahko zrli na krsto, ko je vlak počasi vozil naprej. V ostalih vozovih vlaka so bili visoki vladni uradniki, ministri in zastopniki drugih držav. Vsa okna vozov so bila zastrta, le krsta je bila odprta pogledu naroda. 15 ur je trajala vožnja iz Splita v Zagreb. Kmetje v vaseh, mimo kate- Govor o kralju Iz Washingtona je dospela brzojavka na uredništvo včeraj popoldne, v kateri se uredništvu naznanja, da bo po pogrebu umorjenega jugoslovanskega kralja Aleksandra v četer-tek popoldne, imel jugoslovanski zastopnik poslaništva v Washingtonu, dr. Božidar Sto-janovič, govor na radio, kateri govor bo razposlan po vsej Ameriki. Dr. Stojanovič bo govoril potom Columbia Broadcasting sistema, v četrtek, 18. oktobra, ob 4. uri popoldiib in bo njegov govr slišati po vsej Ameriki, ker bo spojenih nekako 80 najmočnejših radio postaj v Ameriki. V Clevelandu bo radio govor oddajala WHK in skoro gotovo tudi WTAM radio postaja. Govor bo oddajan po Eastern Standard Time potom WJSV radio postaje v Washingtonu. rih je vozil vlak z mrtvim tru-i plom, so prižgali nad 100,000' sveč, katerih nekatere so bile; visoke nad šest čevljev, zopet Sodnik Hammer od Bronx višje ziv na sodniji. Iti bo moral v New Jersey New York, 16. oktobra. jem proti A. F. of L. Detroit, Mich., 16. oktobra.— Ogromna General Motors kor- poracija, ki ima zaposljenih nad 130,000 uslužbencev, je danes ponudila svojim ljudem nov način kolektivnega pogajanja med ga odvedejo v dotično državo, j kompanijo in med delavci. Pred-kjer bo tožen radi umora Lind-! sednik korporacije Alfred Sloan, bergh otroka. ; jc odposlal slehernemu uslužben- icu kompanije pismo, v katerem ! pravi, da kompanija priznava pravico kolektivnega pogajanja Sma- druge pa male svečice. Ves na- sodnije je danes odredil, da za* rod je bil v narodnih nošah in stopniki države New Jersey globoko sklonjenih glav, ko je Iahko primejo Hauptmanna in vlak vozil mimo. Lojalnost naroda napram vladarju je bila s tem sijajno dokazana. Tisoče starcev, bivši bojevniki še v turških vojnah za svo-1 New York, 16. oktobra. Vče-bodo, je čakalo ob železniški raj je bil pripeljan pred sodnijo progi. Vsi so bili oboroženi z v Bronxu Richard Bruno Haupt- musketami, poleg njih pa žene mann, ki je absolutno zanikal ° napreden korak' v sijajnih narodnih nošah, mno ge sklonjene od starosti, toda z izrazom globoke žalosti na licih. da bi son ugrabil ali umorili i tra se, da je to napad General Lindbergh otroka. Hauptmann, je obtožen ugrabitve in umora in da je potem izsilil iz Lind- | Motors korporacije napram American Federation of Labor, da se uniči unionizacijsko delo med delavci. Ko je vlak vozil naprej, so bergha Š50,000, katero svoto je ™™ a da se reši pagti j prij avilo^ za ^podporo kot teden je ameriški izredni poslanik v Njegov obraz je bil bled, skoro ....... Belgradu, kot svojega izredne: j višnjev'..bled, Hauptmannu so ga zastopnika in mu podelil ob-!predložili njegovo pisavo, ka- K enem naslov ambasadorja. Wil-itero je pripoznal kot svojo. V son' bo zastopal predsednika in{Predložen mu je bil kos lesa, ameriški narod pri umorjenega jugoslov. Aleksandra. -o- ^vom a. Grdina in Sinovi. Bo-1 Lavrich, 6013 Glass Ave - - :zopet prost. Njegov zagovornik ,. r»njki mirna ameriška zem-| Henry Ulcevic, raveue in nhril \m»j un '.I a! Pisateljski rod i Sinček-prvorojenec se je ro-11 Poznanemu slovenskemu pisatelju v Ljubljani, dr. Ivan L.ahu- Dr- Lah je brat Mr. Mihael Laha v Clevelandu. Naše čestitke. * $300,000 je odnesel predsednik Underwriters Finance Co. v Hartford, Conn. . . T , ifinr>7 zbo,el in obravnava se je od- ln Miss Ana Jance, lbuu/ . , . v , , ,, . asa a in odlašala, dok er ni sod- Pa. Huntmere Ave. Fina kapljica Poznani Anton Fidel stiska grozdje na 672 E. i52nd St., kjer lahko naročite fino grozdje in dober mošt, ki bo dal najboljšo kapljico. * Jetniki v poljskih ječah morajo plačati 20 centov na dan "za postrežbo." nik Skeel odločil, da preneha z obravnavo. Decembra meseca, se bo z obravnavo zopet pričelo. Zaplenjeni stroji Policija v bližnjem mestu Akronu je včeraj zaplenila 360 takozvanih "slot machines," ki so vredne nad $30,000. Stroje bodo uničili. prej. Sploh niso prošnje za javno podporo več tako številne kot lansko leto. Obenem je odstvo dobrodelnih družb tudi sklenilo, da razširi plačevanje pogrebu J katerega so dobili v njegovi so- jpodpore ,v .*otoy^ posedaj so kralj a bi in ki je isti les, iz kateregal^zposelni v dveh okmjih do-! je bila narejena lestev, po ka.; bivah denar namesto blago. Od teri je morilec splezal v sobo pondeljka ,naprej ,se bo v treh Evharistični kongres I otroka. Pripoznal je, da je hra-: mestnih okrajlh Placeval° v Kot naznanja pomožni škof i nil zlato in zlate bankovce in jePovprečno dobi družma Rt. Rev. McFadden se bo vršil: del teh naložil v banki, ker je slK na mesec-prihodnji svetovni evharistični tem storil uslugo svojemu prija- Smrtna kosa kongres v Clevelandu. Letošnji Itelju Izidor Fischu. Fisch je! Včeraj je preminul v mestni je pravkar zaključil svoje zboro-j šel pozneje v Nemčijo, kjer je j bolnici Charles Keles, samec, vanje v Buenos Aires, Argenti-! umrl. Od Fischa je dobil Bru- star 42 let. Doma je bil iz Hr-na. Mesto Cleveland je bilo no Hauptmann S14,000, katere! vatskega, in je bival v Ameriki 21 let. Tu zapušča več sorodni- izbrano, ker ima dovolj ugodnosti in dobrih zvez z vsem ostalim svetom. Kongres bi se vršil v stadionu in v mestnem avditoriju. Moderna preša Rojak Thom Kraševec, 17721 Waterloo Rd. ima moderno pre-šo in se priporoča rojakom za stiskanje grozdja, za nakup mošta in sodov. številni ropi Tekom preteklih treh dni je bilo 35 oseb v Clevelandu oropali i h za nekako $3100. Roparji so zadnje čase postali izredno predrzni in številni. so našli v njegovi garaži, in kateri denar je bil plačan kot odškodnina za vrnitev Lindbergh otroka. Na vprašanje, zakaj je 1 izvrtal luknje v tramovje garaže in skril v -.eh luknjah denar, Strožje nadzorstvo 1 ie odgovoril, da je hotel biti Demokratični councilmani v gotov, da je denar dobro skrit, mestni zbornici zahtevajo strož-Največja senzacija dneva je bije nadzorstvo nad denarjem, ka- j ia> ko so poklicali na pričeva-terega troši vlada župana Davi-jnje Albert S. Osborna, ki je iz- sa vsak mesec. Odkar je dobil župan Davis $4,000,000 za mestne stroške, se trdi, da je Davis nastavil kakih 800 svojih pristašev k raznim mestnim delom, da-si dotična dela niso bila potrebna. kov, v stari domovini pa dve sestri. Stanoval je pri Tom Te-lišmanu na 423 E. 158th St. Bil je član društva Hrvatska Slobo-da, št. 235 H. B. Z. Pogreb se vrši v soboto zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd St. Bodi ranjke-mu hladna ameriška zemlja! vedenee o raznih pisavah. Naj-i $50,000 odškodnine za vrnitev prvo so Hauptmannu predložili j Lindbergh otroka. Ekspert Os-prošnjo za avtomobilsko ličen-j born je priznal, da je bila proš-co, katero je Hauptmann sam;nja za avtomobilsko licenco in spisal, kar je Hauptmann tudi | dotična notica za odškodnino, priznal. Nato je bil predložen j pisana od ene in iste roke, kar listek, na katerem se .zahteva je brez vsakega dvoma. 2. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 17TH, 1934 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za r".eveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTIOIN RATES: U. S. snd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year U. S. and Canada $3.00 6 months: Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office Bt Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. 83 No. 244, Wed., Oct. 17, 1934 Podpora in politika Načelnik republikanske stranke v Zedinjenih državah se je zadnje čase večkrat precej kričeče oglasil in zahteval, da predsednik Roosevelt preneha podpirati brezposelne z javnim denarjem. Mr. Fletcher, načelnik republikanske stranke trdi da vsakdo ki prejema podporo od vlade bo volil predsednika Roosevelta in da Roosevelt na ta način kupuje glasove ameriških brezposelnih državljanov. Mr. Fletcher je veteran v ameriški politiki. In vsa njegova izvajanja so politična, dočim predsednik Roosevelt do danes še ni gledal, kdo je republikanec, demokrat ali socialist ali komunist. Kdor je bil brez dela in lačen je dobil podporo od te ali one vladne institucije. Poteza Mr. Fletcherja je brezdvomno politična in vo-livna poteza. Šestega novembra bo ameriški narod volil kongresmane in razne državne uradnike. In sedaj je čas za vse dobre republikance, da naprtijo predsedniku Roose-veltu čimveč grehov, katere so republikanci sami zakrivili s svojo velekapitalistično politiko, a skušajo predsednika Roosevelta obdolžiti, da tira deželo v dolg in mizerijo, ker podpirajo brezposelne. Načelnik republikanske stranke v Ameriki, Mr. Fletcher, je že pred nekaj meseci spravil v javnost fantastično sliko o strašnih dolgovih, katere je naredil Mr. Roosevelt tekom svojega predsedništva. Ta fantastična slika je bila ovržena, zanikana in označena kot potvorba od priznanih ameriških ekonomistov. Vseeno; republikanska stranka nadaljuje s svojim strašilom misleč da je ameriški narod zopet toliko prismojen, da bo prepustil vodstvo vlade ljudem, ki so deželo tekom petnajstih let absolutne vlade zavo-zili tako daleč. V vseh državah ameriške unije, kjerkoli so volivci izrazili svojo voljo potom glasovnic, in kjerkoli so republikanci še do danes gospodarili, so republikanci zgubili zaupanje naroda in so bili na njih mesta izvoljeni demokrati. Toda ta ljudska sodba ni izučila republikancev prav nič. Reak-cijonarji republikanske stranke še vedno povdarjajo, da bodo imeli ameriški državljani dva pečena piščanca mizi in dva avtomobila v garaži, ako ameriški narod voli za Ame-rikance. K, sreči je Amerikance zadnje leto in letos srečala precejšna pamet. In to je vzrok, da republikanci toliko bolj kričijo v javnosti, in ker nimajo druzega povoda, so se spravili nad podporo brezposelnim. Toda tudi v tem so naredili silno pomoto. Brezposelni so prišli v Washington, ko je bil predsednik Hoover načelnik ameriškega naroda. Nekaj dni jih je Hoover gledal, potem pa je pozval ameriško armado, ki je na povelje predsednika Hooverja napadla brezposelne z bombami in tanki in jih prepodila iz Wash-ingtona. Na ta način se rešuje problem brezposelnosti po vzorcu Hooverja, ki je bil tedaj načelnik republikanske stranke. In danes trdi današnji načelnik republikanske stranke, Mr. Fletcher, da Roosevelt kupuje glasove s podporo brezposelnim. Mi tega ne verujemo. Mi ne verujemo, da bi kdo mogel podkupiti šestdeset milijonov ameriških volivcev s par dolarji. Republikanci morajo kričati, kajti nahajamo se v dobi pred volitvami. Krik mora od nekod priti. Enako pa je ob-soje vreden krik demokratov, ki pridigajo po deželi pred volitvami, da so oni tisti faktorji, ki pomagajo, da se vzdržujejo brezposelni. Po našem mnenju bi morale take zadeve kot so podpora brezposelnim biti izven politike. Res je, da je dosti ničvrednežev, ki dobivajo podporo, dasi bi se sicer lahko preživeli, toda predsednika se ne more dolžiti, da je naklonil podporo, ker je to storil iz prepričanja, da v Ameriki nihče ne sme stradati. Kdor pa izrablja to vladno podporo v času brezposelnosti, bo že na ta ali oni način v kratkem zaznamovan s sramotnim križem. Mislimo, da za izkoriščevalca nimajo niti demokrati niti kdo drugi posebnega nagnenja. Ko je nastopil predsednik Roosevelt svojo vlado je imel v Ameriki 15,000,000 brezposelnih. Kako pomagati tem, da ne umrjejo od lakote, je bil problem, katerega se Hoover niti dotakniti ni hotel. Roosevelt je začel z delom, Hoover je gostil politikarje, Roosevelt skrbi za delo brezposelnim. Šest milijonov brezposelnih imamo danes manj pod Roose-veltom kot smo jih imeli pod Hooverjem. To jezi republikance. In ker se nikdar ničesar ne morejo naučiti, prosijo ameriški narod, naj ponovno glasuje za republikance. Naj ponovno glasujejo za lakoto in črne dneve, da ponovno glasujejo za še večje dobičke milijonarjev in /a stradalne plače priprostih delavcev. Vsem zavednim Jugoslovanom Naš troimeni jugoslovanski narod je zadela nesreča, katera nima primera v zgodovini našega naroda od Kosovega polja sem. Padel je pod kruto roko atentatorja sin našega jugoslovanskega naroda, jugoslovanski kralj Aleksander. Padel je v trenut- ku, ki j3 najbolj važen za razrešitev bodočnosti evropske politike in stališča, ki naj ga zavzema jugoslovanska država. Vsi vemo, da gre pri tem v prvi vrsti za razmerje, ki naj vlada med Jugoslavijo in Italijo. In vsi vemo baš tako dobro, da se gre baš v tem trenutku za bodočnost za vprašanje, dali naj bo Jugoslavija podložna Mussolini j evi volji ali ne. Kralj Aleksander ni šel v Francijo na zabavno potovanje, šel je v Francijo, da pri velikem francoskem narodu zavzame stališče, ki je stališče slehernega Jugoslovana, ki ima v svojem srcu le še nekoliko narodnega čuta in ponosa: da je Jugoslavija vredna in sposobna, da se jo na evropskem Jugu smatra činite-Ijem in ne samo vazalom Musso-linije volje. Povzročitelji atentata so svoje sebične mržnje naj-brže tako zaslepljeni, da niso mogli spoznati življenjsko za nas jugoslovenski narod in jugoslovansko državo tako pomenita pe misije, na katero se je kralj Aleksander podal. Možnost pa je tudi, da so ti povzročitelji resnični Judeži našega troimenega naroda, ki so prodali štirinajst miljonov Jugoslovanov, ki žive v mejah Jugoslavije, v roke onega, katerega vsi poznamo, da je sovražnik Jugoslavije, ker je baš Jugoslavija trn v njegovem očesu, ki išče zemlje za svoje zemlje lačne podanike. Naj je le nekaj nezadovoljstva v naši Jugoslaviji, naj ga bo tudi velika mera, ako hočete tako, a gotovo je: umor kralja Aleksandra moramo obsojati že s človeškega stališča, ako ga že z drugega nočemo. Kdor nima niti toliko čuta več v sebi, neha biti človek. Kaj je bil kralj Aleksander jugoslovanskemu narodu in njega državi, to bo pokazala bodočnost, ako nočemo spoznavati že sedanjosti. Bog dal, da bi se naše zle slutnje ne uresničile, pač pa da bi doprinesla ta žrtev, katero je moral utrpeti jugoslovanski narod, do lepše in sijajnejše bodočnosti naše jugoslovanske države in jugoslovanskega naroda! V globoki žalosti se klanja jugoslovenski narod spominu svojega prvega velikega kralja. Klanja se spominu onega, ki se je boril ramo ob rami z vojaki jugoslovanske armade za uresničenje jugoslovanske misli. Klanja se onemu, ki je neumorno, tudi za ceno svoje lastne varnosti in svojega življenja deloval za podvig našega troimenega naroda. Klanja se spominu človeka, katerega je Bog izbral, da postane žrtev na žrtveniku velike jugoslovanske ideje. Klanja se spominu onega, čigar smrt ni užalostila samo ljubljene družine, pač pa vrgla v žalost in tugo vsa jugoslovansko čuteča srca. Klanja se spominu onega, ki je bil sin našega naroda, za katerim ne žaluje samo naš jugoslovenski narod, pač pa ves slovanski čuteči svet. Bratje Srbi so počastili v sredo, nedeljo in bodo zopet prihodnjo nedeljo, spomin kralja Aleksandra. Kaj naj storimo Slovenci? Ali naj stojimo ob strani, ali naj se pokažemo, da nočemo biti del troimenega naroda? Ali naj se pokažemo, da smo lahko veliki samo v veselju, a se branimo žalosti, žrtev? Ali naj se pokažemo, da res soglašamo z onimi, ki imenujejo sina našega jugoslovanskega naroda, kateri je svojo dušo izročil v božjo sodbo, psa, a nas same mačke? Ali naj gre smrt Aleksandra res mimo nas, ne da bi ganili s prstom, ne da bi dali duška svojim resničnim občutkom srca, jugoslovanskega srca? Ali naj res potrdimo, da so resnične klevete, ki jih je o našem troimenem narodu pisalo angleško časopisje? Ali naj bomo res narod brigan-tov banclitov, roparjev? Ne in ne! To ni volja večine j našega naroda. To ni volja no-t benega srca, ki še čuti v sebi le I iskrico narodne zavesti! Ne ob-| sojajmo onih lastnih sinov, ki j pomagajo neprijatelju, da meče blato na nas! Ne obsojajmo jih, 1 pač pa jih le obžalujmo in imejmo usmiljenje ž njimi, kajti re-veži so, ki so prepričani, da so prosvitljenci, a je žal ta njih prosvitljenost tako prenapeta, | da jih dela norce. Jugoslovanski narod ima svoje srce, svojo du- šo, svoj jezik, s katerim lahko sam izraža svoje občutke, svoje veselje ali svojo žalost. Jugoslovanski narod je dovolj inteligenten, dovolj napreden, dovolj pro-'oujen, da s svojim lastnim nastopom dokaže, kaj misli in kaj hoče. Jugoslovanski narod je dovolj čist, ima dovolj volje, da se lahko pred vsem svetom pokaže, kak je v resnici: da ni tak, kakršnega ga hočejo slikati nekateri, ki se samo ob takih prilikah, ko gre za to, da se zada lastnemu narodu rano, imenujejo sinove tega naroda. Skupina zavednih Jugoslovanov se je strnila, da v teh resnih trenutkih pokaže ameriški javnosti, kakega mišljenja je večina našega naroda. Priprosti delavci in inteligenti so izrazili spontano željo, naj bi se vršila v spomin pokojnega kralja Aleksandra žalna seja. Na to sejo raj bi prišli iz širne naselbine vsi oni, katerih srce bije za jugoslovansko stvar, kateri niso še pozabili, da so sinovi, kri krvi, našega junaškega in slavnega troimenega jugoslovanskega naroda. Rojaki! Ali naj napravimo to ali ne? Ali naj se skliče tak žalni shod ali ne? Prepričani smo, da je želja večine naseljencev jugoslovanskega in posebno slovenskega pokoljenja, da se taka seja ali tak shod čimprej vrši. V to svrho je tak shod sklicala skupina slovanskih rodoljubov vseh slojev. žalni shod po pokojnem Jugoslovanskem kralju Aleksandru se bo vršil v Knausovi dvorani, (St. Clair in 62. ulice) ob 2. pop. v nedeljo 21. oktobra. Rojaki! S svojo udeležbo na tem shodu boste pokazali, kaj smo! Kdorkoli je Jugoslovan v svojem srcu in se ga je težka izguba, katero je moral naš jugo-j slovanski narod utrpeti, dojmila : kot zavednega in vrednega sina i tega našega naroda, naj ta dan ' ne ostane doma, pač pa naj se j zborovanja udeleži. Kajti to zbo-j rovanje bo pokazalo tudi vsej ameriški javnosti: kdo izmed ! nas je vera in kdo nevera jugo-: slovanskega naroda! Skupina Jugoslovanov. Rojake želimo posebno opozo-; riti, da krije vse. stroške zboro-j vanja skupina, ki je zborovanje sklicala. Vsledtega ne bo nobe-I ne vstopnine. Na zborovanje bo-i do povabljeni odlični govorniki, I med katerimi tudi konzuli vseh i držav, ki so našemu narodu na-' klonjene.) Jugoslovani mrtvemu kralju Aleksandru V nedeljo se je vršila v pravoslavni cerkvi na 36. ulici maša zadušnica po ubitem jugoslovanskem kralju Aleksandru. Bilo ni to navadno šablonsko slavije, kakršne vidimo ob takih prilikah, pač pa izraz ljubezni ne samo do kralja in vladarja, pač pa izraz tiste velike ljubezni, ki jo imenujemo bratska ljubezen. Naj je le bil kralj Aleksander diktator, vendar mu moramo priznati, da ta diktatura ni šla za tem, da uveljavi nad svojimi podaniki kako voljo, kakršna je na primer volja nemilega našega soseda Mussolinija, pač pa da ohrani državo v edinstvu, da se ne razkosa troimeni jugoslovanski narod v tri skupine zopet, ki druga brez druge ne morejo ni kulturno, ni gospodarski samostojno živeti. Čitali smo v angleškem časopisju in žal tudi v nekaterem našem, da je bil kralj Aleksander despot, tiran, ki je živel v neprestanem strahu za svoje življenje, zasovražen od svojih podanikov. Čitali smo pa baš tako članek velikega prijatelja jugo-slovenskega, bivšega ameriškega poslanika Prince-ja, ki lahko presoja kot nejugoslovan jugoslovanski položaj bolj objektivno, bolj nepristranski, a tudi po svojih letih izkušnje bolj temeljito, bolj modro, stvarno in pametno, nego pa nekatere šolo-bardei ekstremistične nature, nestalnega prepričanja in precejšnjega pomanjkanja celo piete-te, ki se imenujejo najbolj popularni pisatelji in uredniki kakega slovenskega ali hrvatskega časopisa. Naj pa je temu že kakor bilo, ako je komu ležeče, da fpozna resnico: v nedeljo ste imeli priti v pravoslavno cerkev k žalium obredom, ki so se vršili za pokojnim kraljem Aleksan-d rom. V do popolnosti napolnjeni cerkvi ni bilo enega očesa suhega. Ljudje jugoslovanskega srca, prepričanja, so jokali kakor otročički. Niso bili to zavaljani lrkolini, ki so se komaj izlegli v življenje, čigar resnosti še docela ne zapopadajo: bili so starčki, katerih lica so razorana ran vojen za osvoboditev, čijih obrazi kažejo tisto kremenitost, ki jo j da trdnemu značaju trdo življe-! r.je značaja in značajnosti. A njih oči so lile solze, solze žalosti, ' ljubezni ne samo po vladarju, i l-aterega je Jugoslaviji poslal j Bog, pač pa tudi solze ljubezni, i ki jo more čutiti edino oče do si-I nu, sin do očeta. Naj še kdo zi-; se, da ni bil kralj Aleksander I priljubljen pri jugoslovanskem narodu! Žalno mašo je bral svečenik Popovič. Ko je zbranim spregovoril, je povdaril, da v takem trenutku ne more govoriti kot duhovnik, pač pa da morajo biti njegove besede človeka, besede sinu naroda, ki je izgubil svojega največjega sinu. Solze so mu lile po častitljivih licih, a solze so zalivale oči slehernega, ki je bil v cerkvi navzoč, žalne obrede je izvršil vladika pravoslavnih popov v Clevelandu, ruski svečenik, ob asistenci dvoje drugih popov. Krasni so ti obredi, tako globoko v dušo segajoči. Spremljalo jih je nad vse krasno petje izvrstnega pevskega -:bora. Po izvršenih obredih je obdržal nagovor na zbrane častitljivi starček, ruski svečenik. Tu je govorila življenjska skušnja, govorila duša sina velikega i uskega naroda, a govorila tako, da upravičeno rečemo, dal bi morali ob takih besedah utihniti razni nesramni klevetniki, ki igrajo v teh žalostnih trenutkih, ki jih preživlja sleherno pravočuteče jugoslovansko srce, kaj žalostno vlogo Judežev in c.nih, katere najdemo pri vsaki veliki stvari samo za to, da jo križajo. Po završenih cerkvenih obredih so bratje Srbi postregli v cerkveni dvorani po staroda-. pem jugoslovanskem običaju. In tu ste imeli zopet priliko čuti besede, ki so bile govorjene iz srca žnačajnih mož, čijih delo je bilo ustvaritev jugoslovanske države in obujen,je in ujedinjenje pašega troimenega jugoslovanskega naroda, a ne mlečnozobo treljanje pšic blata in razdira-nja proti delu drugih. Med go-vorniki so nastopili: čehoslova-ški konzul dr. Kalda, romunski konzul, honorarni konzul jugoslovanski, pop Popovič, pop Petrovič, prof. Tomič, Anton Grdi-na, Josip Mihaljevič, Joško Pen-l,o, odposlanec šerifa Sulzman-na, zastopnik ruske kolonije, ne-cjik čehoslovaškega konzula, ki je baš prispel iz Jugoslavije, in Frank Lavrich. Posebno dramatično sta orisala položaj našega jugoslovanskega naroda c fehoslovaški konzul in pop Popovič, ki sta v jasni luči prispo-dobila, kako se sovražniki zaganjajo v to našo mlado državo in jo skušajo uničiti s tem, da šču-,iejo in pydpirajo ono malo peščico nezadovoljnežev, katere vsled njih dejanj lahko imenujemo izmeček našega troimenega naroda. Baš s tega stališča pa tudi ne smemo obsojati dotične veje našega naroda, kateri je morebiti ta ali oni atentator pripadal, kajti — posebno kakor .je povdaril čehoslovaški konzul, ki se je šele pred tremi tedni vrnil Newburške novice morajo iti ta teden nekaj poprej ven med svet, da jih bodo naši raztreseni farani pravočasno dobili v roke in brali. Gre največ radi oznanila in poziva. V nedeljo dobimo po posebnem povabilu nekaterih naših faranov pomožnega škofa Mc-Faddena v goste. Zakaj prav za prav gre, je meni uganka. Ker pa je ravno misijonska nedelja, zato bomo slavili našega prvega in velikega misijonarja Barago. Toda, farani pozor! Kadar pride tako visok gost, ga je treba dostojno sprejeti. Zatorej prosimo društva, lepo prosimo, da se VSA moška društva snidejo ob pol desetih najkasneje pri Narodnem domu na 80. cesti in pravočasno odkorakajo do Union Ave. Tam sprejmejo škofa in ga spremljajo do žup-nišča. Med tem, ko se škof opravi v župnišču, se društva postavijo v špalir od župnišča proti cerkvi. V cerkvi bodo sedeži rezervirani za nje, tako, da bo vsak lahko svoj sedež dobil. Slovesna maša se prične točno ob 10. Tej maši bo prisostvoval tudi škof. Glavna zadeva je, da se bodo društva na to notico odzvala. Ne čakajte na kake posebne seje. Za to sedaj ni časa. Pripni si vsak svoj društveni znak in stopi pod svojo zastavo, katera bo itak na prostoru. S tem pa ne vabimo samo nekaterih društev, ampak VSA društva cele 1'are, kjerkoli so že. Zberite se vsi v nedeljo 21. oktobra ob 10. pri narodnem domu na 80. cesti. Maršali, Mr. Slak in Louis Gliha, naj skrbe za red. Pri sprejemu sodeluje tudi mladinska godba. Zdi se nam umestno, da se tem potom zahvalimo vsem tistim delavcem, ki so pomagali pri barvanju hiše, župnišča. Delo je bilo izvršeno pod nadzorstvom domačih mojstrov in zelo dobro dokončano. •Iskrena zahvala za to potrebno delo. Bog plati! Nekaj novih faranov smo dobili zadnji mesec. Elizabeth, Helen Cme. Ernest, Leander Kuhelj. Elizabeth, Alojzia Blatnik in Kenneth, Michael Plute. No, potemtakem so tukaj čestitke na pravem mestu. He-he-ht! Bog živi vse skupaj! R-dph Turk, ki je bil v kratkem času dvakrat v Minnesoti in je tam pomagal pri raznih farmerskib delih, pravi, da bi šel takoj na farme krompir pobirat, če bi krompir rasel na grmih, da bi se ne bilo treba pripogibati. Ralph je izvrsten voznik, ki zna voziti 65 milj na uro in še na ovinkih vozi po vseh štirih kolesih. Še eno oznanilo in to glede 40 urne pobožnosti, katera rs prične v petek, 26. t. m. Ob osmih bo slovesna maša, po maši procesija in izpostavi j en je sv. Re-šnjega Telesa. Opozarjamo fa-rane na dejstvo, da je to največja slovesnost celega leta, slovesnost, ki traja tri dni. Kjer je ljudstvo mlačno in nemarno za čast božjo, tam izpostavijo sv. Rešnje Telo in ga pustijo samega. Kaj pomaga potem izpostaviti? Zato že danes opozarjamo ljudi na te izredne dni, 26. 27. in 28. oktobra. Pridite pogosto v cerkev, delali tiste dni itak ne boste. Pokažite, da ste kristjani in vredni tega krasne-! ga imena. Naša dekleta so si izmislila 1 nekaj novega, za dekleta vsaj. | Napovedale so Minstrel show. Saj pravim. Bolj delovnih in marljivih ljudi ni, kot so naša . dekleta v Sodality. Predstava se ima vršiti meseca novembra. Želimo jim prav obilo uspeha. 0 tem bomo še kaj več slišali. Že dolgo ali pa še nikoli ni bil naš narodni dom tako natlačeno poln kot zadnjo sredo, ko je organizacija The South End Improvement L,eague imela svojo predstavo. Prireditev je bila nekaj novega in je bila tako raznotera, da je lahko vsakega zadovoljila. Cisti dobiček gre za kurjavo v šoli. Prav iskrena zahvala! Upamo, da še katero drugo društvo oživi in napravi kaj šoli za v pomoč, kajti šolo bi morali zapreti, če ne bi bilo vnetih faranov za dobro stvar. S. E. I. L. se prav toplo zahvaljujemo v imenu vseh faranov. Father Slapšak in Anton Ros-man, naš pomožni organist, sta zelo zaposlena z mladinskim zborom, katerega mislita predstaviti v dogledni bodočnosti. Že na Martinovo nedeljo bodo nastopili nekateri v raznih lažjih točkah. Ko pa pride čas, da bodo zreli za oder, takrat bo pa zadonelo iz več kot sto mladih grl, da se bo razlegalo tja do starega kraja. —-o- GROBNICA S TELEFONOM Priletna Londončanka Lujza Banks je letos doživela lažjo kap. Pričela se je bati, da ne bi bila živa pokopana, in je zrasel ta strah v pravo bolno domišljijo. Gospa Banks si je pomagala na ta način, da je naročila posebno udobno krsto, ki je zdaj pripravljena v družinski grobnici na Croydonslcem pokopališču. Notri ima postelj z blazino in žimnico. Na posebni polici stojijo knjige, predvsem pustolovski roinaitT,"in zaloga hrane: pecivo, dva kozarca marmlade in več steklenic slatine. A največjo udobnost pomeni telefon, ki je napeljan 1 iz krste naravnost v londonsko stanovanje. Gospa Banks misli, da bo lahko takoj sporočila svojim hčerkam o vstajenju, če bo živa pokopana. Napeljava jo je drago stala, a zato je zdaj popolnoma pomirjena. Enkrat na teden tudi redno prenoči v grobnici, da bi se navadila. Angleške postave se ne brigajo za tako početje, če ne izziva javnost. iz Jugoslavije: ako hočete vedeti razpoloženje in mišljenje na-' roda, tedaj pojdite med narod, j priprost narod, in vprašajte nje- 1 ga, a ne ozirajte sa na besede ; nekaterih političarjev, ki so v ! zvezi in žive od onega, ki ga vsi poznamo kot neprijatelja in za-j grizenega sovražnika vsega, kar: se imenuje jugoslovansko. a ie 0 36 n ic e de la H 1 X ič sr e e< I ik gi r p€ al it, ie ei > Š1 >j iS o: h »n ai t i az o tv 'h : ki lu e al 51 J če verjamete, al' pa ne . . . Policist je ustavil duhovnika, češ, da je vozil prehitro z avto-u'obilom. Vsi izgovori niso pomagali, moral je pred sodnika. Tam je policist po.vedal, da je duhovnik vozil 40 milj na uro, a duhovnik je trdil, da je vozil kvečjem 25 milj na uro. Sodnik reče: "V veliki zadregi sem. Ne rečem, da policist laže, in tudi ne morem reči, da la-žete vi, častiti gospod. Tukaj mora biti nekaj drugega vmes-Povejte mi, gospod, ali ima morda ta policist kako mržnjo proti vam?" '•Ne vem, da bi imel kaj zopef mene, razen morda to, da sem ga pred tremi leti poročil in mi tega ne more odpustiti." "ISK0VINE T]. od najmanjše' do največje za DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 61 1 7 ST. CLAIR AVE. clevela;n d,ohio pi i lc rt 1 ri ft iii 1 o a2 t t o ili it a a, b i i la al r< h \k r h k l" it m, io ''a AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 17TH, 1934 in iša .va ra. Iia. li. ni la-ko ind vo-bi-iko >ga ;re re-ka-na-ijti bi plo fa- os-sta :im ed-sti. )do až-as, bo ila-tja VI jza žjo ne je Lno je na- ;in-em ;elj po-ed-za-ar-nic iko sli, vo-bo jo V KRALJESTVU LEVOV IZVIRNI PREVOD ZA "AMERIŠKO DOMOVINO" Navedene prigode smo povze-po spisih raznih znanih afri-rih lovcev in prirodoslovcev, led katerimi je eden najbolj ovečih Mr. Martin Johnson, ki 1 prebil s svojo ženo Oso, ki je 3 enem njegova neustrašna iremljevalka in pomočnica, že id osemnajst let v džunglah in epah raznih kontinentov, kjer je uveljavil pred vsem kot tlen najboljših filmskih sne-lalcev raznih živali v njihovem irodnem življenju. Vse prigo-!. ki jih bomo na tem mestu >elodanili, so avtentične in do čice resnične. O levu, mogočim kralju živali, piše na pri-er Mr. Johnson med drugim edeče: Lev je nevaren. Toda prav ■ko je nevaren solnčni žarek, nijenik, Niagarski slap ali ka-rakoli druga svar, ako posta-58 ž njo preintimen. Lev se 0 boril ko demon. Ce je ra-len, bo včasih še vedno napadi čeprav so morda že njegovi talni deli, — srce, pljuča in legove glavne mišice prestreže z jeklom. Toda prav tako napadali na primer tudi ame-ski seržant York v svetovni 'Jni ter letalci Lawrence, Nun--sser, Immelmann in drugi. . . -v mori, da more jesti. On °ri živali, katerim zlomi vča-h tilnik z enim samim pregri-)rr> svojih strašnih čeljusti, an za dnem žre meso svojih Toda prav tako delava Hi jaz. Toda lev ne bo moril, sebi za hrano, niti se ne Pretepal z drugimi živimi Vari, i(ar se ne more reči vse-j 0 ljudeh. Lev se počuti ugodno na svo- 1 briških stepah s suhim, M'kim podnebjem; te stepe so avnate in posute tu in tam s nit fupinami pritlikavih dreves, ki Ucl M ... i an nudlJ0 Prijetno senco, ija-lVni:Vnoat ogromne črede divjadi, Se Pase po teh nepreglednih LPah v tisočih in tisočih — ait01' domača goved v Texasu Pa niu nudijo njegov "vsak-nji kruh." Beli lovci tvori-edino resno nevarnost za le-x' Pa še ta nevarnost je sedaj 3l]kor toliko zmanjšana, ker za ji ang,eške oblasti omejile šte-nv. . 0 levov> ki jih sme vsak lovec d »treliti. Popolnoma dorasel lev tehta — Poližno od štiristo do petsto • Njegovo telo je silno — f!S1.Čast°. njegove kosti pa so ka, v ________( l0"ne- Njegove čeljusti so so-l^merno krajše nego čeljusti ' al1" živali mačjega plemena, tudi sorazmerno mnogo l0«iejše. Njegovi strašni in ni kremplji, ki jih more pod-1 ko mačka, mu dovoljujejo, t Se Svo.ji žrtvi neslišno pribli-la-f' 111 baš s temi kremplji more laJ zamahu svoje silne šape žr-cajrv strašno raztrgati. Njegovi es.r>rlavitni zobje obstojajo iz or-f lrih dolgih, kot bodalo ostrih oti f ' m štirih krajnikov, ki ima-0 0strino noža. Nobena druga yer ni tako izborno opremljena, a stare in raztrga svojo žrtev, a °r je lev s svojimi strašnimi remplji in svojimi1 osmimi mojimi zobmi.' j !l° je že dokaj prerekanja ude vprašanja, katera je najvarnejša žival: — lev, tiger, la 1 rat i v in to-po-ka. je ,, a )Zil re- >et mi divji bivol, grizli medved ali slon. Zaradi različnih okoliščin je tudi težko postaviti pravilo, ki bi držalo v pogledu na vse te imenovane živali. Toda z gotovostjo se sme reči, da če je popoldoma dorasel lev trdno odločen napasti, in če je pri vsem tem še razjarjen in neranjen, potem ima lovec dovolj vzroka, da je na oprezu za svoje življenje. In prav je, da je lovec oprezen, če vidi, da dvigne lev svoj rep v vodoravno lego, za-rjovi in se zakadi proti njemu. Pokojni Theodore Roosevelt, ki je lovil leve v Afriki, je zapisal: "Lovec naj se nikoli ne približa levu, dokler se ni prepričal, da je slednji res mrtev. Pa tudi če je lev že v zadnjih izdihljajih, naj mu lovec ne hodi preblizu in nikoli ter pod nobenim pogojem naj se mu ne približuje v smeri proti njegovi glavi." S to Rooseveltovo postavko se popolnoma strinjam. Vendar pa moram resnici na ljubo tudi povedati, da sva se jaz in moja žena Osa približala marsikateremu levu, čigar premične slike vidite danes v vseh kinogledi-ščih, ki ni bil mrtev. Znane so nam nekatere tragedije, ki so jih povzročili levi v zadnjih letih v Afriki. Nekatere teh tragedij bi bilo lahko oreprečiti, druge, zlasti one, v katerih so bili domačini žrtve levov, zopet ne. Mnogo tragedij pa je povzročila prevelika zaupljivost lovcev, ki so imeli srečo pri dveh, treh levih, nakar so naleteli na resolutnega, ki jih je nenadoma napadel. Tako je znan slučaj George Grey-a, brata angleškega državnika Sir Edwarda Grey-a. Njega je grozno obdelal in usmrtil lev meseca januarja 1911 na Kapiti planoti. Z njim se je takrat nahajal Sir Alfred Pease, velik in izkušen lovec na leve. Pease si je postavil za pravilo, da ni nikoli prišel levu bliže ko na dvesto jardov, kadar je lovil na konju. Toda Grey v svoji lovski strasti se ni brigal za svarilo svojega prijatelja ter je pridirjal za bežečim levom na razdaljo devetdeset jardov, nakar se je lev naglo obrnil, ga bliskovito napadel in usmrtil. Skupina, v kateri se je nahajal Mr. Grey, ni štela nič manj kakor sedem' težko oboroženih lovcev-belcev in več domačinov. Pokrajina je bila ravna in nekoliko valovita« pokrita tu in tam s šopi trave, torej pokrajina, v kakršni se lev najrajši zadržuje. Skupina lovcev je zadela za-rana zjutraj na kak ducat levov, ki so po vsej priliki spali po svojem nočnem žretju. Levi so se takoj razpršili, čim je bil eden med njimi ranjen. Nenadoma je Grey ugledal dvoje levov, za katerima se je zapodil na konju. Lev, ki mu je bi) najbliže, je bil sajno kakih sto jardov pred njim. Lovec Pease je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi odvrnil Grey j a od njegove namere, toda nahajal se je predaleč stran, da bi mogel tozadevno kaj storiti. Dalje prihodnjič Vsak dan ona v Kje kujejo denar? i-. . ed- državah imamo tri ko-'iiee denarja in sicer v Phila: ;']Phiji, Denver,jn in San Fran-Najstarejša je ona v Phi-'•(|elphiji, ki je bila ustanovlje-111 leta 1793. Denar, ki ga kuje-10 v Philadelphiji, nima nobene-ja znamenja; oni, ki ga kujejo uenvcrju, nosi znamenje D in v San Franciscu znamenje S. Leta 1838 so bile ustanovljene Uovalnice denarja v New Orlean-su, Louisiana; v Charlotte, North CiiVolina in Dahlonega, Georgia. Leta 1861, p0 izbruhu civilne vojne, so vse tri opustili. \7 Denverju so začeli kovati denar leta 1906, v San Franciscu pa leta 1909. Zapisnik 8. redne konvencije SDZ vršeče se od 10. do 19. septembra 1934, v Girard, Ohio (Nadaljevanje) Pri poverilnici dr. št. 30 je namestnik zbrisan, mesto da bi bilo ime prečrtano. Delegat pojasni, da je to napravil tajnik. Na duplikatu v gl. urad je črtan. Od društva št. 14 je prišla pritožba, da je bil delegat Abram takrat, ko je bil izvoljen, na bolniški listi in še pet dni po seji, na kateri so se vršile volitve. Pritožbo je poslal član društva, Edward Zupančič. Poverilni odbor predloži stvar delegaciji v rešitev. Durn priporoča, da se prebere dotično pismeno pritožbo, ki je pisana v angleškem jeziku. Pritožba omenja, da je vodil Abram društveno sejo, dasi je bil takrat na bolniški listi, torej zahteva, da se ga ne prizna za delegata, ali pa naj povrne bolniško podporo, kar jo je dobil od tiste seje naprej. Ponikvar vprašuje, zakaj se ta član ni pritožil na društvo in ne na konvencijo. Končan, tajnik in delegat dr. št. 14 pojasnjuje, da je bil takrat podpredsednik tudi bolan in da je on poklical brata Abra-ma na sejo, da jo vodi, ker je imel itak le zunanje poškodbe. Tomažič sprašuje, če je bil Abram opravičen, da gre na sejo, ko je bil v podpori. Abram pojasnjuje, da za tisti dan ni dobil podpore. Gl. predsednik je mnenja, da bi se morala ta pritožba poslati na gl. odbor, predno je imenoval odbor za pravila, v kateri odbor je bil tudi imenovan brat Abram. Radi tega priporoča, da se Abrama odobri kot polnomočnega delegata. Durn vprašuje, če je bila Abramu nakazana bolniška podpora od 10. do 15. to je pet dni po dotični seji. Gl. tajnik izjavi, da je bila. Durn nadaljuje, da je torej gl. tajnik vedel, da je bil Abram v bolniški podpori. Priporoča, da se Abrama pripozna za delegata, toda slednji naj povrne prejeto bolniško podporo za pet dni po dotični seji. Zalokar pravi, da je sedaj vprašanje, ali bomo kršili pravila, ali pa se bomo ravnali po pravilih. Poverilni odbor je mnenja, da so bila kršena pravila. Društveni odbor bi moral vedeti, da kot bolnik se ne bi smel udeležiti seje. Ponikvar predlaga, da se debata zaključi in da se Abrama prizna kot pravomočnega delegata. Penko misli, da je vprašanje, če je bila prisotnost brata Abrama na društveni seji v korist društvu ali ne. Prepričan je, da je bila v korist društva. Tore.j naj se ga akceptira kot delegata. Abram je bil predsednik odbora za pravila in kot tak je važen za poročila na konvenciji. Geo. Turek priporoča isto, ker je imel Abram le zunanjo poškodbo. Abram vprašuje, po kateri točki ga morejo obsoditi. Ako je v čem kaj zakrivil, rad povrne Zvezi, za katero je vedno rad delal in še bo. Skuk povdarja, da je društveni tajnik povabil Abrama na sejo. Ako so bile kršene črke v pravilih, pa moralična stran ni bila kršena. Na glasovanje gre predlog, če se brata Abrama prizna kot polnomočnega delegata. Zbornica odobri z veliko večino, da se ga odobri. Gl. predsednik pozove gl. tajnika Gornika, da prebere imena gl. odbora in delegacije. Sledeči gl. odborniki, in odbornice, delegatje in delegatinje so navzoče: Glavni odbor: Frank Černe, Julija Brezovar, Francis Surtz, John Gornik, Jernej Knaus, James Debevec, Cecilija Brodnik, Joseph Yartz, Joseph Grdina, John Trček, Albina Vesel, Frank M. Jakšič, Joseph Lekan, Louis Balant, Louis Jerkič, Frank Zorič, dr. F. J. Kern. Odsotna sta gl. odbornika Leo Kushlan in Joseph Okorn, ki sta zaposlena po Zvezinih opravkih v Clevelandu danes dopoldne. Imena delegacije: Dr. št. 1: Joseph Trebeč, Martin Kostanj-šek, Joseph Skuk, Frank Kačar, James W. Mally; dr. št. 2: Josephine Močnik, Ivanka Paulin, dr. št. 3: John Pollock, dr. št. 4: Mary Bradač, Frances Debevec, Marv Bajt, Ivana Gornik, Ana Erbsžnik, Mary Skulj, Genovefa Supan, Mary Martinčič, Frances Mačerol, dr. št. 5: Geo. Turek, Frank Turek, dr. št. 6: Anton Ve-hovec, Iva Trškan, dr. št. 7: John Market, dr. št. 8: Ivan Kapelj, John Rotar, Mihael Lah, Frank Sustaršič, Joško Penko, dr. št. 9: Joseph Ponikvar, Stefan Lunder, Leopold Novak, dr. št. 10: Louis Gliha, Frank J. Shuster, Rudolph Kenik, Joseph Lekan. Društvo št. 11: Katie Kogoj, Julia Zakrajšek, dr. št. 12: Louis Lsvstek, Andy Sadar, dr. št. 14: Frank Končan, Anton Abram, dr. št. 16: Joseph Meglich, dr. št. 17: John Zalar, John Centa, dr. št. 18: Frank Merhar, Joe Jemc, dr. št. 20: Anton Bobnar, Andrej Slak, dr. št. 21: John Kozjan, Frank Debevec, dr. št. 22: Mary Jerman, Rose Planinšek, dr. št. 23: Agnes Skok, dr. št. 24: Theresa Lekan, dr. št. 25: Anton Perušek, dr. št. 26: Anton Simčič, dr. št. 27: J. F. Durn, J. F. Trbižan, Frank Pucelj, dr. št. 28: Frank čič, dr. št. 29: Matija Klemen, dr. št.: 30: John Zalar, dr. št. 31: Frank Chesnik, dr. št. 32: Joe Racher, dr. št. 33: Frank Ludvik, dr. št. 34: Max Traven. Dr. št. 35: Jack Sustaršič, dr. št. 36: John H. Gornik Jr., dr. št. 37: Louise Pikš, Mary Otoničar, dr. št. 38: Rose Milavec, dr. št. 39: Joseph Rosa, dr. št. 40: Joseph Kogoj, dr. št. 42: John Dolčič, dr. št. 43: Frank Kogovšek, dr. št. 44: Jos. Berkopec, dr. št. 45: Martin Valetich, dr. št. 46: Frances Breščak, dr. št. 47: Helen Sigmond, dr. št. 48: Paul Oblak, dr. št. 49: Jennie Sedmak, dr. št. 50: Helen Tomažič, dr. št. 51: Frank Marzlikar, dr. št. 53: Frank Anderluh, dr. št. 55: August Pintarich, dr. št. 56: Agnes Zalokar, dr. št. 57: Sophia Korenčič. Gl. predsednik omenja, da je prejel iz delegacije izčrpek iz Roberts Rule of Order, ki naj bi se rabil za poslovnik zborovanja, ter ga prebere kot sledi: 1. Predsednik mora otvoriti sejo točno ob času, določenem od konvencije. 2. Med čitanjem imen, zapisnika, ali dokler kak član konvencije govori, ni dovoljeno grajati ali motiti. Vladati mora pozornost in mir. 3. člana konvencije, ki kali mir med zborovanjem, dela nered z neumestnim izzivanjem ali nedostojnimi besedami, mora predsednik na to opozoriti. Ako se tak član ponovno pregreši, ga konvenčni predsednik za oni dan izključi iz konvencije. Za tretji slučaj naj se popolnoma izključi iz konvencije in kot tak nima nobene pravice več kot delegat in tudi ni upravičen do dnevnice po izkl j učenju. 4. Nihče ne sme člana konvencije prekiniti med govorom; to lahko stori samo predsednik iz važnih razlogov. V tem slučaju naj se dotični govornik vsede na svoje mesto in čaka toliko časa, da se debata uredi, šele z dovoljenjem predsednika lahko nadaljuje svoj govor. 5. član konvencije, ki hoče govoriti, naj dvigne in pokaže svojo številko oz. tablico, katero društvo zastopa in predsednika vljudno nagovori. V svojem govoru naj omenja samo iste točke ali vprašanja, o katerih se tedaj razpravlja. Pri tem ne sme vmešavati nobenih osebnosti ali celo žaljivih besed. 6. Predlog ki je bil že enkrat odglasovan "za" ali "proti" od večine članstva konvencije, se ne more dati ponovno na glasovanje. Izvzemši, da se ista razprava vrši na isti ali prihodnji seji in to na predlog dveh'delegatov, podpirano in sprejeto z glasovanjem dveh tretjin članstva konvencije. 7. Vsak tak predlog je treba spisanega predložiti predsedniku. 8. Poimensko glasovanje se mora vršiti glede predlogov na konvenciji tedaj, ako jo kak član konvencije zahteva, vendar mora biti njegova zahteva podpirana od ene tretjine vsega konven-čnega članstva. 9. Ako vstaneta hkrati clva člana konvencije ali več, da bi naenkrat govorili, določa predsednik kdo ima pravico prvi govoriti. 10. Vsak predlog, predno se more o njem razpravljati, mora biti podpiran in naznanjen po predsedniku. Predsednik tudi lahko zahteva, da se mu predlog pismeno predloži. 11. Kjer sta stavljena dva predloga o eni in isti zadevi, gre drugi predlog prvi na glasovanje in ako drugi predlog (ali proti-predlog) ne dobi zadostne večine, je drugi (oziroma prvi predlog) sprejet brez glasovanja. Kjer ni protipredloga k pravilno stavljenemu in podpirane-mu predlogu, je isti sprejet brez glasovanja. Kjer sta več kot dva predloga o eni in isti stvari, gredo predlogi na glasovanje po redu kakor so bili predlagani. 12. Predno pride kaka točka na končno glasovanje, vpraša predsednik navzoče: "Ali ste pripravljeni glasovati?" Ako se k temu nihče ne oglasi, se vrši glasovanje. Ko je predlog enkrat odglasovan, nima nihče več pravice o njem govoriti razven kakor gori določeno. 13. Za vse točke in predloge zadostuje nadpolovična večina odglasovanja, izvzemši ustave zveze in čarterja. 14. Med časom, ko predsednik govori ali daje predlog na glasovanje, mora .vladati mir v dvorani. 15. Noben član konvencije ne sme o enem in istem predmetu več kot enkrat govoriti, in ne dlje kot pet minut, izvzemši predsednik, predlagatelj predloga in zastopniki odborov7. Ta rok mu lahko konvencija podaljša, če je zadeva govora bolj važna. Vsi drugi člani, ki so se prijavili za govor ali so prosili za besedo, naj izrazijo svoje mišljenje samo o onem predmetu, o katerem se razpravlja. Gl. predsednik vprašuje, če bomo imeli samo en predlog, ali bomo imeli tudi protipredlog in posredovalni predlog. Tomažič priporoča, da bi imeli samo en predlog in da naj odpadejo proti m posredovalni predlogi. Lah omenja, da Roberts Rule of Order ne vsebuje protipred-logov in posredovalnih predlogov. Kačar je mnenja, da pet minut govora za enega govornika včasih ne zadostuje in da bi smel vsak delegat govoriti tudi več kot enkrat. Abram se tudi strinja s tem, da bi bil samo en predlog. Ludvik omenja, da če je važna stvar, se bo dovolilo govorniku več kot pet minut časa. Durn omenja, da protipredlogov in posredovalnih predlogov ni. Konvenčni predsednik naj da predlog na glasovanje in kdor je proti, naj ne glasuje. Ako prvi predlog ne dobi večine, gre drugi predlog na glasovanje itd., dokler en predlog ne prodre. Gl. predsednik da prečitani poslovnik na glasovanje in je sprejet. Skuk priporoča, da se vključi v-dnevni red, da se nujna zadeva vselej reši pred dnevnim redom. Gl. predsednik naznani, da je sedaj odprta nominacija za konvenčnega predsednika in priporoča, da bi se ga izvolilo iz delegacije. Nominiran je Joseph Skuk, ki nominacijo sprejme. Ker nima protikandidata, je Joseph Skuk proglašen za konvenčnega predsednika. Novoizvoljeni konvenčni predsednik zavzame svoj prostor. Zahvali se zbornici za zaupanje in apelira na zbornico, da dela v harmoniji, da imamo v izvidu samo korist članstva in Zveze, da bo končno 8. redna konvencija lahko rekla, da je napravila dosti dobrega za članstvo SDZ. Omenja, tla se bo strogo držal dnevnega reda. Nato se preide na nominacijo za dva konvenčna pifedsednika. Nominacijo sprejmejo Frances Debevec, John Markel in John Centa. Razdeli se volivne listke in predsednik imenuje v poverilni odbor za štetje glasov: John Zalarja, Frank Sušteršiča, Štefan Lundra, Leo Novaka, Paulin Ivanko, Marv Bajt in Frank Pucelj. V tem, ko gre ta odbor na delo, zbornica nadaljuje z dnevnim redom. Odprta je nominacija za zapisnikarja. Nominacijo sprejmejo: Joško Penko, Frank Turek, Ivan Kapelj. Konvenčni predsednik imenuje poverilni odbor za štetje glasov: Joe Durna, John Gornik Jr., Katie Kogoj, Joe Trbižan, Frank Ludvik, John Centa. Volitev konvenčnega tajnika. Soglasno izvoljen gl. tajnik John Gornik. Konvenčni predsednik vpraša, kaj misli zbornica glede kon-venčnih odborov. černe je mnenja, da se jih voli kolikor je potreba. Prvi naj se voli odbor za resolucije. Nominirani so: James W. Mally, Joe Rosa, Helen Sigmond, John Gornik Jr., Rose Milavec. Vsi sprejmejo in se jih proglasi za izvojlene. Vrne se poverilni odbor in poroča, da so dobili kandidatje za konvenčne podpredsednike glasov, kakor sledi: Frances Debevec 78 glasov, John Centa 77 in John Markel 32 glasov; torej sta izvoljena Frances Debevc in John Centa. Frances Debevec se lepo zahvali konvenciji za zaupanje in obljublja, da bo svoje delo vršila po najboljši moči. Predsednik imenuje Joe Jemca in Paul Oblaka za reditelja za današnji dan. Oba sprejmeta. Trebeč vprašuje, kakšna naloga se bo dala rediteljema, namreč kdo bo imel vstop v konvenčno dvorano. Abram predlaga, da se dovoli vsakemu vstop, če je prostor v dvorani* Zbornica predlog sprejme soglasno. U>alju prihodnjič) DNEVNE VESTI Relifni delavec vrgel otroka v furnez Mt. Vernon, N. Y., 16. oktobra. Lawrence Stone, star 24 let, relifni delavec, je priznal, danes, da je ubil 5-letno Nancy Costigan, nakar je vrgel njeno truplo v goreči furnez. Truplo bi popolnoma zgorelo, da ni oskrbnik truplo še ob času potegnil iz peči, da ni popolnoma zgorelo. Poklical je policijo, ki je pridirjala z avtomobilom, toda tik pred hišo je policijski avto zadel v neki truk. Poklicati so morali ambulanco, ki je odpeljala 3 težko ranjene policiste v bolnico. Tu se je prikazal na licu mesta morilec Stone, ki je po kratkem izpraševanju priznal umor. Poincare, znameniti državnik Francije, mrtev Paris, 15. oktobra. Danes je preminul eden najbolj promi-nentnih državnikov Franci j e, Raymond Poincare, star 74 let. Tekom svetovne vojne je bil. R. Poincare predsednik Francoske republike. Nad 50 let je služil svojemu narodu. Priljubljen je bil pri malokaterih, toda spoštovan od vseh radi ?voje poštenosti in izrednih zmožnosti. Tekom enega tedna je Francija zgubila dva svojih najboljših državnikov, Poincare in Louis Barthou, ki je bil zaeno z jugoslovanskim kraljem ustreljen. Predsednik Roosevelt daje proste roke industriji Washington, 16. oktobra. Iz Bele hiše prihaja poročilo, da je predsednik Roosevelt pripravljen dati svobodne roke ameriškim industrijam pri izpolnjevanju NRA pravilnikov, in da industrije same izločijo in preganjajo takozvane "čizler-je" ali kršilce pravilnikov. Predsednik se zanaša na industrije, da bodo poštene v svojem poslovanju in sledile pravilnikom, kot so bili prvotno predloženi. Revolta na Španskem potlačena od vlade Madrid, 15. oktobra. Vedno več revolucijonarnih voditeljev je bilo aretiranih zadnje čase, in španska vlada je prepričana, da je potlačila revolto radikalesv. Mesta so zopet mirna, in ljudje so začeli pohajati celo v gledališča. Skoro vsi pomembni socialistični voditelji se nahajajo v zaporih. Najvišja sodnija zavrgla priziv Caponeja Washington, 16 .oktobra. Al Capone kljub vsem svojim milijonom, ki jih daje odvetnikom, ne bo dobil nove obravnave. Včeraj je najvišja sodnija že drugič zavrgla priziv odvetnikov Caponeja za novo obravnavo. Capone trdi, da je bil obtožen in obsojen dolgo potem, ko je postavna doba za obtožbo že minula. t MALI OGLASI Hiša naprodaj Radi odhoda iz mesta se proda prav poceni hiša 6 sob, blizu šole in cerkve. Vprašajte na 838 E. 144th St. (Oct. 17. 19. 22. 24. 26. 29.) POZOR! Predno kupite pohištvo, si gotovo oglejte našo popolno zalogo v obeh trgovinah. Primerjajte cene in blago. A. Grdina & Sons HEnderson 2088 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Rd. Cimperman Coal Co. 1261 Marquette Rd. HE 3113 nonicit ritEiuoG in točna POSTREŽBA Se priporočamo P. J. CIMPERMAN J. J. FRERICKS AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 17TH, 1934 "Boganii, da ne vem, kje je sedaj. Prodal sem je in še sedaj mi je žal, ker je bilo lepo." "Ali veš, da nekoga pogrešajo, mladega gospoda inženjirja?" "Cul sem o tem." "Koliko ti je stara plačala za rogovje?" Tudi sedaj ni Hi j a pokazal osuplosti. "Boga mi, da tega več natančno ne vem. Nekaj tobaka, ki sem ga že pokadil in še liter vina povrh." "Oni večer, ka si pogrešanega videl doli v krčmi, ali si ta večer tudi zopet prodajal rogov- dajte odgovor." "šorman Ilija? . . ." "Seveda, tisti tam v vojaški čepici s kladivom. Marljiv delavec, da mu ga ni para, gospon bohmajstar. Ni pijanec, ni pretepač, hud kadilec vsekakor in včasih tudi strašno zaspan. Rad se drugim izogiba. Mnogo hodi po gozdu, posebno o praznikih in v nedeljo. Išče gobe in tako. Enkrat je prinesel domov tudi nekaj divjačine in par rogov. Par Furlanov in pa nek Rok Ban, čič, so videli in se bodo še spominjali. Našel je crknjenega srnjaka, saj je že smrdelo meso in kar mrgolelo golazni v njem. Nesporazum, nevšečnosti med njim in pogrešanim? že, že, par-krat že. A saj tako je bilo tudi 7. drugimi, gospod bohmajstar. Mladi mož ni bil priljubljen, visoko se je nosil in siten je bil." Stražmojster si je marljivo beležil. "Ali poznate ali spoznate tale svinčnik?" "Gospon bohmajstar, takih svinčnikov je mnogo. Ne mogel bi reči." "Ali je bil šorman na kresno noč dcma?" "Tega ne bi mogel povedati, gospod bohmajstar. Ne kontroliramo." "Pokličite tega Šormana semkaj." "Šorman, sem pridi. Gospon bohmajstar imajo s tabo govoriti." Ilija je voljno ubogal. Videl je orožnika prihajati, vedel je. Voljno in premišljeno je odgovarjal na vsa vprašanja. Sedaj pa je orožnik nenadoma prijel na nepričakovanem mestu. "Kje je tisto srnjakovo rogovje, ki si ga našel ?" šorman je, ne da bi se mu zaletelo, ostal pri priprosti resnici. NaroČite se na dnevnik "Ameriška Domovina "Bogami, kaj naj počnem tu? Da bi tu vse nedelje in praznike presedel? Dolgočasno je." "Ali nisi vesel, da se lahko odpočiješ po 'težkem delu?" "Boga mi, tu ni miru," je odvrnil Sorman. "Tu govore in vpijejo in pojejo, a jaz jih ne razumem. Raje grem v gozd in iščem gobe in ležem pod drevo v hladno senco in zaspim." "Ali si poročen?" Ilija je nekako težko prikimal. "Bogami, da sem. Dolgo že. Otroke imam. Zato moram delati." "Pogrešani, mladi gospod in-ženjir, je bil posebno siten s teboj?" "Boga mi, mogoče," je odvrnil Morlak ravnodušno. "A nisem si vzel k srcu, sem že poza- Za "A. D." prestavil M. TI. na cirkulating pečeh "Naravnost k našemu skladi-! ka vstreliti in pobrati vsak po-šču in k cesti," je pojasnil Vid- ljub ter noči prebiti pri dekletu mar. "Sicer se ne spoznam na; ali pa visoko gori v hribih, me-tej strani, a kolikor vidim, je to. sto v kasarni ter tudi bi morali rob hriba, okolo katerega se vije dovoliti, da se lov zaključi z le-cesta in teče voda. Vse to je j pim srečnim strelom . . . lastnina steklarne." Prisluhnili * je. "Saj se že čuje, prosim, i Zamišljeno, kakor se pač spo-udarjanje kladiva in vrtanje! dobi oboroženi častitljivosti sta skal." šla oba orožnika proti cesti. Orožnika sta snela potne čela- Pogrešan? Da, kakor javlje-de. "Mislim, da pač sedaj nima no. Sum? Ne, noben. — Njego-smisla. Radi mrtveca, mislim, va lastnina? ... Da, gori v Stoj-za izginolim bo treba prave go- dragi, v uradu, ki smo si ga po-nje. Zločinec, ali s komurkoli stavili za dobo dela. Kasneje bo imamo tu opraviti, se je baš ta- to nekak turistovski dom. — Ob-ko lahko obrnil v drugo smer. čeval z ženskami? . . . Ševeda, Gozdovi so veliki." v obili meri vsekakor. — Ali je Zopet so šli v lepem redu po bil priljubljen? ... Ne posebno, bregu doli h potoku. Košutnik Stražmojster je izvlekel svojo jim je nekako nejevoljno sledil, beležnico. Najraje bi bil sledil preko vseh "Ilija šorman?" hribov tudi tja do Jaške. Da to "šorman? . . ." Da, mogoče, bi bila služba po njegovem oku- nadinženjir vendar ne more ob-?U. Le svojo lastno puško in držati v glavi vseh imen. "Par-lahno obleko bi mu morali pusti- tijski vodja, hoj! . . . Tistega — ti, pa medpotoma vsakega srnja- stoj — najprej stopite sem in Za gretje 3 sob vredna $29.00 "Boga mi, tega ne. Kaj takega se ne na'jde vsak dan. To je bilo" pred več tedni, tedaj ko je lovec ustrelil tistega ptiča." "Tisti dan?" Stražmojster je zapisoval. "Kako kasno je bilo?" "Kaj ?" "Ko si se pred mladim gospodom inženjirjem umaknil iz gostilne?" "Boga mi, da tega ne vem natančno. Kasno je bilo, bliskalo SEDAJ "Zakaj pa baš s teboj?" "Bogami, ne vem." "Kaj pa delaš z gobami, ko jih toliko iščeš in najdeš?? Saj jih vendar sam vseh, ne moreš pojesti ?" "Nu, Boga mi, prodam jih, zamenjam za tobak ali pa za pol litra. vina. Na ta način si nekoliko prihranim od plače, saj potrebujem." gozdarjev ali od ,grofovskih tam "Ali imaš za nabiranje gob kako dovoljenje od kronskih preko?" "Bogami, kako, ali je treba?" (Dalje prihodnjič) GRAND, vse iz železa lite komb. peči vredne $19.00, SEDAJ S9.50 ZA 3 DNI SAMO emajlirana posoda — 35c vrednost — z nakupom .$1.00 ali več. "In kaj je delal gospod inže-njir tako kasno tam doli?" "Boga mi, tega pa jaz ne morem vedeti." "Nekaj je imel s tem dekletom, kako se že imenuje?" "Jaz ne vem." "S to deklino je baje imel ljubezensko razmerje." Šorman je samo skomignil z rameni. "Mogoče. Da, saj so že nekateri tako pravili. A jaz ne vem." "A kaj si ti delal tam doli?" "Po tobak sem šel, kakor običajno." "Zakaj t.j/i doli? Saj ga imajo tudi v kantini." "Na Konfinu imajo cesarskega in ta je boljši kakor ogerski." "In tisto noč potem si si šel zcpet po tobak?" Šorman ni naravnost ugovarjal. "Bogami, da ne vem. A pač bo tako. Jutri ali danes bom moral zopet doli. "Bolje bo, da greš pojutrnjim. Jutri bo mogoče lovec tam, pri Ljubici." To je pač v nasprotju z in-strukcijami. Po paragrafu šest-insedemdesetemu ne sme orožnik nastavljati takih pasti. A ta človek je bil trmast kakor kozel. S tisto svojo počasnostjo in za-bitostjo se je izognil vsaki nastavljeni pojjiti. "Že mogoče, saj jaz poj dem samo po tobak." "Ako nisi bil tedaj tam doli, kje pa si bil na Ivanjsko noč?" "Ce nisem bil doli, potem nisem bil nikjer. Tu pač. Naj-brže sem spal. Katera noč pa naj bi bila to?" "Strela torej nisi slišal?" "Strel? . . . Bogami, tega že, sedaj vem, tega sem slišal. Mislil sem si, da pač lovec strelja in sem se tudi čudil, kaj in kako more v taki temi streljati." "Bila je zelo temna noč?" "Bogami, natančno ne vem. Sedaj se spominjam. Rano v jutru je bila nevihta. Grmenje me je zbudilo. Pa sem zopet mislil: zopet strel." "Ali' spiš zaeno z drugimi?" "Da. V baraki. In zato sem tudi slišal tisti strel, ker me je moj sosed, Italijan, radi dr-njuhanja sunil. On je potem kmalu zaspal, a jaz sem še nekaj časa tako buden ležal." "Tako?" Stražmojster si je izpoved zabeležil. "Ali je ta Italijan pri rokah? Kako se že imenuje?" Angelo Danielis je stopil naprej ter potrdil izpoved tovariša v vseh točkah. Človek ne more spati v bližini tega drnju-harja! Ne, tiste noči se ne more spomniti. Ali vendar, naslednjega jutra je bila nevihta. Strel, ne, tega ni slišal, ali pa morebiti le v spanju in je potem docela pozabil. Stražmojster je zaprl beležnico. Za danes je bilo njegovo delo končano. "Mnogo postopaš po gozdu, kaj?" je vprašal še brezbrižno Ilijo. Ta je skomignil z rameni. — ZAVASKY'S HARDWARE 11-13 St. Clair Ave. ENdicott 5141 Grozdje mošt in VSA DELA spadajoča v kleparsko obrt izvršimo točno in zanesljivo po zmerni ceni najbolj okusna in sveža se bo servirala v petek, 19. oktobra on 7:30 zvečer v na novo predelani dvorani DOMINIK KRAŠEVEC 6019 ST. CLAIR AVE. Godba Jackie Zore igra samo slovenske valčke in polke Večerja in ples — samo 30c. JERRY GLAVAČ Sheet Metal Works and Roofin: 1052 Addison Road. HE. 5779 Se toplo priporočam za naročila John Možina 1081 Addison Rd. HEi^derson 0782 Dr. Anthony L. Garbas SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK v Slovenskem Narodnem Domu G411 St. Clair Avq. HEnderson 0919 Bodite pripravljeni Kupite si premog: že SEDAJ. L. R. MILLER FUEL INC. 1007 E. 61st Street. feftdicott 1032 vedno prinaša NAJNOVEJŠE NOVICE POUČNE ČLANKE LEPE POVESTI