GEOLOGIJA 48/1, 127–140, Ljubljana 2005
Ocena ranljivosti vodonosnika s SINTACS modelom v GIS okolju A GIS based SINTACS model for assesing aquifer vulnerability
Nina MALI & Mitja JAN@A
Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija
E-po{ta: nina.mali@geo-zs.si
mitja.janza@geo-zs.si
Klju~ne besede: ranljivost, vodonosnik, SINTACS, vodni vir, Selni{ka Dobrava Key words: vulnerability, aquifer, SINTACS, water resource, Selni{ka Dobrava
Povzetek
Dolo~itev ranljivosti vodonosnega sistema je pomembna zaradi optimizacije za{~itnih ukrepov v varovanem zaledju vodnega vira. V ~lanku je opisan postopek za oceno ranljivosti in izdelava karte ranljivosti prodnega vodonosnika Selni{ke Dobrave. Karta prikazuje mo‘nost onesna‘enja podzemne vode na osnovi hidrogeolo{kih pogojev. Ve~ina geolo{kih in hidrogeolo{kih faktorjev, ki vplivajo na gibanje podzemne vode (v zasi~eni in nenasi~eni coni) so vklju~eni v SINTACS model ocene ranljivosti (C i v i t a & D e M a i o 1997). Karto naravne ranljivosti vodonosnika smo izdelali s prekrivanjem hidro-geolo{kih podatkov v GIS (Geografski informacijski sistem) okolju. Za oceno morebitnega onesna-‘enja podzemne vode smo integrirali karto ranljivosti s karto rabe prostora kot dodatnim parametrom v SINTACS modelu. Ranljivost vodonosnika je razvr{~ena v {est razredov glede na intervalne vrednosti indeksa SINTACS od nizke (I) do zelo visoke (VI) ranljivosti. Severni del obmo~ja Selni{ke Dobrave je razvr{~en v nizko do zmerno stopnjo ranljivosti (II, III,) z manj{im obmo~jem visoke ranljivosti (IV). Obmo~je glavnega vodonosnika, ju‘ni in zahodni del, pa je razvr{~eno v visoko stopnjo ranljivosti vodonosnika (IV,V).
Abstract
Assessing aquifer vulnerability is very important because of optimization of restrictive measures in watershed protection area. This paper describes the procedure of aquifer vulnerability estimation and compilation of groundwater vulnerability map of Selni{ka Dobrava porous aquifer. The map presents areas of greatest potential for groundwater contamination on the basis of hydrogeological conditions and human impacts. All major geological and hydrological factors that affect and control groundwater movement (in unsaturated and saturated zone) were incorporated into SINTACS model of vulnerability map. A Geographical Information System (GIS) was used to create a groundwater vulnerability map by overlaying the available hydrogeological data. The resulting vulnerability map was then integrated with a map of land use as an additional parameter in the SINTACS model to assess the potential risk of groundwater pollution (C i v i t a & D e M a i o 1997). Aquifer vulnerability was classified in six classes by interval values of SINTACS index from low (I) to very high (VI) vulnerability. The north part of Selni{ka Dobrava area is classified into low to moderate class (II, III). The south and west part, where the main aquifer is located, are classified into high aquifer vulnerability class (IV, V).
128
Uvod
Vedno ve~ja ogro‘enost in obremenjevanje vodnih virov zahteva vse ve~je napore za zagotavljanje dobre kakovosti podzemne vode. Razvoj zajetij vodnih virov in uvajanje za{~itnih ukrepov na njihovem varovanem zaledju predstavlja vrsto omejitev ~loveko-vih dejavnosti. Za ~im ve~jo u~inkovitost za{~itnih ukrepov omejitev v varovanem zaledju je zelo pomembna podrobnej{a dolo~i-tev ranljivosti vodonosnega sistema, {e zlasti na obse‘nej{ih vodovarstvenih obmo~jih.
Z ranljivostjo vodnega vira ocenjujemo mo‘nost onesna‘enja podzemne vode na osnovi hidrogeolo{kih pogojev. Ve~ina ge-olo{kih in hidrogeolo{kih faktorjev, ki vplivajo na gibanje podzemne vode (v zasi~eni in nenasi~eni coni), so vklju~ene v SINTACS model karte ranljivosti. Vklju~eni parametri so: globina do podzemne vode, infiltracija, vpliv nezasi~ene cone, lastnosti tal, hidroge-olo{ke lastnosti vodonosnika, prepustnost vodonosnika in relief. Oceno ranljivosti smo izvedli s prekrivanjem hidrogeolo{kih slojev v GIS okolju.
Mariborski vodovod s svojim sistemom oskrbuje celotno regijo Maribor, Lenart, Pesnico, Ru{e, Kungoto, Duplek, [entilj in delno Radgono. Dnevno na~rpa 42000 m3 do 56000 m3 pitne podzemne vode iz 29 vodnjakov iz 7 ~rpali{~ (Vrbanski plato, Bohova, Betnava, Dobravce, Ru{e, [entilj-Cer{ak in Selnica). Ne glede na zmanj{anje porabe vode, se pove~uje koli~ina na~rpane vode, posebno na ~rpali{~u Vrbanski plato, kjer je opazno dolgoro~no upadanje gladin podzemne vode. Drugi problem v oskrbi s pitno vodo je njena kvaliteta (J u r e n et al., 1996; Jecelj , 2004). Zaradi potreb po zagotavljanju ve~jih koli~in kakovostne pitne vode od l.1993 potekajo raziskave vodnega vira Sel-ni{ke Dobrave (Mali , 1995). Raziskave so potrdile primernost vodnega vira za vodo-oskrbo Maribora in okolice. V letu 2000 se je pri~elo poskusno ~rpanje iz raziskovalnega vodnjaka GV-1. V prihodnosti je predvidena mo‘nost izvedbe ~rpali{~a za izkori{~anje 200 l/s vode. Za varovanje tega vodnega vira bo zaledje zavarovano z odlokom o vodovar-stvenih obmo~ij. Z uveljavitvijo odloka bo pri{lo do omejevanja dejavnosti in posegov na tem obmo~ju, in s tem do dolo~enih sprememb pri obstoje~em in nadaljnjem na~rto-vanju rabe prostora.
Nina Mali & Mitja Jan`a
Metoda SINTACS omogo~a hiter in siste-mati~en pregled obmo~ij, ki so kriti~na za poseg v vodni vir. Za obmo~je vodonosnika Selni{ke dobrave smo po metodi SINTACS izdelali karto ranljivosti. Za oceno ogro‘e-nosti smo karto ranljivosti integrirali s karto rabe prostora kot dodatnim parametrom v SINTACS modelu. Namen ocene ranljivosti in ogro‘enosti vodonosnika Selni{ke Dobrave je uporabnost SINTACS modela za oceno ranljivosti medzrnskih vodonosnikov.
Ranljivost vodonosnika
Namen ocene ranljivosti napajalnega zaledja vodnega vira je pridobiti dodatne informacije predvsem o tem, kako ob~utljivo je to obmo~je na napredovanje onesna‘evala (po-lutanta) s povr{ine do gladine podzemne vode na osnovi naravnih zna~ilnostih obmo~ja. Metodologija dolo~anja vodovarstvenih ob-mo~ij upo{teva v splo{nem le hitrosti napredovanja onesna‘evala v vodoravni smeri od to~ke posega (razlitja) do izvira. Z metodologijo dolo~anja ranljivosti pa dobimo ranljivost vodonosnika v vsaki to~ki na tem prostoru, ne glede na oddaljenost od zajetja. Na ta na~in lahko obmo~je dolo~enega vodovar-stvenega obmo~ja podrobneje raz~lenimo na bolj in manj ranljive predele. Taka raz~leni-tev nam zelo pomaga pri uvajanju dejavnosti ali posegov, za katere je potrebna dodatna presoja, in tudi pri na~rtovanju prioritete izvajanja sanacijskih in za{~itnih ukrepov.
Koncept ranljivosti podzemne vode je bil predstavljen v Franciji konec 1960-tih za ozave{~anje o mo‘nosti onesna‘enja podzemne vode (Vrba & Zaporozec, 1994). Ranljivost je definirana kot mo‘nost pronicanja in {irjenja onesna‘eval od povr{ja v sistem podzemne vode. Ranljivost podzemne vode upo{teva samo hidrogeolo{ke parametre in ne upo{teva red~enje polutanta. Naravne hidrogeolo{ke lastnosti razli~no vplivajo na razli~ne polutante, odvisno od vzajemnega delovanja in kemijskih lastnosti. Ranljivost vodonosnika je naravna lastnost sistema podzemne vode, ki je odvisna od ob~utljivosti tega sistema na ~lovekove in/ali naravne vplive (Zaporozec, 1994). Koncept ranljivosti temelji na predpostavki, da naravno okolje lahko zagotovi dolo~eno stopnjo za{~ite vodonosnika pred naravnimi in antropogenimi vplivi, posebej tistimi, ki
Ocena ranljivosti vodonosnika s SINTACS modelom v GIS okolju
129
Sl. 1. Obmo~je obdelave Fig. 1. Study area
povzro~ajo prenos onesna‘evala pod povr{je (Zaporozec, 1994). Ranljivost vodonosni-ka je relativna lastnost brez dimenzij, ki ni neposredno merljiva. Posledi~no prikazuje karta ranljivosti le relativno ranljivost ob-mo~ja, omejenega z mejami karte, ki ni primerljiva med razli~nimi kartami (Vrba & Civita , 1994).
Razli~ni pristopi so bili razviti za oceno ranljivosti vodonosnika od metod procesiranja, statisti~nih metod, metod prikrivanja in indeksov (Tesoriero et al., 1998). Metode na osnovi procesiranja uporabljajo metodo simulacij za oceno migracije onesna‘enja, pri tem pa predstavljajo te‘ave pomanjkanje podatkov in izra~uni (B a r b a s h & R e -s e k , 1996). Statisti~ne metode uporabljajo statistike za dolo~itev povezav med posameznimi spremenljivkami in posameznim pojavom polutanta v podzemni vodi. Premajhno {tevilo kemijskih analiz in drugih podatkov in izbor spremenljivk predstavljajo omejitve uporabe statisti~nih metod. Metode prekrivanja in indeksov kombinirajo faktorje, ki kontrolirajo premikanje polu-tantov iz povr{ine v zasi~eno cono in rezul-tirajo v indekse ranljivosti na razli~nih lokacijah. Prednost teh metod je, da so nekateri faktorji kot padavine in globina do podzemne vode dosegljivi za ve~je povr{ine in jih lahko uporabimo za regionalno oceno (Tha-pinta & Hudak, 2003). Kakorkoli, slaba stran je subjektivnost v oceni numeri~nih
vrednosti za opis entitet in relativnih ute‘i za razli~ne atribute.
Za oceno ranljivosti vodnih virov z indeks modelom se najpogosteje uporabljata modela DRASTIC (Babiker et al., 2005; Al-Adamat et al., 2003) in SINTACS (Uricchio et al., 2004; D i Martino et al., 2005). Rezultat obeh modelov je ocena ranljivosti razli~nih lokacij s kombinacijo razli~nih tematskih slojev. Indeks ranljivosti je linearna kombinacija faktorjev, ki ka-‘e mo‘nost izra~una v GIS-okolju (Fabbri & Napolitano , 1995). Z uporabo serij pre-krivnih analiz podatkovnih plasti GIS omo-go~a izbor podatkov za predstavitev spremenljivk, ki opisujejo posamezne pojave (Bonham-Carter, 1996).
Ogro‘enost vodonosnika
Ocena ogro‘enosti je verjetnost {kodlji-vih ekolo{kih vplivov, ki se lahko zgodijo ali so lahko rezultat izpostavljanja enemu ali ve~ obremenitvam (Vrba & Zaporozec, 1994). V splo{nem je ogro‘enost definirana kot kombinacija tveganja in ranljivosti (Varnes , 1984):
Ogro‘enost = Ranljivost x Tveganje
Ranljivost predstavlja stopnjo slabosti obravnavanega naravnega sistema in tvega-
130
nje predstavlja verjetnost, da se bo pripetilo onesna‘enje na dolo~enem obmo~ju v nekem ~asovnem obdobju (Passarella et al., 2002). Ranljivost vodonosnikov glede na one-sna‘enje lahko dolo~imo na osnovi zna~il-nosti vodonosnika, ki se ne spreminjajo s ~asom. Na drugi strani je tveganje te‘ko ovrednotiti zaradi {tevilnih procesov, ki vplivajo na tveganje, so redko ~asovno neodvisni in so del nehomogenih spremenljivk (P a s s a r e l l a et al., 2002).
Obravnavano obmo~je Geografski opis
[ir{e obmo~je Selnice ob Dravi le‘i v SV Sloveniji. Obmo~je se nahaja na levem bregu Drave in sega do potoka Bistrica na vzhodu, na jugu je omejeno z Dravo, na severu preide v gri~evnata Spodnji in Zgornji Bo~ (Rikanovi~, 2005). Povr{je je izoblikovala Drava, ki je v ju‘nem delu obmo~ja odlo‘ila ve~ 10 metrov debele nanose proda, v severnem pa je zaradi erozije nastalo razgibano gri~evje. Ju‘ni del obmo~ja je ravninski (slika 1), severno pa se povr{je hitro dviguje. Gri~evje je mo~no prepredeno z dolinami in hudourni{kimi grapami potokov. Zaradi hu-dourni{kega zna~aja vodotokov prevladujejo denudacijski in erozijski procesi. Rodovitne prsti (rankerji, rjave, kisle rjave in izprane prsti) v ni‘ini so ugodne za kmetijstvo. V gri~evju zaradi slab{e rodovitnih prsti prevladujejo travniki ter gozd. Hidrolo{ko mre‘o obmo~ja tvori Drava, najve~ji vodotok {ir{ega obmo~ja, ter njeni {tevilni pritoki.
Podnebno pripada obmo~je zmernemu celinskemu podnebju osrednje Slovenije za katerega je zna~ilen celinski padavinski re‘im ter povpre~na letna koli~ina padavin od 1200 do 1300 mm. Povpre~na letna temperatura zraka je med 8 in 12 °C.
Gosto je poseljeno osrednje ni‘insko ob-mo~je, kjer se nahaja 6 naselij, ki so ob popisu prebivalstva leta 2002 {tele slabih 3000 prebivalcev. Severni del obmo~ja je bolj ali manj neposeljen.
V rabi tal je zaradi reliefnih zna~ilnosti prisotna dvojnost. Kmetijska zemlji{~a prevladujejo na ju‘nem ravninskem delu ob-mo~je, kjer prevladujejo njive. Pomemben dele‘ kmetijskih povr{in odpade na eksten-
Nina Mali & Mitja Jan`a
zivne sadovnjake in travnike. Ve~ino gri~ev-ja pokriva gozd, prav tako predele ob Dravi, kjer so obre~ne prsti manj ugodne za kmetijsko rabo.
Geolo{ki in hidrogeolo{ki opis
Dravska dolina med Dravogradom in Mariborom je razmeroma mlada in je nastala z mladimi neotektonskimi premiki (Mio~ & @ n i d a r { i ~ et al., 1978). Kvartarne naplavine Drave Selni{ke Dobrave le‘ijo na mestu, kjer se Drava prebije iz ozke soteske pri Fali. Od tod dolvodno se dolina Drave do Maribora raz{iri na okoli 2 km in nato {e bolj na Dravskem polju. Podlago kvartarnih naplavin Selni{ke Dobrave v prete‘ni meri gradijo miocenski konglomerati, sestavljeni iz prodnikov metamorfnih kamenin s sivim glinasto-lapornatim vezivom. Za zajem podzemne vode je najbolj pomembna geolo{ka sestava kvartarnih naplavin Drave. Kvartarne sedimente lahko razdelimo na starej{e, pleistocenske sedimente in mlaj{i, holocen-ski zasip. Pleistocenske sedimente na severovzhodnem obrobju Selni{ke Dobrave med Zg. Bo~em in Jan‘evo goro gradi prete‘no rumeno rjava do rjava pe{~ena in meljna glina, ki je ponekod pome{ana s prodniki. Vse ostale naplavine Drave pripadajo holocenu. Sestavlja jih prete‘no prod debele in srednje granulacije, vmes nastopajo tudi veliki bloki metamorfnih kamenin (premera 0,5 do 1 m), posamezni pa dose‘ejo volumen tudi preko 2 m3. Vmesni prostor med prodniki in nezaob-ljenimi bloki kamenin je zapolnjen s peskom, debelej{e granulacije. Finih frakcij melja, ali celo gline v teh naplavinah prakti~no ni. V akumuliranem materialu vzdol‘ doline so se izoblikovali {tirje terasni nivoji. Najstarej{i nivo ima najdebelej{i glinen pokrov, je najbolj dvignjen nad dana{njim re~nim nivojem in je najslab{e ohranjen ter slab{e prepusten. Ostale terase so zgrajene prete‘no iz proda (70%), peska (20%) in pe{~ene gline (10%). Podro~je predstavlja medzrnski vodonosnik iz dobro prepustnega materiala s prosto gladino podtalnice.
Glede na dosedanje raziskave govorimo na obmo~ju spodnje in zgornje terase Sel-ni{ke Dobrave o dveh vodonosnikih, ki sta hidravli~no povezana. Glavni vodonosnik predstavlja prodni zasip stare struge Drave na spodnji terasi. Vodonosnost zgornjega vo-
Ocena ranljivosti vodonosnika s SINTACS modelom v GIS okolju
131
donosnika na zgornji terasi v primerjavi s spodnjim ni velika, je pa vodonosnik pomemben zaradi napajanja spodnjega vodo-nosnika in zaradi mo‘nosti {irjenja onesna-‘enja v spodnji vodonosnik. Zgornji vodonosnik se napaja iz padavin in iz potokov z zaledja Selni{ke Dobrave. S pretakanjem napaja spodnji vodonosnik, ki se poleg infiltracije iz padavin napaja {e iz Drave.
Stara struga poteka ob sedanjem toku Drave. Najve~jo debelino prodnega zasipa na obmo~ju glavnega vodonosnika ocenjujemo na 50 m. Gladina podzemne vode je v povpre~ju na globini od 25 do 37 m, tako ocenjujemo debelino omo~enega sloja po osi vodonosnika od 7-14 m, v najglobljih predelih tudi ve~. Na podlagi dosedanjih raziskav ocenjujemo, da je koeficient prepustnosti glavnega vodonosnika 5.10-3 m/s, povpre~-na debelina vodonosnika 11 m in transmi-sivnost T = 5,5. 10-3 m2/s (Mali et al., 2005).
Obmo~je obdelave
Oceno ranljivosti s SINTACS metodo smo izvedli v obmo~ju celotnega prodnega zasipa, zgornjega in spodnjega vodonosnika od elektrarne Fala do naselja Selnica ob Dravi. Na severu je meja rob Jan‘eve gore na jugu pa je obmo~je omejeno z Dravo (slika 1). Gre za obmo~je dolgo 2,6 km in {iroko 1,7 km, skupne povr{ine 4,4 km2. Obmo~je obdelave obsega celotno drugo vodovarstveno obmo~-je ~rpali{~a Selni{ke Dobrave (Kopa~ et al., 2002).
Metodologija Metoda SINTACS
Za oceno ranljivosti vodonosnika Selni{ke Dobrave smo uporabili SINTACS model v GIS okolju. SINTACS je metoda za oceno naravne ranljivosti vodonosnika (Civita & De Maio, 1997). Je prirejena razli~ica ame-ri{ke metode DRASTIC (Aller et al., 1987), ki je prilagojena hidrogeolo{ki raznovrstnosti italijanskega ozemlja (Civita , 1990). Od leta 1990, ko se je za~el njen razvoj, je bila ve~krat spremenjena, tako da trenutna peta verzija ohranja le majhen del ogrodja metode DRASTIC (C i v i t a & D e  M a i o , 1997).
Metoda temelji na konceptu hidroge-olo{kega okvirja, ki je definiran kot sestavljen opis vseh glavnih geolo{kih in hidro-lo{kih faktorjev, ki vplivajo in kontrolirajo gibanje podzemne vode skozi in iz obmo~ja (A l l e r et al., 1987). SINTACS metoda uporablja naslednje parametre (Tabela 1):
– globino do gladine podzemne vode,
– infiltracijo,
– lastnosti nezasi~ene cone,
– lastnosti tal,
– hidrogeolo{ke lastnosti vodonosnika,
– prepustnost vodonosnika,
– nagib pobo~ja.
Rezultat modela je numeri~ni indeks, ki ga izpeljemo iz nizov in ute‘i pripadajo~ih posameznemu od sedmih parametrov. Zna-~ilni tipi ali razredi posameznih parametrov predstavljajo nize, ki so razvr{~eni od 1 do 10 na osnovi njihovega relativnega vpliva na
Tabela 1. Parametri SINTACS modela z ute‘mi. Table 1. The SINTCS model parameters and weights.
Parameter
Opis
Uteži
Globina do gladine podzemne vode
Infiltracija
Vpliv nenasi~ene cone
Lastnosti tal
Hidrogeolo{ke lastnosti vodonosnika
Prepustnost vodonosnika Nagib pobo~ja
Predstavlja globino od povr{ja do gladine podzemne vode, globlje je gladina, manj{a je mo‘nost onesna‘enja
Predstavlja koli~ino vode, ki pronica iz povr{ja in dose‘e gladino podzemne vode, napajanje podzemne vode omogo~a transport polutantov
Je definiran kot material nenasi~ene cone in vpliva na prehod in re~enje polutanta v nenasi~eni coni
Predstavlja zgornji preperinski sloj nenasi~ene cone (tla) in vpliva na koli~ino vode, ki infiltrira
Predstavljajo lastnosti nasi~ene cone, ki nadzorujejo red~enje polutanta
Predstavlja zmo‘nost vodonosnika za prenos vode, isto~asno dolo~a stopnjo toka onesna‘enja v vodonosnem sistemu
Zapoveduje odtok padavin in s tem dolo~a mo‘nost pronicanja polutanta
5
4
5
4
3
3
L
132
Nina Mali & Mitja Jan`a
ranljivost vodonosnika. Tem sedmim parametrom predpišemo niz uteži razvrščenih od 1 do 5 glede na njihovo pomembnost. SIN-TACS indeks nato izračunamo z linearno kombinacijo vseh parametrov.
Isintac? = X/ (Vrednosti parametrov x Utež)
Model SINTACS uporablja relativno veliko število parametrov za izračun indeksa ranljivosti, kar zagotavlja dobro zastopanost hidrogeoloških lastnosti vodonosnika. Nu-merični nizi in uteži so dobro definirani in dobro uporabljeni v stroki. S tem je model uporaben za izdelavo primerljivih kart ranljivosti tudi v regionalnem merilu. Na obravnavanem območju smo imeli dovolj podatkov za oceno parametrov. Analizo podatkov in izvedbo modela smo opravili v GIS -okolju s programskim orodjem Spatial Analyst v paketu ArcView.
Priprava podatkov
Za modeliranje karte ranljivosti po SIN-TACS metodi smo pripravili sloje za posamezne parametre. Razli~ni tipi podatkov so bili uporabljeni za izvedbo sedmih tematskih slojev (tabela 1). V tabeli 2 je predstavljen povzetek vrste podatkov in njihov vir. Obravnavano obmo~je ustreza obmo~ju hidrogeolo{kega modela MIKE SHE, obmo~ju celotnega prodnega zasipa, zgornjega in spodnjega vodonosnika. Pri delu smo uporabili velikost celice rastrskih informacijskih slojev 25 m.
Digitalni model vi{in smo izdelali z digitalizacijo in interpolacijo izohips topografskih kart merila 1:5000 (Geodetska uprava RS). Na osnovi geofizikalnih podatkov, izvr-tanih piezometrov in po lastni interpretaciji
smo z metodo kriginga v Arc View modelirali podlago prodnega zasipa (Mali et al., 2005; C ar & Stopar, 2005). Pri interpolaciji smo upo{tevali tudi to~ke, kjer pride nepropustna podlaga na povr{je.
Matemati~nim model vodonosnika Sel-ni{ke Dobrave (Jan‘a , 2000; Mali , 1996; Mali et al., 2005) smo uporabili za oceno osnovnih parametrov vodonosnika. Model je bil postavljen z integriranim programskim paketom MIKE SHE – MIKE 11. Ocene gladin podzemne vode v vodonosniku smo povzeli iz rezultatov matemati~nega modela vo-donosnika. V modelu so bili uporabljeni podatki ve~letnih ro~nih in elektronskih meritev GeoZS na obstoje~i mre‘i piezometrov in vodnjakov v razli~nih ~asovnih intervalih od l. 1997-2004 (32 merskih mest). V modelu so uporabljeni meteorolo{ki podatki (ARSO, obdobje 1998-2004) in podatki o re~nem nivoju Drave (Dravske elektrarne, obdobje 1998-2004). Privzeli smo, da so modelirane vrednosti gladin dobre ocene dejanskega stanja. Za model ranljivosti smo za izra~un parametra globine do podzemne vode upo{te-vali visoke gladine podzemne vode (2.12.2000), ko je ranljivost podzemne vode najvi{ja.
Z modelom smo ocenili parameter infil-tracije in razporeditev vrednosti koeficienta prepustnosti. Vi{ina infiltracije je razlika med vi{ino padavin in evapotranspiracije. Izra~u-nali smo jo s pomo~jo hidrolo{kega modela (MIKE SHE), ki nam omogo~a tudi njeno prostorsko porazdelitev. Model uporablja za iz-ra~un realne evapotranspiracije empiri~ne ena~be (Kristensen & Jensen, 1975). Poleg meteorolo{kih podatkov in podatkov o vegetaciji upo{teva model {e vlago v nenasi-~eni coni. Modeliranje evapotranspiracije temelji na vhodnih meteorolo{kih podatkih in
Tabela 2. Uporabljeni podatki za pripravo parametri~nih slojev. Table 2. Data used for constructing parameters layers.
Vrsta podatkov
Vir
Format
Merilo
Datum
Podatki vrtin
Podatki o nivojih podzemne vode
Podatki geofizikalnih meritev
Geolo{ka karta
Hidrogeolo{ka karta
Topografska karta
Orto-foto
Pedolo{ka karta
Koeficient prepustnosti
Padavine
Baza aglomeracij
GeoZS                                 Tabele                                          1994-2002
GeoZS                                 Tabele                                          1998-2004
GeoZS - Geoin‘eniring     Tabele                                          1995,2005
GeoZS                                 Karta, Tolma~                             1978
GeoZS                                 Digitalni podatki     1:5 000       2005
GURS                                  Digitalni podatki     1:5 000        1978-1987
GURS                                  Digitalni podatki     1:5 000       2002
BF                                        Digitalni podatki     1:25 000     2004
GeoZS                                 Tabele                                          2005
ARSO                                  Tabele                                          1998-2002
MOP-FGG                          Digitalni podatki                        2003
Ocena ranljivosti vodonosnika s SINTACS modelom v GIS okolju
133
Tabela 3. Vrednosti parametrov SINTACS za pedolo{ke enote. Table 3. SINTACS parameter values for pedological units.
[ifra   Opis PKE PKE
Vrednost parametra SINTACS
272      DISTRIČNA RJAVA NA METAMORFNIH KAMNINAH, KOLUVIALNA (100 %)                   5
1480    EVTRICNA RJAVA NA ALUVIALNO-KOLUVLALNEM NANOSU (50 %); DISTRIČNA RJAVA NA ALUVIALNO-KOLUVIALNEM NANOSU (50 %)                              6
1481    EVTRICNA RJAVA NA LEDENODOBNEM PRODU, PEŠČENIH ZASIPIH REK
IN REČNEM VRSAJU (100 %)                                                                                                          8
1482    OBREČNAjEVTRIČNA pl. (50 %); OBREČNAjEVTRIČNA sr.gl. (30 %);
NERAZVITA OBREČNA (FLUVISOL)jEVTRIČNA pl. (20 %)                                                    10
1830    OBREČNAjEVTRIČNA sr.gl. NA PEŠČENO PRODNATEM ALUVIJU (50 %);
OBREČNA,DISTRIČNA sr.gl. NA PEŠČENO PRODNATEM ALUVIJU (50 %)                        9
podatkih o vegetaciji, povezava s komponento nenasi~ene cone pa zagotavlja informacije o vlagi v tleh (koreninski coni). Uporabljene vrednosti so povpre~ne vrednosti infiltracije za modelirano obdobje od 1. 1. 1998 do 1. 1. 2004. Vrednosti parametra SINTACS smo do-lo~ili na podlagi priporo~ene klasifikacije. Za dolo~itev vrednosti parametra prepustnost vodonosnika smo uporabili prostorsko porazdelitev koeficienta prepustnosti, ki smo jo dolo~ili v fazi kalibracije hidrolo{kega modela s programom MIKE SHE.
Vrednosti parametrov lastnosti nenasi~e-ne cone in hidrogeolo{kih lastnosti vodono-snika smo dolo~ili na podlagi rezultatov dosedanjih raziskav (Mali et al. 2005).
Vrednosti parametra lastnosti tal smo do-lo~ili na osnovi pedolo{ke karte (Digitalna pedolo{ka karta 1:25.000 (CPVO 2004). Posameznim pedokartografskim enotam (PKE) smo glede na njihove ocenjene hidrolo{ke lastnosti pripisali vrednost parametra (Tabela 3). Rastrski informacijski sloj nagib po-bo~ja smo izdelali na podlagi digitalnega modela vi{in. Na podlagi izra~una razlike vi{in med celicami smo s programom ArcVi-ew modelirali stopnjo nagiba v o in ga klasificirali v vrednosti parametra SINTACS glede na stopnjo nagiba.
Za obte‘itev parametrov smo uporabili niz ute‘i (tabela 4), ki so priporo~ena po modelu SINTACS (Civita & De Maio, 1997) za ravninska obmo~ja.
Integrirana karta ranljivosti ogro‘enosti
ocena
Oceno integrirane ranljivosti – ogro‘eno-sti izvedemo s prekrivanjem sloja mo‘nih onesna‘evalcev, ki so razdeljeni na osnovi
verjetnosti izvora onesna‘enja (t.j. poseljena obmo~ja, poljedelske povr{ine, druga~e po-ra{~ene povr{ine, industrijski objekti itd.), s slojem naravne ranljivosti. Karto ogro‘eno-sti smo izdelali s kombinacijo karte ranljivosti in slojem obmo~ij mo‘nega onesna‘e-nja, ki smo jih izlo~ili iz karte rabe prostora, na podlagi ortofota in baze aglomeracij (MOP-FGG 2003).
Vemo, da je vsebnost nitratov v podzemni vodi povezana z aktivnostmi na kmetijskih povr{inah in manj s poseljenostjo. Glede na razpr{eno in komunalno neurejeno poselitev smo na obmo~ju Selni{ke Dobrave na osnovi virov mo‘nega onesna‘enja podzemne vode dolo~ili tri razli~ne stopnje tveganja. Ocenili smo, da ni posebnega tveganja v prostoru razen kmetijskih povr{in, naseljenih obmo-~ij in dejavnosti v gozdu. Kmetijske povr{ine predstavljajo visoko stopnjo tveganja vnosa onesna‘enja iz povr{ine (du{ikova gnojila) nasproti poseljenim povr{inam. Kmetijskim povr{inam smo pripisali visoko stopnjo tveganja na mo‘nost onesna‘enja, naseljem srednjo stopnjo, gozdnim povr{inam smo pripisali zelo nizko stopnjo tveganja za mo‘-nost onesna‘enja podzemne vode.
Rezultati Karta ranljivosti
Rezultat opisanega modeliranja je karta naravne ranljivosti vodonosnika. Indeks ranljivosti SINTACS je se{tevek obte‘enih parametrov, izdelan s prekrivanjem informacijskih slojev parametrov. Vi{je vrednosti indeksa ustrezajo ve~ji ranljivosti. Zaradi bolj{e preglednosti smo vrednosti indeksa
134
Nina Mali & Mitja Jan`a
normalizirali na interval od 1 do 100 in ga razdelili v {est razredov. Stopnje ranljivosti glede na intervalne vrednosti indeksa SIN-TACS so prikazane v tabeli 4.
Globina do podzemne vode na obmo~ju Sel-ni{ke Dobrave pada od severa proti jugu. Na obmo~ju glavnega vodonosnika je povpre~na globina med 24 in 40 m, najve~ja globina je 50 m. Na sliki 2a so prikazane vrednosti para-
metra SINTACS globine do podzemne vode. Najvi{je vrednosti parametra SINTACS so na severnem delu in padajo proti jugu.
Infiltracijo smo ocenili na tem obmo~ju med 300 in 450 mm/leto. Obmo~je smo razdelili v dva razreda, glede na vegetacijo. En razred predstavljajo povr{ine prekrite z gozdom, drugi razred pa kmetijske povr{ine in naselja. Vrednosti parametra SINTACS so
Sl. 2 a, b, c,
d, e, f, g
Karte
parametrov
za izra~un
indeksa ranljivosti SINTACS.
Fig. 2 a, b, c, d, e, f, g Parameters maps used to compute
the
SINTACS
vulnerability
index.
Ocena ranljivosti vodonosnika s SINTACS modelom v GIS okolju
135
dolo~ene na obmo~ju gozda na 9 in na ostalih povr{inah 6 (slika 2b).
Vrednosti parametra SINTACS lastnosti nenasi~ene cone smo dolo~ili na podlagi ocenjene prepustnosti vodonosnika. Obmo~je smo razdelili na dve kategoriji. Zgornjo teraso, ki ima slab{e prepustno nenasi~eno cono in spodnjo teraso s prepustnej{o nenasi-~eno cono. V prvem primeru smo pripisali obmo~ju vrednost parametra 3, v drugem pa 5 (slika 2c).
Parametre SINTACS za lastnosti tal smo dolo~ili na osnovi na osnovi pedolo{ke karte (tabela 3). Tla na obmo~ju spodnje terase, obre‘en re~no prodnat aluvij, imajo visoko vrednost parametra SINTACS 9, tla na zgornji terasi, slab{e prepusten aluvij, so ocenjena z vrednostjo 8. Proti severu, kjer je na povr{ju metamorfna neprepustna podlaga, vrednosti parametra padajo do 5 (slika 2d).
Tako kot v primeru nenasi~ene cone smo pri opredelitvi hidrogeolo{kih lastnosti vo-donosnika obmo~je razdelili v dve kategoriji. Obmo~ju zgornje terase, ki jo sestavlja bolj drobno zrnat naplavljen material, smo dolo~ili vrednost parametra 6. Spodnji terasi, ki jo gradi grobo zrnat aluvialni material, pa vrednost parametra 8 (slika 2e).
Za dolo~itev vrednosti parametra prepustnost vodonosnika smo uporabili prostorsko porazdelitev koeficienta prepustnosti, ki smo jo dolo~ili v fazi kalibracije hidrolo{ke-ga modela in se giblje od 1.10-5 m/s do 5.10-3 m/s. Celotnemu obmo~ju smo pripisali dva razreda SINTACS parametrov. Vrednost vo-donosnika spodnje terase je 9, zgornjega ob-mo~ja pa 5 (slika 2f).
Celotno obravnavano obmo~je je precej ni‘insko z nagibom pobo~ja do 4o. Na robu
teras je nagib med 6 o in 8 o, ob Dravi pa tudi ve~ kot 14o. Zaradi rahlega naklona ve~ina vode ponikne. Ve~ji del obmo~ja Selni{ke Dobrave ima visoko vrednost parametra SINTACS med 9 in 10. Na obmo~ju je‘ vrednost pade na 4 (slika 2g).
Normalizirane intervalne vrednosti indeksa SINACS smo razdelili na {est stopenj, od stopnje zelo nizke ranljivosti (I) do izjemno visoke ranljivosti (VI) (tabela 4). Karta ranljivosti z modelom SINTACS (slika 3a) jasno ka‘e, da je obmo~je glavnega vodono-snika, kjer je predvidena izgradnja ~rpali{~a, visoko ranljivo (rde~a barva) in je ocenjeno s stopnjo V. Proti severu je stopnja ranljivosti nekoliko pada in je ocenjena na stopnjo visoke ranljivosti (IV). Vodonosnik zgornje terase je ocenjen s stopnjo zmerne ranljivosti (III) do nizke ranljivosti (II). Iz rezultatov je razvidno, da glede na precej enakomerno porazdelitev hidrogeolo{kih pogojev, na karto ranljivosti najbolj vplivajo parametri infil-tracije, koeficient prepustnosti in nagib po-bo~ja. Zaradi dokaj enakomerne porazdelitve globine do podzemne vode, ta parameter v na{em primeru manj vpliva na oceno ranljivosti. Najmanj vplivata parametra lastnosti tal in vpliva nenasi~ene cone. Na celotnem obmo~ju prevladuje stopnja visoke do zelo visoke ranljivosti (51%), zmerno ranljivo je 28% obmo~ja in 20% obmo~ja je nizke stopnje ranljivosti (tabela 4).
Ocena tveganja
Za oceno ogro‘enosti smo karto ranljivosti integrirali s slojem rabe prostora (slika 3). Z oceno ogro‘enosti vodonosnika ocenju-
Stopnje ranljivosti	Stopnje ranljivosti	Normalizirane intervalne vrednosti indeksa SINTACS	Delež	povrŠine(%)
VI.	izredno visoka	80-100		1
V.	zelo visoka	70-80		22
IV.	visoka	50-70		29
III.	zmerna	35-50		28
II.	nizka	25-35		18
I.	zelo nizka	0-25		2
Tabela 4. Stopnje ranljivosti glede na intervalne vrednosti indeksa SINTACS. Table 4. Vulnerability levels according to SINTACS index values.
136
Nina Mali & Mitja Jan`a
Sl. 3. Karta ranljivosti (a.) in karta tveganja (b.) vodonosnika Selni{ke Dobrave. Fig. 3. Selni{ka Dobrava aquifer (a.) vulnerability and (b.) hazard maps.
jemo antropogeni vpliv na mo‘nost onesna-‘enja vodonosnika. Ocenjevali smo mo‘no-sti razpr{enih in to~kovnih virov onesna‘e-nja. Kot razpr{eni vir onesna‘enja smo obravnavali kmetijske povr{ine, to~kovne vire onesna‘enja pa predstavljajo naselja z neurejeno kanalizacijo, opu{~ene gramoznice in divja odlagali{~a, obrtna dejavnost in ceste. Vse dejavnosti smo razvrstili v tri skupine tveganja. Kmetijske povr{ine predstavljajo visoko mo‘nost onesna‘enja, aglomeracije in posamezne kmetije zmerno mo‘nost onesna‘enja, dejavnosti v gozdu pa nizko stopnjo mo‘nega onesna‘enja.
Ju‘ni del Selni{ke Dobrave z obmo~jem predvidenega ~rpali{~a na spodnjem vodo-nosniku je pora{~en z gozdom, ki predstavlja nizko tveganje za vodonosnik. Severni del Selni{ke Dobrave s severo-zahodnim delom glavnega vodonosnika prekrivajo kmetijska zemlji{~a (njive, sadovnjaki in travniki), ki predstavljajo visoko stopnjo tveganja s stali{~a vnosa hranil in fitofermacevtskih sredstev. Na obmo~ju kvartarnega nanosa se nahaja naselje ^re{njevec ob Dravi, ki je
razpr{eno po severnem delu. Naselje ni komunalno urejeno. Po celotnem obmo~ju so razporejene {e posamezne ve~je kmetije. To so obmo~ja z zmerno stopnjo tveganja. 56% celotne povr{ine Selni{ke dobrave prekriva gozd, ki je ocenjen z nizko stopnjo tveganja za onesna‘enje podzemne vode, 35% predstavljajo kmetijske povr{ine, ki predstavljajo visoko stopnjo mo‘nega onesna‘enja, le 9% obmo~ja prekrivajo aglomeracije in posamezne kmetije, ki jih ocenjujemo z zmerno stopnjo tveganja (tabela 5).
Analiza ranljivosti in ogro‘enosti
Iz poznavanja hidrogeolo{kih zna~ilnosti terena in iz karte ranljivosti lahko zaklju~i-mo, da je obmo~je glavnega vodonosnika, ki je po koli~inah pomemben vodni vir, prete‘-no ocenjeno z visoko do zelo visoko stopnjo ranljivosti po metodi SINTACS. Obmo~je zgornjega vodonosnika smo ocenili z nizko do prete‘no zmerno stopnjo ranljivosti. V tabeli 6 smo podali razvrstitev in opis stop-
Tabela 5. Ocena ranljivosti vodonosnika po IAH. Table 5. IAH aquifer vulnerability classes.
RAZRED RANLJIVOSTI
DEFINICIJE
Izjemna                  Ranljivo na ve~ino onesna‘eval (polutantov) s hitrim vplivom po razli~nih scenarijih
onesna‘enja Visoka                    Ranljivo na veliko onesna‘eval, razen tista z mo~no absorpcijo ali takoj{nim
razpadom, po razli~nih scenarijih onesna‘enja Zmerna                   Ranljivo na nekatera onesna‘evala, vendar le kadar se neprestano izpirajo ali
izlivajo Nizka                      Ranljivo samo na konzervativna onesna‘evala v dolgoro~nem obdobju, kadar se ta
neprestano in prostrano izpirajo ali izlivajo Zanemarljiva         Prisotnost zapornih plasti brez zna~ilnega navpi~nega pretakanja podzemne vode
(prepu{~anja)
Ocena ranljivosti vodonosnika s SINTACS modelom v GIS okolju
137
Sl. 4. Karta ogro‘enosti vodonosnika Selni{ke Dobrave. Fig. 4. Selni{ka Dobrava aquifer risk map.
nje ranljivosti, ki jo priporo~a IAH. ^e primerjamo oceno ranljivosti Selni{ke Dobrave z oceno ranljivosti IAH (tabela 6), vidimo, da se oba opisa ranljivosti dobro prekrivata. Na tej osnovi smo obmo~je celotne Selni{ke
Dobrave razdelili v dve kategoriji ranljivosti. Lahko re~emo, da je zgornji vodonosnik zmerno ranljiv, glavni vodonosnik pa je visoko ranljiv. Iz rezultatov je razvidno, da je SINTACS model ocene ranljivosti dober za
Tabela 6. Prostorska analiza ocene ranljivosti in ogro‘enosti vodonosnika. Table 6. Aquifer vulnerability and risk analysis.
138
dolo~anje stopnje ranljivosti na obmo~ju Sel-ni{ke Dobrave. Lahko trdimo, da je to primerna metoda za oceno ranljivosti.
Iz analize karte ranljivosti (tabela 5) je razvidno, da 97% zelo visoko ranljivega in 47% visoko ranljivega obmo~ja pokriva gozd. 42% visoko ranljivih povr{in prekrivajo kmetijske povr{ine. Obmo~je zelo visoke in visoke ranljivosti skoraj v celoti sovpada z obmo~jem glavnega vodonosnika. Na najbolj ranljivih predelih je najbolj tvegana dejavnost kmetijstvo. Na obmo~ju zmerne in nizke ogro‘enosti so kmetijske povr{ine zastopane z dele‘i 43% in 53%, gozd pa z 48% in 36%.
Rezultati ka‘ejo, da je obmo~je glavnega vodonosnika, ki je ocenjeno z visoko stopnjo ranljivosti, v predelu, kjer se predvideva izgradnja novega ~rpali{~a, ocenjen z nizko stopnjo tveganja. 61% vsega gozda, 35% vseh kmetijskih povr{in in 35% aglomeracij prekriva visoko ranljivo obmo~je (tabela 5). 37% gozda, 65 % kmetijskih povr{in in 55% aglomeracij prekriva povr{ine, ki so ocenjene z zmerno do nizko ranljivostjo. 35% vseh kmetijskih povr{in je ocenjeno z visoko stopnjo ranljivosti za podzemno vodo in predstavljajo zelo visoko tveganje za pitno vodo tudi v ~rpali{~u. Gre za kmetijske povr{ine ob kmetiji Kraner in kmetijske povr{ine med Dravo in jedrom naselja ^re{nevec ob Dravi (slika 4).
Namen kart ranljivosti in ogro‘enosti je njihova uporaba pri upravljanju s prostorom in vodnimi viri. Iz kart lahko razberemo (sliki 3, 4), da so tri obmo~ja z visoko in zmerno mo‘nostjo tveganja onesna‘enja, pri kateri bo sanacija potencialnih onesna-‘evalcev prednostna. Najbli‘je ~rpali{~u je kmetija Kraner (1). Celotno obmo~je kmetije je ocenjeno z visoko stopnjo ranljivosti in ogro‘enosti. Zaradi mo‘nosti onesna‘e-nja podzemne vode v ~rpali{~u, bo potrebno na tem obmo~ju uvesti ekolo{ko kmetovanje, urediti komunalne in druge izpuste izven tega obmo~ja. Tudi za kmetijske povr{ine na obmo~ju 2,3 (slika 4) priporo-~amo ekolo{ko kmetovanje, saj s tem omejimo uporabo fitofermatcevtskih sredstev in zmanj{amo mo‘nost onesna‘enja. Celotno obmo~je kvartarnega zasipa smo ocenili na zmerno do visoko stopnjo ranljivosti podzemne vode, zato bo potrebno aglomeracije na celotnem obmo~ju komunalno urediti, prednostno pa na obmo~ju 2, kjer je stopnja
Nina Mali & Mitja Jan`a
ranljivosti visoka. Poleg tega je potrebno vse izpuste odpadnih vod speljati izven ob-mo~ja.
Rezultati ocen ranljivosti in ogro‘enosti so prikazani na tematskih kartah, ki slu‘ijo upravljavcem prostora in vodnega vira kot podpora pri odlo~anju o razvoju dejavnosti in sprejemanju ukrepov za za{~ito podzemne vode (sliki 3, 4).
Zaklju~ki
V prispevku smo posku{ali z modelom SINTACS oceniti ranljivost vodonosnika Selni{ke Dobrave, ki bo v prihodnosti predstavljal pomemben vodni vir za oskrbo sistema Mariborskega vodovoda. Sedem parametrov smo uporabili za oceno hidrogeolo{kih lastnosti vodonosnega sistema Selni{ke Dobrave: globino do vode, infil-tracijo, vpliv nenasi~ene cone, lastnosti tal, hidrogeolo{ke lastnosti vodonosnika, koeficient prepustnosti in nagib terena. Iz SIN-TACS karte naravne ranljivosti smo ocenili, da imata ju‘ni in zahodni del obmo~ja Sel-ni{ke Dobrave, to je obmo~je glavnega vo-donosnika, visoko stopnjo ranljivosti, severni del, obmo~je zgornjega vodonosnika, pa smo ocenili z zmerno do nizko stopnjo ranljivosti (slika 3).
Karta ogro‘enosti ka‘e, da obstaja naj-ve~ja stopnja ogro‘enosti za onesna‘enje podzemne vode na severnem in severovzhodnem delu obravnavanega obmo~ja, ki je visoko ranljivo in ima veliko stopnjo tveganja onesna‘enja, ki izvira iz dejavnosti kmetijstva (slika 4). Visoko ranljiv ju‘ni del glavnega vodonosnika je manj ogro‘en, saj ga v veliki meri prekriva gozd. Na obmo~ju Sel-ni{ke Dobrave ne pri~akujemo drugih virov onesna‘enja kot poljedelstvo in poseljenost. V primeru vodonosnika Selni{ke Dobrave je raba prostora dobra ocena tveganja in s tem tudi stopnje ogro‘enosti vodonosnika. Rezultati ka‘ejo, da bo potrebno pristopiti k sanacijskim ukrepom za za{~ito kakovosti podzemne vode, pri razvrstitvi sanacijskih dejavnosti pa bodo v pomo~ karta ranljivosti in ogro‘enosti.
Model SINTACS se je izkazal za primerno oceno ranljivosti vodonosnika. Integrirana karta ranljivosti z oceno tveganja je dobra ocena ogro‘enosti podzemne vode. Ocene ranljivosti in ogro‘enosti v obliki kart so
Ocena ranljivosti vodonosnika s SINTACS modelom v GIS okolju
139
primerna podpora upravljavcem prostora in vodnega vira za na~rtovanje razvoja dejavnosti, omejitvenih ukrepov za za{~ito podzemne vode in sanacije. GIS tehnologija predstavlja u~inkovito okolje za analizo in visoko zmo‘nost obdelave velike koli~ine podatkov. Brez te‘av smo izra~unali SINTACS stopnjo ranljivosti, ki je definirana kot linearna kombinacija sedmih parametrov. GIS je olaj{al izvajanje ocen ranljivosti vodonosnih sistemov z modelom SINTACS, ki bi bilo druga~e zelo neprakti~no.
Literatura
Al-Adamat, R.A.N., Foster, I.D.L. & Bab a n , S:M:J. 2003: Groundwater vulnerability and risk mapping for the Basaltic aquifer of the Azraq basin of Jordan using GIS, Remote sensing and DRASTIC. –Applied Geography, 23(4), 303-324.
Baza aglomeracij, 2003: MOP & Univerza v Ljubljani, FGG.
B a b i k e r , I.S., Mohamed, M.A.A., H i y a -ma, T. & Kato, K. 2005: A GIS-based DRASTIC model for assessing aquifer vulnerability in Ka-kamighara Heights, Gifu prefecture, central Japan. – Science of the Total Environment, 345, 127-140.
B a r b a s h , J.E. & Resek, E.A. 1996: Pesticides in ground water. Distribution, trends and Governing factors. –MI. Ann Arbor Press, Chelsea.
Bonham-Carter, G.F. 1996: Geographic information system for geoscientists: modelling with GIS. – Computer Methods in the Geosciences, vol.13, Pergamon/Elselvier Sci.Pub., 98 pp.
C i v i t a , M. & D e M a i o , M. 1997: SINTACS: Un sistema parametrico per la valutazione e la cartografia della vulnerabilita degli acquiferi all’inquinamento. Metodologia e automatizzazi-one. Bologna: Pitagora Editrice, 191 str.
Car, M. & Stopar, R. 2005: Geofizikalne preiskave pri Selnici (Selni{ka Dobrava). – Geoin‘e-niring d.o.o., Ljubljana
CPVO 2004: – Digitalna pedolo{ka karta 1:25.000, Univerza v Ljubljani, BF, Center za pedologijo in varstvo okolja.
D i M a r t i n o , F., Sessa, S. & Loia , V. 2005: Afuzzy-based tool for modelization and analysis of the vulnerability of aquifers: a case study. – International Journal of Approximate Reasoning, 38(1), 99-111.
F a b b r i , A.G. & N a p o l i t a n o , P. 1995: The use of database management andgeographical information systems for aquifer vulnerability analysis. – Contribution to the international Scientific Conference on the occasion of the 50th Anniversary of the founding of the Vysoka Skola Banska, Ostrava, Czech Republic.
Geodetska uprava Republike Slovenije: DOF 5– Ortofoto 1: 5.000 - Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana.
Geodetska uprava Republike Slovenije, 1994: Skanogrami TTN 5 – topografske karte merila 1:5.000. Datum vira: 1978 – 1987. - Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana.
J a n ‘ a , M. 2000: Varovanje vodnega vira z uporabo GIS in hidrogeolo{kega modela : magistrsko delo. Ljubljana, 74 str.
J a n ‘ a , M. 2000: Integration of GIS and hydrological modelling for groundwater protection. In: Proceedings of 2nd International conference on GIS for Earth science applications, 11-14 September, 2000. – 7 pp., Menemen-Izmir, Turkey
J e c e l j , S. 2004: Letno poro~ilo 2003 – Mariborski vodovod javno podjetje, d.d., Maribor.
J u r e n , A., M a l i , N., J e c e l j , S. & C a j n -k a r , A. 1996: Outlines on the drinking water solution in Maribor. In: 1st International Conference The Impact of Industry on Groundwater Resources, 22-24 May 1996, Villa Erba-Cernobbio (Como) : proceedings - 25-33. Villa Erba-Cernob-bio (Como).
K o p a ~ , I., R a v n i k , J. & K l e p e c , S. 2002: Tehni~ne osnove za dolo~itev varstvenih pasov vodnih virov ter predlog teksta odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode v Ob~ini Selnica ob Dravi. – Institut za eko-lo{ki in‘eniring d.o.o., Maribor.
K r i s t e n s e n , K. J. & J e n s e n , S. E. 1975: A model for estimating actual evapotranspiration from potential evapotranspiration. Royal Veterinary and Agricultural University, Nordic Hydrology, 6, 170–188.
M a l i , N. 1996: Sinteza in analiza meritev za postavitev modela dinamike podzemne vode vo-donosnika Selni{ke Dobrave. - Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.
M a l i , N., J a n ‘ a , M., M a r i n k o , M., R i k a -n o v i ~ , R., H e r i ~ , J., L e v i ~ n i k , L. & M o z e -t i ~ , S. 2005: Raziskave Selni{ke Dobrave – Raziskovalna dela z dolo~itvijo lokacij vodnjakov in ogro‘enosti vodnega vira na Selni{ki Dobravi. -Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.
Mio~, P., @ n i d a r ~ i ~ , M. & s o d e l a v c i 1978: OGK SFRJ 1: 100 000, list Slovenj Gradec, Zvezni geolo{ki zavod, Beograd.
P a s s a r e l l a , G., Vurro , M., D ’ A g o s t i n o , V., G i u l i a n o , G. & B a r c e l o n a , M.J. 2002: A probalistic methodology to assess the risk of gro-undwater quality degradation. – Environmental Monitoring and Assessment 79, 57-74.
R i k a n o v i ~ , R. 2005: Geografski opis obmo~-ja Selni{ke Dobrave. V: Raziskave Selni{ke Dobrave – Raziskovalna dela z dolo~itvijo lokacij vodnjakov in ogro‘enosti vodnega vira na Sel-ni{ki Dobravi. - Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana
Thapinta, A. & Hudak, P. F. 2003: Use of geographic information systems for assessing gro-undwater pollution potential by pesticides in Central Thailand.- Environ Int, 29(1), 87-93
T e s o r i e r o , A.J., I n k p e n , E. L. & V o s s , F.D. 1998: Assessing ground-water vulnerability using logistic regression. – Proceedings for the Source water assessment and Protection 98 Conference, 157-165, Dallas.
U r i c c h i o , V.F., G i o r d a n o , R. & L o p e z , N. 2004: A fuzzy knowledge-based decision support system for groundwater pollution risk evaluation – Journal of Environmental Management 73,189-197,
V a r n e s , D.J. 1984: Commission on Landslides and Other Mass-Movements-IAEG Landslide Hazard Zonation. A reviewof principles and Prec-tice. The UNESCO Press, Paris.
Vrba, J., & C i v i t a , M. 1994: Assesment of Groundwater Vulnerability. In: Vrba, J. & Zapo-
140
Nina Mali & Mitja Jan`a
rozec, A. (eds.), Guidebook on Mapping Ground-water Vulnerability. - IAH, International Contributions to Hydrology, Verlag Heinz Heise GmbH & Co KG, 16, 31-48, Hannover.
V r b a , J. & Z a p o r o z e c , A. 1994: Guidebook on Mapping Groundwater Vulnerability. - IAH, International Contributions to Hydrology, Verlag
Heinz Heise GmbH & Co KG, 16,131 pp., Hannover.
Z a p o r o z e c , A. 1994: Concept of Groundwater Vulnerability. In: Vrba, J. & Zaporozec, A. (eds.), Guidebook on Mapping Groundwater Vulnerability. - IAH, International Contributions to Hydrology, Verlag Heinz Heise GmbH & Co KG, 16, 3-7, Hannover.