INFORMATIVNO PROPAGANDNI IoISeIeIeIeIeIeIeIbIeIeIeIeIeIeIbIeIbIeIeIeIeIbIeIbIeIeIeIeIeIeIeIeIbIeIbIbIeIeIeIbIeIeIeIeIbIe] JUNIJ 1992, ŠT. 2 Poročilo bralcem NABORNA PRIREDITEV edvomno ste opazili, da je naš ‘sopis spremenil svoj format. Na aJski seji uredništva smo se odločili za koliko manjšo velikost lista. Upamo, ; bo ta sprememba sprejemljiva In ^brodošla. Časopis bo bolj priročen, ■asoma bo lahko Imel kakšno stran lažje In boljše se bo dalo ^Porediti gradivo, možno bo lepše ^kovati celostno podobo in še rsikaj, kar bosta prinesla čas in >stopna rast našega časnika. ;edništvo je obravnavalo še nekaj Sih zadev, med njimi tudi manj ^iubljeno - ceno časopisa, ki je tokrat ru9>č izšel brezplačno. Samo s p°nzorstvom ne bo mogoče kriti vseh froškov in cena npr. 30 tolarjev za vod bi pomagala vsaj delno rešiti ‘žno ,,nesrečo“, pomanjkanje denarja. ^lePa o tem pa uredništvo še ni ^^jelo. Za naš skupni časopis si bomo lofali prizadevati vsi: Izdajatelj, [edništvo, bralci. Samo s takšno ‘^ličijo" bomo lahko naš Snežnik ne le ^ržali, temveč tudi razvijali. redništvo pričakuje od bralcev pobude, redloge in prispevke. a Uredništvo: Spetič ^r'valnice z novim imenom bivšega 0uia jla Kulturni dom ali *om na VIDMU ^ro9 ex Doma JLA se je zavrtelo že razmišljanj in bolj ali manj 'beljenih razglabljanj. V prispevku na temo sem nekaj svojih in povzetih "sli objavil v Primorskih novicah . VSUJC 1 2-1992. V tistem sestavku sem, med napisal, da se kraj, ki nima ^urnega doma na bi smel imenovati es1o. To je marsikomu seveda že dolgo tudi približno 1200 podpisnikom • ar,ega zborovanja na Plaču, .,So s svojimi podpisi med drugim *Gvali tudi to, da ta "dom" postane J,urni dom. Kaže, da so se nekateri imena tako prestrašili, da so .teli in tej stavbi prilepili ? KlIMO IA PREZRAČEVAAfcu CEVOVODI ZA VIE TEHAOlO*'°' „PlS Ob poti proti jezu na Moli odkrit nov turistični biser. Čestitke prebivalcem Veli!1 Bukovice in smetarje bistriške Komunale! ProVITA0 Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820 sgp primorje Cl mlečni kislini In TOKovl čistilni opravi IIG NOVEGA ,'ma Daslda d.o.o. je na Občinski 'kretariat za gospodarstvo vložila htevo za pridobitev obratovalnega l^jenja za proizvodnjo mlečne kisline. Svojem zahtevku direktor firme Danilo ikovec trdi, da proizvodnja mlečne ‘line ni bila nikoli sporna, razen veda odpadnega glpsa. Gips pa bi se 1° porabiti za izdelavo zidakov. l)d|et]e naj bi v krajšem času zaposlilo ^delavcev, kasneje pa še 200. ^ pozitivnemu mnenju o postopku, ,ga je dal prof. dr. Anton Perdih z ^delka za kemijo in kemijsko mologijo ljubljanske Fakultete za mvosiovje In tehnologijo, pa IS #nkrat (na seji 28. maja) ni izdal ^oljenja za proizvodnjo mlečne |line. Od Daside zahtevajo, da si Jdobl predvsem ekološke In druge •Jdlje o upravičenosti oživljanja lOizvodnje mlečne kisline. Člani IS so gorili na svojo In javnomnenjsko Jredelitev, da je v Reški dolini Pdstna vsaka proizvodnja, ki ni ^oško oporečna. Izvor občinskega grba ZLATA LADJICA V GRBU ILIRSKE BISTRICE Zlato rumena ladjica na modrem ščitu ilirskobistriškega grba že 120 let predstavlja naš kraj in zadnje čase tudi občino Ilirska Bistrica. Vemo dovolj o tem našem simbolu? Doslej najstarejši znani odtis našega grba nosi dokument z datumom 10. junij 1871, ki ga je Izdalo "ŽUPANSTVO V ILLVR. BISTRICI". Predhodni oštevilčeni dokument ima še nemški napis In je brez grba. Sosednje Trnovo je v tem času imelo svoje županstvo z uradnim Imeno "ŽUPANSTVO TRNOVSKE SRENJE" in je bilo brez grba. Torej je zlato rumena ladjica, sicer vojna ladja Ilirskega plemena Liburnov, ki so naseljevali širšo okolico Kvarnerskega zaliva pred dobrimi dva tisoč leti, zastopala naš kraj kar štiri desetletja prej, kot je bila vasica Ilirska Bistrica uradno proglašena za trg (IS.jan. 1911). Iz tega časa imamo še opis grba Ilirske Bistrice v knjigi H.G.Strohla, "Grbi mest Avstro-Ogrske, izdane na Dunaju I. 1904, in umetelno izvezen bistriški grb na sokolskem praporu iz leta 1908. Italijanska zasedba naših krajev po prvi vojni je posegla tudi v ta naš simbol. Ladjico v grbu so prikrojili po svoje, vendar so jo ohranili. Županstvo v Ilirski Bistrici postane s kraljevim odlokom 17. novembra 1927 MUNICIPIO dl Villa del Nevoso (s tem dnem sta postala Trnovo in Ilirska Bistrica enotno naselje In to ostala do današnjih dni). Bistriška ladjica iz grba doživi novo preobliko s kraljevim odlokom z dne 16. novembra 1933, ki ga je podpisal tudi sam Mussolini, ko je proglasil Ilirsko Bistrico za občino - Comune dl Villa del Nevoso, in predpisal simbole, ki naj jih nosita tako občinski grb kot občinska zastava. Seveda so morali biti simboli na grbu In občinski zastavi "bogato okrašeni" s fašistovskimi znamenji. V domačem samostanu naročena zastava pa je ostala le na pol izdelana. Tedanji župan Berdoni se je premislil. Spremenjeni grb je ostal le v glavi občinskih uradnih dopisov in na občinskih žigih. MUNICIPIO Dl VILLA DEL NEVOSO Grb občine Ilirska Bistrica, 1933 ,ršnl Svet je razpravljal tudi o Costih preureditve TOKove čistilne Pfave v čistilno napravo mesta, ^ar razprave, vrteče se v krogu, ni 6sekal noben pomembnejši sklep. fatka: nič novega. pitaš je dobila novo skladišče JsPEŠNE AKCIJE ‘SIKANJA POMOČI « BEGUNCE .^gunskem centru v bivši trnovski Ranici je trenutno nastanjenih 193 '9uncev, še približno 100 pa jih živi pri F^nlkih. ^P^arni Dekanijske Karitas (Jurčičeva a) zbirajo pomoč vsako sredo med ■h 19. uro in le-to tudi delijo Iham, ki imajo pri sebi begunce ter 'aino ogroženim družinam. *žad je Karitasu prijazno odstopil !e skladiščne prostore v Kettejevi J' Vanje skladiščijo zbrano pomoč v .ru bistriške In postojnske Dekanije, l° Potem vozijo v razne konce na ^skem. Pretekli teden je iz Rima P®l tovornjak, poln hrane, potrebščin °Sebno higieno itd. Ženitovanjska zglasinca z najstarejšim znanim odtisom bistriškega grba, 10. junij 1871 llIyrisch*Fcistritz. Bistriški heraldično predstavljen grb po Strohlovl risbi, 1904 Trdoživost Bistričanov In nihova želja po uveljavitvi sicer majhnega kraja pod Snežnikom sta se razen na gospodarskem, šolskem, kulturnem in političnem področju, kazali tudi tu. Brez posebnega dovoljenja so se na krajevnem nivoju sami odločili, da sprejmejo v svoj grb zlato rumeno ladjico, ki Je sicer v velikem grbu Avstro-Ogrske monarhije predstavljala kronsko deželo Ilirijo (1816-1918). Da je bilo temu tako, je razvidno iz dokumentacije Iz leta 1911, ko sta tedanja bistriška odbornika Albert Domladiš in Anton Žnideršič kljub prigovarjanju Okrajnega glavarstva v Postojni vztrajala pri ladjici v grbu, čeprav so tedanje oblasti zahtevale, da se ob proglasitvi Bistrice za trg odločijo za kak drugi simbol v grbu. Zato v proglasu Bistrice za trg ni zapisa o grbu kraja. Bistričani so pač grb imeli že od preji Razlog, da so seBistričani odločili prav za ilirsko ladjico, gotovo tiči v želji, da se tudi na ta način uveljavi polno ime Ilirska Bistrica, ki je do tedaj bila še tudi Bistrica na Kranjskem pa Notranjska Bistrica in celo Bistrica na Pivki. I SNEŽNIK — ■ BISTRICA — 4 Kar predolgo po drugi vojni je spomin na zlato rumeno ladjico domačega grba dremal. Pomemben korak za ponovno uveljavitev občinskega grba je storila skupščina občine v letu 1975, ko se je po predhodnem javnem razpisu vrnila k tradiciji sto let starega grba In se tako odločila za liburnijsko ladjico po Strohlovi risbi; po upravnem postopku IS.oktobra 1975 je znova uveljavila svoj stari grb in modro zastavo z grbom. Kmalu po tem Je tudi krajevna skupnost Ilirska Bistrica sprejela te simbole za svoje. <2/ ■ ^ n. x. O GRB OBČINE IL.BISTRICA 13101975 PRVI DAN 3 Priložnostni poštni žig In predstavitev grba občine II. Bistrica na dan vnovične uveljavitve grba, 13. oktobra 1975 Od tedaj se je zlato rumena ladjica na modrem ščitu krepko uveljavila. Najdemo jo v mnogih simbolih delovnih organizacij, društev, na spominkih, priznanjih, občinskih odličjih, z letošnjim letom pa tudi na registrskih tablicah motornih vozil naše občine. Zlata ladjica z novih registrskih tablic vozil občine II. Bistrica Domačini smo na svojo zlato rumeno ladjico na modrem ščitu lahko ponosni. Od njene prve uporabe pa skozi burne čase raznih tujih gospodarjev je ohranjala svojo trdoživost in upornost ljudi pod Snežnikom. Naj bo tako tudi v naslednjih stoletjih. Vojko Čeligoj Namesto občinskega praznika SREČANJE PREDSTAVNIKOV POBRATENIH OBČIN Potem ko je občinska skupščina sprejela sklep, da 4. junij kot spomin na dan požiga, smrti in pregona v izgnanstvo ni primeren za praznovanje, Bistričani še nismo dobili novega občinskega praznika. Vsled priprav na reorganizacijo občin pa ga verjetno še nekaj časa tudi ne bomo Imeli. V tem smislu je gostitelj, bistriški župan Stane Prosen, začel srečanje s predstavniki občin Opatije In Devlna-Nabrežine. Predsednik So Opatija Daroslav Čikovič je dejal, da prebivalci Opatije letos niso imeli razloga za praznovanje svojega praznika (28. aprila), saj Je Opatija preplavljena z begunci (trenutno jih je v hotelih in pri sorodnikih pet tisočin pol) In jih Je v času od začetka vojne oskrbela kar 14 tisoč. Dotok pomoči iz Inozemstva, ki je bila v prvih mesecih navala pribežnikov zelo velik, je usahnil. Opatija, ki je v turističnih sezonah beležila okrog 2 200 000 oskrbovalnih dni, je od začetka agresije zbrala že 1 300 000 oskrbovalnih dni v "begunski" sezoni. Seveda je letošnja turistična sezona na opatijski revieri pod velikim vprašajem. Podžupan občine Devin-Nabrežina Martin Brecelj je izrazil obžalovanje in zaprepaščenost ob tragičnih dogodkih na tleh bivše Jugoslavije ter solidarnost, posebej s Hrvati in vsemi begunci. Obljubil je, da bodo pomagali po svojih močeh. Nabrežine! so poročali, da je njihova občina pristopila k prejektu Združenja občin In dežel Evrope, ki nosi ime "ECOS". V njem bodo sodelovale občine dežele Julijske krajine In pobratene občine. Projekt bo vseboval imenjavo informacij in izkušenj na področju upravljanja ter konkretno sodelovanje pri organizaciji uprave. V začetku julija bo organizirana tradicionalna razstava vin. K sodelovanju v kulturnem programu vabijo skupine In posameznike. Ob koncu srečanja so predstavniki občin položili vence na spomenike žrtvam druge svetovne vojne. iPciD©rLC[DW£?n cn)cErru£XS>n I'Ki;nMK: RAST tel. 067/81-684 F><* 'vckm -v olcrcrf>^^>rciilniGi si.ffiDOi.ci>c tJURtJffifisicifri micicffiitn ■ Dci y tr90vini rožen prehrone in či/lil nudimo /e: 45 vr/t buleljčnih vin 25 vr/l nomiznih vin 45 vr/l zvonih pijoč 10 vr/l pivo Glede ugodnosti nakupa se prepričajte sami DAOTfll BAR TRGOVIAA LJUBLJANA - PROIZUODMJA - TRGOUINA - GOSTINSTUO - STORITUE MAJSTROVA 8, TEL. 067/41 410 Pri nakupu blaga, v vrednosti nad 3000 SLT, Vam nudimo možnost plačila na dva čeka ! ^WrVWr^ Hrpelje 24| ' ,Y\, f- 66240 KOZI* tel. fax: 066/8ll doma: 066/34-f" mm ,v im NATAŠA VALENČIČ, dipl.ing. x mcfcou luniii) BOCfiTC nncRnnto pri nfiKUPU nncj 5000 SIT !!! R ncpeiia a j % BISTRO "oVtA VRINI«* «ns vabi M žrebanje VSAK OAN MED 16 in 18 uro ! MOGOČE BO DANAŠNJI IZŽREBANI DATUM, VAŠ SREČNI DATUM !!! SILVESTER KMETEC PREŠERNOVA 23, 66250 IURSKA BISTRICA, TEL'067/8M61 ISODAVIČARSTVO JELŠANE d.o.o SADNE SIRUPE POMARANČA, MANGO, TROPIC, LIMONA, BOROVNICA, JELŠANKA (aromatizirani sirup) SIRUPE ZA GOSTINSKE AVTOMATE BREZALKOHOLNE GAZIRANE PIJAČE JELŠANE 14, 66250 ILBISTRICA BT IZDELAVA DROBNIH KOVINSKIH IZDELKOV 1 Ivanka in Franc MRŠNIK A. v* IZDELUJEMO vse vrste vijakov po vseh JUS-ih do 10 mm. Izdelujemo tudi lesne vjake. HRPELJE 28 a, 66240 KOZINA, TEL. 066/81-145 SOUVCNIR IURSKA BISTRICA Tomažič Darinka Cenjeni kupci I Obveščamo vas, da bo v trgovini SOUVENIR-na Plaču, potekala od 22.6.92 do 18.9.92 prodaja šolskih potrebščin za vse razrede osnovnih šol v akciji modri in zeleni KOTIČEK. Poleg tega programa vam bomo ponudili vse šolske potrebščine po zelo ugodnih cenah. TRG M. TITA 7, TEL. 067/81-070 JCOflJEREJfl /r\V PlfGflRGJEREJfl mmmf GOVEDOREJCI CE)®-^/©©-^©© BRANKO MAVRIČ, HRUŠICA 77a, PODGRAD VABIMO VAS NA TURISTIČNO JAHANJE KELTOM in OSTALIH IEAKV ^ IZKORISTITE PRILOŽNOST NAKUPA JL BREZ PROMETNEGA DAVKA DO 31.06 fflB TP ni VRATA, OKAA. POIKAA. VCRAADC IA VCTROIOVE PO KOAKURCAČAIH CCAAH IZ UVOZCAIH mATiRIABOV Z CAOICTAO GARAACIJO ! VRHOVEC PETER BRZOVliKR To ffEŽRRR TEK. 067/72-474. 67-64S Podbeže 39, Ilirska Bistrica,1 TEL 067/82 402 UGODEN NAKUP: - GRADBENEGA MATERIALA - VODO INŠTALACIJSKEGA MATERIALA - KOMBINIRANIH ŠTEDILNIKOV ZA ETAŽNO OGREVANJE - MAT. ZA CENTRALNO OGREVANJE - KERAMIKE IN SANITARNE KERAMIKE PONUDBA MESECA: - Izolacijski material: - VOBITEKT SV3 - STREŠNA LEPENKA LEPILO ZA KERAMIKO FUGIRNA MASA IZDELUJEMO: garažna vrata, protipožarna vrata, ograje, cisterne po naročilu, Nudimo tudi ključavničarske usluge po naročilu kupca NOVO NOVO NOVO NOVO | UNIVERZALNA PRIKOLICA GP 450 KLJUČAVNIČARSTVO VALTER KREBELJ Kal £-<*. Rivlca *«l. o*;r/si-2«s «1*1 »Km raMr« U mesecu Junija nudimo popust pri izdelavi garažnih vrat ITALIJA-AVTRIJA-SLOVENIJA vse svoje člane, da se udeležijo turističnega rally-ja, ki bo potekal dne 21.06.1992 in bo vseboval spretnostno in orientacijsko vožnjo. Po tekmovanju organizirano kosilo in podelitev nagrad. Vse informacije dobite na telefonu: 067/41-317 IZDELOVANJE IGRAČ IN DRUGE TEKSTILNE GALANTERIJE # Dejan Mezgec !/ m, HRUŠICA 43, 66244 PODGRAD PRIZMA Podjetje za proizvodnjo, prodajol uvoz in izvoz lesnih izdelkov, d/ direktor Stane ŽUŽEK Pivka, Snežniška 34, I? Jel. 067/51-651, 51-646, fax: 067/51-65) PASIVNA FIZIOTERAPIJA NUDIMO RAZNOVRSTNE USLUGE: * strokovna svetovanja pri notrarf" in pljučnih boleznih * masaža stopal in telesa , * uravnavanje telesne teže in A splošnega počutja * odpravljanje bolečin v hrbtenici * inhalacije in akupresura proti bolečinam, kašlju, glavobolom josip udovič ggg%i;SSi?>,t .TROSKA kozmetika ; »froŠKO SPODNJE PSWg PROJINf Podjetje za gradbeni inženiring > in promet z nepremičninami d.o.o. ijj Prešernova 6, II. Bistrica, telefon: 067/81v. j 'ftviifeai . .... -, PODJETJE OPRAVUA VSE STORI ■ P. 'v:,.;.,.:., V ZVEZI Z PROMETOM £ ■ IN NAJEMOM NEPREMIČNIN, j PRODAJAMO: ti v. Pritličje stanovanjske hiše s funkcionalnim zemljiščei’« možnost ureditve lokala. ^ Manjšo zazidljivo parcelo . v KO Gornji Zemon. Vikend v okolici II. BistrK1 KUPUJEMO: j Novejše trosobno stanova«1 v Ilirski Bistrici. EPODSEUCD^JESn CE)CErEUŠi©n VREDS9K: RAST tel. 067/81-684 24 'ZIN ;/8l 3/ VIDECVILiVTEKA MESECU JUNIJU VAM PO UGODNI CENI JMO VIDEOKASETE Z NASLEDNJIMI POSNETKI: SVETO OBHAJILO (1990, 91, 92) •£ ILIRSKA BISTRICA |U SVETA BIRMA (1991) ILIRSKA BISTRICA AJU11 ?5oiutc ^"O | PODGRAJE' 1] PLESNI NASTOPI PLESNE ŠOLE URŠKA !i 8 mT/m-um trgovina TRGOVINA S TEKSTILOM ZA MLADE IN MANJ MLADE 0i>na ponudba MODNIH OBLAČIL po ZELO UGODNIH CENAH ^ORČIČEVA 9, IL.BISTRICA, TEL. B1-443 d ;PLACU 5, ILIRSKA BISTRICA NI VSEENO KAKŠNA ^KOJPMHODNOST BISTRICE, SE VČLANIJO V NAŠ KLUB. PRIZADEVALI SI BOMO ^TRITI KULTURNE DEJAVNOSTI V NAŠI OBČINI. i^ESTHA mmmm LfOLETMEGA MAGA iznebi« cmm VSAK DAN VAM NUDIMO: 1 1 1 T. trg 8. tel. 067/81-746 t A ^5®7/85-169 k RNA DODIČ Vlado Dodič RAČIČE 4 66244 PODGRAD Ml« smm am® m m montaža in popravila opreme v gostinskih in trgovskih lokalih ter gospodinjstvih Janko Kolenc Rozmanova 45, ILBistrica, tel.: 067/82 420 ■ ■■ ■ ■■ ■ ■ KAMNOSEŠTVO IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, VAZ, STOPNIC, POLIC, TLAKOV IN VSEH VRST KAMNITIH OBLOG EVGEN AVSEC TEL: (067) 51-282 TEL: (067) 51-615 KAL 22 66257 PIVKA AVTOSOLA Tečaj iz CPP prične v soboto 20. 6. 92 ob 10 uri HORTIKULTURNI INŽENIRING PROIZVODNJA IN TRGOVINA Urejamo okolje za vaie prijetnejše življenje OKREPCEVflIAlCA PERKIH) Brnitii in Aleksander Vsak dan, razen srede, vas bomo postregli z okusno domačo malico. otmčKVA as. H..MSTRICA. TEI.. o«7/as-o»s cSSv ^.lata) rilip.raj, ,«> DOMIKA PRODAJA ZLATIH IZDELKOV Izvajamo popravila vaših izdelkov in odkupujemo zlato VISLA. TC SOJBOT^K. H-13 flKflAUU 1(1 RflDIAUlI rCATHATORJI © DAVID ŠKRAB Gregorčičeva 13, 66250 II. Bistrica MBfl TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM KOLODVORSKA 17, PIVKA, TEL. 067/54-411 Bi nvrofCRvn m aflDOflMfiai mu Podgrad 3, PODGRAD, tel: 067/85-020 ^nn n Hip lili TRGOVINA s tekstilom Ugodna ponudba metražnega blaga in bižuterije (okraskov). MOŽNOST PLAČILA NA DVA OBROKA MOJCA JOUČ, ROZMANOVA 2, TEL. 067/82-078 liHt || Vida Kovačič REČICA 10, TEL. 067/82-459 V našem bifeju Vam nudimo vsakodnevne malice in tudi jedi po naročilu. Strežemo domača vina ! ims. umu DOLENje 2A, 66250 ILBISTRICA AMORTIZERJI MONROE ■ AVTOPLAŠČI AKUMULATORJI IN OSTALI DELI ZA AVTOMOBILE .RENAULT 4, GOLF SKODA in ZASTAVA VSAK DAN od 8-19, TEL. 067/88-031 KRISTAL PARFUMERIJA ZLATO in SREBRO ROČNE URE BEKTON "GUMB" BATERIJE ODKUP ZLATA FILMI (067) _______ 81-315 NASPROTI TRGOVINE S POHIŠTVOM'1 m mmm mnmmi Vekoslav SMRDEL STCKIflRSTTO Nudimo vse vrste zasteklitev Velika izbira uvoženih ornamentnih stekel Uokvirjanje slik 66257 Pivka, Kal 36, tel. 067/51-709 sadJE IN ZELENJAVA pla< J J v. GODEC J riti nakupu mt 1000 sit DOHITI! POSmO NAGRAD« VSAK DAN od 8-19 , SOBOTA od 8-13 ure TEL: 067/81-664 KOZme-ricsni smonl Majda ŽUŽEK * med.sestra, kozmetičarka * nega obraza in dekolteja * zdravljenje aken z lipozomi * odstranjevanje celulitisa * električno odstranjevanje dlak * depilacija nog * bio - savna V.D, od 9.-16. ure Pivka, Snežniška 34. tel. 067/51-646 SOB,NED,PON zaprto SILVA ŠAJN BAZOVIŠKA 3 TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM V MESECU JUNIJU OTVORITVENE CENE NAŠIH IZDELKOV Y.D. 7.-19. flEDEUA 8.-10. vie GAJUR DEMIRI Vflfll AUDI SLADOLED SADNO KUPO BANANA SPLIT stop 6-23h CANKARJEVA 35, IL.BISTRICA, TEL. 067/81-518 SdlFMlg PGlMiMOlH] ETGmSdV o p o O/kor to m/o mojrirevo 17 Ilir/ko Bi/tric«. (el. 067/82-101 □ T 5 = = S- z mešnnim isuioom Hrušica 46, 66244 PODGRAD, TEL. 067/85-243 K OVA C TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM ZRiODRJI POROBBa TESTENINE ŽABA (UVOZ) OLJE ZVEZDA TRAVARIOA HA1USKA VINO S5IEDEREVKA SIRUPI FKUCTAL JOLANDA SUVEC, KNEŽAK 132A, TEL 067/84-165 C^etRcmrm Sitva ] - Povejte nam, prosim, nad ka vsebinami te nove vrste pedagoginj se predvsem navdušili? Gospa Knlebe, dolgoletna waldo| vzgojiteljica, nam je posredovala svojih znanj in izkušenj glede otrok. Moto prvih sedem let življenj glasi: SVET JE DOBER. Pritegnile' naslednje vsebine: likovna te| (igranje z barvo v mokro pod modeliranje s čebeljim vo^ lutkovne pravljice (lutke izdela naravnih materialov vzgojiteljice evritmlja ter dejstvo, da je s sodelo s starši zelo močno. Z glino do okrasnih in uporabnih predmetov in zdravja LONČARSKA DELAVNICA Čeprav je v naših krajih kar nekaj nahajališč , pa kolikor vemo lončarska obrt pri nas nima posebne tradicije. Glino so pred leti kopali le za potrebe opekarske industrije na Mali Bukovici in v Obrovem. METKA KREBELJ (Gabrje, št.5) je morda to tradicijo “začela'1. Končala je srednjo oblikovalno šolo, tečaj pri umetnici Dubravki Urban ter opravila prakso v Libojah. V letošnjih zimskih počitnicah je v sodelovanju z osnovnima šolama iz Ilirske Bistrice in Jelšan organizirala lončarsko delavnico. Obiskovalo jo je trinajst učencev od prvega do sedmega razreda. Program je bil sestavljen iz spoznavanja raznih lončarskih tehnik: figuralike, dela na lončarskem vretenu, oblikovanja s kačami in ploščami, engobiranja (barvanja gline z naravnimi pigmenti), tehnologije sušenja in žganja, na prihodnjih delavnicah pa bodo mali lončarji svoje izdelke tudi glazirali. To pomlad se je lončarskih spretnosti naučilo še nekaj otrok in vzgojiteljic iz bistriškega vrtca. V zadnjem času Metka pripravlja tudi glinene obloge za zdravljenje, v sklopu prireditve ŽIV ŽAV pa bo vodila lončarsko delavnico na prostem. Mladi lončarji sredi dela ROŽNIK V MKNŽ Pozdrav iz "Legla zla", minuli mesec manj aktivnega kot ponavadi. Koncertov sito občinstvo nas je trikrat bolj ali manj pustilo na cedilu, saj so gostilničarji veselo obratovali pozno v tople noči, ljudje pa so jim pustili toliko denarja, da so se potem pred klubom čudili našemu predrznemu zaračunavanju mitnine, s katero nastopajočim komaj povrnemo osnovne stroške. Med prvomajskimi prazniki smo že ne-vem-katerikrat slišali istrsko rock atrakcijo The Spoons; njihov program je bil sestavljen pretežno iz neznanih novejših pesmi, kf kljub dobri volji pevca niso mogle mačkaste publike zazibati več kot za 18 stopinj. Teden pozneje so se nam prvič predstavili anonimni Garage monsters, mlada zasedba iz Zagreba, ki je Imela neprijetno dolžnost nastopiti pred polpraznim Klubom. Sodoben garažni hardcore, ki ga Izvajajo precej disciplinirano In zagreto, je dober razlog, da pridete in jih slišite na Istem mestu naslednjo sezono, če bodo živi In zdravi. Sredi meseca so na odru ružili veterani iz Metlike, Indust-bag, Izredno uigrana, energična in dinamična core- četverka plesnivih besedil In banalnega prepevčkanja, več kot toliko koncertov pa si nismo drznili prirediti. Če želite o vsem dogajanju pred vašim nosom še glasbene informacije, jim izvolite prisluhniti ob petkih ob 18.30 na Radiu Koper. Maja je k sreči šlo iz mode sračkanje po spomenikih, pa še Incidenti z zafrustriranimi občani so postali redkejši, tako da bomo sezono zakjučill boljše volje In z več veselja skušali poleti polepšati beznico. Zadnja dva koncerta do naslednjega šolskega leta (bo)sta nastop belgijske alter atrakcije Junkflsh In nizozemskih art rockovcev Trespassers W; slednje vam bomo najbrž (z enomesečno zamudo) podarili ob 25-letnici MKNŽja. Z željo, da bi bil člančič ob izidu še aktualen, vas pozdravlja samozvani klubski minister za Informiranje, Gregor Belušič. - Ali je možno, da bi ele1^ vvaldorfskega vrtca uvajali tudi v ^ naši občini? Mislim, da bi posamezne elemente^ uporabljala vsaka vzgojiteljic^ j-posebej zato, ker bi to osvežilo ^ skupini. Za waldorfski oddelek pa^ potrebna pobuda samih staršev. Vei - Ljudje, ki poznajo vvaldorfski vrt^h od daleč(npr. Iz časopisov), menNi otrok ne vzgaja za "ta" svet. Ali ste. kratkem siminarju uspeli prepT^®11 nasprotnem? “h 1 B vvdiuui 1 bitega vnca rp samostojen (ker veliko sam o«o vztrajen (ker se ponavljajo vsebin«« letne čase), ljubeč (ker je vz{Jc! miru, dobroti In ljubezni), po^l,*l, varen (ker je njegovo doživljanj®5 in okolja globoko), je umirjen (kef ve, kaj se bo dogajalo od dne od ure do ure), samozavesten (Jr vzgajan v spoštovanju), ni agresij ni nervozen (ker ga okolje n® Ki nasilno predčasno učenje, \ p doživlja vse preko lastne izkušnje) E Nam pa je veliko lažje avtoritativno, kot pa iti za 1 dolgotrajnim procesom odKrve posameznikove kreativnosti, urneVi vrednot in učenja demokracije. )|c - Ali nam lahko poveste, kaj 1 novem načinu vzgoje menij®11 sodelavke? rei Nekatere sodelavke se strinjajo Z Bi da waldorfski vrtec izredno P1 o' deluje na otroka (pred časom srfl^Ri pri nas priliko videti ta načl® 0rn Seveda mu nekateretudi nasprotji konec bi navrgla še misel Steinerja:"Vzgoja v obliki uČ®^0' otrokovega sedmega leta ni dob^' l°) To Dragica Prosen Ak Iški CERK fC 7 ii M KULTURAH j fstava v knjižnici « ROJAKU JANKU SNIGARJU PREj ^rl^iel "Maksa Samsa" Je na ogled jJmilva razstava oblačil in predmetov ,e9a rojaka, znanstvenika In gUjanista t antropologa JANKA san^IGARJa. Rojen Je bil leta 1883 v I^Jrebu, njegov oče pa Je bil rojen ^vem. Razstava bo odprta do 30.6.. ^lica in ZKO VABITA na srečanje s ;tric£T°ZARJEM GUČKOM, ki bo v ^dl in sliki predstavil našega rojaka ;fJka Benigarja. Srečanje bo v četrtek, Idnlja 1992 ob 19. url v hotelu Turist. te. . IN REZULTATI UČENCEV n i!v Kih osnovnih šol na in republiških ltc Kovanjih 3 ^AG0T|NA KETTEJA ILIRSKA ia ^ ^ r,glL^n^ina: Cankarjevo priznanje ^n^nčlfi' Wlo^ca Vrh’ Mateia Baša, Sonja tte >ri brhatl,ta: Vo9°vo priznanje ) Aleš Jagodnik, Mateja Hrvatin, ,e)eHrato*> Mojca Vrh, Sonja Valenčič, odo a, x GrošelJ n656rtG * Ja9°dnik' Mateja Hrvatin, go^l rošal| >ntčina: srebrno: Andrej Tomšič, J 9odnik, Jan Bratož, Damjan Ujčič ® c zlato: Andrej Tomšič ' ; uvrstitve na republiško CS^širnieijJan Brat0^’ Mateia Hrvatin> .ih^.^°ica Frank; 10. oz. 12. mesto eJ; ratož. Mojca Frank !IVAN BROZINA SLOVAN JELŠANE lKSnšči lC eia » na: 2,ato Cankarjevo priznanje Ana Reberc ( ha: zlato, Ana Reberc r*dfh,erC 2a odlikah uspeh v vseh Prejela "zlato petico". ^ RlJDOLF UKOVIČ PODGRAD n fco-^G81 Vegovo Priznanje jjl ‘ Gregor Barba, Špela Štun (IfilJa (.ri^ov * uvrstltve na republiško ^Sto) an*e: Matej Rolih, Špela Štunf (7. tone Tomšič knežak na republiško uvrstitev ne ^ nle: Marjetka Šajn . Iški v4 °stallh šol bomo objavili v J K številki Snežnika. Literatura, glasba in igra LITERATI NA PREMU Združenje književnikov Primkorske In bistriška ZKO pripravljata 6. "Premska srečanja". Literati, jezikoslovci in številni gostje se bodo na Premskem gradu zbrali v nedeljo, 28. junija. Dopoldanski del prireditve (od 10. ure dalje) bodo namenili resnejšim literarnim temam (referatom). Ob 15. uri bo srečanje mladih primorskih pesnikov in pisateljev tri ure kasneje pa se bo začel večer poezije, glasbe in igre. Organizatorja se trudita, da bi na popoldanski manj ekskluzivni del prireditve privabila čim širši krog ljudi. Tako bo letos gledališče iz Povirja uprizorilo bistriški publiki že poznano komedijo "Poštena deklica", ki jo je režiral Aleksij Pregare iz Trsta. Na Prem bo tega dne (brezplačno) vozil avtobus. TURISTIČNA AGENCIJA SLAVNIK 0 ILIRSKA BISTRICA 0 KOPALNI AVTOBUS VSAK TOREK, ČETRTEK, SOBOTO IN NEDELJO OD 27. 6. 92 DALJE TEČAJ ANGLEŠČINE V TUJINI POČETMCE 92 MORJE, ZDRAVILIŠČA, KMEČKI TURIZEM 49» Vse informacije v TA II.Bistrica ^ ali na telefon : 81-055, 41-720 NAŠE DOMAČE PUBLIKACIJE Literarno društvo Ilirska Bistrica je izdalo dve pesniški zbirki: - Ana Ivančič: Čas besede, besede časa - I. Spetič - Magajna, A. Šestan, I. Saračevič: Nekoliko poetična vlakna, ter četrto številko društvenega glasila "Stopinje". Dobite jih v knjižnici Makse Samsa na Plaču in na sedežu ZKO v Sokolskem domu. TRNOVO BISTRICA STOJNICA PRI BLAGOVNICI GROimii PRODAJI) >Gnmo NOVOSTI V KNJIŽNICI MAKSE SAMSA: Socialna psihologija (Nastran), Ekonomika poslovanja za inženirje (Mihelčič), Kako sem premagal raka (Gabre), Mediji In demokracija (Keane), Socialna filozofija (FINK), Čas televizije (Luthar), Slovenski avtoportreti (Puhar), Duševna vitalnost in čilost (Raber), Ustvarjalnost in poslovna uspešnost (Goman),Učinkovito ocenjevanje storilnosti (Maddux), Oblikovanje teama (Maddux), Poverjanje nalog za boljši uspeh (Maddux), Priročnik za delo direktorja (Karlovslk), Priročnik za zunanjo trgovino (Romih), Čarovnije za male in velike, Leteči medvedki , Raziskovalec ledene dobe (časovni stroj), Korenčkov palček (Makarovič). BRONX, ROMANTIKA ild. Prešernova ulica. Ena najbolj znanih četrti našega mesta - lahko bi skorajda rekli ponos, saj je redko videti tako uspešno prepletanje mestnega ambienta z naravo. Spomnimo se samo krasne arhitekture - živopisanih bivalnih škatel v enkratnem socrealističnem slogu prejšnjih desetletij s prostornimi balkoni, kjer se na površini 1x2 m lahko sončite, sušite perilo, Imate dve anteni (pa še satelitski "krožnik"). Nekoliko bolj iznajdljivi In bolj po japonsko organizirani pa celo lahko gojijo drevesa - bonsaie. Celo pravi kopalni bazen sem opazil (zdaj, ko je Opatija tako daleč). Pa to ni glavna kvaliteta ulice prijaznih ljudi: povezavo z naravnim okoljem prispevajo predvsem zelenice, ki so tako lepo prepletene s parkirišči, da pravzaprav niti ne veste, kje je travnik, kje pa je prostor za pločevino, imenovano avtomobil. K pravemu operetnemu, rustikalnemu vzdušju prispevajo originalne drvarnice, skladovnice drv za približno tri leta uporabe In podobno. Zares lesa ne manjka in kot vemo, je les plemenit material, ki ga je treba spoštovati (ostale predmete v tej "druščini" odmislite, saj bi v nasprotnem primeru lakho dobili vtis, da gre za kakšno skladišče z odpadnim materialom). Verjeli ali ne, to Idilično sliko je nekdo pred leti poskusil uničiti, saj je predlagal skupno centralno ogrevanje - za srečo mu to ni uspelo. Gremo naprej. Za lepoto ambienta odlično skrbijo prijetne garaže ob vodi. Res da se vam od dežja moker in nato spravljen avto suši v takem prostoru tri dni, a to nič ne de. Vse poplača eksotika, ki me spominja na cigansko malo v Čuprijl - tja so me pred mnogimi leti poslali služit vojsko • in ki je poudarjena s čudovito in koristno sivo barvo, ki ml je osebno zelo pri srcu, saj so psihologi ugotovili, da deluje celo bolj pomirjujoče kot zelena. Na drugi strani vode ob pošti so postavili nov spomenik. Najprej sem mislil, da so to odpadki opek, cementa in pločevine, pozneje pa sem se ovedel (spomnil sem se na pariški center Pompidou): to je spomenik, ki bi ga bilo potrebno zaščititi, sicer bo čez kako leto Izginil. Kakšna škoda bi to bila?! Kljub pozitivnemu odnosu bistriške (postojnske) pošte do kulture vseeno protestiram: ko smo proglasili suvereno državo RS , sem plačal račun za telefonske storitve (telefoniram veliko v sosednjo RH) 3.300 SLT, kar me je razbesnelo: naročnina 500 SLT - to je v redu, prometni davek 400 SLT - tudi OK, vendar cena impulzov: ena minuta pogovora z Reko 18 SLT - to ne bo šlo In zahtevam, da popravijo ceno na raven, ki velja za telefonske pogovore z ostalimi suverenimi državami, npr. Italijo. Prepričan sem, da se bodo po tem petetejevci kmalu poboljšali In tako postali pravi patrioti. Prihodnji telefonski račun, ki ga pričakujem, je vsaj 5.000 SLT. (Kaj bo ostalo za hrano, ni važno, saj sem itak predebel). URE PRAVLJIC Vsak četrtek ob 10. uri se v knjižnici Makse Samsa zbere skupinica otrok, ki posluša in podoživlja pripovedi o dogodivščinah pravljičnih junakov. Se še spominjate štorije Arta Buchvvalda o Newyorčanih, ki so šli v naravo na izlet in jim je ob izstopu na cilju vsem postalo slabo? Šofer avtobusa je vedel, za kaj gre, izletnike je enega za drugim postavil pred "auspuh", prižgal motor in že so se nadihali "domačega" zraka in si takoj opomogli. Takoj po tej prvi pomoči so se odpeljali nazaj v mesto in vse je bilo v najlepšem redu. Meni se je godilo podobno. Z mojim zdravjem nekaj ni bilo v redu. Kljub nasvetom domačih zdravnikov in izolskega dr. Valentina (čeprav že celo večnost živi v Kopru, je zaprisežen Bističan) ni šlo in ni šlo. Šele ko sem začel jesti solato iz našega vrtca (ob cesti pod kinom), mi je bilo bolje. Takoj sem ugotovil podobnost z zgoraj opisanim primerom: škodila ml je hrana, ker v njaj ni bilo dovolj svinca in ostalih blagodejnih snovi, ki jih puščajo izpušni plini avtomobilov in se lepo usedejo na rastlinje v našem vrtičku. Ko sem pojedel radič "primo taljo", sem dobil primerno dozo Pb in zdravje je spet tu. Apeliram na vse avtomobiliste, da čimveč vozijo po naši ulici (spodnji del Prešernove) in ne od kina naprej. Hitrost vožnje ni bistvena, saj imajo otroci odlično prometno vzgojo. Seveda je potreben močan pritisk na plin, saj s tem kvaliteto vrtnin močno povečajo. Nadaljevanje prihodnjič Dimitrij Bonano V Podgradu, 7. junija 11. REVIJA OBČINSKIH PEVSKIH ZBOROV Bistriška ZKO In Kulturno društvo Podgrad sta bila organizatorja že tradicionalnega srečanja domačih In gostujočih pevskih zborov. Prireditev je bila že tretjič zapovrstjo v Podgradu, na kar smo vaščani, zlasti pa soorganizatorji, nadvse ponosni. Nekoliko nam jo je zagodlo le slabo vreme, zato smo prireditev Izpeljali v telovadnici osnovne šole in ne, kot je že v navadi, na idiličnem prostoru pod lipo. Obiskovalci (kljub slabemu vremenu se jih je nabralo kar precej) smo z nestrpnostjo pričakovali nastope posameznih zborov, saj je to za nas eno izmed lepših doživetij v letu. Predstavilo se nam je šest zborov. Ne želim ocenjevati kvalitete izvajalcev, saj za to nisem poklican, rad bi le izrazil svoje občutke in občutke poslušalcev. Ganila nas je zavzetost, da ne rečem kar profesionalnost nastopajočih. Potrdil se je Izrek, da pesem iz srca do srca seže, kar je dokazala topla zahvala vsakemu zboru za poklonjeno melodijo. Na reviji so nastopali: Komorni dekliški PZ iz II. Bistrice, Fantje in možje iz V. Bukovice, Cerkveni MPZ Iz Podgrada, MPZ upokojencev Iz II. Bistrice, MPZ Maestral iz Kopra in MPZ Dragotin Kette Iz II. Bistrice. Naj ml ne bo šteto v zlo, da kot domačin izrazim še zadovoljstvo nad uspehom domačega zbora, ki je v letu dni dosegel lep napredek, njihovo petje je bilo ubrano, izvedba pa solidna. Vaja dela mojstra. Izviren in enkraten je bil nastop fantov in mož z Velike Bukovice, saj so nam s svojim Izvajanjem pričarali morda že davno pozabljeno "...nocoj je en lep večer", Iz časov ko je fantovska pesem izvenela pozno v noč. Kaj naj zapišem za konec? Spoštovane pevke in pevci, cenjeni zborovodje, hvala za prijetne trenutke in, kot smo vas pozdravili ob koncu prireditve, nasvidenje prihodnje leto! Frane Gombač ŠPORTOM M Pogovor z Andražem Čeligojem USPEŠEN LOKOSTRELEC ANDRAŽ ČELIGOJ je dijak 4. letnika Gimnazije Srečka Kosovela v Sežani. Z njim sem se pogovarjala o njegovi prostočasni dejavnosti, lokostrelstvu, v katerem je v zadnjem času dosegel nekaj dobrih uspehov. - Pred mesecem dni si na nekem turnirju zasedel peto mesto. Povej nam nekaj o tej tekmi. To je bil eden močnejših turnirjev v svetu. Potekal je med 15. in 17. majem v italijanskem Trentu. Na tekmovanju - ta vrsta tekme se Imenuje PITA - je sodelovalo 150 tekmovalcev s celega sveta. Sam sem tekmoval v compound kategoriji in zasedel peto mesto med 15 konkurenti, med katerimi sta bila še dva Slovenca. Ostalih sedem Slovencev Je tekmovalo v freestyle kategoriji. Naj pojasnim še to: compound kategorija je streljanje z loki s škripci, freestyle pa je streljanje z navadnim lokom. Slovenci smo bili v središču pozornosti. To je bilo prvo večje tekmovanje, ki sem se ga udeležil. Spoznal sem veliko prijateljev, največje “tace" pa so Avstralci. - Kakšni so sicer tvoji lokostrelski rezultati? Z lokom streljam od začetka leta 1991. Lani spomladi sem bil mladinski republiški prvak v arrovvheadu; tekmovanje je bilo v Postojni. Preprosto povedano je to vrsta tekme, ko hodiš po gozdu in polju (hunter and field) in streljaš v 24 “znanih" In 24 "neznanih' tarč. 'Neznana" tarča pomeni, da moraš sam oceniti razdaljo do nje, upoštevati naklon, svetlobo, konfiguracijo terena... V bivši Jugoslaviji sem bil državni prvak FITA (na Jesenicah), oktobra 1991 pa slovenski državni prvak v amerlcan roundu. To je tekma za začetnike, ko se strelja v tarčo v razdaljah 60, 50, 40...metrov. Letos sem v članski konkurenci v državni reprezentanci. Uvrstil sem se v širši izbor za svetovno prvenstvo, za katerega smo se pripravljali v Bohinju. - Kako ste lokostrelci v Ilirski Bistrici organizirani? Prvi bistriški lokostrelci so izšli iz taborniških vrst, kjer je lokostrelstvo ena od disciplin taborniškega mnogoboja. Poskus, da bi ustanovili klub lokostrelcev v Podgori, ni uspel, bistriški lokostrelski klub pa je - naj tako rečem -v ustanavljanju. Na osnovni šoli deluje lokostrelski krožek, še kakih deset pa nas je, ki se redno udeležujemo treningov. Poleti treniramo na Črnih njivah, pozimi pa v telovadnici. Loke pa Ima doma še precej Bistričanov. • Kdo pa je tvoj trener in od kod denar za opremo in tekmovanja? Moj prvi In sedanji učitelj je STANE NATLAČEN iz Postojne, na pripravah v Bohinju pa sta bila moja trenerja Kamničan Frenk Vengušt in Ljubljančan Brane Štefančič. S stroški pa je tako: največ jih krijem sam oziroma starši; pot v Italijo sem si plačal sam. Če bi bil Izbran za svetovno prvenstvo v Maastrichtu, bi moral zbrati približno tisoč mark, tako da bi moral najti sponzorja. Lok mi je izdelal trener, v enem letu sem menjal tri loke, v Italiji mi je en lok razneslo. Pravzaprav pa je sam lok še najcenejši, veliko dražji so merilne naprave, stabilizatorji in puščice. - Kakšna osebnost je dober lokostrelec? Pomembna je dobra telesna pripravljenost - zlasti hrbtenice In nog -še bolj pomembna pa je psihična vzdržljivost. So dnevi, ko tl gre, In dnevi, ko tl ne gre. Dober lokostrelec se od slabega loči po sposobnosti samoobvladovanja. Za tovrstno vzdržljivost si pomagamo z avtogenim treningom in podobnimi metodami. Dragica Prosen V Podgradu tabornišvo ponovno zaživelo NAŠA JE DRUŽINICA Po dolgih letih se je v Podgradu ponovno prebudilo taborništvo. Naša enota se imenuje Stari grad in spada v odred Snežniških ruševcev Ilirska Bistrica. Z delom smo začeli oktobra 91. V taborniško enoto je vključenih enajst MČ in pet GG. Taborniki se enkrat tedensko srečujemo na sestankih, na katerih osvajamo taborniški program, določen na taborniški skupščini Zveze tabornikov Slovenije v Ljubljani. Predstavili pa smo se tudi našim staršem z nastopi, recitacijami, modnimi revijami, ogledom videokaset, na katerih smo mi sami... Naša mlada enota se je udeležila zimskega vzpona na Snežnik, zelo uspešno smo sodelovali tudi na področnem mnogoboju. Program dela do konca leta obsega enodnevna bivakiranja; osvajanje taborniških veščin; organiziranje prireditev, kot so npr. nastopi ob tabornih ognjih; sodelovanje s starši, izleti, delovne akcije In še in še... Kot vodnica sem zadovoljna z navdušenjem mladih tabornikov, prepričana pa sem, da se bo naša za sedaj majhna družinica povečala. Svojim varovancem želim še veliko uspehov pri delu In na tekmovanjih. Mojca Smajila MALI OGLASI Naročila za male oglase sprejemamo po posti na naslov: RAST- Prešernova 26 66250, Ilirska Bistrica, najkasneje do petega v mesecu. Poleg tiskanega besedila Je potrebno predložni tudi fotokopijo nakazila na Ž.R 52210-621-2010 05-1201115-499226 Cena malega oglasa do dvajset besed znaša 150 SLT. mnu oftuii TEL. 067/814)94 REZULTATI KARATE: VOJKA ŠESTAN, članica Karate kluba II. Bistrica, slovenska državna reprezentantka, je v soboto 30. maja nastopila na Odprtem mednarodnem turnirju v Murski Soboti. V močni konkurenci petih državnih reprezentanc in dveh mestnih ekip je zasedla 1. mesto In tako potrdila upravičenost nastopa v reprezentanci. ALPINIZEM; Alovenski alpinistični odpravi v Himalajo, točnjeje BOJANU POČKARJU s Prema in VANJI FURLANU ni uspelo osvojiti še nepreplezane stene na Vzhodni vrh Kumbhakarne (Jannuja). Tudi v tem drugem poizkusu jima je vreme preprečilo enkraten podvig, da bi preplezala ekstremno, dvatisočmetrsko steno in kot prva alpinista stopila na vrh, visok 7468metrov. Odnehati sta morala le 300 metrov pod vrhom in se nato vrniti v bazo. BALINANJE: Občinska balinarska zveza in BK Termotehnika sta v nedeljo, 7. junija 1992 organizirala balinarski turnir dvojk - kvalifikacije za državno prvenstvo. Izmed 16 nastopajočih se je na nadaljnje tekmovanje uvrstilo naslednjih osem ekip: BK Termotehnika II. Bistrica, BK Železničar in Sovič iz Postojne. BK SGP Nova Gorica, BK Hrast Kobjeglava, BK Skala I. in II. iz Sežane in BK Košana. ŠOLSKI ŠPORT: Učenci osnovnih šol so 25. maja nastopili na območnem Atletskem pionirskem pokalu (mlajši In starejši pionirji in pionirke) v Postojni. Okrnjena ekipa dvajsetih tekmovalcev je dosegla naslednje boljše uvrstitve: 1. mesto: SIMON KERMA lOOOm (SPI); 2. mesto: TIHOMIR STRAJNIČ 60 m (MPI), MOJCA TONO 600 m (MPE); 3. mesto: ANDREJA MARTINČIČ višina (MPE), GORAZD BRNE VIŠINA (spi). TIHOMIR STRAJNIČ se je s časom 8,0 sek na 60 m uvrstil na Državno prvenstvo osnovnih šol (med 15 najboljših). Dne 27. maja 1992 so v Postojni prvič nastopili tudi učenci 3. In 4. razredov na ATLETSKEM TROBOJU. Učenka NASTJA ZIRNSTEIN Je prepričljivo zmagala med dekleti s skupnim seštevkom 1070 točk ‘posamezni rezultati: 60 m 9,0 sek, met žogice 250 gramov 28,8)m in skok v daljino 435 cm). S tem seštevkom točk Ima velike možnosti, da nastopi na državnem prvenstvu med 30 najboljšimi, na katerem je dosegel odlično 3. mesto. Zdravko Debevc PLANINSKO DRUŠTVO VABI V GORE PLANINSKO DRUŠTVO VABI V GORE: 21. junija: NA BEGUNJŠČICO (8. srečanje s člani PD Platak Rijeka, SPD Trst, OPD Koper. Izlet vodi Duška Cerjak 25. do 28. Junija: ČEZ POHORJE PO TRANSVERZALI, izlet vodi Marjan Kotnik 11. DO 12. julija: NA KRN Iz Lepene Izlet vodita Hinko Poročnik In Andrej Škrabonje TABORNIŠKI MNOGOBOJ Taborniškega mnogoboja , ki so g> maja organizirali bistriški taborniki, udeležilo 11 ekip medvedkov in če»]j iz Cerknice, Marezig, Podgrada In II Bistrice. V dveh kategorijah sta znv domači ekipi v kategoriji enajstleti|-pa Cerkničani. ^ STOJNICA: OTROCI BISTRICE M PRIJATELJEM IZ BIH 23. maja popoldne so na parki prostoru pred Blagovnico člani D< prijateljev mladine zbirali IS barvice, slikanice... Dragocena f (In kar dosti se Je Je nabralo) Je razpolago otrokom v vrtcu in šoli,1 organizirana v begunskem centru. ROJSTVA, POROKE, SMRTI V maju 1992 se je rodilo 10 otrok' Bistričanov; večno zvestobo ^ obljubila dva para, preminulo p3 prebivalcev občine. (Na bistf1 matičnem uradu ne vodijo evi( porok, sklenjenih v drugih občinah OPOMBA UREDNI^ Prejeli smo pismo bralca v ^ Klubom Hodnikov mlin oi galerijo, ker pa je pismo ar\0f ga nismo objavili. Avtorji piseitf ostanejo anonimni v časopisu, ^ morajo uredništvu prej sporočit* pol^ sisnEasanuK Ustanovitulj: Bori slav Zejnulovič lzdajatelj:GRAFIČNI ATEUE Gl. in odg. ur.:Borislav ZejnuloviC Uredništvoilvko Spetič (predsednik)1 Franc Gombač, Sergij Siene, Estef Mršnik, Stojan Šestan, Adam Šis^ Dragica Prosen Naslov uredništvadlirska Bistrica Bazoviška 40, tel.,fax:067/81 297 Tisk:Grafični atelje Naklada:2000 izvodov, časopis je brezplačen ________________________> Zi pl (k d< N; Zc to nc de transport ilirska bis*' TOKIS