Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sreda & avgusta 1934
Stev. 178 Let* V,ii'
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak ggn ob 16. uri / Velja mesečno prejemar v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprei^ma tudi oglasni oddelek ..Jutrn" v»Ljublian; / PoStnl čekovn'1 račun 5^. 11.409
V*
.JUTRA
Finančna
'*riza Italije
Ugledni pariški dnevnik »Potit Pa-, r i s i e n e« je ugotovil nedavno v svojem uvodniku, da je ves italijanski fašizem samo lažni videz, za katerim se skriva jalova praznina. Veliko napihovanje je njegova zunanja politika, še večje pa nje govo državno gospodarstvo, V drugem pariškem listu, v »E r e N o -u v e 11 e« je pa, kakor smo poročali včeraj, napisal Gabriott članek, v katerem je zelo temeljito in na podlagi točnih številk obrazložil gospodarski položaj fašistične Italije. Njegova izvajanja, ki so vseskozi stvarna in objektivna, izzvenevajo v napoved neizogibnega finančnega in s tem seveda tudi vsesplošnega gospodarskega poloma. Številke, ki jih navaja Gabriott, so naravnost strašne. Pomislimo samo, da je fašizem v letih dosedanjega vladanja zapravil tri četrtine ita-lianskega državnega premoženja in troši tudi od rednih letnih dohodkov celokupnega italijanskega naroda za državni in za samoupravne proračune skoraj polovico. Dejansko pomeni to, da mora ves italijanski narod dati vsako leto državi skoraj polovico vsega svojega zaslužka! Takih davkov in posrednih davčnih dajatev novejša zgodovina Evrope gotovo ne pozna.
Da kriza, ki stopa sedaj s tako neizprosnostjo na plan, ni produkt zadnjih trenutkov fašističnega gospodarstva, je pač razumljivo. Pripravljala se je že vse od Mussolinijevega pohoda na Rim, in kdor je znal opazovati, je moral vedeti že davno, kaj se bo prej ali slej zgodilo. Fašizem je živel preko finančnih možnosti Italije!! Ogromne in neprestane parade, drage ekspedicije (letal itd.), pustolov ščine v Libiji, politične avanture v Albaniji, Bolgariji, Madžarski in nazadnje v Avstriji, vse to je stalo težke milijarde, prineslo pa ni absolutno ničesar, niti ne moralnih sadov, ki bi vsaj nekako odtehtali finančne žrtve. Vsem« temu so se pridružili ogromni stroški za vzdrževanje aparata fašistične stranke, ki se plačuje iz javnih sredstev. Tu ne mislimo samo fašistične milice, ampak tudi vse drage fašistične formacije in instance. Naravnost silni so bili in so nadalje izdatki za vojsko, utrjevalna dela, ki so potrebna samo v strateglčne namene. Nadaljnje milijarde so šle v vojne ladje in vojna letala. Nazadnje pa moramo k vsemu temu prišteti še vsote, ki jih je Italija morala izdati za svoje pasivne nove postojanke Trst, Pulj, Reko in Zadar, za otniljevanje bede splošne krize, za brezposelne, ki jih je že sedaj čez en milijon itd.
Ce bi sešteli samo izdatke za naše nesrečno Primore (od katerih pa ono samo ali vgaj slovensko prebivalstvo ni imelo nobenega haska, marveč še celo škodo) bi že ti predstavljali ogromno število milijonov. Italija je v času fašizma zgradila samo na našem Primorskem več vojašnic, kot jih Ima skoraj Jugoslavija. Mimo tega je zgradila ogromne utrdbe na Nanosu, Javorniku, Snežniku In drugod, preuredila v vojaške namene vse ceste in železnice, zgradila na stotine kilometrov novih strateških cest ob vseh mejah itd. Naposled je pu zgradila še celo vrš to letalskih oporišč v Pulju, Trstu, Vipavi, Gorici itd. Položaj v obmejnem ozemlju je tak, da je ponekod več uniformirancev kakor civilistov. Pri vsem tem pa niti nismo upoštevali stroškov, ki nastajajo zaradi političnih preganjanj naših ljudi in italijanskih protifašistov. Iz vsega tega sledi, da Je fašistični režim v
Val odpora proti Mussoliniju
Senzacionalna poročila švicarskih istov - Kdor se slepo ne strinja z ducesem fe neusm£l'eno odstranjen - Odpor v faš zrnu vedno ve:|i
Z0RICH, 8. avgusta. Aretacija Ar-plnattija je vzbudila med svemi fašističnimi voditelji veliko vznemirjenje. Podrobnosti o tej aferi se pa morejo izvedeti le indirektno, ker je v Italiji uvedena najstrožja cenzura tudi nad telefonom in pisemsko pošto. Največ podrobnosti so švicarski listi izvedeli od samih fašističnih funkcionarjev, ki so te dni pribežali v Švico in pripovedujejo. da je v vrstah fašistično stranke nastalo veliko nezaupanje tiapram politiki režima. Neuspehi v zunanji politiki, obupno finančno in gospodarsko stanje in persekviranje it vzbudilo odpor celo pri članih direk-torija. Mussolini pa nastopa proti vsem brezobzirno in njegova tajna policija OVRA razvija tako aktivnost, da se ne čutijo varne niti najožji Mussolinijevi sodelavci.
Oni, k! postanejo kakorkoli Mussoliniju nevarni, se aretirajo in pošljejo v koniin&cijo ali pa se deportir&jo ter stavijo pod stalno poiicijsko nadzorstvo. Pri vseh i>fefek(un>h obstojajo pokrajinski odbori za konfinacije. Tako se postopa proti vsem, ki se ne
morejo obtožiti zaradi večjega prestopka, Y§i ostali pa pridejo pred posebni tribunal, ki dela tudi trajno in razpravlja tai.no. Odkar je postal Mus solinijev zet grof Ciano šel tiskovnega oddelka, se obsodbe in Imena obsojenih sploh več ne objavljajo. Režim imenuje preganjanje onih, ki slepo ne poslušajo Mussolinija »tiho likvidacijo« ali »selekcijo«. Tako so bili od-širanjeni Farinacci, ki se je pozneje zcoet rehabilitiral. Turatti, .ki je sedaj interniran na Rodosu, poslanec de Davida in fašistični publicist Mala-'iarta, sedaj pa še bivši podtajnk ministrstva notranjih zadev Arpinatti.
Arpinatti sam ni zakrivil nič takega, da bi mogel priti pred sodišče in »e bil zato samo konfiniran, dočim so bili njegovi prijatelji odstranjeni s svo jih položafev in bodo sledili njegovi usodi Ni pjj bi! Arpinatti nikak začetnik opozicije, ker ts ie obstoja ln je povsod zeip razširjena. Nezadovoljni so ceio člani fašističnega kv&drumvi-rate, Znano Je, da Je od lani omajan tudi Bajbov položaj. Ker je bil v Italiji preveč notntlaren, ?a ie Mussolini
poslal v Afriko. Neuspehi italijanske zunanje politike so napotili Balba, da j je odkrito nastopil proti Mussolinijevi I taktiki, Zatrjuje se, da je Balbo edini I človek v Italiji, ki si upa Mussoliniju j odkrito povedati svoje mnenje. Po zadnjem neuspehu je Balbo prišel v Rim in zahteval od Mussolinija, naj rekonstruira svojo vlado in vodstvo zunanje politike prepusti GramOju. Prav tako mu je svetoval, naj tudi pusti portfelje, ki si jih je pridržal in jih poveri strokovnjakom. Baje mu ie tudi priporočil, naj se vsaj za nekaj časa umakne v ozadje.
Mussolini tega seveda ni storil, ker hoče biti sam neomejeni gospodar Italije. Balbo se je po sporu z Mussolinijem vrnil v Tripolis, vendar pa mu je uspelo, da Mussolini ni zamenjal londonskega poslanika Grandija s svojim zer&m Cianom. Po vsem tem iz gledf.. da se fašistična opozicija pripravlja na odločilno akcijo, katere ne bo Mufih zaustaviti niti OVRA. Nevzdržni finančni položaj pospešuje delo opozicije In ker se stanje trajna slabša, se veča tudi moč odpora.
Posledice katastrofalne suše
ZDRUŽENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE PUSTOŠI DALJE STRAŠNA SUŠA. UKREPI OSREDNJE VLADE.
NEWyQRK, 8, avgusta. Strašna suša, ki pustoši Združene države Severne Amerike že več ko dva meseca, je napravila ogromno škodo, ki znaša več ko 500 milijonov dolarjev. Suša je prizadela 24 držav z okoli 27 milijoni prebivalcev. Najtežje je prizadeta Montana, skoraj ena ko pa tudi Sgverna in Južna Dakota. Vsi znaki kažejo, da je uničenih 6(1% pridelka. Da obvaruje pokrajine pred nadaljnjo škodo, je odredila osrednja vlada, da se vsak dan zakolje 200.000 glav živine. Me
so se pa, da se obvarujejo mesarji konkurence, ne sme prodati; pokupi ga vlada in razdeli med siromake. Po cenitvi se bo, če suše ne bo še konec, zaklalo 10 milijonov glav živine, kar pomeni četrtino vse živine, Ta ukrep je potreben zato, da se vsaj ostala lahko prehrani. Vlada je pa izdala tudi več ukrepov za pomoč farmarjem. Ustavila je vse nasilne dražbe za eno leto in bo odredila za larmerje tudi moratorij.
Smrtne obsodbe v Avstriji
DUNAJ, 8. avgusta. Vojaško sodišče, je obsodilo na smrt Ernesta Felkeja, ki je bil nato tudi obešen. Pod vislicami Je zaklical »Hell Hitler!« Nasprotno pa je predsednik pomilostil v Celovcu na smrt obsojenega Kostelnlka na IS let težke ječe.
Italija ograia pomorski sporazum
LONDON, 8. avgusta. V zvezi i vest* jo, da bo Japonska odpovedala washing-tonski pomorski dogovor, pravijo »Times«, da postajajo izsledi za pomorsko konferenco prihodnjega leta skrajno slabi. Največja težkoča bo japonska zahteva po pariteti z Arneži10 i*1 Anglijo. Vendar bi se tudi v tem vprašanju dala najti kakršnakoli rešitev, če ne bi Italija na?
povedovala gradnjo dveh novih linijskih ladij po 36.001) ton. Ako Italija ta načrt izvrši, potem je izključen vsak sporazum v vprašanju tonaže linijskih ladij. Posledica tega bo neomejeno tekmovanje v oboroževanje na morju.
VOLILNA AGITACIJA V NEMČIJI.
PARIZ, 8. avgusta, Francoski listi poročajo iz Berlina, da bo Gobbels takoj po Hindenburgovem pogrebu pričel veliko propagando za plebiscit 19. t, m. Po vsej Nemčiji bo postavljenih preko ?00.000 megafonov, ki bodo prenašali govore agl tatorjev.
POGROM V ALŽIRU-
PARIZ, 8. avgusta. V mestu Constan-tine v Alžiru so muslimani napadli Žide, jih 27 ubilj in več ko 30 ranili. Intervenirati je morala vojska, ki je zopet napravila red in mir.
SEJA FRANCOSKE VLADE.
PARIZ, 8. avgusta. Politični dogodki so napotili francosko vlado, da jc sklicala za petek nujno sejo. Glavni predmet seje bo razprava o dogodkih v Nemčiji in Avstriji. Splošno se zatrjuje, da je dejstvo, da je Avstrija poslala na Hindenburgov pogreb svojo posebno delegacijo, zadosten dokaz, da se razmere med Avstrijo in Nemčijo popravljajo. Nadalje bo vlada razpravljala o nemški politiki v Posarju
ANGLIJA IN EVROPA.
LONDON, 8. avgusta. Liberalec Herbert Samuel je imel govor, v katerem je dejal, da sme Anglija intervenirati v evropskih zadevah samo preko Društva narodov, sama pa se direktno v te zadeve ne sme vtikati.
HAITI SUVERENA DRŽAVA.
NEWYORK, 8. avgusta. Ameriška vojska je zapustila Port oi Prince na Haitiju in se vrnila domov. Ta’*o je po |9. letih okupacije dobila haitska država zopet popolno suverenost. Ob tej priliki so se izvršile po vsej državi velike svečanosti.
HINDENBURGOV PES.
NEUDECK, 8. avgusta. Volčjak maršala Hindenburga, ki je zadnjih 11 let vedno spremljal svojega gospodarja, je legel po maršalovi smrti k njegovi postelji, odklanjal vsako hrano in včeraj od žalosti poginil.
Italiji najdražji režim na svetu, in ni potem prav nič čudnega, če je požrl in še požira tako ogromne milijarde lir in ča morajo italijanski davkoplačevalci plačevati največje dnvke na svetu.
Finančna mprava države sl je doslej pomagala z vsemi mogočimi triki, da je vlekla poslovanje dalje in prikrivala ita* lijanom in ostalemu svetu dejanski položaj. Izdajale so se fingirane bilance, prenašala so se bremena z enih na druge
postavke, najemala so se notranja posojila. ki so se porabljala za plačevanje obresti starih, ali pa so se namesto obresti izplačevali enostavno boni itd. Iznajdljivost je bila pri teh manipulacijah naravnost neverjetna, a mogla je koristiti samo začasno, mogla je rešiti položaj samo trenutno in odgoditi katastrofo. Trajnega uspeha seveda ni mogla doseči in ga tudi nikoli ne bo. Nekoč bo prišel dan popolnega poloma in s tem najhrže tudi
konca fašizma! Nič ne de, če bodo Mussolini in njegovi sedaj morda še našli pla hto, s katero bodo prikrili svojo finančno gnilobo, izpod nje bo smrdelo dalje in o-kuževalo ozračje. Gospod Arpinatti in njegovi tovariši, ki sede sedaj v ječi. ker so to kritizirali, bodo našli milijone naslednikov. Vseh teh pa prav gotovo ne bo mogoče poslati v Internacijo na otoke.	-t.
Ul |Y iz dr ž iva /i
ELI A si ja I i c a^|
Dnevne vesti
Mali kazenski senat
Obsodba makolskih vlomilcev
Včeraj dopoldne je bila pred malim senatom ukajšnjega okrožnega sodišča razprava proti znanim makolskim vlomilcem. Na zatožni ‘klopi je sedelo 7 obtožencev, in sicer poglavarica vlomilske to'o: 411etna delavka Katarina Cverlino-va Makol, nadalje 221etni delavec Otmar Čagran in 231etni natakar Ernest Škrabi, oba s Pobrežja, 331etni ključavni čar Stanko Frfolja iz Gorice in 231etni brezposelni delavec Ivan Leskovar ter soobtoženci . kupci sumljivega blaga, krošnjar Peter Vujičič iz Pilatovcev, Pavel Pavič iz Draguševcev, Mija Brdar iz Kasta, Karl Matulan iz Dubrovnika in gostilničar Jakob Seifrid, obtoženi pa so bili še trije kupci, vendar ti niso prišli k razpravi in je bilo pri včerajšnji obravnavi postopanje proti njim izločeno.
Glavna obtoženka Katarina Cverlino-va, je nevarna ženska in se je zaradi tatvin in vlomov že lOkrat zagovarjala pred sodiščem, ter bila vsakokrat tudi obsojena. Je zelo podjetne narave in si je poiskala kot pomagače mlajše ljudi, ki verjetno vse zadeve niso tako hudo vzeli. S svojo tolpo je Cverlinova letošnjo zimo obiskala najprej trgovino' Andr. Juršiča, kateremu so odnesli raznega blaga v vrednosti 4000 Din. Po posrečenem vlomu so izdelali načrt za vlom v makolsko posojilnico, ki pa se jim ni posrečil. V noči na 15. marca so vlomili v konzumno društvo v Makolah ter odnesli raznega blaga v vrednosti 31.000 Din. V Makole so se v temni noči pripeljali
z avtomobilom, na katerem so tudi odpeljali bogati plen. Ker pa iniso mogli vse ga plena naenkrat odpeljati, so ga skrili deloma v nekem listnjaku. Tam so ga našli nekaj dni po vlomu, orožniki ter ga zaplenili. Ukradeno blago so, kakor sami priznavajo, prodajali raznim krošnjarjem. Pri razpravi vlomilci niso tajili, le soobtoženi krošnjarji so odvračali vsako krivdo.
Kazenski senat pod predsedstvom o-krožneiga sodnika g. dr. Tombaika in pri-sednikov okrožnih sodnikov dr. Haber-mutha in dr. Kolška ter državnim tožilcem g. Severjem pa je spoznal vse za krive in obsodil: poglavarico vlomilske tolpe Katarino Cveriinovo na 5 let težke ječe in izgiubo častnih pravic za dobo 5 pravic za dobo 5 let, 31etni izgon iz Maribora ter pridržek v zaporu po prestani kazni; Otmarja Čagrana na 5 let težke ječe in izgubo častnih prvič za dobo 5 let; Ernesta Škrabla na 8 mesecev strogega zapora, Stanka Frfoljo na 3 leta težke ječe in na izgon iz naše države po prestani kazni, Ivana Leskovarja na 3 leta in 3 mesece težke ječe ter na izgubo častnih pravic za dobo 5 let, po prestani kazni pa prisilno delavnico; soobtožene krošnjarje Petra Vujičiča na 3.600 Din globe, ali 6(3 dni zapora, Jakoba Seifrida na 1200 Din globe ali 20 dni zapora, proti Pavlu Pavič, Iliji Brdarju, Karlu Matula-nu pa je bila razprava izločena ter pridejo posebej na zatožno klop-
Mednarodni šahovski turnir v Mariboru
Včeraj popoldne ob 15. se je pričelo III. kolo mednarodnega šahovskega turnirja, ki se je končalo ob 20. uri tako, da danes dopoldne ni bilo nobenih iger.
Včerajšnji dan lurnirja je bil zanimiv zaradi tega, ker sta se srečala dva aspiranta za prvo mesto, in sicer naš mojster Vasja Pirc in avstrijski mojster Rudolf Spielman. Partija med obema mojstroma je bila zelo napeta in je vladalo za izid veliko zanimanje v šahovskih krogih. Ves popoldne so prihajali in odhajali vneti kibici, komentirali in kombinirali, ali bo našemu mojstru uspelo premagati nevarnega konkurenta ali ne. In uspelo mu je. Vasja Pirc je z dovršeno mojstrsko igro po 30. potezi prisilil svojega nasprot nika h kapitulaciji. Spielman se je sicer ves čas krčevito branil, vendar so bili napadi dobro premišljene igre mojstra Pirca tako siloviti, da je moral Spielman položiti orožje.
Ostali rezultati so bili naslednji: češko slovaški mojster Reyfir je v 29. potezi premagal Zagrebčana dr. Drezgo, madžarski prvak Lajoš Steiner v 43. potezi Milana Vidmarja ml., svetovna šahovska prvakinja Vera Menčikova pa v 23. potezi Mariborčana prof. Stupana.
Stanje po III. kolu je naslednje: Pirc in , Steiner 2 in pol, Menčikova, ReyfiF in Spielman 1 in pol, Stupan 1, dr. Asta-loš, dr. Drezga in Vidmar po pol točke.
Četrto kolo se prične danes popoldne ob 15. uri in se bo igralo do 20. mire, nadaljevalo pa se bo jutri dopoldne od 9. do 11. Srečali se bodo Vidmar:dr. Asta-ioš, Spielman :Reyfir, Menčikova:Pirc in Steiner-.Situpan. Dr. Drezga bo prost.
Ban dravske banovine na dopustu.
Ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič je nastopil svoj redni letni dopust in ga zastopa njegov pomočnik podban g, dr. Pirkmajer.
Iz pevskega zbora mariborske Glasbene Matice. Pevski zbor Glasbene Matice je imel svojo odborovo sejo, na kateri je dosedanji predsednik g. Janko Arnuš odložil svojo funkcijo predsednika. Da bo njegov odstop neugodno uplival na razvoj in napredek, je na dlani, saj je bil g. Janko Arnuš na letošnjem občnem zboru že 14. izvoljen za predsednika in mu bo težko najti vrednega naslednika. V interesu Glasbene Matice bi bilo, da bi se odborniki sporazumeli in pregovorili odstopivšega predsednika, nai bi zopet prevzel svojo funkcijo.
Polnilna peresa z zlatim In navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11.
Četrti dan Mariborskega tedna. Včeraj je obiskala razstave Mariborskega tedna večja skupina prekmurskih kmetovalcev, ki so pod vodstvom kmetijskega referenta iz Murske Sobote na ekskurziji po naših krajih. Ogledali so si tudi mariborsko banovinsko vinarsko in sadjarsko šolo. Prišlo pa je včeraj na Mariborski teden tudi več tujcev, med njimi največ iz Avstrije.
Četrtek popoldne: otroško slavje s spo minčki, zvečer rožna veselica, • volitev kraljice rož na zabavišču Mariborskega tedna »Velika kavama«.
Čeprav ste Mariborčan ne poznate razvoja in napredka Maribora v času zadnjih 100 let. Kupite si na Mariborskem tednu zanimivo in ilustrirano knjigo »Mariborske slike«, ki stane le 6 Din.
Izlet z avtobusom v Ribnico na Pohorju se ob lepem vremenu vrši to nedeljo. Odhod z Glavnega trga ob pol 6. uri zjutraj. Prijave telefon 20-38.
Zadnja pot Marije Skrablove. Včeraj popoldne so ob lepi udeležbi položili v grobnico truplo nenadoma umrle trgovčeve žene Marije Skrablove. Cerkvene obrede je opravil stolni župnik g. Umek, ki se je tudi prvi poslovil v gimljivvh besedah od blage pokojnice. Kako priljubljena in spoštovana je bila Marija Škra-blova, je pričala udeležba pri pogrebu. Močno je bil zastopan zlasti trgovski stan, veliko pa je bilo število njenih prijateljev in znancev, ki si jih je pridobila v življenju s svojim dobrim srcem in s svojo ljubeznivostjo. Naj ji bo lahka zemlja domača!
Petdesetletnica Tyrševe smrti. Na današnji dan se je pred 50. leti smrtno ponesrečil v tirolskih alpah v mali vasici Oetz oče slovanskega Sokolstva dr. Miroslav Tyrš. Na zdravnikov nasvet je iskal okrepčila v zdravem planinskem zraku, kjer ga je doletela tragična usoda.
Smrt baronice Twicklove. V Regensburgu so pokopali baronico Matildo Twicklovo. Pokojnica je preživela vse svoje življenje v Mariboru na posestvu pod Piramido. Ko je živela še v Mariboru, je uživala vsepovsod velik ugled. — Bodi ji ohranjen blag spomin!
Žalna maša za maršala Hindenburga v Mariboru. Včeraj dopoldne je bila v mariborski evangeljski cerkvi žalna maša za pokojnim predsednikom Nemčije maršalom Hindenburgom. Ob tej priliki ic imel senior tukajšnje evangeljske cerkve g. Baron žalni govor, v katerem je orisal pokojnega maršala Hindenburga kot . človeka, Nemca in evangeličana.
Kongres slaščičarjev in medičarjev v Mariboru. V torek 14. t. m. bo> ob 10. uri
v kazinski dvorani kongres Združenja sla ščičarjev in medičarjev v Maribora. — Kongresa se bodo udeležili delegati sorodnih združenj iz vse dravske banovine.
Debeli ljudje dosezajo z vestno, uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice
izdatno iztrebljenje črevesja brez vsake-
ga napora.__________________________
* Vpisovanje v prvi letnik državnega učiteljišča v Mariboru. Ministrstvo prosvete je z razpisom Sn. št. 22062 od 11. julija t. 1. dovolilo, da se izvrši za šolsko leto 1934/35 vpisovanje v prvi letnik učiteljišč, in sicer samo za moške prosilce, ki so položili nižji tečajni izpit na kaki srednji šoli z odličnim uspehom. Na tukajšnjem zavodu bo vpisovanje takih učencev dne 5. septembra t. I. v ravnateljevi pisarni. — Ravnateljstvo.
Darovi za Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Rotary klub je daroval ob priliki obiska Počitniškega doma 1200 Din. Tovarna svilenih izdelkov Karl Thoma je podarila 1.000 Din. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je podarila društvu 50 knjižic »Cerkvenih pesmaric«. Ravnatelj Mirko Gorišek, Ruše, je pa daroval 200 obešalnikov. — Vsem darovalcem se društvo najiskre-neje zahvaljuje!
V počastitev spomina Ledice Knopove je darovala Vertnikova rodbina 300 Din Počitniškemu domu Kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju, zakar se ji društvo najiskreneje zahvaljuje!
Poroke. Te dni so se poročili v tukajšnji frančiškanski cerkvi privatni uradnik Eduard Sessler in privatna uradnica Marica Kumpova ter privatni uradnik Ferdinand Jaut in Elizabeta Jugova; v ma-gdalenski cerkvi pa učitelj Anton Ferlinc in učiteljica Marica Nachtigalova.
Tiskarski škrat nam je ponagajal v naši včerajšnji notici o inšpekciji mariborske gasilske čete.. Pravilno bi se moralo glasiti, da sta nadzorovala četo in pregledala vse njene priprave gasilski inšpektor dravske gasilske zajednice inž. Dolenc in zastopnik Jugoslovanske gasilske zveze polkovnik Pahlič, ki. sta prisostvovala tudi nekaterim praktičnim va jam te,r se zelo pohvalno čzrazila o iz-vežbanosti in pripravljenosti mariborskih gasilcev.
Nesrečna ljubezen. Sinoči je v samomorilnem namenu izpila večjo količino lizola 23-letna v Levstikovi ulici stanujoča tekstilna delavka Anica R. Nezavestno so jo našli domači v sobi in poklicali , na pomoč takoj reševalce, ki so jo prepeljali v bolnišnico. 1 ani so ji zdravniki izprali želodec in ji ohranili življenje. Motiv poskušenega samomora je baje nesrečna ljubezen.
Dve nesreči. V Slivnici pri Mariboru je padla s kolesa 21-letna delavka Marija Greifonerjeva. Pri padcu se je hudo poškodovala na desnem kolenu in levi roki. V Radizelu pa je po nesrečnem naključju padla posestnica Marija Breznova in si hudo poškodovala levo oko. Obe ponesrečetiki so reševalci prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Davčna uprava Maribor okolica razglaša. da naj dvignejo dospele nove obveznice loterijske 2Yi%> državne rente za vojno škodo (ratno šteto) vse stranke, ki so prinesle stare obveznice v zameno v času od 18. 6. do 20. 7, 1934.
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 8. avgusta: Ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 19.00: nekaj zabavnega vam bo povedal Mirko Kunčič; 19.30: plošče po željah; 20.00: prenos iz Beograda; 22.00: čas, poročila, lahka glasba.	__________
Grajski kino. Do vključno četrtka »Krog smrti«, nadaljevanje filma »Plamena smrt« in pa »Prerijski svirač«. V prvem igra glavno vlago Bufallo Bill v drugem pa Ken Maynard.
Kino Union. Zanimivi film »Gresnica« iz življenja ulic greha. Sledi dunajska o-pereta Franca Leharja z Martho Egger-tovo »Valček sreče«.
III. Mariborski teden
Kaj bo danes;
ob 19. uri štafetni tek lahkoatletov
skozi mesto.
Ob 20.30 koncert Godbe železniških
uslužbencev na zabavišču.
Repertoar Narod, gledališča
Četrtek, 9. avgusta ob pol 21. uri na o-
troškem igrišču v Mestnem parku:
. »Kulturna prireditev v Črni mlaki«.
Prva ponovitev. Cene od Din 30 do 5.
Druga predstava Golieve komedije »Kulturna prireditev v Črni mlaki« na prostem bo v četrtek, 9. t. m. ob pol 21. uri na otroškem igrišču v Mestnem parku. Za to ponovitev zabavnega dela, pri katerem se občinstvo nasmeje do solz. so cene znižane ter velja prvi sedež le 30 Din. Nadaljnji sedeži se dobe za 25. 20, 15 in 10 Din.- Stojišča so po 8 in 5 Din. Ker bo verjetno velik naval na večer predstave, priporočamo nabavo vstopnic vnaprej pri gled. blagajni (tel. 23-82). Pol ure pred pričetkom predstave bo spet sprevod sodelujočih z godbo na čelu izpred gledališča na letno gledališče:
V primeru slabega vremena bo predstava v petek, 10. tm. ob isti uri.
Okrožne strelske tekme. Mariborsko strelsko okrožje bo priredilo v času od 11. do 13. avgusta velike strelske tekme na vojaškem strelišču v Radvanju, pri katerih bodo sodelovale vse zvezne strelske družine iz mariborskega strelskega okrožja. Mariborska uprava, vabi vse strelce prijatelje strelskega športa, naj se v čiir.večjem številu udeleže tega nacionalnega in viteškega tekmovanja.
Rokovnjači na odru Sokola Maribor III.
V Okviru letošnjega Mariborskega tedna bo ponovil agilni gledališki oder Sokola Maribor III. Krčevina-Košaki priljubljeno narodno igro »Rokovnjači«. Gledališka prireditev bo v ponedeljek 13. t. m. ob 20.30 na prostem na letnem telovadišč«! v podaljšani Aškerčevi ulici v režiji g. dr. Alberta Sentočnika. Muzikalne točke bo izvajala mariborska godba pod vodstvom g. Koudelke. Že danes opozarjamo vse na. to prireditev iti vabimo k čim-večji udeležbi.
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Joseiova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v sred njih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekar-
I I II MIH
Hermes, enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva, Maribor, Zrinjskega trg, vpisuje vsak dan. Zahtevaj te prospekte!
Prepovedan list. Z odlokom notranjega ministra je v naši državi prepovedano razširjanje lista »Enakopravnost«, ki izhaja v Clevelandu.
Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v svoji 62. letošnji št. z dne 4. t. m.: Zakon o pogodbi o delni in pomoči med kraljevino Jugoslavijo in republiko Francijo; odločbo o podaljšavi desetletnega roka po čl. 117. zakona o ureditvi Državne 'hipotekarne banke: objave banske uprave o pobiranju občinske trošarine v letu 1934. ter razne objave iz »Službenih Novin«.
Zavrnjen priziv obsojenih direktorjev bivše mariborske Kmetijske eksportne zadruge. Poročali smo že, da sta bila pred zagrebškim okrožnim sodiščem obsojena zaradi goljufije ravnatelja »Edinosti« in bivša ravnatelja Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru Franjo Kenda in Ignac Krištofič. Po izrečeni obsodbi sta oba vložila priziv in revizijo zaradi previsoke kazni na višjo instanco, ki pa je priziv zavrnila in zvišala kazen Kendi na šest let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic, Krištofiču pa na 4 leta težke ječe in na izgubo častnih pravic za dobo 4 let.
Vremensko poročilo mariborke meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 17.1 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 17 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 19 stopinjah 736.9, reduciran na ničlo pa 733.9; relativna vlaga 91, vreme je oblačno in deževno; od včeraj na danes ie jjadlo 3.6 mm dežja.
Razstave
tretjega Mariborskega tedna
Tujsko prometna razstava - Za zboljšanje in napredek tujskega prometa v naših krajih
Dokler ni bila ustanovljena v Mariboru Zveza za tujski promet, ni nikdo -vodil evidence o obisku tujcev, ki so prihajali v naše kraje, ki so jih privabili s svojimi naravno očarljivimi lepotami. Nikdo ni popreje v dovolj izdatni meri skrbel za propagando tujskega prometa in so šele po ustanovitvi mariborske tujsko-pro-metne zveze pričeli razmišljati merodajni činitelji o tem, kako privabiti v naše kraje čim več tujcev, zavedajoč se, da je prav tujski promet lep vir dohodkov. Imajoč pred očmi razvoj in napredek tujskega prometa v drugih krajih ter njegov pomen za narodno gospodarstvo, je mariborska Tujsko-prometna zveza že v prvih početkih pričela skrbeti za propagando, kako bi privabila v naše kraje čim več tujcev in kako bi jih prikazala v njihovem čaru. Izpočetka je pošiljala v druga mesta, propagandni material, da bi tako vzbudila pozornost na Maribor in njegovo okolico. V zadnjem času pa je pričela na lastno pest prirejat: nazorne razstave, ki prikazujejo lepoto Maribora in vsega, njegovega zaledja.
Razumljivo je, da je našla za to najlepšo priliko v času Mariborskega tedna. Že prvo in drugo leto je priredila razstave propagandnega značaja, letošnja pa nadkriljuje vse dosedanje. Letošnja tujsko-prometna razstava je nameščena v telovadnici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. Že prvi pogled na ves razstavljeni material nam priča, da je bila organizacija v rokah ljudi, ki imajo ljubezen do naših krajev in ki v pravem pomenu besede pojmujejo vrednosti tujskega prometa. Na tem mestu moramo omeniti gg. Viktorja Lavrenčiča, uslužbenca mestne občine mariborske, in Alfreda Kralja, uslužbenca pri »Putniku«, ki sta zelo posrečeno »brala material in ga porazdelila tako, da jasno pove obisko valou', kje je najlepše in kje najudobnej-še. Nd več na letošnji razstavi tistih učenih statističnih tabel, ki prav za prav na take razstave ne spadajo. Zbrani so sam: amaterski posnetki zelo posrečenih motivov iz Maribora, Pohorja in vse širše okolice.
Takoj pri vhodu opazimo naša kopališča in zdravilišča v miniaturi. Na prvem mestu je Dobrna, njej sledi Rogaška Slatina in zdravilišče Laško z zelo lepimi diapozitivi. Posamezni amaterski posnetka. na pričajo o lepoti naših zdravilišč in kopališč. Precej prostora je zavzel starodavni Ptuj, ki se baha na razstavi s svojo slavno zgodovino. Zanimiv je dominikanski samostan v miniaturi 5n slika iz muzeja, kako so prisegali stari mestni ptujski očetje. Če gremo po vrsti, nas vabi naito Slov. Bistrica s svojo pestro okolico; nadalje Sv. Lovrenc na Pohorju, 'ki je naravnost očarljiv v zimskem času in ima tudi vse pogoje za zimski šport. V naravni lepoti in privlačnosti tekmujeta med seboj modemi Pohorski in ponosni Senjorjev dom. Več lepih slik in motivov je razstavila tudi konjiška podružnica SPD. Na levi steni pa vise prekrasni amaterski posnetki s Pohorja in
Savinjskih alp. ki so jih i-zdelali gg. Lavrenčič, Kovačič in Cizelj. Nad njimi kraljuje krasna Kasimirjeva slika iz Haloz, ki ji dajeta svoj posebni pomen haloška hiša In haloški klopotec. Diapozitivi na sredi razstavne dvorane delajo uspešno reklamo za Maribor in njegovo najbližjo okolico, za Pohorje in za Savinjsko dolino. Precejšnje zanimanje vzbuja tudi mogočen relief naše banovine in lepo izdelan relief zelenega Pohorja. Na vzvišenem prostoru v dvorani pa vise lepi po-
Kdor si hoče ogledati znane podzemske'jame okoli Hude luknje, mora kreniti od železniške postaje Gornji Dolič po glavni cesti proti jugu, t. j. v smeri proti Paki. Čez kakih 10 minut dospe do kraja, kjer prestopi cesta potok Pako že tretjič od postaje sem. Na levi strani zagleda najprej spomenik in napis, ki pove, da je dal nadvojvoda »Johannus« graditi to cesto, in sicer leta 1825, na desni pa vidi železniški predor in takoj nato še železniški most. Pod tem mostom žubori bistri potoček, ki ga ljudstvo imenuje Ponkva, avstrijska specialka pa ga je imenovala Huda luknja; slednje nam kaže, kako malo so naši nekdanji gospodarji poznali slovenski jezik, ko so imenovali potok z imenom, ki ga je ljudstvo dalo jami, iz katere priteče potok po dolgi poti skozi hhrib Tisnik globoko pod zemljo. Tik železnice teče Paka in tam, kjer stoji omenjeni most, preko katerega vodi cesta, se izliva Ponkva v Pako. Tukaj je Huda luknja.
Ako imaš pri roki natančen načrt teh krajev, boš ugotovil, da ima Ponkva smer zapad-vzhod, zadnjih 300 ali 400 metrov svoje poti pa napravi pod zemljo, globoko pod Tisnikoin, apnenasto gmoto, ki leži zapadno od Pake. Vsakega jamarja bo seveda najbolj zanimala ta ogromna jama, skozi katero si je tekom tisočletij napravil ta potok pot. Tudi jaz sem imel namen, da pogledam, kaj je ustvarila tukaj narava, toda ko sem dospel do vhoda Ponkve v Tisnik, sem moral tudi pred njim obstati: povodenj, ki je še pred1 nedavnim pustošila po teh krajih, je vhod zamašila z najrazličnejšim drevjem, kamenjem in prodom ter bo treba še dolgo časa čakati, da bo zopet mogoče priti s te strani v Hudo luknjo. Tukaj torej ni bilo nič, pač pa je zraven te jame še druga, ki smo jo za silo očistili, potem pa se spustili s karbidovkami navzdol. Naenkrat je postalo precej mrzlo in zrak je imel duh po razstop-Ijenem apnencu. Okoli in okoli nas same gole, mokre in polžke stene iz apnenca, ki so tu in tam popolnoma, mehke, ker jih pokriva na novo raztopljena siga. Mir vlada v takih jamah, nobenega šuma ni slišati nikjer, le vodne kapljice kapljajo
snetki motivov iz našega mesta, SV. Petra pri Mariboru; Gornjega grada in Šmartnega.
Okusno reklamo je napravil zase tudi »Putnik«, ki ima svoje podružnice v Št. liju, Gornji Radgoni in Rogaški Slatini. Na razstavi so zastopane tudi Luče. Poseben oddelek pa je posvečen propagandi za naše morje. Okusni lepaki opozarjajo Obiskovalce na razne paroplovne družbe, očarljiva pa je reklama za Rab, Šibenik, Dubrovnik in Split. Na sredi paviljona je parnik jadranske plovbe v miniatur:. Pozabiti ne smemo nadalje mogočnega reliefa vse naše države in posrečeno izdelanega reliefa naše jadranske obale.
Tujsko-prometna zveza v Mariboru je na letošnjem Mariborskem tednu storila vse, kar je bilo v njeni moči, da propagira naše kraje kot najlepše.
s sten navzdol; prepojene z apnencem se kmalu osuše m rasti začnejo kapniki. Ako ni jama zvezana s kako drugo, ki ima izhod na prosto, ter v njej ob času vetra tuli in piska, tedaj si ti, jamar, edini poleg vodnih kapljic, ki motiš pokojni mir. Nismo prišli tudi tukaj kam daleč, obstati smo morali pred zamašeno jamo, ki nam je preprečila nadaljnjo pot. Toda poguma nismo izgubili, šli smo k tretji jami, ki leži nedaleč od tod, vse tri pa se po domače imenujejo Koritnikove jame.
Ta je dolga kakih 200 metrov. V začetku je suha, čim bolj pa človek prodira v njeno notranjost, tem bolj se množi količina vode in končno moramo obstati pred večjim tolmunom; dalje se ne da priti, gotovo pa je, da sega jama še mnogo dalje in se potem najbrže združi z glavno jamo, Hudo luknjo. Pravkar omenjena jama nudi marsikaj zanimivega in lepega: lepe kapnike, okraske in posamezne dvorane.- Če jo mahneš sedaj od tretje Koritnikove jame še bolj proti vzhodu, dospeš na greben, ki je visok kakih 760 metrov abs. višine. Tukaj stoji četrta, prav zanimiva jama. Vhod je talko majhen in ozek, da se moraš plaziti nekaj časa po trebuhu, preden se oprostiš tesnih sten. Nato dospeš v lepo* okroglo in prostorno dvorano, tla so pokrita deloma z ilovico, deloma pa s kamenjem in pepelom, nekako na sredini pa se še vidijo ostanki ognjišča. Toda pošteno bi se motil, kdor bi mislil, da so to ostanki kakšnega predzgodovinskega človeka! V tem idiličnem brlogu, s katerega se ti nudi lep razgled na dolino Pake in onstran nje na zeleno Pohorje, je prebival pred nekaj desetletji star čudak, ki je podnevi spal, ponoči pa si iskal hrane. Toda vse kaže, da je bila jama že v starejših dobah prebivališče človeka; odkriti njegove sledove pa bi se seveda dalo te s sistematskim preis-kanjem tal, v katerih je morda skrita marsikatera zanimivost.
Kakih 200 metrov jugovzhodno od te jame je 5. jama tostran na južni strani Ponkve, Hude luknje, vendar ne nudi nič posebnega.
V podzemeljskem svetu okoli Hude luknje
Skupina 8 jam v hribu Tisniku pri Zg. Doliču v Mislinjski dolini - Ostanki jamskega medveda v Spehovki
D. Branž:
Duša in telo
»M a ni red Furrer» je javil sluga.
Profesor Zant se je zleknil v naslonjaču ter se nasmehnil: »Naj vstopi.«
Odložil je pero ter z dobrovoljnim nasmeškom čakal, da ystopi Furrer. Vrata so se odprla in v sobo je vstopil mož približno petdesetih let, živih, hudomušnih oči in oblečen po najnovejšem kroni. Ko je zagledal profesorja, se mu je že hotel z veselim klicem vreči okoli vratu, da ga ni ta z mahljajem rok ustavil: »Pustite, pustite to, dragi Furrer. Zahvalili ste se mi že sto in stokrat in mislim, da. tega ne nameravate delati vse svoje življenje.«
»Da, prav to mislim, dragi profesor. Vse svoje življenje ostanem vaš dolžnik, Ako bi me vi ne bili rešili tiste preklete bolezni, kje neki bi še bil sedaj. V peklu! Da, prav dobro vem, da bi bil tam. Tako pa še vedno gledam to krasno si-
nje nebo, diham zrak naših gozdov, uživam nebeške jedi, ki mi jih kuha moja. ■žena in pijem vino iz mojih vinogradov. In to dolgujem samo vam.«
»Storil sem samo svojo dolžnost. Kirurg je rojen za rezanje, dragi Furrer, in če bolnik ozdravi, ni vedno povsem njegova zasluga,« je odvrnil Zant.
Furrer je prihajal, odkar ga je Zant ozdravil neke zelo težke bolezni, vsak dan k njemu ter se mu zahvaljeval. Bil bi najsrečnejši človek na zemlji, če bi se mogel na kak način oddolžiti svojemu rešitelju. Toda ta je bil zelo osoren človek in mi maral nikakih zahvaljevanj. Vsaj na videz se je zdelo tako. kajti v resnici ni bilo na svetu milejšega človeka od njega.
Tistega dne se je Furrer obnašal zelo čudno in zdelo se je, da ga nekaj teži.
Kot da bi ne mogel dati smeri svojemu že vnaprej pripravljenemu govoru. Kakih trikrat se je že poslovil od svojega prijatelja ter se pri vratih zopet vstavil. Videlo se je, da na vse načine išče vzro-
ka za nov pogovor.
»Dragi prijatelj, menda bo pred Bogom greh, kar mislim sedaj napraviti, toda pred ljudmi ne. Na zemlji ste vi moj Bog in čutim, da vam resnice ne morem prikrivati. Profesor, velika nevarnost vam preti...«
Furrer je vse to izbruhnil v eni sapi, kot hi se bal, da ne bo mogel skon-čati -n si fio zdr< vn'k {»rej preki lil. K* čat in da ga bo 'zdravnik prej prekinil. Ta pa se je vidno zdrznil ter pobledel.
»Govorite!« je dahnil tiho.
*
Ko ie Elissa stopila v delavnico svojega moža, ga je našla s sklonjeno glavo nad pisalno mizo in na videz spečega. Furrer je bil pravkar odšel. Tiho se mu je približala ter mu položila roko na ramo. »Spiš?« ga je vprašala tiho. Albert Zant se je zdrznil ter planil kviškuiu Obraz mu je bil trd in oči so se mu. svetile kot norcu.
»Albert, kaj ti je?« se je v strašila.
Toda vse kar sem doslej omenil še ni vse, glavne zanimivosti so namreč onstran Ponkve. Treba je iti le od jame onega puščavnika skozi po grebenu Tis-nika naprej, nato pa od kote 783 naravnost proti vzhodu, torej v smeri proti dolini Pake ter obenem v smeri izliva Ponkve. Tam leži v višini okoli 630 metrov velika jama, ki jo imenuje ljudstvo Pilenca. Ima ogromen, kakih 15 metrov širok in 5 m visok vhod, ki se potem naglo zoži in zniža v obliki polkrogle in po vsem tem precej nalikuje Potočki zijalki v Savinjskih planinah. Ves ta prostor je pokrit večnoma z glino, ena stran je precej višja od dnuge. Ker je ostal ves ta teren nepreiskan, se seveda ne da nič reči, ali so v jami kaki ostanki jamskega medveda ali ne. Severozapadno od Pilence je sedma jama, ki pa ni niti velika niti posebno zanimiva, razdalja od slednje pa do Pilence bo nekako ista, kot od Pilence pa do »Puščavnikove jame.« Vzhodno od Pilence je pa v abs. višini 550 metrov osma in poleg Hude luknje, okoli katere so na njeni južni in severni strani ostale, najzanimivejša jama; imenujejo jo Špehovko. Zopet: je treba leči in po trebuhu zlesti vanjo, potem pa takoj veš, zakaj so ji dali to ime: njene stene so namreč pokrite s približno 1 dm debelo plastjo sige, ki s svojo belo barvo in ker je precej mastna ter se sveti, zelo nalikuje pravi masti. V njej vidiš nekaj dvoran, tla pa so vsa pokrita s precej debelim skladom ilovice. Ze mnogi so kopali tukaj in menda je vsakdo kaj odnesel iz Špehovke za spomin. Zadnjič sem gledal pri nekem gospodu’, ki se zanima za te in druge jame, precej lepe čekane jamskega medveda, nadalje njegovo (namreč medvedovo) čeljust, zobe in kosti medvedov, obenem pa je bila Špehovka poleg »Puščavnikove jame« najbolj pripravna za prebivanje človeka.
Vredno si je še pogledati Hudo luknjo pri železniškem predoru in mostu, kajti tu je njen konec in izliv Ponkve v Pako. Pred seboj imaš velik vhod, nato se zopet zoži in potem razširi v veliko dvorano, kjer je še pred dobrimi 30. leti neki gostilničar prirejal veselice in plese, zaradi tega je prav Huda luknja najbolj znana. Potem je treba še skozi mnogo dvoran in imeti moraš s seboj lestvo, da prideš do najlepšega, kar moreš tu videti: preko tolmuna do prelepega slapa Ponkve. Dalje ne moreš; prostor med slapom na vzhodni strani in prvo dvorano na zahodni strani je uganka in bo še dolgo uganka ostal. Pripoveduje se sicer. da. so nekateri že prišli skozi celo jamo, toda vse kaže, da je to izmišljotina.
Končno še nekaj glede teh jam. Svoje-Časno je neki učitelj delal precej uspešno reklamo za ta podzemski svet, danes pa se je na vse to menda pozabilo, le nekaj posameznikov je še, ki se za stvar zanimajo. Zdi se mi, da bi lahko Huda luknja in ostale jame postale privlačna točka mnogih turistov in izletnikov, če bi se za stvar vzbudilo zanimanje in bi se poskrbelo, da se odprejo vhodi in prepreči zamašitev požiralnikov ob času neurij. Vse to je seveda odvisno od merodajnih činiteljev, oziroma interesentov, sicer je pa najbolje, če ostane človek ob taki iniciativi skeptičen.	Quidam.
Zdravnik se je z velikanskim naporom pomiril ter se prisiljeno nasmehnil.
»Ah, ti si, draga! Dobro jutro. Mena ni nič, res čisto nič; samo zadremal sem malo. Delo zadnjega meseca me je zelo izmučilo in potreben sem počitka.« Tu se je za hip vstavil ter jo ostro pogledal. Nato je izbruhnil: »Jutri odpotujem v Saint-Moritz.«
Elissa je pobledela: »Jutri?! V Saint-Moritz?!«
Pogled' se ji je skalil in prijela se je za stolico, da se ne bi zgrudila.
»Da, jutri, če ne se lahko premislim in načrt izpremenim.«
»To je nemogoče, tako nenadoma! Pomisli malo, Albert. Obiskati bi morali vendar prej vse prijatelje, sorodnike in druge znance in prav jutri »mo vabljeni k Braunovim na večerjo. Sam uvidiš, da je to nemogoče. Ti se, menda samo šališ?«
•»Mislim resno, Efesa, in se prav nič ne šalim. Samo čudim se, da te vabilo na večerjo in vse drugo bolj skrbi kot
Stran 4,
Mariborski »Več•ralk« Jutra.
V Mariboru, dne 8. VIII. 1954,
MARIJ SKALAN:
115
Roman iz prazgodovine človeštva.
Ljudje so hodili sem ter tja zbegani in bledih, upadlih lic. Zbirali so mrliče in jih odnašali v grobnice, ranjene pa so obvezovali in spravljali ha mehka ležišča. Le malo je bilo hiš brez mrličev ali vsai ranjencev. Od vrat do vrat in od ulice do ulice je šlo pritajeno mrmranje. Semiši ris je le slabo skrival jezo nad faraonom faraonov. Bil je še vedno trdno prepričan, da je le on sam povzročil vse zlo, ker je vrgel v ječo čarovnico iz votline pod Goro prihoda in s tem izzval jezo svetega šakala Anubiša in boga mrtvih Osirisa.
»Samo z daritvami zločincev lahko potolažimo srd podzemlja!« so vzklikali nekateri.
»Zakaj gore jalovi plameni na žrtveni-kih svetega bika Apisa?« so spraševali drugi.
»Zakoljejo in sežgo naj čiste svečenice boginje ljuezni!« so svetovali tretji.
»Ciste device so osknutiili duhovni.« so odgovarjali četrti.
»V Semisirisu sploh ni več devic.«
■''Postal je močvirje greha.«
»Grešni smo vsi. Poglejmo si iz oči v oči! Kdo je brez greha?« so ugovarjali odkritosrčni.
»A kdo je začel? Ni mar dvor pozabil na zapovedi Najvišjega? Niso duhovni sami prekršili postave? In zakaj so se dotaknili nedotakljive?«
»Bliža se kazen pogubljenja.«
»To je bila le napoved.«
»Najhujše Še pride.«
»Niste slišali sinoči tulenja zlih duhov? Postava pravi: Kadar se oglasi podzemlje, je konec nadzemlja!«
»Pojdimo v svetišča!«
»Pojdimo pred včlikega in zahtevajmo daritev!«
»Rešimo svoja življenja!«
Med ljudstvom pa so hodili duhovni svetišč in- zbirali darove za razžaljena božanstva:
»Darujte, ljudje semisirski, okrasja svo jih žena in hčera in dragocenosti svoje! Padajte na kolena in dvigajte roke, kajti blizu je šiba, ki nas bo udarila. Odvrnite se od greha poželjenja, napuha, lakomnosti in sovraštva! Umirite kri svojo
zdivjano in očistite besede svoje, ki so bogokletne! Žene semisirske, dajte vzgled možem in sinovom svojim! Možje semisirski, uklonite žene in hčere svoje! Bodite vsi kakor čreda, ki posluša klic pastirjev svojih, ker velik je Ra in veliki so bogovi sedaj in na vekov veke...«
Nekatere so besede duhovnov pomirjale, da so padali na tla in dvigali roke k molitvi, druge pa so še bolj razsrdile in so jim namesto molitev vrele iz ust psovke in kletvine.
»Pojdite oznanjat pokoro za obzidje dvora!« so vzklikali.
Ko se je jutro umeknilo dnevu, so se pojavili na ulicah Amarazisovi dvomi vojščaki z meči, sulicami in loki. Mrko so korakali v manjših oddelkih od hiše do hiše in bliskali z očmi na levo i*n desno. Ljudje so se umikali pred njimi v hiše, le hinavci in prilizuni so dvigali ošabno glave ter ovajali svoje bližnje:
»Primite jih, ker upirajo se volji velikega, dvor preklinjajo in bogove!«
Vojščaki se niso zmenili za njihove ovadbe, prijeli so samo tiste, ki so oči-to pokazali svojo nepokorščino. Pred očmi svojcev in sosedov so jih pretepali z biči in odganjali v mučilnice. Toda to je nezadovoljstvo le še večalo. Mrmranje je postalo tišje, a zato sovražnejše, Sli-
šali so ga celo na dvor, kjer je zbiral mladi Semiš Isis čete za bojni pohod v deželo večernih gora, kakor mu je naročil oče, faraon faraonov. Mlademu faraonu to povelje ni prijalo, mrmral je sam in bi bil najrajše pustil vse ter legel na mehke blazine v svoji razkošni sobi. Tudi vojščaki so se brez navdušenja pripravljali na daljnji pohod preko gora in voda. Arnarazis, ki je z bistrino svojega razuma opazil slabo razpoloženje, je hotel zamenjati Semiša Isisa, a veliki se ni uklonil:
»Dejal sem!« je zarenčal na poveljnika dvornih straž. »Samo ovenčan z venci zmag more postati moj vredni naslednik, faraon faraonov. Naj izvrši moj ukaz in dokaže, da je zares moj sin!«
»In če se ne vrne?« je dejal Amara-zls.
»Ni sovražnika, ki bi premagal čete Atlantov, kadar Uh vodijo Semiši!«
V resnici pa je bil le podzavestni strah, ki mu ni dovoljeval, da bi pustil z dvora Amarazisa, kateremu je zaupal kakor nikomur drugemu. Neka temna slutnja mu je govorila, da se bližajo časi, ko bo potreboval njegovo neomajno zvestobo in vdanost. Mrmranje prebivalstva ga je navdajalo s strahom, dasi ega niti samemu sebi ne bi bil priznal.
Mali oglasi
Razno
OTROKA
(fantek), starega dve leti, oddam za svojega boljši družini. Naslov pustiti v upravi lista. 3225
ŠIVALNE STROJE,
kolesa in otroške vozičke proda po usodnih cenah Alojz Ušsar. Trubarjeva ul. 9-1. 254Q
Zgublšeno
UBOGI DEČEK
je Zgubil na vogalu Frankopa-ndve aktovko z dvema violinskima šolama. Pošten najditelj naj jo odda v upravi lista/	3231
Posest
— m1 ...........—aasa—
HISE PRI MARIBORU
od 20.000 naprej. Posestva od 3 do 250 oralov, vile. gostilne, mline prodaja Posredovalnica,
Maribor, Slovenska 26.	3226
DVA UPOKOJENCA
sprejmem na stanovanj? hrano. Tomšičev drevored 3106
Stanovanje
IŠČEM STANOVANJE
pri kmetu v bližini Maribor?, Naslov pustiti v upravi lista. ____________3224____________
S I. septembrom iščem STANOVANJE dveh ali treh sob. Heričko, Tattenbachova ul. 6.	3115
Prodam
Lepo posestvo
V bližini Maribora: vinograd, sadčnosnik, travnik, njive, ffbzd, s pridelki in inventarjem na prodaj. Naslov v upra-vi.	3228
HRANILNE KNJIŽICE
vseh bank in posojilnic prodajamo. Ugodne cene- Kdor iste rabi, naj takoj piše na Bančno kom. zavod. Aleksandrova 40.	3229
moral moi ribati
gotovo ne bi trpel mučnega dela svoje žene in bi raje kupil ceneno t blago za tla
KARTOLEJ - - - »
kateri se da z lahkoto čistiti, se lahko položi brez tuje pomoči, ker ni potrebno, da ie prilepljen ali pritrjen in se pri preselitvi lahko vzame seboj.
Hišne gospodinje so navdušene za kartolej. ker se isti da dobro uporabiti ne samo v kuhinji, predsobi, temveč tudi v sobah s slabim podom Samo tvrdka
WEKA MARIBOR
skrbi za hišne gospodinje, da imajo snažna stanovanj^ in malo dela,	379
zdravje tvojega moža,« je mrko odvrnil zdravnik.
»To je neumnost, ta nenadna odločitev, neumnost, ti pravitn... Jaz ne grem nikamor, pojdi kamor hočeš, sam...«
In lepa žena se je vsa bleda od napora, vrgla ihte na naslanjač.
»Vidiš, Elissa, tudi ti si potrebna počitka. Tvoji živci so zelo, zelo slabi.«
»He, prekrasno. Zopet ena tvojih modrosti. Pusti moje živce in počitek pri miru, kajti moje telo je zdravo, kot more biti le telo mlade žene kot sem jaz. Am» pak tu,« je zakričala ter se zgrabila za prsi, »tu notri sem bolna. Moja duša je bolna na smrt. Ampak te bolezni mi ne ozdravi nihče. Tudi ti ne.«
Odhod je bil določen na popoldne drugega dne. Ob devetih bi Se moral operirati Paula Dornerja, svojega starega prijatelja iz mladih let, ki je bil že sko-ro teden dmi na njegovi kliniki. Operacija je bila sicer lažjega značaja, a je kljub temu zelo skrbela Homerjeve svojce,
Paul Dorner Je imel približno petintrideset let, toliko kot svojih milijonov, se je govorilo. Njegovo življenje je poteklo ujed samimi zabavami, plesi, konjskimi dirkami in hoteli. Kako se je Ellssa Zan-tova mogla zaljubiti v tega človeka, tega ne bi mogel nihče točno povedatj. tn ven dar j® bil Albert Zant tudi lep mož, ki je svojo ženo naravnost oboževal. Mo* goče je bil premalo nežen, premalo sentimentalen za temperament, kot je bil Elissin, ki je rasla že od mladih nog med samimi romani in sentimentalnimi zgodbami. Toda’ bil je dober, blag značaj, ter je bil v mestu med vsemi sloji zelo priljubljen.
Idila med Dornerjem in Klisso se je pričela nekaj dni PO Dornerjevcm prihodu v Zantovo kliniko.
Iz nedolžnega flirta se je razvila sko-ro nenadoma strastna ljubezen. In Albert nf vedel ničesar, ni sumil ničesar, dokler mu ni Purrer izdal resnice.
»Danes ponoči ob dveh se morata dobiti nekje na vrtu,« mm je rekel Purrer.
(Konec jutri.)
SDortne prireditve
Štafetni tek po ^mariborskih ulicw
Danes ob 19. uri bo štafetni tek skozi mesto na tradicionalni progi Koroščeva, * Maistrova ulica * Zrinjskega trg - Kolodvorska ulica - Aleksandrova cesta na Trgu svobode, kjer bo cilj. Tek bo pod pokroviteljstvom Mariborskega tedna, ki je daroval častna darila za zmagovalce. Prijavljeni so vsi mariborski klubi, ki bodo poleg sokolskih moštev ter SK Ptuja nudili zanimivo in napeto borbo. Po končanem- teku bo razdelitev daril zmago vatnim štafetam na Trgu svobode. Občinstvo naj se strogo drži navodil rediteljev.
Nov poverjenik sodniške sekcije Ljubljana v Mariboru. Pod tem naslovom smo v včerajšnji številki objavili vest, na katero pa nam je g. Evgen Bergant poslal naslednjo izjavo s prošnjo za objavo: »Podpisani Evgen Bergant izjavljam, da se nisem nikdar potegoval za kake častne športne funkcije, marveč sem vedno delal v športu le iz športnih interesov. Imenovanje za poverjenika sodniške sekcije se je izvršilo brez moje privolitve :n vednosti, ker sem na zadnjem občnem zboru sekcije ZNS v Ljubljani jaz pismene predlagal za poverjenika g. dr. Planin ška. Ker ne želim, da se moje ime izrablja v razne nesportno-politične namene, podajam to izjavo javnosti v vednost. — Evgen Bergant, poverjenik JLAS in tajnik Olimpijskega odbora v Mariboru.
SK Svoboda v Ljubljani. V nedeljo 12. t. m. bo v Ljubljani finalna tekma za vstop v prvi razred LNP, in sicer se bosta srečala SK Svoboda in SK Reka. — Upamo, da bo SK Svoboda častno zastopal mariborski sptfrt iti tudi iz te tekme izšel kot zmagovalec.
Mariborski gasilci kot nogometaši. V nedeljo 12. t. m. bo na igrišču SK Železničarja nogometna tekma med gasilci mariborske gasilske čete in gasilci delav njce državnih železnic. Za to srečanje se Oba tabora vestno pripravljata. Oa-slici bodo dopoldne vkorakali z godbo na čelu na igrišče, nakar se bo ob 10, pri čela tekma, pri kateri bodo gotovo prišli na račun vsi, ki so za šalo.
Svečana otvoritev modernega letnega kopališča SPD v Mežici. Dne 15. avgusta t. 1. bo v Mežici, ako bo lepo vreme, svečana -otvoritev najmodernejšega letnega kopališča, prvega, ki ga je dogradilo SPI) v naši kraljevini. Kopališče obstoji iz dveh deljenih bazenov ter ogre valnika. Vsi trije objekti so zvezani s približno 4 m širokim betonskim pločnikom ter ločeni od ostalega kopališkega prostora z žično mrežo. Dimenzija velikega bazena ustreza pravilom plavalne zveze in bodo že na dan otvoritve plavalne ter skakalne tekme. Kopališče leži
500 metrov nad morjSni v idilični gotski Mežici na vznožju kraljestva kralja Matjaža, ki je letoviščarjem tako priljubljen. Ako bo slabo vreme, se otvoritev preloži na 19. avgusta. Usmerite 15. avgusta t. 1. svoj izlet v idilično Mežico k otvoritvi modernega letnega kopališča, ki ga spojite tudi lahko z obiskom stare sive Pece!
SKK Mislinja. Kolesarska sekcija SKK Mislinja je priredila v nedeljo, dne 5. avgusta 1934 kolesarsko dirko na 23 km doligi progi Slovenjgradec—Šmartno— Dravograd—Slovenjgradec. Za dirko je bilo prijavljenih vsega 16 dirkačev, in sicer: a) glavna skupina 4 dirkači in b) novinci 12 dirkačev, Na cilj je prispelo samo 12 dirkačev, osali 4 pa so imeli defekt. Rezultat dirke je naslednji: a) slav’ na skupina: I. Vinko Cajnko, 49 minut, 20 sekund, povprečna brzina 33.90ktn;
2. Fortunat Paradiž, 49 minut, 21 sekund;
3. Jožef MIčoh, 50 minut, 19 sekund, b) Novinci: 1. Franc Tomažin, 53 minut, 16 sekund, povprečna brzina 31.50 km; 2. Franc Sešel, 54 minut, 23 sekund; 3. Maks Mrzel, 54 minut 30 sekund; 4. Ton-če Gašpar, 54 minut, 50 sekund in 5. Martin Spesny, 56 minut, 30 sekund. Dirki je prisostvovalo zelo mnogo občinstva, kar nam daje dokaz, da je tudi tukaj veliko zanimanje za kolesarski šport. Posebno nas je iznenadil mladi kolesarski favorit Fortunat Paradiž, ki je topot drugič tekmoval ter se tesno držal dosedaj najboljšega dirkača Cajnka z diferenco 1 sekunde pred ciljem.	-Tc.
Divfi grofovski avtomobilist
Francoska aristokracija ima majhno senzacijo. Grof de Segur je tako divje vozil z avtomobilom, da je bil že večkrat kaznovan zaradi prestopka cestno policijskega reda. Te dni je pa do smrti povozil neko žensko. Videl je sicer, kaj je storil, ua ni ustavil avtomobila, da bi pobral svojo žftev, temveč je strahopetno pobegnil. Njegovo početje vsi obsojajo. Grof sedi v zaporu v Pontoise. Sodišče pravi, da bo zelo strogo postopalo proti njemu, zlasti zato, ker se je upiral, ko so ga prišli aretirat, pozneje pa je napel vse sile, da bi vplival na sodišče, da bi ga oprostilo, ali pa mu naložilo milo kazen.
tli
■ B ■
Soefll premog
Budinščina, (vanopolje od
10Ot)|cg naprej IOOkyDin3B'-. kocke Din 36'-. - Ladanje Dolnje Djn 25-	31S7
Josip Govedič
PreSernova ulico 19
Telefon 26-96
Izdaja konaordj »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.