PBIHDHSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
OBVEŠČAMO CITATELJE, DA SE JE NASE UREDNIŠTVO PRESELILO V POSLOPJE TISKARNE TRŽAŠKEGA TISKARSKEGA ZAVODA V UL. MONTECCHI ST. 6 - TEL. 93-898.
UPRAVA OSTANE SE NADALJE NA GOLDONIJEVEM TRGU ST. 1/1 - TEL. 93-807.
Leto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din
TRST sreda, 30. junija 1948
Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini
Štev. 936
Izjava CK Komunistične partije Jugoslavije
ob resoluciji Informacijskega biroja kompartij o stanju v KP Jugoslavije
BEOGRAD, 28. (Tanjug) — Kot se vidi iz resolucije tvorijo njeno vsebino pisma CK VKJ (b), namenjena CK KPJ. P.ismo z dne 27. marca t. L, v katerem je CK VKP (b) iznesel svoje obtožbe proti CK KPJ, je CK VKP (b) istočasno poslal .vsem partijam — članicam Informacijskega urada, čeprav CK KPJ ni bil o tem obveščen. Nato je preko CK VKP (b) prišlo pismo CK KP Madžarske, ki je v vsem podpiralo stališče CK VKP. (b). Tudi pismo madžarskega CK je bilo poslano drugim partijam. Nato CK prejel pismo drugih partij — članic Informacijskega urada, razen italijanske in francoske.
CK KPJ poudarja, da so omenjene partije sprejele osnovno stališče CK VKP (b) in to prej, kot so slišale mišljenje ali kakršne koli protiargumente CK KPJ. Po tem pismu CK VKP (b) in omenjenih pisem ostalih centralnih ko-mitetov in po odgovoru CK KPJ centralnemu komitetu VKP (b) z dne 13. aprila t. I. je CK KPJ prejel dve pismi CK VKP (b) z dne 14. maja in 22. maja, ki sta bili več ali manj na liniji prvega pisma.
Resolucija Informacijskega urada o stanju v KPJ je v glavnem prepis teh pisem CP VKP (b).
V svojih pismih je CK VKP (b) obtožil CK KPJ in zahteval od njega, naj prizna napake in to:
1.) Da vodilni možje KPJ tajno klevetajo Sovjetsko zvezo in VKP (b).
2.) Da vodilni možje Jugoslavije klevetajo Sovjetsko armado, da so sovjetske strokovnjake obdali z neprijaznim stališčem in da sovjetske državljane in tov. Judina nadzorujejo organi državne varnosti.
3.) Da so partijski kadri postavljeni pod nadzorstvo ministrstva za notranje zadeve in da v Partiji ni demokratične kritike, temveč da vlada sistem vojaške discipline.
4.) Da sl želi jugoslovanska vlada preko vohunov zagotoviti milost imperialističnih držav in da se postavlja pod njihovo kontrolo.
5.) Da se Partija razblinja v Ljudski fronti, da je ni mogoče .smatrati za marksirtičnn-Ieninistiž-no organizacijo in da se uspava z Bernsteinovimi Buharinovimi in Folmarovimi teorijami o mirnem preraščanju kapitalističnih elementov v socializem.
6. Da se poslanik neke imperialistične države obnaša v Jugoslaviji kot doma, in da so se prijatelji in sorodniki krvnika jugoslovanskih narodov Nediča lahko in udobno namestili v državnem in partijskem aparatu Jugoslavije:
7. Da jugoslovanski voditelji istovetijo zunanjo politiko ZSSR z zunanjo politiko imperialističnih držav;
8. Da so vodilni možje KPJ zašli Z marksistično-leninistične poti v vprašanju vodilne vloge delavskega razreda.
9. Da so nemški padalci razbili partizanski štab v Jugoslaviji, da je nato nastala težka kriza v narodnoosvobodilnem gibanju in da je nato prišla na pomoč Sovjetska armada, osvobodila Jugoslavijo in ustvarila pogoje, da pride Komunistična partija na oblast.
10. Da se je komunistična partija Jugoslavije prevzela s svojim hvalisanjem o uspehih v vojni, čeprav nima večjih zaslug od komunistič nih partij Poljske, Češkoslovaške, Romunije, Madžarske, Albanije, Bolgarije itd. itd.
Tem obtožbam je treba dodati one, ki so navedene v resoluciji, ki pa tukaj niso izrecno naštete.
Kot je razvidno iz izjave, ki jo je politbiro CK KPJ poslal zasedanju Informacijskega biroja in ki je tej izjavi priložena, CK KPJ ni mogel diskutirati na osnovi takih obtožb Centralnega komiteta VKP (b) os novanih na klevetah, izmišljotinah, nepoznavanju stanja v Jugoslaviji, Vse dotlej, dokler ne bi bilo ugotovljeno dejansko stanje in. dokler ng bi bila ločena neresnica od dejanskih načelnih očitkov bodisi Centralnega komiteta VKP (b) bo disi katerega koli drugega central komiteta partij, članic Informbiroja Ob objavi omenjene resolucije Informbiroja izjavlja CK KPJ sledeče:
1.) Kritika v resoluciji je osnovana na netočnih in neosnovanih tr ditvah in predstavlja poskus ruše. nja ugleda Komunistične partije Jugoslavije v inozemstvu in doma povzročanja zmede med množicami v Jugoslaviji in v mednarodnem delavskem gibanju, oslabitve enotnosti KPJ in njene vodilne vloge. Čudno je, da je CK V K? (b) odklonil, da da bi na licu mesta ugotovil resničnost svojih rditev, kot je to Predlagal CK KPJ v svojem pismu t dne 13. apiila t. 1.
2. Resolucija navaja brez kakršnega koli dokaza trditev da vodi Vodstvo KPJ sovražno politiko do Sovjetske zveze, trditev, da so so Vjetski vojaški strokovnjaki v Ju-loslaviji omalovaževani in_ da so •trokovnjaki — civilisti podvrženi
nadzorstvu organov javne varno
sti. Jo nikakor ne odgovarja resni ni in vse do njihovega odhoda nobeden izmed predstavnikov Sovjet-»ke zveze ni v tem pogledu opozo HI Jugoslovanskih predstavnikov, popolnoma lažniva je trditev, da bil kateri koli sovjetski pred-
stavnik nadzorovan) najmanj pa še tov. Judin. Ta trditev, posebej še v zvezi s tov. Judinom, zasleduje izključno cilj, da diskreditira KPJ in njeno vodstvo pred drugimi partijami. Točna pe je nasprotno naša trditev, poudarjena v pismu centralnemu komitetu VKP (b) z dne 13. aprila, ki temelji na celi vrsti izjav članov KPJ njihovim partijskim organizacijam ter na izjavah drugih državljanov naše dežele od osvobojenja do danes. Te izjave obstojajo v tem, da so jih organi sovjetske obveščevalne službe brezobzirno primamljali. CK KPJ je smatral in še smatra, da je tak odnos do dežele, v kateri so komunisti vladajoča stranka ir. ki gre k socializmu, nedopusten in da vodi k demoralizaciji državlja-iov FLRJ, k oslabitvi in podkopa-vanju državnega in partijskega vodstva. CK KPJ je smatral, da morajo biti odnošaji Jugoslavije proti ZSSR utemeljeni izključno na osnovi zaupanja in iskrenosti. Jugoslovanskim državnim organom, ki so se držali tega načela, ni prišlo nit na um, da bi zasledovali ali kakor koli nadzorovali državljane Sovjetske zveze v Jugoslaviji.
3. Resolucija kritizira politiko KPJ glede na vodstvo razredne borbe, zlasti pa z ozirom na politiko KPJ na podeželju. Pri tem navaja resolucija Leninove stavke. CK KPJ poudarja, da ga pri njegovi politiki omejevanja kapitalističnih elementov na podeželju vodijo navedeni in slični Leninovi izreki, kar bi avtorji resolucije — če bi Se potrudili, lahko prečitali v objavljenih partijskih dokumentih in se obenem prepričali o praktičnem izvajanju te lolitike.
Zato obtožbe in resolucije CK VKP (b) dejansko samo trkajo na odprta vrata in objektivno neizbežno vodijo k ohrabritvi in podpiranju reakcionarnih in kapitali stičnih elementov v mestih in vaseh, ki povzročanju zmede med prebivalstvom, kakor da bi za objektivne težave, zlasti v vprašanju preskrbe v dobi prehoda od kapi-talizma k socializmu nosila krivdo CK KPJ ih njegova politika. CK KPJ smatra, da je nedopustna metoda podcenjevanje njegove delavnosti na osnovi posameznih citatov, pobranih iz najrazličnejših dob
borbe, ali na osnovi poedinih osam-1 struiranih trditev, s katerimi reso-ljeno vzetih in nato še izkrivljenih lucija nato polemizira s pomočjo dejstev. CK KPJ smatra, da je tre-1 znanih leninističnih načel, ki jih ba pri ocenjevanju politike KPJ | nihče med odgovornimi člani KPJ
kot tudi drugih partij vzeti v prvi vrsti prakso Partije:	ali Partija
dosega ali ne dosega uspehov v borbi za socialistično preobrazbo dežele, ali se kapitalistični elementi v celoti krepe ali slabe, ali se krepi ali slabi socialistični sektor narodnega gospodarstva.
CK KPJ si ne more kaj, da ne bi odločno zavrnil trditev, da se voditelji jugoslovanske komunistične partije usmerjajo po poti kulakov, ki naj bi pripeljala k uničenju KPJ in k njeni likvidaciji ter da v Partiji ni demokracije, temveč da vladajo v njenem okrilju vojaške metode, da so v Partiji pravice članov osnovnih organizacij pregažene in da se na najblažjo kritiko nepravilnosti odgovarja z neusmiljenimi represalijami.
Mar bi mogli člani Partije, ki so v tisočerih bojih gledali smrti v oči, trpeti tako stanje, nevredno človeka in komunista? Trditve, da se v Partiji ne sme kritizirati in slično, so strašna žalitev vsakega člana naše Partije, sramotitev herojske in slavne preteklosti Partije in njene današnje herojske borbe za obnovo in izgradnjo dežele.
CK KPJ poudarja, da zaradi dejstva, da v nekaterih partijskih organizacijah še niso bile izvedene volitve, ni mogoče trditi, da v partiji ni demokracije. To so ostanki vojnega časa in burnega povojnega razvoja, ki ga je prešla KPJ. Take razmere so obstajale svojčas tudi v drugih partijah, pa tudi v VKP (b).
Kar pa se tiče trditve, da se Partija razblinja v Fronti, in da se vodilni faktorji usmerjajo na pot ku-laške partije, objektivno vodi k razdoru zveze delovnih množic, uresničene pod vodstvom delavskega razreda v enotni organizaciji Ljudske fronte, k izolaciji partije od delovnih množic. Koren te trditve je v nerazuhnevanju odnosa med Partijo in Fronto v Jušfoslof-viji; v nerazumevanju bistva Fronte v Jugoslaviji in načina uresničevanja vodilne vloge delavskega razreda v njej. Ta trditev ne izhaja iz dejstev, marveč iz izkon-
nikoli ni osporaval. Dejstvo pa in tudi številne izjave ne le komunistov, temveč tudi nekomunistov v Fronti, podane med vso vojno in tudi po vojni, govore:
1.) Da je v Fionti vodilna sila Komunistična partija;
2.) da se Komunistična partija ne razblinja v Fronti, temveč da nasprotno Partija ideološko in politično dviga osnovne množice ter jih vzgaja v duhu svoje politike in marksizma-leninizma;
3.) da se Ljudska fronta Jugoslavije bori za socializem, ker se vsekakor ne bi moglo zgoditi, če bi v njej igrale resno vlogo r izno-barvne politične skupine in bur-žuazne stranke, kulaki in trgovci, mali tovarnarji in slično, kot to pravi resolucija, ali ako bi Fronta bila koalicija med Kompartijo in drugimi strankami ali oblika sporazuma proletariata z buržuazijo;
4.) da Partija ne prevzame programa od Fronte, temveč nasprotno Fronta dobiva osnovno smer in program od Partije, kar je tudi naravno glede na njeno vodilno vlogo v Fronti.
CK KPJ je nadalje poudarjal, da
je nadaljnje politično in idejno zbiranje frontoyskih množic in povezovanje politične aktivnosti Partije z aktivnostjo Fronte ter vsestranska delavnost Fronte ena od najvažnejših nalog Partije.
Končno poudarja CK KPJ, da večina njegovih članov ni koopti-rana. temveč izvoljena. Pri svojem računu CK VKP (b) ni računal na člane politbiroja, ki so bili posebej izbrani na peti državni konferenci, zato je številki 22 članov CK KPJ. ki jo omenja CK VKP (b) v nekem svojem pismu, treba dodati še 7 članov politbiroja. Čudno je očitati centralnemu komitetu komunistične partije, ki je v vojni izgubil deset svojih članov, da je na njihova mesta kooptiral sedem tovarišev. v glavnem iz vrst kandidatov CK KPJ.
CK KPJ odbija kot smešno in neresnično trditev o nelegalnosti KPJ in smatra, da je to med ostalim tudi potrdilo nerazumevanje oblik dela KPJ v določenih pogojih in določenih trenutkih. Oblike dela KPJ so izrastle iz konkretnih pogojev dolgoletne revolucionarne prakse naše Partije, v tej praksi so se po-
obtožbo, da vlada v Partiji turški režim in da so jugoslovanski voditelji zatajili Partiji kritiko nepravilne politike, da so zatajili Partiji in ljudstvu stvarne vzroke obraču-nanja s tovarišema Hebrangom in Zujovičem.
CK KPJ ni mogel objaviti pisem CK VKP (b) vse dotlej, dokler CK VKP (b) tega ne bi sam storil. Toda vsemu širšemu aktivu KPJ je znana vsebina pisma CK VKP (b) in vsemu partijskemu članstvu slučaj Hebranga in Zujoviča. CK KPJ mora izjaviti svoje začudenje, da predstavniki partij — članic Informbiroja lahko vzamejo v zaščito Hebranga in Zujoviča, ne da bi zahtevali od CK KPJ kakršne koli podatke. CK KPJ se čudi, kako je mogoče braniti ljudi kot je na primer Zujovič, ki je bil 1937. leta po nalogu Kominterne skupno z Gorkičem izključen iz CK KPJ. ali kot je Hebrang, ki se je pred ustaško policijo izdajalsko zadržal, kar je v Partiji zamolčal; oba sta ustvarjala frakcije v KPJ in delovala na njenem razbijanju in na škodljivem sabotiranju tempa izgradnje in industrializacije Jugoslavije. Mar ni
kazale kot pravilne in bile so važen I to podpora frakcionaštvu, izdajal-činitelj, da si je Partije osvojila cev in razbijaški dejavnosti proti zaupanje množic.	KPJ? V zvezi s tem objavlja CK
5. CK KPJ odbija kot nedostojno | KPJ kot dodatek svoj material o
Hebrangu in Zujoviču.
6. CK KPJ odbija kot absurdno trditev, da so jugoslovanski voditelji v zadnjem času z veliko naglico in iz demagoških razlogov sprejeli ukrepe o nacionalizaciji male industrije in male trgovine. Ti ukrepi so bili dejansko pripravljeni šest mesecev pred omenjenimi obtožbami CK KPJ (b).
Razumljivo je, zakaj organi Informbiroja kot so tudi sovjetski tisk in tisk drugih partij niso objavljali v poslednjem času vesti o uspehih gospodarske izgradnje v Jugoslaviji, kot so na primer ukrepi za nadaljnjo oslabitev kapitalističnih elementov, uspehi v uresničevanju plana,, množično predkongresno tekmovanje delavskega razreda in delovnih ljudi, združenih v Ljudski fronti itd. Toda dejstva ostajajo dejstva in z molkom ni mogoče de-maskirati samovoljne in popolnoma neosnovane kritike gospodarske politike in vlade FLRJ in linije CK KPJ v gospodarskih vprašanjih.
7.) CK KPJ trdi, da nihče od voditeljev ne misli, da Jugoslaviji v borbi za izgradnjo socializma in očuvanje neodvisnosti ne bi bila potrebna pomoč držav ljudske demokracije in Sovjetske zveze. Samo ljudje, ki so izgubili vsako zvezo z realnostjo, bi lahko nekaj
Pred splošno Slavko
v Italiji
Poziv CGIL italijanskim delavcem - Proti-sindikalno delovanje vlade in Vatikana
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, 29 — Centralni komite italijanske komunistične partije je danes objavil poročilo, v katerem odobrava resolucijo Informacijskega urada o položaju komunistične partije Jugoslavije.
CGIL je izdala poziv vsem italijanskim delavcem za borbo proti zvezi industrijcev, ki odklanja nadaljevanje pogajanj za dviganje vrednosti delavskih mezd in za povišanje družinskih doklad. V svojem proglasu obtožuje CGIL politiko industrijcev, ki hočejo, v zameno dviganja vrednosti delavskih me.zd odpustiti več desettisočev delavcev. Proglas poudarja,, da bi ti odpusti pomenili zmanjšanje proizvodnje, povišanje proizvodnih stroškov ter povišanje cen. Iz tega bi sledilo še večje obubožanje delavstva. Poleg tega se bi povečalo število brezposelnih delavcev. Industrijci hočejo doseči ošibitev delavskega gibanja in ošibitev sindikatov.
Zaradi manevrov delodajalcev bodo italijanski delavci odgovorili e-notno. Delavci, uradniki in strokovnjaki bodo stopili v splošno stavko 2. julija. Stavkali bodo po kategorijah do zloma odpora industrijcev. Ta stavka bo ena izmed največjih manifestacij, ki so bile v Italiji v zadnjih mesecih.
V tem času pa se stopnjuje anti-sindikalna aktivnost vlade in Vatikana v prid delodajalcev. Papež je včeraj govoril 303 tisočem delavcev, ki so včlanjeni v ACLI in je obtoževal «prevratne teorije«; p~u. daril je, da je treba »krščansko« usmeriti vse delavske organizacije.
Vlada je že večkrat omenila, da ne bo dopustila tega stavkovnega gibanja.	E. MILIC
Izredno stanje v Londonu
LONDON, 29. — Sinoči je Attlee govoril po radiu in se skliceval na težke posledice stavke pristaniških delavcev, ki je paralizirala gospodarstvo in ki predstavlja grožnjo za prehrano Londona.
Ta govor je pomenil samo opravičilo za vladni ukrep o proglasitvi izrednega stanja, kar se ni zgodilo že od leta 1926, ko je vladala v Angliji splošna stavka. Važno je, da zakon o izrednem stanju ne pooblašča vlade, da bi smela izvesti industrijsko mobilizacijo.
Kljub temu da le nekaj pristaniških delavcev v Londonu in Liverpoolu pričelo zopet delati, se vlada boji, da se stavka ne bo po-
legla. Za raztovarjanje ladij uporablja vlada šest tisoč vojakov. Do sedaj je stavkalo v Londonu vsega skupaj 19.000 ter Liverpoolu in Bir-kenheadu 10.000 pristaniških delavcev.
HAAG, 29 — Znani nizozemski znanstveniki pozivajo nizozemske inteligente, naj odločno protestirajo proti monarhofašističnemu nasilju v Grčiji.
«Na stotine grških mož in žena, ki so se skupno z zavezniki dvignili proti fašizmu — je rečeno v razglasu — je obsojenih oziroma pričakujejo obsodbo.
Izjava, poslana zasedanju Informacijskega biroja
INFORMBIROJU
9
BEOGRAD, 29. (Tanjug) — CK KPJ je prejel poziv, naj pošlje svoje predstavnike na sestanek Informbiroja, ki se je že pričel, zaradi diskusije o stanju KPJ 'n prosi, naj se sestanku Informbiroja sporoči sledeče:
CK KPJ je vedno pripravljen sodelovati pri delu Informbiroja, ne more pa poslati svojih predstavnikov na ta sestanek informbiroja, ker ne sprejema dnevnega reda sestanka, kajti CK KPJ smatra, da je rešitev vprašanja nesoglasja med CK VKP (b), ki je vsebina nam sporočenega dnevnega reda, od vsega početka pa do tega sestanka biroja bilo postavljeno nepravilno, in to iz sledečih razlogov:
1.) 2e prvo pismo CK VKP (b) našemu CK ni bilo sestavljeno v duhu tovariške kritike, na katero bi CK KPJ lahko odgovoril v istem tonu. temveč v obliki grobe in nepravične obtožbe, ki bi jo lahko mi, glede na njeno neresničnost sprejeli samo v škodo naše Partije in države, ali pa sploh ne sprejeli.
2.) CK KPJ smatra za temeljno zgrešeno, osnovati obtožbe proti bratski Komunistični partiji na enostranskih informacijah o tem, kar je kdo dejal, ali na izolirano vzetih citatih, ne pa na osnovi analize celotne delavnosti naše Partije, ki je prešla tako velike preizkušnje pred vojno, med vojno in po vojni.
3.) Nekatera izmed najvažnejših
obtožb CK VKP (b) očitno temeljijo na informacijah protipartij-skih elementov, proti katerim se je naša partija borila pred, med in po vojni. CK KPJ smatra za nedopustno, da taki znani ostanki nekdanjega frakcionaštva v KPJ dobivajo podporo CK VKP (b).
4.) Vodstva partij — članic Informbiroja so nekritično sprejele obtožbo CK VKP (b) proti naši Partiji in ne da bi zahtevala od nas kakršno koli pojasnilo, obsodila našo partijo v pismenih izjavah in niso hotela upoštevati razlogov našega odgovora na prvo pismo CK VKP (b). Nekatere izmed njih so v širšem krogu svojih partij, pa tudi javno postopale na škodo naše dežele.
5.) CK VKP (b) ni sprejel niti enega izmed razlogov našega odgovora na njegovo prvo pismo, temveč je v odgovor na to pismo kasneje iznesel vse težje in popolnoma neutemeljene obtožbe proti KPJ.
Jasno je, da nam tako stališče onemogoča diskusijo na temelju enakopravnosti.
Vsa ta dejstva so razlog, da se CK KPJ ne strinja z iznašanjem teh nesoglasij pred Informbirojem v mnenju, da bi to povzročilo samo poglobitev, ne pa rešitev nesoglasij. CK KPJ opozarja, da je on predlagal CK VKP (b). naj pošlje svoje predstavnike v Jugoslavijo zaradi skupnega preiskovanja spornih vprašanj na licu mesta. CK
Ameriški konservativni lisi
predlaga zapustitev Berlina
General Clay je obiskal Sokolovskega - Vohunska služba socialdemokratičnih voditeljev v Berlinu
BERLIN, 29. — Ameriški poveljnik general Clay je včeraj obiskal maršala Sokolovskega, da ga prosi za oproščenje zaradi sobotnega incidenta, ko je sovjetskega poveljnika ustavila ameriška policija zaradi prehitre vožnje.
V tem času pa obsojajo celo konservativni listi politiko ameriške vlade v Berlinu. List «Washington Post« je včeraj objavil članek, ki svetuje zapadnim zaveznikom, naj zapustijo Berlin, ker bi lahko tri zapadne velesile s svojo prisotnostjo sprožile iskre novega konflikta. List poudarja, da nima smisla držati položaja, ki ga sami itak ne priznajo več kot središče Nemčije, v trenutku, ko so zapadne sile določile novo prestolnico zapadnega dela Nemčije v Frankfurtu.
Vrednost «Clayeve» marke pada dan za dnem, medtem ko ameriški vojaki čakajo, da jim pripeljejo prehrano z letali.
Dansko zunanje ministrstvo potrjuje, da je berlinski občinski svet zaprosil dansko vlado, da bi predložila vprašanje ureditve položaja Berlina pred OZN. Po poročilu iz Kodanja ni danska vlada zavzela še nobene odločitve v tej stvari.
Tudi tajnik OZN Trygve Lie
preučuje nasprotstva, ki so nastala v Berlinu med Sovjetsko zvezo in zapadnimi silami ter možnost, da bi predložil rešitev spornih vprašanj Varnostnemu svetu OZN, češ da tvori berlinski spor grožnjo za mir in varnost narodov. Francoska delegacija pri OZN pa je danes objavila, da se namerava njena vlada posvetovati z ostalimi vladami glede predložitve berlinskega vprašanja
v razpiravo pred Varnostni svet.
Socialistično - komunistična skupina občinskih svetovalcev v Berlinu je danes izjavila, da se proti
vi temu, da bi razpravljala OZN o sedanjem položaju v Berlinu. V svoji resoluciji poudarja, naj se zasedbene sile in nadzorstveni svet omejijo samo na izvrševanje svojega nadzorstva nad upravo Berlina, v ostalem pa naj prepustijo Nemcem vso odgovornost za upravo. Glasnijt social-komunistične skupine je še dodal, da če se bodo izvršili sklepi varšavske konference, potem bo vprašanje Berlina rešeno istočasno z vprašanjem Nemčije.
Agencija Dena pa poroča, da se 30. t. m. zavezniški nadzorstveni svet ne bo sestal, ker ni nobena od štirih sil predlagala sklicanja seje. Istotako ne bo prišlo v Frankfurtu
VKP (b) glede tega, po našem mnenju edino pravilnega postopka, ni sprejel, temveč je, še pred-no je prejel naš odgovor, že iznesel nesoglasja pred ostale partije Informbiroja, t. j. dostavil jim je istočasno besedilo nam poslanega pisma, nakai so nam vodstva vseh partij, razen francoske in italijanske, pismeno sporočile svojo sodbo o naši Partiji.
Tako postopanje ni v duhu sporazuma in načela prostovoljnosti, na katerem je osnovan Informbiro. CK KPJ ostaja še nadalje pri svojem prepričanju, da je samo skupno pretresanje spornih vprašanj v direktnem stiku med CK VKP (b) in CK KPJ v Jugoslaviji edino pravilna pot, da se obstoječa nesoglasja rešijo. CK KPJ izraža svoje globoko obžalovanje, da so ta nesoglasja zavzela s strani CK VKP (b) take oblike, in ponovno apelira tako na CK VKP (b) kot na Informbiro. naj se sporazumejo z našim mnenjem o potrebi neposrednega stika med CK VKP (b) in CK KPJ, da se tako rešijo nesoglasja, Zaradi tega naj bi se odstranila z dnevnega reda diskusija o stanju v naši Partiji, glede na nepravilnost take diskusije brez našega pristanka.
CK KPJ pozdravlja bratske partije in izjavlja, da nobena nesoglasja ne bodo mogla ovirati KPJ. da ne bi še nadalje ostala zvesta svoji politiki solidarnosti in najtesnejšega sodelovanja z VKP (b) in ostalimi komunističnimi partijami.
CENTRALNI KOMITET KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
do sestanka med gen. Clayem Robertsonom in Koenigom tej: vladnimi predsedniki zapadnih treh zasedbenih con, ki je bila že določena na 30 t. m.
Danes je priobčil list «Taegliche Rundschau« vest sovjetskega obveščevalnega urada, ki poroča, da vršijo socialdemokratski voditelji v Berlinu in sovjetski coni vohunsko službo. List objavlja neko izjavo, podpisano od socialističnega voditelja Lorenza.
0 Zujoviču in Hebrangu
TANJUG je objavil včeraj poročilo partijske komisije KPJ, ki so jo sestavljali tovariši Gošnjak, Neškovič in Vida Tomšič, ki je ime la nalogo preiskati protipartijsko delovanju CK KPJ Zujoviča in Hebranga. Na temelju tega poročila sta bila oba tovariša izključena Iz partije.
Poročilo komisije bomo objavili v jutrišnji številki našega lista.
bombardirala mesto in povzročila 600 ranjenih med civilnim prebivalstvom. Letala so ameriškega in kanadskega izvora. 18. junija so kuo-mintangova letala popolnoma uničila več kot 1000 stanovanjskih hiš in so povzročila mnogo žrtev med šolarji. Sovražno letalstvo je predvsem bombardiralo z zažigalnimi bombami delavske okraje in predmestje.
Volitve na Finskem
HELSINKI, 29. — Prihodnji četrtek in petek bodo na Finskem volitve za skupščino. Zelo živahna je predvolivna kampanja. Vse reakcionarne sile si prizadevajo z vsemi sredstvi, da bi zmanjšale naraščajoči vpliv ljudske demokratične zveze, v kateri ima vodilno vlogo komunistična partija.
Solidarnost
s Primorskim dnevnikom
Za plačilo globe, na katero Je obsodilo tukajšnje vojaško sodišče našega odgovornega urednika, so danes prispevali:	Člani pevskega
zbora »Ivan Cankar« 3660 lir,
Antončič 5000, Sancin 1500, Jakomin Berta 150, Renko 2000, Vladimir Bartol 2000, Sušelj Franc 500, Primožič Rudolf 500, družina Fajt 500, Vasič Karlo 500.
Miroljub Bičar je poslal s prispevkom 700 lir pismo, v katerem obsoja krivično obsodbo in pravi med drugim: »Trden kakor kraškl kamen klen Je slovenski rod, ki ne bo klonil pred takimi zakoni«.
Bernadotioi/i predlogi glede Palestine
TEL AVIV, 29. — Iz neuradnih krogov poročajo, da sta dva zvezna častnika države Izrael sporočila svoji i vladi predloge Bernadotta za rešitev palestinskega vprašanja. Uradni židovski krogi poročajo, da so predlogi Bernadotta nesprejemljivi za državo Izrael. Iz poluradnih krogov poročajo, da je Bernadotte baje predlagal dve točki za pomiritev v Palestini. Arabci bi morali priznati državo Izrael in Židje bi se morali odreči nekaterim predelom svoje komaj ustanovljene državice.
Invalidi v borbi za mir
Predsednik Slovansko-italijanske antifašistične unije Tržaškega o-zemlja dr. Pogassi Je prejel pozdravno pismo skupine invalidov Bolgarije, Jugoslavije, Poljske, Madžarske, Albanije in Tržaškega ozemlja ter slovenske Koroške, ki so sedaj na dopustu na otoku Lo-pud v Jugoslaviji. V pismu pišejo: »Prisrčno vas pozdravljamo in vas zagotavljamo, da se bomo tudi v bodoče borili za obrambo miru in demokratičnih svoboščin, za katere smo se borili ob prelivanju naše krvi v borbi proti nacifašizmu.
Zagotavljamo vas, da bomo mi invalidi v prvib vrstah borcev proti hujskačem na novo vojno. Živelo tržaško ljudstvo !
Ogorčene borbe y okolici Kajfenga
SEV. CENSI, 29. — Nadaljujejo se ogorčene borbe v okolici mesta Kajfeng. Kuomintangova letala so v zadnjih dveh dneh neprestano
takega trdili: CK KPJ mora pri tem poudariti, da dajanje te pomoči in sodelovanje ni odvisno samo od njega, temveč tudi od dežel ljudske demokracije in ZSSR. CK KPJ je mnenja, da je to pomoč treba povezati z notranjo in zunanjo politiko Jugoslavije, v nobenem slučaju pa ne z dejstvom, da on ni mogel sprejeti neosnovane in na neresnici temelječe obtožbe in trditve, da se jugoslovanski voditelji pripravljajo na koncesije imperialistov in na pogajanja o neodvisnosti Jugoslavije z njimi. Te trditve so popolnoma zgrešene in spadajo v vrsto najtežjih klevet nove Jugoslavije.
CK KPJ pa mora poudariti, da so v nekaterih državah ljudske demokracije partijski in državni organi izvrgli celo vrsto z ničemur izzvanih postopkov, ki žalijo narode Jugoslavije, njihovo državo in državne predstavnike; ki vodijo k šiu-.vi omenjenega sodelovanja, h kvarjenju odnosov z Jugoslavijo. CK KPJ s- ne smatra obvezanega, da bi v bodoče molčal o sličnih postopkih.
8. CK KPJ ne smatra, da je s tem, da je odklonil diskusijo o napakah, za katere ni kriv, v čemer koli prekršil enotnost komunistične fronte. Enotnost te fronte ne temelji na priznavanju izmišljenih in izkonstruiranih napak in klevet, temveč na dejstvu, ali je politika neke partije dejansko internacionalistična ali ne. Ni pa mogoče iti molče preko dejstva, da je Informbiro prekinil načela, na katerih je osnovan in ki so predvidevali prostovoljnost vsake partije glede na sprejemanje sklepov Informbiroja. Informbiro pa ne le sili voditelje KPJ naj priznajo napake, ki jih niso storili, temveč paziva člane KPJ na upor v Partiji, na razbijanje enotnosti Partije. CK KPJ nikoli r.z more pristati, da bi se diskutiralo o njegovi politiki na osnovi izmišljotin, netovariške trme, brez vzajemnega zaupanja. Ta osnova ni načelna in v tem in samo v tem smislu je CK KPJ smatral, <■ - n? enakopraven v diskusiji in da ne more sprejeti diskusije na tej osnovi.
Nadalje CK KPJ v • vezi s prejšnjim odločno odbija obtožbo, da je Komunistična partija Jugoslavije prešla na pozicije nacionalizma. Z vso svojo notranjo in zunanjo politiko, zlasti s-ojo borbo v narodno-osvobodilni borbi in s pravilno rešitvijo narodnostnega vprašanja v Jugoslaviji, je KPJ pokazala povsem nasprotno.
Z omenjenimi neupravičenimi obtožbami je bila prizadeta naši Partiji, našemu delavskemu razredu. delovnim množicam Jugoslavije sploh ter njihovi nesebični in herojski borbi največja zgodovinska krivica. Centralnemu komitetu KPJ je jasno, da bo obtožbe CK VKP (b) proti CK KPJ izkoristila sovražna propaganda Za klevetanje Sovjetske zveze, Jugoslavije in ostalih demokratičnih držav. Vendar CK KPJ izjavlja, da ne nosi nobene odgovornosti za vse te pojave, ker jih ni izzval z nobenim svojim postopkom.
Centralni komitet Komunistične partije Jugoslavije poziva partijsko članstvo naj strne svoje vrste v borbi za uresničenje partijske linije in vse večjo okrepitev enotnosti Partije: delavski razred in ostale delavske množice, združene v Ljudski fronti pa poziva, naj še uporneje nadaljujejo z delom za izgradnjo naše socialistične domovine. To je edina pot in edin način. da v praksi dokažemo neupravičenost omenjenih obtožb. Beograd 29. junija 1948.
PLENUM CENTRALNEGA KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
Sofulis	pr
uspehe demokratične vojske
Tajni dogovor med Vatikanom in ameriškimi imperialisti
ATENE, 29. — Monarhofašistični vojaški štab poroča, da so partizani v noči na 28. junij napadli atenske edinice na področju Nevioco-piu. Težke borbe so v teku v dolini Sarandaporo, kjer so monar-hofašisti imeli velike izgube. Podpredsednik monarhofašistične vlade Tsaldaris je naprosil vladnega predsednika Sophulisa, naj skliče višji svet za narodno obrambo, da se koordinirajo vojaške operacije z mednarodnim političnim položajem ter z zunanjo politiko vlade. Sophulis je najavil, da se bo jutri sestal svet za narodno obrambo. U-deležili se ga bodo vojni minister, letalski minister, mornarice in javnega reda.
S svoje strani pa poroča Radio svobodna Grčija, da so v teku napadi demokratične vojske na položaje monarhofašistov, ki so sedaj morali preiti v obrambo.
V nedeljo je vladni predsednik Sofulis, ki si je ogledal prednje
vil, da ne sme nihče pričakovati takojšnjega uspeha sedanje ofenzive. Moral je priznati, da operira grška demokratična vojska po vsej deželi in da se bojuje proti vladnim četam s podporo grških ljudskih množic. Ob koncu svoje izjave je dodal, da bo treba še mnogo naporov «za popolno uničenje gverilcev«.
Nov dokaz tesne povezanosti Vatikana z ZDA je dejstvo, da Je papež dodelil 120 milijonov drahem za »rešitev grških otrok iz rok komunistov« ravno ob času, ko je ameriška vlada zahtevala vrnitev grških otrok od držav, kjer so našli zaščito pred monarhofašistični-mi grozodejstvi. Pogodbo je pod-pisal Trumanov izredni poslanec pri Vatikanu Miron Taylor. Vatikan ni nikoli demantiral vesti o tej pogodbi
monarhofašistične bojne črte, izja- stranka.
PRAGA — Poročajo, da se bosta v kratkem združili v enotno partijo češka in slovaška stranka, češka in slovaška komunistič n«
1-3
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA URBPN ŠTVA SN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOOORSKA ULICA 42 - TEL. 749
(ATI) — V zvezi s pisanjem listov tMessaggero Veneton in «Giornale dt Trieste», češ da je poslovanje tržaške trgovske druibe VIVOD nezakonito, ker je tržaška občina zavrnila prošnjo za trgovsko obrtnico in odredila zaporo uradov, je dal predsednik družbe g. Mario Canciani - Kocijančič našem« uredniku za gospodarske vesti na njegova tozadevna vprašanja naslednje informacije:
Tvrdka UIVOD .'e bila ustanovljena me»eca avgusta 1945 kot zadruga in registriran* na osnovi veljavnih zakonov pri tržaikem sodišču ln tržaški Trgovinsko—Industrijski zbornici. Meseca julija 1947. Je sklenila fuzijo z Istoimensko delniško tvrdko UIVOD, katere delničarji so ravno tako italijanski državljani. Ker zadruga UIVOD na svojo vlogo od dne 3.1.1946 mestni občini za podelitev trgovske obrt-nice ni bila dobila še nobene rešitve, je delniška družba UIVOD. s katero se je zadruga UIVOD stopila, 23.7.1947. na novo prosila pristojno oblast za podelitev trgovske obrtnice. Čeprav je zadeva le formalnega značaja, ker posluje naša tvrdka po določilih veljavnih zakonov, občina naših vlog za podelitev trgovske obrtnice celi dve leti ni rešila. Končno smo 24. marca t. 1. prejeli pismo tržaške občine, ki je imelo priloženo odločitev občinske komisije za trgovinske zadeve, s katero nam je podelitev trgovske obrtnice odrekla. V smislu veljavnih zakonskih določil (člen 4 ukaza 15.7 V.U. z dne 11.9.1945 in zakona z dne 16.9.1946 itev. 2174) je družba nato takoj vložila priziv na Trgovinsko—industrijsko zbornico. Toda medtem ko je bil priziv &e viseč, je tržaška mestna občina proti vsem pravnim predpisom in zlasti proti običajem v podobnih primerih dne 26. aprila t. 1. odredila zaporo naie tvrdke. Poslali so nam celo policaja, ki je zahteval, naj takoj opustimo sleherno poslovanje in urade nemudno zapremo Le s pričo našega protesta pri ZVU je bila tržaška občina prisiljena suspendirati svojo odredbo.
Kakšne razloge je navedla tržaška občina, da bi utemeljila zavrnitev trgovske obrtnice?
Formalni razlogi, ki jih je občina navedla, ne ustrezajo resnici, so iz trte izviti Ob'ina navaja, da opravlja družoa UIVOD od svoje ustanovitve dalje neke izven trgovinske posle ter da je monopolizirala blagovni promet med nakda-njima področjema A in B ter z Jugoslavijo. Dalje se trdi. da
UIVOD ni običajno trgovsko uvozno in izvozno podjetje, marveč nekakšen zastopnik Jugoslavije «na ekonomsko italijanskem ozemlju«, to pa zaradi tega, ker tudi njen denarni promet nadzoruje tukajšnja podružnica zavoda Banca d'Italia in sicer na blokiranem računu v italijanski valuti, ki Se ga je mogoče posluževati zgolj za plačila v kompenzaciji. Nadalje postavlja smešno trditev, da UIVOD s svojim poslovanjem spreminja bistvo trgovinske pogodbe med Jugo-slavijo in Itnlijo.
Trditev, da tvrdka UIVOD ni običajno trgovsko podjetje, je smešna, saj je mestna občina v zadnji zimi s posredovanjem ustanove Consorzlo Agrario Provincia* le pri naši družbi sama kupila 10.000 ton drv, da niti ne govori-rimo o našem poslovanju i aru°imi tržaškimi podjetji, kakor CRDA. Tržaški arzenal in mnogo drugih tvrdk, ki jih tržaška občina dobro pozna. UIVOD je bil poleg tega v stalnih trgovskih stikih z ZVU, ki ji je dobavil ogromne množine cementa, gradbenega lesa itd. Ves trgovski promet se je razvijal na podlagi rednih uvoznih In izvoznih dovoljenj, ki jih je izdala ZVU. Prav tako Je iz trte izvita trditev o nekem monopolu v trgovskem poslovanju: kompenzacijski račun, ki je bil ustanovljen pri UIVOD-u za plačilni promet z Jugoslavijo, ni bil edini, marveč so imela št štiri druge tvrdke podobne kompenzacijske račune, kakor si jih je lahko v smislu tedaj veljavnih predpisov lahko ustvaril sleherni uvoz; ik in izvoznik. Oblast v < so brez ugovora in ne glede na trgovsko obrtnico sprejemala na desetine milijonov lir za razne davke. Ravno tako je plačala naša tvrdka več kot 10 milijonov lir samo na račun prometnega davka (IGE), kar že samo po sebi potrjuje, da je opravljala trgovske posle.
Zato se vsiljuje misel, da je treba pravi razlog ?a odklonitev trgovske obrtnice iskati morda povsem drugje
Naša tvrdka je v zadnjih letih razvila obsežno trgovsko delovanje. Polemika in napadi nekaterih časopisov na UIVOD dokazujejo, da so si nekateri konkurenti obetala več uspeha, če prestavijo borbo proti UIVOD-u na politično polje.
Kot predsednik trgovske družbe, ki se bavi izključno s trgovskim' posli, nimam namena spuščati se v karkšno koli polemiko. Ugotavljam pa, da je naša tvrdka posredovala v mnogih trgovskih poslih s tržaškim zaledjem in da je s
tem veliko pomagala tržaškemu
gospodarstvu, posebno v času, ko je primanjkovalo vsakršnega blaga.
Kako je sedaj z obrtnico družbe?
Kakor sem že omenil, nam še niso odgovorili na naš priziv. Zagotovljeno nam je bilo, da proučujejo našo zadevo tudi odločilni faktorji ZVU.
Ne dvomimo, da bo naš priziv
povoljno rrSen. Naša tvrdka je izpolnila vse veljavne predpise in vsaka drugačna rešitev bi bila krivična in naravnost protizakonita. Prepričani smo, da bo ZVU z ugodno rešitvijo zadostili, zakonom in s tem tudi omogočila oživ-ljenje tržaške trgovine, saj si je naša tvrdka v skoraj treh letih svojega delovanja pridobila toliko trgovskih zvez po svetu, da je tržaškemu gospodarstvu zgolj v korist.
PARTIZANSKA RAZSTAVA
Partizanska razstava narodno osvobodilne in antifašist Cne borbe Je odprta prebivalstvu dnevno od 10 do 12 ter od 16 do 22 v prostorih Delavske športne zveze v ul. Contl II.
Obiščite jo!
..Protinapad" v Kinu ob morju
Zoltan Korda je po vzgledu sovjetske režije dal z realističnim filmom «Protinapadom» aietu novo delo visoke umetniške vrednosti.
«Protinapad» spada med propagandistične vojne filme, toda režiser in glavni igralec Paul Muni je dal filmu s svojo odlično igro še potrdilo, da je zgodba v filmu resnična. Iz filma je jasvo razvidna glo-boka vera ljudstva, ki je z velikimi napori in žrtvami hotelo doseči tiste cilje, ki si jih je zadalo, ter je za dosego teh črtalo iz svojega slovarja besedo onemogočen.
S svojo neomajno vero in zaupanje in gotovost borečega se ljudstva in jc prav ta, ki daje filmu največjo vrednost. Odlična je igra igralca Paula Munija, l(i je v vre prostem vojaku upodobil miselnost ljudstva, ki kljub vsem oviram ni izgubilo nikoli vero v človeško poslanstvo, ki mu ga je podelila usoda.
Film je bil izgotovljen v času. ko se je zaveznijtvo sklepalo s kvojo na bojnih poljanah.
Kultura ne razdvaja
ampak združuje
Praznik hrvafske besede in pesmi v Materadi
Tako polno je naše srce veselja, oči vtisov in uho blagoglasne hr-vatske besede in pesmi, da ne vemo o čem bi najprej pisali. Nismo tujci v teh krajih, toda kar prevzelo nas je tisto sproščeno navdušenje ljudstva, ko smo izstopili iz avtomobila in so nas pozdravile množic* ljudstva iz vseh vasi bujskega okraja in neštevilne zastave, ki so dobesedno prekrivale pročelja tah preprostih in skromnih hiš. Od vseh strani so prihajali kamioni ki so dovažali prepevajoče množice ljudstva.
Dva velika slavoloka sta z velikimi napisi pozdravljala goste iz Trsta in ljudstvo. Materada. majhna vas. kdo je zanjo vedel poprej, ko je tiha, toda upoma životarila in trpela v upanju, da bo Veli Jože napravil tudi zanje svoje delo, ima danes svoj veliki, zgodovinski in nepozabni dan. Sredi vasi je ljudstvo postavilo velik oder za goste in predstavnike ljudske — njegove oblasti, in za pionirje in pevske zbore. Da. v prvi vrsti za pionirje, ki jih bo nastopilo k»r 300 Kiko lepo se bo onlaslla v to praznično vzdušje, čez polja, ki so že dela bogat pridelek pšenice in bodo še dala koruze krompirja in vina v jeseni, tako zatirana le-pa hrvatska pesem iz ust najmlaj. ših, ki svobodo, priborjeno za ceno velikih žrtev. k»r pijejo.
Osemdesetletni Femetič Matej pripoveduje, kako trdo je bilo že pred f?S'zmom. Tudi Avstrija je bila zanj faShem. saj je postavita namesto hrvatske italijansko Solo v vas. Bilo je to leta 1898. Le no prizadevanju neke«a nnit*r'er’a duhovnika *o dohill l*ta 1907 hrvat-sko šolo tmeli so tudi prosvetno društvo Ko na je prišel fsUzero je z enim udarcem zaprl vse Sole in uničil vsa društva Leta 1921 co fašisti pn?«»li hrvatsko šolo v vasi. Se povprašamo zaovomeoa tovariša. kd-i je bila tu oo«tavlier>a prva hiša Pravi da okoli leta 1R00. Najstareiše družine v vasi so: Ra-kariž, Kozlovič. Matelič. Ukovič. Lepi hrvatski priimki, ki dosti povedo.
Ta kraj je bil v nedeljo središče velike kulturne manifestacije, katere so se udeležili tudi zastoonikl Ttalijanov in Slovencev Iz vsega okrožja Vasi Juričani in Matera-da sta bili cilj vse«a liudstva bujskega okra)a. Ob H Je bila glavna ooizkušnja pionirskega pevskega vseh šol v okraju in o»t»lih pevskih zborov in godb. Ob 11 pa je novorka. katero Je otvarl^la vsa Šolska mladina, odšla iz Materade v Juričane. Povorka Je bila en sam Wraz tl»*eoa veli^ena vesella in »oroščenja. ki po tolikem zafiranlu tahko svobodno Izraža svojo besedo In oe<em.
Kako je to ljudstvo občutilo no-manjkanje svoje besede, izražajo -nzni nanisl In Imena, katera so dali »volim prosvetnim društvom Tako nismo mo»ll zadržati svinčnika, da ne bi pisali imen posamez-
nih društev, ki so se pomikala mimo nas. Karšete: «Lipa», Marušiči: »Bratstvo# Krašica: «Zora», B’to-nigla: «Mima», Dalja: «Polet». Martinčiči: »Iskra«. Bužinija: «Jadran». Novigrad: »Vladimir Nazor*. Poro-nati: »Strcaj Jordan«, Fiorini: »Vladimir Gortan*. Lovrečiči:	«Naša
sloga«. Valiča- »Medica Marija« in še več drugih Vseh dm{tev je bilo v povorki 17. Vsako društvo je spremljalo ljudstvo vasi z napisi in zastavami. Več je bilo tudi pevskih zborov in godb.
Ko se je Dovorka ustavila in zbr-’la na obširnem trgu v vasi ki je bil ve« okrajen z zastavami in "enci. so na pripravljalnem odru •■avzeH svoja mesta nredstavnlki Hudske oblasti iz okr^žia in Trsta Slovesno zborovanje je prid*! tov Kozlovič 0!:tavijan, pr°dr''dr,iV i-rajevnepa orosvetn^a dirjltva Ta je po nozdrnvit oblastem Iz okro*ia. Trst I” d»le<?sta nropvot i*h druš*» LRH tov. Pariča, d»-ial med drll^im:
i" s»«tre Doživel' «mo veliki n^n, k«*or*«a >mn taVo tež-^o nričairovaii Dan ko l=hko po-vorfmo in pojemo v rešeni m"’* rinom i^ziku To je za nas H1-vate naiv»*n nra^nlk Z« to *e moramo r«hvalit) našim hrabrim na-tiTanom
Kako trda so bila leta fašističnega suženjstva, vemo le mi Hrvati Kr j< razplsavall volitve in ko je bilo treba plačati davke, so "am nošiljali vse papirje le v italijanščini Kr oa so nas vlačili po zaporih Internacijah In mučili zaradi naše zavednosti... »mo bili pa uporniki, baibari Hrvati.*
V imenu okrožnega LO Je pozdravil ljudstvo in praznik hrvatske besede In nesml tov. Kralj Franc, predsednik istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki je poudaril pomen In med drugim delal:
»Čestitam vam, bratje Hrvati k na nredku ki ste ga napravili, in na naporih, ki ste Jih vložili v to. da je ta dan res praznik vas in nas vseh. Zato pa moram takoj dodati, kai bi nas čakalo, če ne bi čuvali nad vsemi temi pridobitvami Slišali ste. kako je vojaška oblast v Trstu obsodila Primorski dnevnik. To je napad na vse, kar je slovenskesa na našem ozemlju Zat- moramo kreniti združeni bratstvo In enotnost Slovencev. Hrvatov In Italijanov v borbi :a boljšo Iti srečne)jo bodočnost delovnega liudstva našega ozemlja.*
V Imenu SIAU je pozdravil tov Laurenti Pridružil se Je čestitkam
ki so jih iz*-a?ili že Dreišnll govor niki in noud“*il:
«Z velikim veseljem pozdrav-1'am to vaše kulturno ni-'*'',e«t~ eljo. Zakaj?! Zato ker čutim, da Je te p-avlea Irt svoboda, fr Mero vam je dala lUid.<ka oblast. Sno-
mln na DreteVlo zatiranje na. rno-ra vse spodbulati da Je boli dvlo. nemo našo kulturo ln nacionalno
zavest. Ne v smislu šovinizma in nestrpnosti, ampak v zdravem razumevanju vseh problemov. Ima-no ravno iz teh dni dokaz, kaj n radi Imperialisti napravili z našo svobodo Obsodba urednika Primorskega dnevnika ni odsodba istega, ampak je obsodba naših priborjenih pravic in svobode! Zadeti hočejo s to obsodbo svobodo in slovenščino. Vsak demokratičen Italijan Slovenec in Hrvat mora občutiti kaj je bil namen te obsodbe.«
Z navdušenim ploskanjem je ljudstvo pozdravilo besede govornika.
V imenu SHPZ je spregovoril tov. Drago Pahor, ki je tudi omenjal obsodbo in dejal: »Zborovanje partizanov v Trstu dokazuje, da mi ne odstopamo. V bratskem sodelovanju med Slovenci, Hrvati in Italijani istrskega okrožja in Trsta bomo gradili kot do sedaj *
Govorili so i* delegat prosv. društev LRH tov. prof. Perič, v ipie-nu OF tov. Venturini, v imenu okrpja na tov. Gorjan in Buič. Prof Mlhovilovič iz hrvatske gimnazije v Bujah je nato podal obširno poročilo o delovanju šol in nrosvetnih društev v obdobju od lanskega oktobrskega festivala do danes. Kar je poročilo zelo važno, ga bomo oblavili v eni izmed prihodnjih številk.
Popoldanski program je bil posvečen kulturi in je obsegal 16
točk. Program je dobro uspel, le *al, da je moralo nekaj zanimivih
MAJDA HUPENA je darovala za D'JaSko matico 10.00* Ur.
točk izostati zaradi tehničnih ovir. Poleg pionirjev osnovnih Šol in gimnazije v Bujah so nastopali pevski zbori prosvetnih društev.
Moramo omeniti še, da sta bili v velikih dvoranah lole odprti razstavi, ki sta prikazovali napredek Šolske in gimnazijske mladine
ob zaključku leta. Razstavi je obiskalo veliko število ljudstva In <-ta vzbujali sploSno pozornost.
Delavske družine v Stračicah
protestirajo zaradi povišanja najemnin in kavcij
V Stračicah živi v delavskih domovih, ki so pod posebno upravo »Avtonomnega zavoda za ljudske hiše« llstituto Autonomo delie Čase popolari) mnogo družin, pretežno delavskega stanu, katerih življenjski pogoji zares niso najboljši. Zadnje čase jih obremenjujejo še s poviški davkov nad raznimi življenjskimi potrebščinami, na vodo, električno razsvetljavo in plin. Sedaj pa so predvideni poviški stanovanjskih najemnin od 300 do 400% in povišane bodo od 1. julija naprej za več tisoč lir tudi kavcije, ki so jih hišni najemniki svoj čas vložili.
Po drugi strani pa se pričakuje, da bodo delavcem znižali draginj-ske doklade in odtrgali doklade za vojno škodo in slično.
Vse to in še marsixaj so ugotovUi na svojem nedeljskem zborovanju v Stračicah poglavarji najemniških družin in razpravljali o stališču, ki ga je treba zavzeti napram ravnateljstvu Avtonomnega zavoda ljudskih hl5. Skupščina družinskih glavarjev je na svojem protestnem zborovanju imenovala posebno ko-
misijo in jo pooblastila, da pristojnim oblastem predoči njih stališče ter zahteva preklic neupravičljive-ga ukrepa o povišku najemnin in kavcij ter posreduje zu daljnjo veljavnost dosedanjih najemniških pravil. V to komisijo so izvoljeni Josip Gromo. Bruno Manfredin, Ivan Praturlon, Aliče Luciani, prof. Vincenc Lapini in Marij Srnama, vsi iz tega mestnega rajona.
Imenovana komisija je naslovila na goriškega prefekta dr. Palamaro resolucijo, s katero prosi pokrajinskega glavarja, da ukrene potrebno za preklic ukrepov, ki jih ravnateljstvo zavoda ljudskih hiS name. rava pod.vzetl napram svojim najemnikom s 1. julijem. V tej resoluciji se podčrtuje, da v mnogih stanovanjih manjkajo celo osnovne naprave, kakor voda in plin, kar bi bila dolžnost ravnateljstva, da poskrbi.
Pričakujemo, da bodo oblasti pokazale razumevanje do težkih razmer teh delavskih družin ter jim šle nn roko v prizadevanjih za zaščito njih interesov in pravic.
Tainbalu 000
3C.0CC lil.,.
Kakor vsako leto na praznik sv. Petra in Pavlo., tako je tudi letos pripravil občinski svet K Gorici na ta dan vrsto ljudskih prireditev. Dasi se je vreme kisalo in ni bilo gotovo, če boš prišel domov moker alt »tih, se je vendar zbrala na Trarniku m notica ljudi, do poskusi pri tomboli tvojo srečo. Cisti izkupiček te. tombole je namenjen sirotam iz zavoda O. Lenassi.
Tombolo v znesku 30.000 lir je zadelo Gina Bortolotti iz Gorice, a činkvino v znesku 15.000 lir pa 12-letni deček Branko Pclicon iz zavoda, kateremu je namenjen izkupiček te tombole.
Tombola je kaj kmalu končala, ker ni bilo drugih dobitkov. Ostale prireditve na Gradu, kakor balet furlanskih skupin in njihove zbore ter srečka nje pa ,io delno odložili zarodi slabega vremena.
SE DANES JE CAS DVIGNITI SLADKOR
Samo šq dar.es 30. t. m. imajo potrošniki v Gorici čas dvigniti obrok sladkorja, ki ga delijo za mesec junij.
Tržaška kronika
Vojaška uprava ne more
zabraniti delovanja RK l O
KaKo bomo obdelali
in kaj bomo sejali na požeta polja
Tržaško ljudstvo zahteva, da se prizna RKTO pravica izvrševanja vseh funkcij, ki mu pripadajo
Kot smo že pred dnevi pisali je vojaška uprava javila Bdečemu križu za Trst in pokrajino, da mora v desetih dneh ukiniti svoje poslovanje in da ne sme v bodoče nositi ime Rdečega križa. Ta svoj ukaz je vojaška uprava opravičevala s tem, da je trdila, da zadostujeta za Trst dve delegaciji, in sicer italijanskega in jugoslovanskega Rdečega križa. S tem Je hotela aeveda poudariti, da bi se lah* ko vsaJs meščan posluževal tistega Rdečega križa, ki bi mu najbolj ustrezal. Na podlagi te utemeljitve vojaške uprave bi lahko vsak pameten meščan pravilno sklepal, da Je bil njen namen že bolj razdvajati in cepiti tukaiSnje prebivalstvo.
Stališče, ki ga je zavzela vojaška uprava napram Rdečemu križu za Trst in ozemlje, popolnoma nasprotujejo določbam stalnega statuta, kr predvidevajo po 15. septembru, ko Je bilo ustanovljeno Tržaško ozemlje potrebo ustanovitve Rdečega križa jamo za to ozemlje. Po vseh mednarodnih pravilih o delovanju Rdečega križa ima pravico poslovati tista organizacija, ki je avtohtona. Tuje delegacije lahko obstajajo na ozemlju samo v takšni obliki, ki jim jo dovoljuje Rdeči križ dotičnega ozemlja.
Vojaška uprava opravičuje svoje stališče do Rdečega križa za Trst in pokrajino še z erim izgovorom: trdi namreč, da ni M»dnarod»a zveza Rdečih križev priznala tukajšnjega Rdečega križa Ta mednarodna zveza pa ga tudi ne more priznati dokler ga uradno ne "rlzna tudi vlada
Rdeči križ za Trst in pokrajino se seveda ni moeel na noben način pokoriti temu krivičnemu u-kazu Zeto je od.‘el v ponedeljak zjutraj kr je not^kel rok. ki ga ie dala vojaška uprava za raznust potovanja RKT*”* oredspdnii- tepa h nolkovnlku K»nnetu. kateremu ie izjavil da lahko samo Varnost ni svet in Združeni narodi nreno-vejo Rdečemu križu delovanje; t»>-?a pa ne more storiti nikoli vojaška uprava, ki je samo zaupna u-orava in je torej popolnoma odvisna od teh mednrrodnlh ustanov Zato je seveda Jasno, da se bo RKTO obrnil na ZN in Varnostni svet. Polkovnik Kennet le predlagal, da bi zopet vso zadevo izrodili n Gnitherju; obenem pa je po-^MlSal za tri dni rok, ko stonl v ■el.iavo ukaz o razpustu RKTO °onovno je zatrdil, da bi lahko 1KTO Se vedno vrlil socialno delo, kar pa ponolnoma nasnrntuie •'ahtevam in željam našega liud-"tva, ki dobro ve, da si je Rdeči križ za T^st In pokrajino pridobil
s svojim človekoljubnim delom pravico nositi to ime in izvrševati vse funkcije, ki mu kot takemu pripadajo
patrole policist Milkovič Ivan, ki se je nekako oddaljil od ostalih dveh policistov, je zašel pri Urbancih blizu Škofij v cono B. Tam ga je pridržala narodna zaščita. Ker zadeva nima resnega značaja, bodo Milkoviča organi narodne zaščite izpustili že danes ali najkasneje jutri zjutraj.
Za 32 tisoč lir so jo olajšali
Sinoči je Bin Nerina iz ul. Bia-soletto 17 javila, policijskim oblastem. da so jo neznanci okradli. Odnesli so ji listnico s 700 lirami, 2 zlata prstana in nekaj dokumentov. Skupna škoda, ki jo je utrpela Bi-nova, znaša 32.000. Tatvina se je zgodila ob 18.30 v prostorih, krožka poštnih in telegrafskih uslužbencev v ul. Galatti 17. Policija je takoj začela preiskovati zadevo.
Policist zašel v cono B
Včeraj zjUiruj je bila palrola treh policistov civilne policije na službenem obhodu vzdolž mejne razmejitve med cono A in B Tržaškega ozemlja v bližini Škofij. Clan te
Ukinjen sodni postopek proti hii/šemu partizanu
Včeraj zjutraj se je pred tukajšnjim porotnim sodiščem vršila sodna razprava proti bivšemu partizanu Francu Trobcu iz Cerovelj pri Devinu. Trobec, proti kateremu se jq vršila razprava v njegovi odsotnosti, je bil obtožen, da je s pomočjo drugih popolnoma zasužnjil (piagio) in nato vrgel v jamo Danico Legišo iz Hrestovca pri Komnu. Dejanje se je zgodilo oktobra 1944 pri Brestovci, Pokojnica je bila zaupnica karabinerjev in Nemcev.
Ker se je pa dejanje zgodilo na jugoslovanskem državnem ozemlju, je tukajšnje sodišče ukinilo sodni postopek, zato ker se je dejanje, o katerem bi moralo soditi, izvršilo izven sodnega območja tržaškega sodeča.
Nele af inf §11
ob koncu šolskega leta
Vsakdo nam lahko potrdi, da so najbolj svečani, pa tudi najbolj napeti trenutki, tisti ko pričakuje učenec ob zaključku šolskega leta svoje izpričevalo, ki mu bo pokazalo, kakšni so bili njegovi učni uspehi.
Tudi letos so tržaški dijaki in šolarji preživljali prav iste napete in svečane trenutke. Sicer ne vedo še vsi za svoje uspehe, ker še niso dobili spričeval, toda vendar jih je nekaj, ki so že rešeni teh skrbi. Kar je, je, bi rekel naš dijak. Kot sem se učil, takšno izpričevalo sem si zaslužil. Marsikdo se kesa, leveda že malo pozno, da se ni bolj pridno učil, drugi pa že dela načrte za prihodnje leto, v katerem se bo učil s še večjim veseljem.
Za tiste pa, ki delajo veliko, ali malo maturo, pa se se prav za prav skrbi šele pričele. Koliko snovi je treba predelati, koliko letnic ln podatkov je treba znati na pamet. Znano je, da velja za izpite na naših šolah še vedno italijanski zakon, ki predpisuje, da mora učenca izpraševati profesor, ki ga ni poučeval med šolskim letom. Zaradi te uredbe pride seveda do raznih težav, ker ima kljub enotnemu učnemu načrtu vsak profesor svojo učno metodo, ki se mu zdi najbolj praktična; profesorji se seveda tudi ne držijo točno učnega načrta, ker čutijo potrebo, da se pri razlaganju
1 ■ — 	~ 'vr-=	
	KNJIGE - GLEDHlšifE - KONCERTI tUJlCL UZSmVE-F LM-KRITiKE-DROBTINE
nekaterih stvari bolj pomudijo, in s tem omogočijo dijakom boljše razumevanje, ter da nekatere manj važne stvari obrazložijo bolj hitro. Te metode ne škodujejo samo dijakom, temveč motijo tudi profesorje, ki ne vedo, kje in kako bi začeli z izpraševanjem.
Pred dijaki so zopet počitnice. Dober dijak, ki se zaveda, da mu je šolsko znanje za življenje potrebno, ne bo ves čas počitnic samo lenaril, temveč bo gledal, da si bo s čitanjem dobrih knjig širil svoje duševno obzorje, ter si napravil učni načrt za prihodnje leto. Učni načrti na naših slovenskih šolah s tako pomanjkljivi, da je potrebna tudi velika volja samih dijakov, ki morajo ob prostih trenutkih izpo-nolnjevati svoje znanje.
Ze večkrat smo poudarili, da bi bila v Trstu nujna ustanovitev slo venske klasične gimnazije,' dvnraz redne trgovske šole in tehnične Sole, ki bi lahko vzgojile nove vrstr slovenske inteligence.
Le če bomo dosegli ustanovitev vseh teh novih šol in pa uresničitev zahteve o demokratizaciji Solo ln o izboljšanju učnega načrta, bomo lahko rekli, da Je bila vsaj delno popravljena krivica, ki so nam jo prizadejali fašisti, ter da nam je bilo vsaj tri leta končani vojni vrnjeno to, kar nam po vsej pravici pripada.
Pred kratkim smo na tem mestu spregovorili našim kmetovalcem o čem je potrebno razmišljati sedaj, ko žanjemo žito. Povedali smo že, da na požetih površinah oziroma na strniSčih lahko pridelamo dobro in izdatno krmo. !R nam bo pruv prišla, čeprav Je bila letošnja letina mrve izdatna. Povedali smo tudi, da nas stare izkušnje učijo, da je zemlja najbolje zavarovana pred škodljivim delovanjem dežja ali sonca, ako jo obsejemo z rastlinami. Danes se vračamo na vprašanje obdelave in obsejanja požetih polj, ki ne smejo ležati več kot par dni neoiana in neobsejana.
Ko je njiva prazna, ,io moramo takoj obrniti in sicer kar se da plitvo. Zadostuje 6 cm globoko; ako sejemo, pa največ 10 cm globoko. Cim plitveje, tem hitreje bo šlo delo od rok in tem več plevala boš na ta način ugonobil.
Kaj boš pa sejal? Ajdo ali deteljo ali repo ali zeleno koruzo itd. Izbira je bogata. Zadnje čase slišimo s strani živinorejcev priporočila, da opustite ajdo in da sejte namesto nje rastline, ki vam dajajo obilo krme. kakor na primer koruzo ali sončnice ali grašico. Ajda ni zanesljiva, to drži. Je pa ponekod bolj, drugod manj zanesljiva. Sicer pa kjer ajda dobro in stalno dosti izdatno rodi, tamkaj jo sejte! Tamkaj pa, kjer ajda večkrat odpove kakor rodi, pa le sejte raje kaj drugega, kar vam bolje poplača trud in delo. Krmilne rastline sejte, pa boste imeli več koristi od tega. Prirode res ne morete prisiliti, trenutno tega še nihče ne zmore. Sejte, kar v vašem kraju najbolj uspeva. Repa raste povsod, detelja tamkaj, kjer ajda. Deteljo lahko v ajdo. V to deteljo sejejo ponekod repo. Koruza za klast ali kakor ji Primorci lepo rečemo — pitnik — uspeva povsod, kjer uspeva koruza za zrnje In daje piav gotovo največje pridelke krme. Sladkorni sirk ji v toplejših krajih kaj uspešno konkurira. Med korenčnicami je korenje najtečnejše in brez njega naša prašičereja skoro ne more napredovati. Za njim pa sledi kavlja.
Vse dotlej imenovane rastline so nam dobro znane. Manj pa sejejo pri nas mešanice, ki dajajo tečno in zelo izdatno krmo.
Priporočali bi tudi setev grašljin-ke. Kaj je to'? Mešanica grašice, 1 ju-like in inkarnatke. Vzameš 30 kg ozimne grašlce, 24 kg ljuljke in 16 kg detelje. Vse na cel hektar. Ljulj-ko in deteljo lahko pomešaš in hkrati seješ, grašico pa posebej. Kosil boš jeseni in zgodaj spomladi. Jeseni v glavnem ljuljko, spomladi pa deteljo in grašico.
Grašico pri nas še vse premalo cenimo. Pomisliti moramo, da nam
daje grašica zelo tečno krmo, bogato beljakovin, ki jih živina najbolj strada. Grašico ali njivski grah bo moral naš kmetovalec vzeti v seznam krm.tkih rastlin, ki bodo morale pogosteje priti v jasle kakor doslej, Poskusite, ako imate grašico, s setvijo meSanice koruze ln grnši-ce. Pomešajte 70 kg koruze in prav toliko grašice na hektar. Te mešanice sicer ie ni nihče poizkusil, toda slabo ne more uspeti, ako vzamete seme jare graSice in kakovost krme bo gotovo odlična.
Obilo Je torej načinov, kako ob-sejati takoj po žetvi naša strniSča. Samo sejati pa še ni dovolj, če hočemo imeti dober in zadovoljiv pridelek. Treba je njivo tudi gnojiti. Brez gnoja in gnojil ne bo uspeha. Tega se je treba zavedati. Zlasti ajdi bo potrebno postreči s fosforno kislino, torej s superfosfatam. Koruzi, repi, sončnicam, kavlji bo potrebno dati gnoja. Na spletno, čim bolje boste pognojili, tem več boste pridelali bodisi krme ali zrnja.
Ob koncu polagamo še enkrat našim kmetovalcem na srce, da se nikar ne prevzamejo, ako so pridelali malo več sena kakor lansko leto, in da izkoristijo tudi vse ostale vire dobre krme. Nikar ne pozabite ob9ejati prav vsa požeta polja s krmskimi rastlinami, pa boste lahko ponosni na svojo lepo in zdravo živino.
Zapletene posledice izvožene umetnine
Goriški policiji je bil prijavljen urar Alojz Dolenz iz Gorice ul. Brigata Pavia š.t. 15, obtožen, da je kupil dragocen ukraden predmet. Leta 1943 je imenovani kupil od nekega begunca iz Genove za 635.000 lir dragoceno umetnino, ki pa je v resnici vredna 2 milijona. To sliko je pred časom poslal svojemu bratu Juriju D. v Hollywood, ne da bi si poskrbel pri oblasteh pooblastilo, ki je potrebno za izvoz vrednostnih umetnin. Slika je trenutno položena pri italijanskem konzulatu v Združenih državah Amerike.
ŽRTEV CESTNE NESREČE
V ponedeljek je umrl v svojem stanovanju 43-letni Jakob Biljan. ki ga je prejšnji dan povozil v Pieri-su poltovomi avto z evid- tablico GO 5309 in mu prizadejal težke poškodbe.
POPADLJIV PES.
Včeraj popoldne okoli 14 ure je v Standrežu ugriznil pes 55-letnega Jožefa Šuligoja iz iste vasi št. 53 ter mu prizadejal precej močno rano, tako da sq ga morali odpeljati v bolnico. Obstoji nevarnost pasje stekline!
mimm
Spominski dnevi
1898 se je rodil Trofim D. Lisanko, slavni ruski jarovizator.
1944 se je pričelo II. zasedanje ZAVNO Bosne in Hercegovine.
OD 1. JULIJA VOJAŠKE VAJE NA SPODNJEM KRASU
Od 1. julija dalje bodo na področju štirikotnika med Smartinom r,a Krasu, Vrhom sv. Minaela, Zdrav-ščlno in železniško postajo Gradi-ika-Smartin vojaške vaje z ostrim streljanjem. Zaradi tega bo prebivalstvu prepovedan vstop ali prehod tessa področja od 8 do 17 ure razen v dnevih, ko bodo postavljena na nevarne točke primerna znamenja.
Sreda 30. junija Žarka, Luclna
Sonce vzhaja ob 5.15, zahaja ob 19.58. Dolžina dneva 15.43. Luna vzhaja ob 0.12, zahaja ob 13,03.
Jutri 1. Julija Bogoslav, Ture.
Dnevni pregled tiska. 14.15. Pestra glasba. 14.28. Citanje sporeda. 14.30. Zaključek. 17.30. Plesna glasba. 18.00. Tehnika in gospodarstvo. 18.15. Baletna glasba. 18.45. Ravel: Bolero. 19.00. Mladina - tvoja pot. 19.30. Lahka glasba. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Glasba raznih narodov. 20.30. Po poteh umetnosti. 20.45. Pojejo «Fantje s Krasa«. 21.05. Simfonična glasba. 21.45. Biseri slovenske besede. 22.00. Plesna glasba. 22.30. Zabavni orkester (prenos iz Ljubljane). 23.00, Orkester Duke Ellington. 23.15. Napoved časa - poročila. 23.30. Citanje sporeda. 23.35. Polnočna glasba. 24.00. Zaključek.
Ki^iO
Resolucija umskih delavcev
Umski delavci — učno osobjt šol bujskega okraja, zbrani na sindikalnem plenumu v Bujah 17. junija 1948
izražajo
suojo hvaležnost za pomoč, ki jo je nudil okrožni odbor v svrho postopnega izboljševanja šolstva v letih 1194 7 48.
Manifestirajo,
da so pripravljeni brezpogojno pod preti t.se one ukrepe, ki jih ljudsko obtost nenehno podvzema za obrambo stvari delovnega ljudstva v našem okrožju, nadalje
izjavljajo, da so voljni pridružiti se delovnim množicam u izgradnji gospodarstvo našega qkr >zji} ter utrd tve ljudske ob!a*ti, v kateri vidijo edino »red-stiio za dosego vseh svoboščin in blagostanja delovnega ljudstva, ki prebiva tu v sožitju.
Naj iivi ljudska oblast, poroštvo mira/
Smrt faiiziuu —• svobodo narodni
Slovenska operna
in koncertna šola
Med Slovenci iz Trsta in okolic« je obilo lepih in svežih glasov, vrednih solopevskega študija. Vsi ti pa doslej niso prišli do pravega razmaha, ker je manjkalo priložnosti za sistematičen študij, ki edini omogoča nastopanja večjega obsega. Pa tudi med našimi prireditvami smo pogrešali solopevskih koncertov, ki so občinstvu lahko razumljivi in če-sto tvorijo podlago za razumevanje instrumentalne glasbe.
V okviru Slovensko - hrvatske prosvetne zveze se je zato ustanovila operna in koncertna Sola, ki ima n amen vzgajati mlade pevce za koncertno in eventualno operno nastopanje. Vodstvo le prevzel koncertni pevec Dušan Pertot.
Na svojem prvem koncertu bo šola pokazala prve sadove svojega dela. Nastopilo bo 12 pevcev vseh glasov z zanimivim sporedom pesmi, arij in opernih odlomkov. Pri izbiri sporeda smo
sc oprli predviem na kvalitetna slovanska dela ljudskega značaja, kakor Sta to sloviti operi Prodana nevesta in Ero z onega sveta. Iz Smetanove Prodane neveste bomo slišali tri arije, duet, sloviti sekstet in odlomek Iz prvega dejanja, katerega izvaja komorni zbor pod vodstvom Ubal-do Vrabca. Iz Gotovčevega «Era», te prisrčne hrvatske ljudske opere, pa sta na sporedu dve ariji in prizor iz tretjega dejanja. Poleg tega obsega spored Se arije Iz treh oper Sneguročka (Rimski j-Korsakov), Boheme (Puccini), Figarova svatba (Mozart). Adriana l,ecoureur (Cilea) ter nekaj pesmi skladateljev Pavliča, Adamiča Gotovca in Griega
Poslušalci bodo tore) slifali kvalitetna in lahko dostopna dela iz slovanskega repertoarja, poleg tega pa bodo s svojo udeležbo dali mladim pevcem vzpodbude za bo*ofe delo. ko bodo v študiju daljši prizori iz operne H*erature.
Prvi koncert operne lole bo v netek i. jnliia ob 20 M *> dvorani Kina ob moHi/. Vsi ljubitelji glasbe so vabljeniI
Lirična sezona na gradu sv. Justa
Tudi letos oo tradicionalna lirična sezona na gradu sv. Justa, ki se bo začela z julijem. Na sporedu so sledeča dela;
Verdijev «Hl(JOLKTTU», katerega premiera bo u torek 6. julija ob 21. Sodelovali bodo Taglia• bue. Liana Grani, Ftlippeschi, An-na Maria Ca»ali, in drugi. Režiral bo Oskar Saksida, dirigiral pa bo Anton Votto. V četrtek 8. julija bo premiera Musogorskega «BO-RISA GODUNOVA» « režiji Aleksandra Sanina. V torek 20. julija bo na sporedu Verdijev «PLES V M AS K AH n isto tako v režiji Aleksandra Sanina. V četrtek 22. Julija bo premiera Donizettijeve nLUClJE LAMEHMOOR» t! režiji Oskarja Sakside. Sodelovali bodo pri lirični sezoni Tržaški filharmonični orkester, pevski in baletni Zbor gledališča Verdi.
POPRAVEK
Po pomoti smo javili v našem članku z dne 6. Junija napačno vsoto a prispevkih žen iz Boršta, Ric-tnanj in Loga. Zene Rlcmanj in Loga so nabrale v znak solidarnosti z grikim narodom denarja v znesku 2180 in 210 podpisov; žene lz Boršta pa 83080 lir in pa 110 podpisov.
Ml'RADIO MjflSl
7.30. Koledar. 7.35. Jutranja gluiJ ba. 7.45. Napoved časa - poročila. 11.30. Reproducirana glasba. 12.00. Sodobna Anglija. 12.10. Ruske in češke narodne pesmi. 12 45. Napo-ved časa - poročila. 13.00. Glasba po želji. 13.45. Komorna glasba. 14.00.
VERDI, 17: «i’lamtni v San Franciscu«, J. Mayne in A. Dvorak.
VITTORIA, 17: «Tamara, hči stepe» G. Peck.
'ENTHALE. 15: «Bedni» (II epizoda; Nevihta v Parizu), V. Cortese in G. Ccrvi.
MODERNO, 15: «Davilec iz Brigh-tona», J. Duprez in J Loder.
ITALIA, 15: »Veseli duh» (barvni film), R. Harrison in K. Ham-mond.
ODEON, 15: «Eden med množico«, E. De Filippo in C. Campanini.
Tatovi v tovarni barv „Veneziani“
Nekaj minut po polnoči je policija z emergenzo pritekla v tovarno barv in lakov «Venezianl» pod Skednjem, kamor jih je telefonično poklical nočni čuvaj. Tej je čuvaj povedal, da so malo pred tem skušali neznanci odnesti vrče z barvami. Policisti so takoj začeli s preiskavo tovarniških prostorov. Pred neko delavnico na dvoriSču so našli vrč belega laka. Na strehi te delavnice pa so dobili še dva podobna vrča laka. Ta dva vrča sta bila skrita za nekim dimnikom. Okrog tega dimnika pa sta bili pritrjeni dve vrvi in sicer z enim koncem na dvorišču tovarne, z drugim pa na stezo, ki je med tovarno Veneziani ln bližnjo vrvarno. Med tem ko je bila prva vrv po dolgem napeta, je bila dru^a še ovita na strehi. S prvo vrvjo so tatovi najprvo povlekli ukradene vrče na streho, od tu so jih nameravali izpustiti z drugo vrvjo na bližnjo stezo blizu barvarne. Prav tako so s prvo splezali na streho, z drugo pa so se hoteli spustiti iz tovarne. Pri tem delu pa jih Je nočni čuvaj prekinil. Čuvaj je policajem povedal, da so se nočni obiskovalci priklatili v tovarno i ponarejenimi ključi, katere je čuvaj Se naSel v ključavnici nekih vrat, ki peljejo na dvorišče. Čeprav je policija preiskala vse kotiške, ni bilo ne duha ne sluha o teh. Edino kar je policija Se
naSla, so bili trije vrti belega laka v skupni teži 60 kg. -,reiskai'a, da bi priSli na sled nočnim obiskovalcem, pa se nadaljuje.
Umetni led za splošno potrGšnjn
Obveščamo, Cia jc tovarna Air • guni v lioli, v. deirindustria, pri cela izdelovati umetni led v blokih po 25 kg.
Cena za en blok (25 kg) ledu je 70.— lir.
Led se lahko dvigne direktno v tovarni ali pa se ga predhodno naroči po telefonu Št. 11 Ižola in ga tovarna dostavi potrošniku na dom. Potrebno pa je koordinirati naročila po mestih In določenih dneh zato, da se čim več prihrani pri posameznih vožnjah.
Predvsem priporočamo da sc oskrbijo gostilne, sladolenarne in drugi s potrebnim ledom, da lahko ljudstvu postrežejo s hladno pijačo v vročih poletnih dneh.
Potrošniki naj v naprej predvidijo potrebe in naj se Izogibajo naročilom v zadnjem trenutku to je ob sobotah in nedeljah. Naročila naj sporočijo nekaj dni prej in določijo dobavo za določene dneve V naprej.
Odg urednik STANISLAV RENK# Tiska TržaSkl tiskarski zavod
ni ljudske oblasti
Tov. Godina Albin — Vojn se je v svojem referatu na diskusiji, ki je sledila referatu tov. Babiča na partizanski skupščini z dne 26. in 27. junija, dotaknil vprašanja 40 dni svobode v Trstu in predvsem delovanja ljudske oblasti v tem Času. Najprej pa je naštel visoke pohvale raznih angleških in ameriških misij partizanom.
Po vojaški akciji, ki so jo na-pravile enote IX. korpusa konec junija 1944, katere obseg lahko merimo i evropskimi merili (bito je to v Baški grapi, kjer so
MATI PADLEGA PARTIZANA COLA, KI JO JE NEKI SURO-VE2 V NEDELJO NAPADEL S KIJEM IN JO PODRL NA TLA.
edinice IV. korpusa popolnoma razbile sledeče vojaške postojanke: Koritnica, Mohorc, Bregar, Pranger in Zapolec). Pri tem so naše minerske skupine razdejale progo na 149 mestih, p< gnale u zrak S. železniških mostov in viaduktov in 4. cestne mostove. Sovražnik je imel pri tem 350 mrtvih, okrog 500 ranjenih, a zajeta sta bila 102 ujetnika. Ko so naše edinice pri tej priliki zaplenile mnogo težkega in lahkega orožja, ogromno količino municije, uničile so 21 sovražnih kamionov, '& osebna avtomobila, poškodovale 5 tankov, a lokomotivi, 11 kamionov in oklopni avto, je poslal sam poveljnik ekspedicijskih čet na Bližnjem vzhodu gen. Wilson vrhovnemu štabu JA naslednjo brzojavko:
«Z občudovanjem sem zvedel za poslednje uspehe, ki so jih dosegle vaše enote in tako v mnogem pripomogle k operacijam zaveznikov v Italiji in Franciji. Ti uspehi, posebno oni v. Sloveniji, so bili velike važnosti, ker so ustavili delovanje življenjsko važnih sovražnikovih prometnih žil. Prosim, sprejmite in izročite enotam, ki so pod vašim vodstvom, najtoplejšo zahvalo in priznanje.*
Angleški podpolkovnik Moore, ki se je tedaj mudil v štabu IX. korpusa, je pri tej priliki uspešne akcije v Baški dolini dejal: Morda se mnogi niti ne zavedajo, kako veliko pomoč nudite zavezniškim operacijam v. Italiji, s tem da ste uničili tako važno prometno žilo kot je železniška proga, ki veže Italijo Z Nemčijo, preko Baške doline,... Načrt nemške komande, da bi o pravem času ojačila neki vojaški sektor u Italiji, je propadel. Naše sile so lahko izvedle predvidene operacije, ne da bi jih motila sovražna ojačenja. Železniški promet ne deluje že tedne in tedne. Se enkrat poudarjam, da si je težko predstavljati, kako neprecenljive važnosti je pomoč, ki jo nudite s svojimi drznimi in uspešnimi akcijami.»
(Part. dnevnik št- 186) Tako so se borili naši partizani. Kaj pa ljudstvo? Tudi njegovi veličastni podvigi so tako o-greli sicer zelo hladne angleške vojake. Ob volitvah na Primorskem jeseni 1944, ki so potekale kljub prisotnosti okupatorja brez hibno in ki jih je ljudstvo z doslej nepoznanim navdušenjem izvajalo, se je nahajal u nekaterih teh primorskih vaseh angleški major Artur Tucker (Taker), član avglc-ameriške misije pri glavnem štabu NOV in POS, in si potek volitev i velikim zanimanjem ogledoval Prežet od veličastnega volivnega shoda, kjer »o Primorci manifestirali za novo Jugoslavijo, je stopil sam major na tribuno in podal sledečo izjavo občudovanja n<>d našo osvobodilno borbo in o svobodnih volitvah:
«Prijatelji in zavezniki!... Več kot samo častno se mi zdi, da sem med vami... naš boj je vaš boj. Naš sov *vile je vaš sovražnik. Pois’	mo in uničili.
Va Ha > i kakor upam, ivražnika. To .1 čudoviti nenori. jate svobodne volit-.,<? že pripravljate na »■ \ V j življenje, ki ga bo pri-iir. S čudovito vero in or-cijo ste izvedli volitve, če-. 'Iv tako blizu sovražnika In Pod tako težkimi pogoji.*
Tako veličastna borba part i-Zanskih edinfe in primorskega huistva je morala pripeljati do osvoboditve primorske dežele in tako so vkorakale dne 1. maja formacije IV. jugoslovanske ar-tnade i enotami IX. korpusa ob Učinkoviti pomoči tržaških delavcev, organiziranih v Delavski *notnosti, u Trst.
Komanda mesta, ki je do tedaj Vršila opi rativne naloge v sa-**iem mestu, je prejela nalog, da Prevzame upravo Trsta, Padla je Prva odredba, s katero je predela Komanda vse funkcije ci-Vilne narave.
Takoj po osvoboditvi Trsta je ^vriilni odbor SIAU sklical svo-plenarno sejo, nu katero Je Povabil sledeče organizacije in slranke:	K P, O F, Delavsko
^otnost, SPZZ, Antifašistične ^alijanske žene, ZSM, Italijansko j Antifašistično mladino, Neodvisne 'femokrate. Izvršilni odbor se je ; ^zširil in ga je sestavljalo 19
članov, preimenoval se je v mestni osvobodilni svet. Ta svet si je zadal dve nalogi: preskrbeti vse potrebno za prevzemanje civilne Uprave in pripraviti volitve v MOS.
S čudovito naglico se je razvijala in utrjevala organizacija novih oddelkov javne uprave, tako da je mogla komanda mesta že V. prvih dneh po osvoboditvi odstopiti nekaj funkcij civilnim oblastem osvobodilnega sveta. Dne 13. 5. 1945. se je vršila v občinski palači konferenca med vojaškimi in civilnimi zastopniki Trsta. Predsedoval ji je generalmajor Kveder. Kot častni gostje so. bila prisotna angleška, ameriška in sovjetska vojaška in civilna zastopstva. Pri tej seji so vojaški referenti odstopiti upravno oblast in posle civilnim referentom. 9e isti večer se je izvršila slavnostna predaja upravnih poslov Osvobodilnemu svetu.
Po pozdravu šefa sovjetske misije pri glavnem štabu za Slovenijo je nazdravil zastopnik ameriške vojaške misije podpolkovnik Woods in dejal:
vlmam vtis, da je ta dan &an druge ustanovitve Trsta. Trst Ima danes usodo v svojih rokah. Prebivalstvo si je Izbralo Osvobodilni svet, ki ga zastopa, in zdi se, da za sedaj ne obstoji nobena druga boljša rešitev... Zato nazdravljam Osvobodilnemu svetu*.
Za njim je spregovoril delegat angleške misije, major Pears:
((Prijatelji Italijani in Slovenci/ Velika je zasluga odporniških sil Trsta in oboroženih sil generalnega majorja Kvedra, do je danes tako srečno uspela predaja poslov oblasti....y>
Med tem je vkljub velikim težavam (ni bilo volivnih sezna-
v TRSTU
in 7. junija je bil po zaslugi uspešnih naporov tega oddelka že zvišan obrok kruha. Značilno je, da je bila že v maju prehrambena situacija boljša kot pred osvoboditvijo.
V sklopu tega oddelka so bili tudi transporti, kajti prav ta naloga je bila pri vprašanju prehrane najbolj pereča. Ostalo je namreč prav malo prevoznih sredstev. Takoj je priskočila na pomoč Komanda mesta in Jugoslovanska armada, ki sta dali potrebna vozila na razpolago. In prebivalstvo Trsta je imelo dovolj (cruha.
Oddelek z c socialno skrbstvo je postavil veliko število ljudskih kuhinj, ki i o služile za prehrano najrevnejših slojev Trsta, ki so ostali ob koncu vojne brez kakršnih koli sredstev. Te kuhinje so izdajale dnevno 11.000 kosil po izredno nizkih cenah, od teh pa 1000 zastonj. Političnim preganjancem, njihovim družinam in borcem je razdeljeval ta oddelek denarno podporo, oblačilo, obuvala itd. Prav tako je ta oddelek uspešno skrbel za repatriirance in jim dajal brezplačno vse življenjske potrebščine. Bolnice in sanatoriji so bili na razpolago vsem potrebnim. Ob sodelomnju RK je deloval tudi urad za poizvedbe. Ta urad pa je tudi skrbel za vojaške podpore, posebno pa za mladino in sirote, ?a katere je takoj odprl več domov, zavetišč, otroških vrtcev in počitniških kolonij.
PIONIRJI SO PRINESLI POZDRAVE PARTIZANSKEMU KONGRESU.
mov, upravni aparat ni bil primeren za organizacijo volitev, prvič so posegle v volivno borbo tudi žene. v mestu je bilo dokaj fašistov itd.) MOS uspel, pripraviti volitve v najkrajšem času. V vseh tovarnah in po večjih uradih so se vršila volivna zborovanja, kjer so prisotni izvolili svoje delegate za izvolitev tržaške kon-zulte. Izven delavnic in uradov so se vršile volitve preko antifašističnih organizacij. In tako je bila konzulta izvoljena že 13. ma-ja 1945. Osvobodilni svet je bil odgovoren konzulti in ljudstvu in je štel od tedaj dalje 27 članov, od katerih je bilo 18 Italijanov in 9 Slovencev. Ta razširitev Osvobodilnega sveta je bila izvršena 17. maja na zgodovinski seji delegatov mesta Trsta v Politeama Rossett i.
V prehitevanju dogodkov je bila že septembra meseca 1944. leta za ohranitev javnega reda ustanovljena narodna zaščita, ki jo je tvorila grupa najnaprednejših in najpožrtvovalnejših delavcev. Organizacija je nenehno rastla in v zadnjih dneh borbe so ti zaščitniki učinkovito sodelovali v borbi proti Nemcem. Takoj po osvoboditvi pa so prevzeli nalogo čuvanja pravic vsega poštenega prebivalstva. Pri predaji oblasti je prešla tudi NZ v sklop MOS-a in postala organ notranjega oddelka. Stela je 2500 članov. Svojo nalogo so dostojno in prav dobro izvršili V ta notranji oddelek je spadal tudi anagrafslci urad, ki je v tem kratkem času svobode žiaosal osebne izkaznice.
Oddelek za trgovino in preskrbo se j* moral boriti z velikimi težavami, kajti preživljati je bilo treba mesto, ki je tedaj štelo skoraj 400.000 prebivalcev. Uspešno je pomagala tudi komanda mesta
Oddelek za gozdove, kmetijstvo in živinorejo je bilo treba reorganizirati in razširiti. Takoj se je pričelo z izdelovanjem načrta za obrambo in podvig pogozdovanja ozemlja in mestnih parkov. Takoj je bila racionalizirana sečnja gozdov. Mesto pa je ta oddelek preskrboval z drvmi.
Popolnoma zaostala industrija je ob osvoboditvi trpela poleg neaktivnosti, materialnega uničenja tudi pomanjkanje surovin. Zaradi slabega prometa je bil prevoz slednjih silno težaven. V ta namen je bil 10. maja ustanovljen tehnični industrijski odbor. V najkrajšem času je bilo zagotovljeno delo 35.000 delavcem in 5.000 uradnikom. Mnogo bi bilo povedati o uspehu industrijskega oddelka in imenovanega odbora. Pripomniti moram na tem mestu, da je jugoslovanska vlada veliko prispevala v tej panogi, bodisi s preskrbo surovin železa in lesa kot tudi z naročili.
Z novim redom — novi ljudski zakoni. Nove pravne ideje je italijansko in slovensko tržaško ljudstvo v bratstvu in brez razlike narodnosti navdušeno sprejelo. Konzulta, ki je imela nalogo, da med drugim uredi tudi sodstvo in izvoli ljudske sodnike, je ustanovila 21. maja protifašistična ljudska sodišča. Prvi proces se je vršil II. in 12. junija. Slednjega dne pa je ZVIJ ob prevzemu o-btasti sodišča ukinila. Konzulta pa je izdala tudi zakon za novo ureditev rednik sodišč za Trst. Iz znanih razlogov pa vemo, da ta sodišča niso mogla niti pričeti delovati. Tudi za stanovanjske spore je bilo 29. maja izvoljeno sodišče, ki sta ga sestavljala 2 se-nata. Vse navedeno je ZVU takoj ob svojem nastopu preprečila In ukinila.
A nglo-americani
so se izneverili prijateljstvu
Za ureditev in kontrolo denarnega obtoka in za vodstvo občinskih financ je skrbel finančni oddelek, ki ga je sestavljalo 6 strokovnjakov. Skrbeli so za čimprejšnje poslovanje bank, ki je pričelo že 11- maja z delom. Tako je bilo v najkrajšem času zagotovljeno normalno izplačevanje plač, mezd, pokojnin in podpor. Ta oddelek je naletel na mnoge ovire, ki so jih povzročali fašistični kapitalisti in bogati sloji, vrhovi italijanskega šovinizma, kajti ti ljudje so čutili v tem trenutkv konjunkturo za špekulacije. Ukrepati je bilo torej treba proti špekulacijam in skrbeti za normalizacijo.
Na polju šolstva se je izkazal oddelek za šolstvo. Prvič v zgodovini Trsta je zaživela enakopravnost na kulturnem polju, pravo bratsko sožitje med slovenskim in italijanskim prebivalstvom. Slovenski pododdelek je ob bratski pomoči odprl nove slovenske šole in tečaje. Mnoge tečaje, ki so se tajno vršili ie v času borbe, pa so ojačili in razširili. V zna-
menju bratstva . na kulturnem polju se je razvil šport, glasba, petje, ustanovljali so se dramski odseki, kulturni krožki itd.
Urad, imenovan «Začasna uprava za primorski tiskn, je imel polne roke dela. Manjkali so stroji in manjkalo je surovin ter sam papir za tisk. Ta urad je pravično porazdelil stroje kot tudi inventar in poskrbel vse tipe papirja iz Ljubljane, ki so bili tiskarni potrebni. Delo je bilo tako uspešno, da so se v času, ko je v Italiji izhajalo časopisje samo na enem listu, tiskali v Trstu dnevniki na štirih in šestih straneh.
Poleg gornjega je delovala tudi Komisija za upravo narodne i mo-vine, ki je delovala že v času borbe. Ob osvoboditvi je ta institucija prevzela vsa javna skladišča, postavljata vanje delegate, darovala material in dajala potreben material za obnovo mesta. Hranila in upravljala je tudi imovino Zidov, internirancev, pobeglih oseb in tudi imovino okupatorja in fašistov.
C isto spontano so bile ustanovljene takoj po osvoboditvi epura-cijske komisije. Prav tako kot v Franciji, Italiji in Jugoslaviji so bile po podjetjih izvoljene komisije z nalogom, &a odstranijo skvadriste in fašiste iz podjetij in da jih prijavljajo ljudskim sodiščem.
Vse drugače pa je bilo po umi-ku JA iz Trtta. Takoj se je pričela politika naperjena proti ljudskim ustanovam, proti ljudskim organizacijam. Vsa ta politika je privedla do tega. da so prišli do veljave tisti, ki so bili sovražniki ljudstva. Anglo-ameriški zavezni-ki so se izneverili prijateljstvu z našimi narodi, prijateljstvu, ki smo ga dokazali v teku borbe in ki so ga nam izkazovali ob vsaki priliki, ko smo toliko pripomogli tudi k njihovim zmagam.
LIR
PREJŠNJI ZNESEK	.	625.181
DOLHAR ALOJZ .	.	5.000
KJUDER ANDREJ	t	500
SUMAN JOSIP .	.	s	1.000
MARKON ANDREJ	4	1.000
MARKON REGINA	.	500
SKUPAJ 633.181
(Nadaljevanje objavljanja dosedanjih darovalcev sledi).
• • •
OPOZORILO. Prispevki v sklad «za graditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču* se sprejemajo: v ul. Machiavelli št. l-l., pri vseh slovenskih in hrvatskih prosvetnih društvih na Tržaškem ozemlju in pri upravi «Primorskega dnevnika« Goldo-nijev trg št. 1-1. Za prispevek v znesku nad 100 lir prejme varovalec začasno potrdilo, na podlagi katerega pa ČASTNO PR1ZNA-NICO glasečo se na njegovo ime.
za c asa
turških vdorov v 15. in 16. stoletju
Starejši naši zgodovinarji so se v mnogih primerih zaman trudili, da bi osvetlili nekatere več ali manj zapletene dogodke ter pojave iz zgodovine Slovencev. Zaradi nedovoljnega poznavanja zakoMosti družbenega razvoja so se radi zatekali k domišljiji t?r dajali na ista vprašanja najrazličnejše odgovore. Kljub vsrm nedostatkom pa predstavlja njihovo delo vendarle pomemben doprinos k razvoju ter utrd.tvi tako važne znanosti, kakor je zgodovina. Zbrali so nešteto dokumentov, ki jih bo treba ponovno pregledati ter jim dati tako razlago, ki bo edino pravilna.
Ob tej priliki se bomo dotaknili vprašanja taborov iz dobe turških vdorov na slovensko ozemlje. Po našem mišljenju so dogodki Iz te dobe zapustili glo-
Slovensko šolstvo
in GENERAL AIREY
Poročanje je kaj lahka zadeva, postane pa dokaj mučno, če je vse delo nasprotovalo duhu dogovorov in naravnim koristim trf.aškega prebivalstva■ V tem primeru je moral pač general Ai.rey nekako dokazati, da je mislil noč in dan, vedno in povsod, pri vseh svojih opravilih, kako je skrbel neprenehoma za blaginjo Tržačanov. Dokazati je pač moral, da življenje Trsta ni odvisno od njegovega naravnega zaledja, temveč od Italije. Pa so ti na tem ozemlju tudi Slovenci, kar nikakor ne more iti v račun mišljenja g. generala. Izbrisati jih seveda ne more, ker bi mu morda kdo na to rekel, da je pristranski. Ne, on mora dati videz, da je nepristranski, da je mislil na vse prav lepo po vrsti in da je mislil tudi na slovensko šolstvo. No, in po dolgem, mučnem premišljevanju je končno le pogruntal Kvelemodren trditve, ki jih je napisal v 11- poglavju svojega poročila Organizaciji združenih narodov, «da je ločitev med šolami italijanskega jezika in šolami slovenskega jezika, ki temelji na rasnih nagibih (razlogi jezikovnega značaja so le male važnosti, ker govorijo vsi slovenski prebivalci področja italijanski) še vedno vprašanje, ki ga je treba rešiti. Vendar da je ZVU ustanovila otroški, vrtec in osnovne šole, ki jih obiskujejo otroci slovenskih in italijanskih staršev, ter se je ugotovilo, da se tako učenci kot učitelji dobro razumejo med seboj in da stvarno ni nobenega trenja med obema skupinama.»
Zatajiti Slovencev seveda ne more, pa bi jih zelo rad, zato pa skuša to narodnostno skupino v svoji imperialistični miselnosti omalovaževati. Pri tem pa so mu pri srcu interesi njegovega imperija m prav gotovo ne interesi Italije in Italijanov, ki bodo le orodje v rokah njihovega imperializma. Od tod vsa nejasnost njegovih besed. To omalovaževanje slovenstva na tem ozemlju nas zelo spominja na izjave tukajšnjih nacionalističnih italijanskih šovinistov. Neki dr. Agacci je pred nedavnim zapisal, da se sliši vse preveč slovenščine po mestu. Iste skrbi tarejo menda tudi generala Airei/a, saj bi Slovenci lahko govorili italijanski, saj govorijo pač vsi Slovenci ta jezik. Pa spomnimo se na nekdanje fašistično časopisje — šovinistično nastrojenje današnjega italijanskega časopisja nasproti slovanskemu življu na tem ozemlja ni prav za prav različno od takratnega — kakor je vedno trobental, Z namenom seveda, da utaji tukajšnje slovensko ljudstvo, da tu prebivajo nekaki «drugorodci», ni pa hotelo natančneje obrazložiti narodnostnega zniča ja teb «drugorodcev». Ugotavljali so, da govorijo ti ljudje, mala neznatna skupina, neko narečje, ki so mu nadeli neko lažiznanstveno ime po pokrajini,rekli so, da je to Ksoško-kraško narečje«, ki da le od daleč »liči onemu jeziku, ki ga govorijo ljudje preko državnih mej. Za to jezikovno in narodnostno nepomenbno skupino seveda ni bilo treba šol. Na približno isti način skuša sedaj gospod Airey omalovaževati slovenski jezik in slovensko prebivalstvo.
Nasproti nejasnim trditvam g. Aireva, ki vzbujajo dvom o potrebi slovenskega šolstva, ugotavljamo, da ustvarja vsak narod svojo kulturo zase in po svoje, da je šola temelj, na katerem se razvija vsestransko življenje naroda, da mora vsakdo imeti priliko, da pride do svoje izobrazbe, splošne i» strokovne, v lastnem jeziku ter v duhu miselnosti in značaja svoje narodnosti. Ugotavljamo, da ni važno, če tukajšnji Slovenci govore italijanski, ampak da je važno samo dejstvo, da Slovenci živimo , tu ie od pamtiveka, da ima- : mo po pravkar navedenih na- j ravnih načelih pravico do živ- j Ijcnja in do vseh ustanov, ki so za naše svojstveno, samobitno in samoniklo življenje potrebne, da se vsega tega že od
nekdaj zavedamo, da smo se za to življenje vedno borili, da smo med vojno zastavili vse sile in se trdo boiiii za našo svobodo in da smo se borili tudi za našo enakopravnost in za enakopravnost vseh narodov. Ugotavljamo, da mi ne odrekamo enakih pravic prebivalstvu drugih narodnosti. Ugotavljamo, da je mirovna konferenca na podlagi načel o človečanskih pravicah in na podlagi našega vidnega uveljavljanja priznala ta načela enakopravnosti in jih tudi uzakonila s tem, da je priznala naš narod na tem ozemlju kot enakopraven narod■ Zato nam gre pravica do šol in do vsega, kar pospešuje razvoj naše narodnosti, naše kulture.
Raznarodovalna politika fašizma, ki je le poostrila raznarodovalne metode italijanskih šovinistom izpred prve svetovne vojne
— in prat) nq šovinističnem na-»trojenju italijanskih nacionalistov je lahko vzrastel fašizem in se ta mentaliteta tudi še danes nadaljuje — je povzročila z odvzemom slovenskega šolstva, da danes vsi Slovenci, ponekod vsaj za silo govore tudi italijanski.
V narodno-osvobdUilni vojni se je tukajšnje slovensko ljudstvo z orožjem uprlo zasužnjevanju duha. Ce imamo danes slovenske šole — in še vedno ne vseh — j c to zasluga našega naroda. V naši borbi nam je pomagala italijanska demokratična javnost. Zavezniška vojaška uprava je odprla slovenske šole in uzakonila odprtje obstoječih slovenskih šol, ker je slovensko prebivalstvo zahtevalo te šole, ir. razen obstoječih tudi še šole raznih drugih vrst.
Zelo čudno zvenijo « rasni nagibi». To nekako spominja na
livni
i' 2;Zid
Predvolivna borba v Združenih ameriških državah se letos vodi v znamenju vedno večjega nezadovoljstva širokih ljudskih množic zaradi reakcionarne politike vladajočih krogov, v znamenju monopolistične ofenzive na življenjsko raven delavstva. Te razmere se karakterizirajo s stalnim padanjem življenjske ravni ameriških delavcev In uradnikov v zadnjih letih. V oktobru 1947 so cene življenjskih potrebščin narasle za 45 odstotkov od oktobra 1945. Mezde več kot polovice ameriških delavskih družin v ZDA pa ne dosežejo niti minimum, ki je potreben za življenje. Uradno število brezposelnih, ki znaša 2 in pol milijona, je treba podvojiti, kajti v tem številu niso všteti tisti, ki so bili po vojni odpuščeni.
V pogledu predvolivne »borbe)) med dvema starima ameriškima strankama pa se opaža, da v vprašanjih vladne politike, ni nobene bistvene razlike med republikansko in demokratično stranko. Obe stranki složno po-ostrujeta drakonske mere pjeti delavstvu in sindikatom in eno-dušno odobravata vladno politiko.
Zelo važen faktor v tej volivni kampanji pa igra nova progresivna stranka z Wallace-ovo kandidaturo. Sedaj se ameriškemu volivcu nudi prilika, da voli, kajti prej njegov glas ni fcil bog ve kako važen zaradi tega, ker sta se obe stari stranki raz-
likovali med seboj samo po imenu. Sedaj pa se volivcem nudi prilika, da oddajo svoj glas za politiko miru, za mednarodno sodelovanje in za demokratične svobode.
Pokret tretje stranke Je vzbudil poplah med voditelji demokratične stranke, ker je tretja stranka znatno omajala njihove upe za zmago. Sile pa, ki ji ima tretja stranka, so močne. To so predstavniki delovnega ameriškega ljudstva, delavci, farmarji, uradniki, dijaki, napredna inteligenca, vsi tisti, ki so pripravljeni stvarno upreti se fašizmu v ZDA, vsi tisti, ki pro testirajo proti današnji vladni politiki Amerike. Tretja stranka se je tako razširila zaradi nezadovoljstva ljudstva proti Trumanovi politiki in proti politiki republikanske stranke.
Ameriška reakcija pa se je vznemirila zaradi tabora naprednih demokratičnih sil pod vodstvom Wallace-a. Borba med reakcionarnim in demokratičnim taborom v Ameriki pa je vedno hujša, čim bolj se približuje dan volitev. Naj bo kakršen koli izid volitev, že samo dejstvo ustanovitve tretje stranke, bo odigralo pozitivno vlogo v mobilizaciji progresivnih sil a< meriškega ljudstva v borbi proti reakcionarni ofenzivi in nevarnosti nove vojne.
(Po sovjetskem časopisu *Bo Ijšrvik*;.
nacistično rasno teorijo in na nacistično izraževanje na njihove trditve o v.iijih gosposkih rasah in o manjvrednih rhsah. Mar smo Slovenci neko nepomembno pleme, nepoznanega izvora, brez jasnih lastnosti, jezika, značaja, neko divje neomikano pleme, ki živi iz roke v usta, od poljskih sadežev, kot so pač zrasili brez našega prizadevanja. Ta trditev je nekam nejasna in vzbuja dvom o potrebi slovenskih šol. Slovenci smo vsepovsod, koder bivamo, vedno isti narod od Devina in Slovenske Benečije, od obale Jadranskega morja in slovenske Istre do Koroške, Štajerske, Prekmurja, Murske ravnine in Bele Krajine.
Razumljivo je, da sc slovenski otroci in slovensko učiteljstvo razumejo Z Italija?!! na onih šolati, ki so v istih stavbah. Mi nismo šovinisti in ne odrekamo drugim tega, kar sami hočemo. Zahtevamo pa, da se dodelijo slovenskim šolam šolske stavbe, ker le lako se lahko pouk nemoteno raz'vija, brez prekinjanja in menjanjočega se obiska šole, sedaj popoldne in sedaj zopet dopoldne. Vzg jna izkustva so dokazala, da to kvarno vpliva na, učenje.
Kdor koli zastavlja trditev, da se mora neko vprašanje rešiti, mora tudi povedati, kaj je treba rešiti in kako. Marsikaj bo treba še rešiti, da, gospod Airey.
Slovenska šola ne sme več biti podrejena fašistični zakonodaji in italijanski šolski upravi. Učitelji morajo poučevati ne samo v slovenskem jeziku, temveč tudi v slovenskem duhu. Učitelji naj vzgajajo otroke V smislu potreb in miselnosti slovenskega naroda. Gospod general pa naj ne misli, da se dajo rešiti vsa ta vprašanja brez slovenskega na roda, preko njega in proti njemu. Neki vzgojni oficir je nekoč dejal, da je on gospodar slovenskih šol. Mi pa pravimo, da so šole last naroda, ker temu služijo in ker morejo zato ustrezati njegovim življenjskim prilikam, potrebam, njegovi volji in željam in njegovi miselnosti. Gospoda pri ZVU pač začasno u-pravijo to pokrajino, ker ji je bila ta uprava proti volji tukajšnjega ljudstva poverjena, mora pa pri tem upoštevati voljo ljudstva in p zadevi šolstva upoštevati ielje slovenskega naroda. Reševanje teh vprašanj bo prav lahko in delo gospoda Aireya in raznih drugih upraviteljev bo zelo olajšano, ie se bodo držali teh načel.
Slovenci smo tu In zato zahtevamo, da *e omogoči slovenski loli njen naravni vsestranski razvoj.
So
V NEDELJO SO PARTIZ \NI PRI SV. IVANU, KJER SO IMELI «PARTIZANSKO KOSILO*, IGRALI IGRO, KI ZAJEMA SNOV IZ PARTIZANSKEGA ZIVLJ EN J A.
boke sledove v nazorih in miselnosti slovenskega človeka. Znano je, da so človekovi nazori najhitreje menjajo in razvijajo ravno v borbi; kar je v borbi pridrb-ljenega, postane trajno in se globoko usidra tudi v vsa poznejša pokolenja.
Do turških napadov na slovensko ozemlje je prihajalo v dobi največjega vzpona turškega fevdalnega imperija, to je v 15. in 16. stoletju, ko so turški vladarji stremeli za tem, da si podvržejo prebivalstvo tedanje Avstrije ter uklonijo tudi nevarnega konkurenta, obmorsko države Benetke (ta je bila od leta 1463. dalje v vojni s Turčijo). Ti vdori na našo ozemlje so bili dobro pripravljeni in cilj teh vdorov ni bil zgolj ropanje. Izvldnlški oddelki turške vojske, ki se pojavljajo na našem ozemlju, so imeli nalogo, da proučijo moc nasprotnika, da ugotovijo, kje f>l se utegnilo zbrati Jedro njegove vojske itd. Poleg teh rednih izvidnlških oddelkov se pojavljajo žq čislo roparske turške tolpe. Eni in drugi so prizadejali slovenskemu ljudstvu težke udarce; v sužnost so Turki odpeljali na tisoče in tisoče mladih Slovencev. Turki so prav gotovo vedeli za težave slovenskega ljudstva, ki je je-čiilo v jarmu nemškega fevdalizma, a mu vendarle niso prizanašali.
Za časa turških napadov so bili slovenski podložniki prepuščeni samemu sebi. Graščaki so se med tem zapirali v svoje gradove ter graščine, katerih pa Turki niso napadali. Turški izvidniški oddelki so bili sestavljeni le iz konjenice, ki je bila zelo lahko oborožena in se naglo pomikala iz kraja v kraj. Prav zaradi tega se je turška vojska pojavljala iznenada. Prišla je kakor neurje in puščala za seboj krvave sledove. Podložniki ter meščani so v nekaterih primerih drago plačali svojo nebudnost. Slovenski podložniki so si v tem težkem položaju morali pomagati sami. Sčasoma so si izgradili lasten obramben sistem. V ta obrambni sistem spadalo predvsem utrjeni griči in holmi, ki so jih ljudje imenovali TABORE. Cesto so ljudje spremenili v tabor tudi samo cerkev, ki je stala na griču. Sirom slovanske zemlje je ohranjeno nešteto krajevnih imen, ki nas spominjajo na navedene utrdbe. V tržaški okolici imamo na pr. Re-pentabor, kjer so se zbirali podložniki iz vseh bližnjih vasi. Okrog leta 1470. so Turki napadli tudi Repentabor, ga zavzeli, po* žgali ter odpeljali v sužnost’ vse, kar je bilo mladega. Istega leta so Turki oplenili precejšen del Krasa, popolnoma opustošili Bazovico, Opčine, Prosek ter še mnoge druge okoliške vasi. Del mestnih utrdb so ljudje najbrže imenovali «tabor» (Kandler navaja izraz «chabor»). Nad potmi, ki so se vile v globokih in strmih dolinah, so slovenski podložniki gradili zasede. Navlekli so sem kamenja, da bi ga sprožili kot nekak plaz na mimoidoče turške tolpe. Zgovoren dokaz vojaških sposobnosti slovenskih podložnikov pa so zlasti grmade in kresovi ter številna stražarska mesta. Straže so pazile noč in dan, zrle v daljavo, če morda niso zagorele grmade, kar bi pomenilo, da se bliža Turek. Nešteto je prav tako krajevnih imen, ki nas spominjajo na nekdanje grmade ter kresove. Grmado (ime gore) naj-demo tudi v okolici Trsta pri Ce-rovljah.
Kljub temu da je avstrijska država uvajala «turški davek*, je slovensko prebivalstvo po vaseh vendar ostalo brez vsake zaščite Slovenski podložnik je doživljal tedaj izredno težke čase; protifevdal-no razpoloženje je raslo vedno bolj in ravno v tej dobi je prihajalo pri nas zelo pogostoma do krvavih kmečkih puntov. V taborih so prihajali v dotiko podložniki iz različnih, vasi, podložniki različnih graščakov. Tu se je govorilo o gospodarskih ter vojaških vprašanjih. Za časa turškega vdora je odločala o vsem organizacija, ki so si jo slovenski podložniki SAMI izgradili. Na taborih se je DVIGAL BORBENI DUH, tu je našla ljudska umetnost novega gradiva, ki se je ohranilo še do dandanes v ljudski pesmi, pripovedki ter ljudskem slikarstvu. Nastajali so novi ljudski pregovori, v katerih se jasno kaže sovražno razpoloženje do fevdalcev ter govori o nenasitnem Turku. Ti tabori so slovenskega podložnika razgibali in mu pripomogli k razširjenju idejnega obzorja. Miselnost, ki se je gradila pri slovenskem podložniku v dobi taborov, je slovenskega človeka vodila in usmerjala še za dolgo dobo in ravno v tem je največji pomen nekdanjih taborov.
Ni naključje, da je v novejši do-bi voditelj mladoslovencev Levstik Franc začel uporabljati izraz «ta-bor* za zborovanje. Po nekaj sto-letjih so se začele zdaj slovensk« ljudske množice ponovno zgrinjati na tabore. Med tabori koncem 19. stoletja ter tabori iz 15. in 16. stoletja imamo torej neko povezavo ln končno imamo danes na Tržaškem ozemlju ponovno ljudske' tabore, ki jih zdaj organizira in vodi OF. in ti tabori predstavljajo nadaljevanje slovenskega naroda za svoje pravice.
nevarnimi sksplozivnimi plini. Ti se lahko vnamejo in povzroče katastrofo. Drugič se vnamejo neznatni premogovi praški raztreseni v zraku ali pa se ti praški vsedajo na človekova pljuča in jih sušijo. Človek je premagal zrak: mogočni ventilatorji dovajajo v notranjost rudnikov čist, svež zrak in odganjajo izrabljenega ter tako onemogočajo njegovo škodljivo delo. In prah? Prah odnašajo vodni hlapi, razpršeni po rovih s posebno pripravo.
In tako je z vodo, ki zavira napredovanje jaškov in rovov. Človek jo je izpeljal v posebne odvodne cevi ali pa jo črpa z velikanskimi črpalkami. Drugod zopet ji je zaprl pot z betonsko pregrado.
In tako je končno z ognjem: naravnost umetelne naprave prepre. čujejo nastanek požura, ga izolirajo, čim nastane, in mu jemljejo zrak, ki ga hrani. Varnostne svetilke in nalašč za rudnike izdelani električni material omogočajo razsvetljavo tudi v rovih, kjer obstaja največja nevarnost požara. Posebni eksplozivi omogočajo miniranje v prostorih, kjer je zrak nasičen z vnetljivimi plini, ne da bi prišlo do katastrofe.
Tako si človek prilašča zemeljsko notranjost. Cela mesteca je že zgradil pod zemljo, mesteca, ki služijo železniškim napravam, ventilaciji, črpalkam, električnim centralam, mesteca s polnimi skladišči gradbenega materiala, orodja gasilnih priprav, živil in obleke.
~ podzemlja
Toda ta mes	obstanka.
Cim poide	kop-
lje in voz r.j nese m globlje
Brez
ogror
jeklt.	vice
po deBet	<>
surove rude,	.	*j..,
spušča prazne v . jti. nvM no požirajo jaški v<_; čine lesa in drugega g-materiala in prav tako se ui vo ■ vlači na površje po enem ali ve: jaških vse, kar je pod zemljo P°* stalo neuporabno: strti leseni tramovi, zvite tračnice, polomljeni stroji, poškodovana dvigala itd.
In tu, na površju, je zraslo nov® mesto: s karakterističnimi stolpi za dvigala, s popravljalnicami in mehaničnimi delavnicami, s hidro in termo-električnimi centralami« z ogromnimi lopami, z železniško postajo, z zgradbami, ki služijo upravi in uradništvu, s poštnim ih brzojavnim uradom in ponajveč-krat s celim rudarskim revirjem.
Najtežje delo je s tem premagano. Iztrgan je zemlji zaklad, ki ga je obdala s tolikimi nevarnostmi, ne da bi ga mogla obvarovati pred človekom.
s PODPORO RDEČEGA KRIZA OMOGOČAMO NAŠIM MALČKOM LETOVANJE V POČITNIŠKIH KOLONIJAH
lin««] ii lil
Dežela preprostih ljudi, ki jim severni jelen pomeni edino bogastvo in pogoj za obstanek
		ir
	s	J1
Slovenska preštela
r Mu	in	mi
Kot je vsem znano, smejo na olimpijskih igrah sodelovati samo športniki-amaterji. To pravilo pa postavlja y težak položaj Ameriko, Kanado in Anglijo, kjer je večina hokejskih moštev profesionalnih.
Amaterska moštva teh držav so mnogo slabša od profesionalnih, kar pa ni popolnoma nič čudnega. Kadar koli se v amaterskem moštvu pojavi nadarjen igralec, ga takoj najame profesionalen klub. Rezultat je vedno enak: Najboljši igralci amaterji prehajajo zaradi visokih zaslužkov med profesionale.
V teh državah ni bilo toliko dobrih igralcev amaterjev, da bi lahko sestavili reprezentanco, ki bi mogla doseči vodilno mesto. Zedinjene države so na tem prvenstvu vendarle poizkusile svojo srečo. Toda to pot so bili A-meričanl, ki so se doslej vedno plasirali na prvo ali drugo mesto, šele peti za Češkoslovaško, Švedsko, Avstrijo in Švico.
Poučeni z lanskimi izkušnjami svetovnega prvenstva so se Kanadčani kljub temu odločili, da bodo nastopili na olimpijskih igrah, toda izmislili so si novo prevaro. Kot Javlja inozemski športni tisk, so Kanadčani poslali v St. Moritz reprezentanco letalskih sil in ne svojo državno reprezentanco.
Zakaj so bili odrejeni letalci, da rešujejo kanadski hokej na olimpijskih igrah? Vsakemu, ki dobro pozno življenje buržujake-ga športa, odgovor na to vprašanje ne bo težak. Poglejmo samo primer, kaj piše znani novinar Rigassi v švicarskem listu »Šport Suisse«: ((Moštvo Kanade ima v svojih vrstah same profesionale. Toda ko oni oblečejo vojaške uniforme, jih moramo smatrati kot amaterje.«
Kanadska hokejska zveza je zelo enostavno rešila to »operacijo«, oblekla je svoje profesionalne igralce v obleke letalcev in s pomočjo takega trika obšla olimpijske zakone.
MEDICINA PRI STARIH GRKIH
„Cudežne" vrelce so znali zdravniki-bogovi že v davni dobi izkoriščati v svoje namene
Umetnost črpanja podzemeljskih zakladov je nemara starejša od poljedelstva. Pripomogla je človeštvu do tega, da se je ločil najprimitivnejšega načina življenja in dosegel ha tehničnem področju uspehe, ki se danes z njimi ponaša.
Posegala je tako odločilno v njegov napredek, da je po njej poime-novafl posamezne dobe: kamena, bronasta in železna doba, ki so mu nudile surovine za orožje in orodje, s katerim si je polagoma osvajjfl zemeljsko površino.
Da pa si je mogel čfovek vse te zaklade prisvojiti in da si jih lahko prisvaja še danes, ae je moral boriti z neanpnimi in neslutenimi sovražniki, ki jih je v prvih začetkih svojega dela pod zemljo prišteval k nadnaravnim. Kasneje pa jih je spoznal in se jim znal uspešno postaviti v bran. Sp to: zemlja, zrak, voda in ogenj. Torej prvine starega sveta.
Zemlja je vedno sovražna: zrahljana in razpokana grozi z usadi in hoče streti varnostne opornike, s katerimi so podprti rovi; trda in odporna krha jeklene osti, s katerimi rije človek po njej. Toda človek jo je premagal. Podprl jo je z mogočnimi železnimi podboji, drugje z elastičnimi lesenimi vezmi in zopet drugod z železobeton-skimi oboki. Nevarne razpoke zalije s cementom, medtem ko vgradi v sumljive jaške rebraste konstrukcije, kar vse mu omogoča nadaljnje vrtanje. Cim pa naleti na trdo kamnito zemljo, vzame človek v roko kompresor, seka in grize, vrta z jeklenimi svedri globoke luknje, vtika vanje dinamit in trga zemlji drobovje.
Pod zemljo je zraka vedno premalo. In še ta je nagosto pomešan s prahom ali nasičen z vlago in-
njem slovenskega ljudstva. Tudi v Istri, kjer so bivali Slovenci, se je začelo razmeroma zgodaj ljudstvo narodno in politično prebujati. Prva čitalnica v Istri je bila ustanovljena v Jelšanah 4. januarja 1869, malo prej je bilo ustanovljeno v Kast vu eLiburniško društvos, ki se je pozneje razvilo v delavsko čitalnico. Tudi v Dolini in Koprščini se je ustanovilo nekaj slovenskih čitalnic. To kulturno delo Istranov je pripravilo pot političnemu gibanju, ki je bilo poudarjeno zlasti na taborih v Kubedu, v Dolini, itd. Tako so začeli Istrani že kmalu zahtevati politično in narodnostno enakopravnost ter uveljavitev pravičnih zahtev Slovencev v Istri. Italijanski tržaški časopisi so namreč prav takrat začeli veliko gonjo proti Slovencem v Istri in so na vso moč hoteli dokazati, da je istrc italijanska in da v Istri ni slovanskega življa.
Da je v. samem Trstu in po vsej Primorski zaživelo močno kulturno udejstvovanje, o tem nam pričojo številne kulturne prireditve. Zavest Slovencev pa se je dvignila zlasti še, ko so primorske oblasti 22. oktobra 1861. izdale edinstveni odlok, da se morajo s počet kom tega šolskega leta razlagah, v. materinem jeziku vsi predmeti v. ljudskih šolah ter da se morajo izdajati spričevala in katalog V jeziku otrok. Celo petje so morali poučevati v. slovenskem jeziku.
Nastajala je vedno večja potreba po dobri slovenski knjigi in ljudstvo si je želelo domačih listov. Od leta 1865. je delovala v Trstu Družba sv. Mohorja in Godina «Vrdelski» je začel izdajati «Ilirskega Primorjanas, katerega urednik in izdajatelj je bil pozneje Ivan Piano, učitelj iz tržaške okolice, ki ga je s koncem leta 1868. preimenoval v «Primorca». Ljudstvo je S veseljem segalo po domači slovenski besedi, zlasti ker ni bilo na Slovenskem razen eNovics, časopisa, ki bi prinašal novice iz Primorske.
Med primorskim ljuditvom in Zlasti med slovenskimi Tržačani je zrasla želja po kulturnem izživljanju, obenem z njo pa se je vse bolj gojila misel po politični osamosvojitvi. Nemške avstrijske oblasti so sicer na eni Strani na videz podpirale kulturni razmah Slovencev, na drugi strani pa so z raznimi odloki in diplomami skušale ovirati in zavreti vse, kar je bilo slovenskega. Na vodilna mesta so pošiljale razne italijanske šoviniste, kot Si-naldini, Polesini, De Pretiš, in podobne, ki so vse prej kot pomagale ljudstvu.
Slovenski narod se je dobro zavedal tega sovražnega toka z Dunaja bolj in bolj ge je združeval in zavestno vodil boj zoper vse, kar je bilo tujega. Ljudstvo se je zbiralo na veličastnih taborih, na Primorskem so znani tabori v Vipavi 1868., v Šempasu, Vižmarjih 1870., v Kubedu, v Dolini itd., kjer se je čestokrat zbralo nad 8000 ljudi. Na teh taborih so si Slovenci postavili svoj program: Zedinjeno Slovenijo ter zbUžanje z ostalimi jugoslovanskimi narodi.
Tako je ob koncu 19. stoletja doraščal in se dramil nov rod, ki je agilno posegel v kulturno in politično delo na Goriškem in v
Trstu.
V KRAJU MORIA PRI NEW YORKU SE JE 90 - LETNA ELIZA MURRAY POROČILA S 37 - LETNtM CLARENCE MC GBEJEM. DICNA NEVESTA IMA 67 - LETNEGA SINA JZ PRVEGA ZAKONA, KI SE NI HOTEL UDELEŽITI OBREDA IN ODKLANJA POL MLAJŠEGA OČETA. JE PAC TAKO, A>KO SE STAR PANJ
VNAME ...
pidavru. Ta prekrasna mog-očna stavba je imela vrelec, čigar veda je učinkovala kot zdravilo. Noseče žene niso imele dostopa In tudi umreti ni smel nobeden na tem posvečenem prceitoru, zato so težke bolnike hitro odstranili. Zdravljenje je bilo povezano z verskimi c-bredi in prišlo je do primerov, da so bolnik; ozdrav- j ljali ter hvalili bogove, zlasti EskuOapa.
Eskulapovi služabniki niso bili le duhovni, marveč tudi zdravniki. Pred vstopom je duhovni kolegij vsakega bolnika temeljito izprašal in ga ni prepustil samemu čudežu. Bolnik je moral izvajati svoji bolezni primerne vaje, dajali so m«u čistilna sredstva, I praške za bruhanje, razne pijače, bikovo krj zoper krvavi kašelj, tuberkulozni so morali uživati oslovsko meso itd. Zdi se, dn ti svečeniki niso bili navadni mazači in šarlatani, marveč so svoj poklic jemali povsem resno.
Polagoma se je nabralo toliko izkušenj, zlasti v zvezi z razvit-kern prirodoznanstva, da so Grki I položili prve temelje znanstveni medicini. Pojavila se je cela vrsta filozofov, ki so posegali s svojimi nauki tudi v človekovo zdravstveno življenje.
Grki so že v zgodnji dobi spoznali pomen masaže jn telovadbe za zdravljenje; s prvo so nemalokrat celo pretiravali. Prava zdravniška veda pa je začela kliti v dveh šolah: v Knidu ;n Kecsu. Knidski Euirifon je dajal čistilne in bljuvalne praške, tuberkuloznim pa je svetoval, naj uživajo mleko zdrave žene ali mleko oslice. Svoje učitelje v zdravilstvu je imenoval: Cas in Izkušnja. V keoški šoli pa je imel prvo besedo Hipokrat, ki ga še današnji zdravniki imenujejo očeta zdravilstva. Bil je občudovanja vreden praktik in globok mislec, ki je imel za svoj čas ve-liho znanja. Odlikoval se je po vestnosti in drugih čednostih, tat-ko da je bil v vseh pogledih človeškemu rodu v čast. Njegov nauk poudarja, naj se zdravnik opira le na zdravilno moč same prirode.
Slovanski kongres
pred 100 leti
V Prvih dneh meseca junija, pred sto leti — v zgodovinskem letu 1848 — je bil v Pragi prvi slovanski kongres. Glavna politična misel tega kongresa je bil protest proti oholemu delovanju J nemških in madžarskih vladajo- I čih krogov, kj so hoteli pogolf. j niti vse male slovanske narod« v že pripravljenih načrtih veli-konemškega in velikomadžarske-ga cesarstva. Proti pangerman izumu nemške buržuazije, tako ošabno in neskrito propagiranemu iz Frankfurta in proti madžarskemu plemenitaškemu šovinizmu, je postavil slovanski kongres v Pragi v duhu prerojenega humanizma energične zahteve ne samo v imenu zasužnjenih Slovanov, temveč tudi za vse podjarmljene narode sploh. V tem smislu, je govoril v svoj; zgodovinski besedi Safarik in v tem duhui je bil tudi sestavljen Manifest slovanskega kongresa, naslovljen vsem evropskim narodom, v katerem je bilo poudarjeno, da «povsod tam, kjer se med milijoni ljudi rodi samo en suženj, še ne poznajo prave svobode«, kakor tudi »priroda, ki sama ne pozna nitj plemenitih niti neplemenitih naro-dov, ni nobenega med njimi izbrala in poklicala, da bi vladal nad ostalimi, niti ni določila noben narod, da bi olužll drugim kot sredstvo v posebne namene!«
Kako
si
h
V primorskem ljudstvu je bila felja po kulturnem izživljanju glo-%odo ukoreninjena. Kulturne tradicije, ki so spremljale naš narod od njegove naselitve v šestem stoletju skozi vso dobo razvoja, so začele dobivati po zlomu Metternichovega absolutizma naši miselnosti ustrezajoče oblike.
Od leta 1848. dalje so se širom primorske zemlje ustanavljala prosvetna društva in čitalnice, ki so gojile narodno zavest z raznimi prireditvami in pripomogle h kulturni delavnosti ljudskih množic na Primorskem. Prvo slovensko prosvetno društvo na Slovenskem se je v dobi narodnega preporoda ustanovilo leta 1884. v Trstu, takoj za njim pa v Gorici sSlavjansko bravno in podporno društvo«.
sSlavjansko društvo« v Trstu, ki je imelo svoj sedež v Tergesteu 2 II, na trgu Verdi, nasproti gledališča, je imelo poleg kulturnega tudi političen program: Popolno enakopravnost slovenskega naroda v Avstriji, pravico do slovenske šole ter uveljavitev slovenskega jezika v uradih. Društvo je bilo zelo delavno. Dvakrat tedensko so imeli predavanja; pisatelj Demetrij Vladisavljevič je v njem predaval «istrski# jezik. Društvo je uprizorilo več uspelih gledaliških predstav. Nekaj časa je bil predsednik društva pesnik Jovan Vesel Koseski, ki pa je moral oditi kmalu iz Trsta, ker so mu tedanje avstrijske oblasti ovirale delo.
V kratkem času si je pridobilo društvo velik ugled, ne samo v Trstu in Primorju, temveč tudi v ostalih slovenskih deželah. Ze leta 1849. je začel izdajati mesečnik «Slavjanski Rodoljub», ki je bil prvi slovensko-hrvatski časopis. Urejeval ga je C er er, Ki je po odstopu Koseskega prevzel tudi predsedstvo društva. Temu sledi 11850. «Jadranski Stavjans, ki je prinašal članke pedagoške, zgodovinske in jezikoslovne vsebine ter članke iz narodnega gospodarstva ter širil ideje narodnega preporoda.	,	,,
Zlasti pri Sv. Ivanu se je silno razmahnilo kulturno življenje. Prirejali so številne koncerte, na kateri h so nastopali domači in tuji umetniki. Tržaški Italijani, ki so se udeleževali teh prireditev, so se silno čudili kulturnemu napredku Slovencev in so začeli počasi
uvidevati, da so Slovenci del močne slovanske skupine ter so jih spričo njihovega dela začeli ceniti in spoštovati.
Kulturno delovanje Slovencev se je začelo utrjevati, toda cesar Franc Jožef 1. je kot zakrknjen sovražnik slovanstva zatrl že v prvem razvoju slovenski narodni pokret, ki se je širil prav iz Trsta med ostale Slovence. Za časa Bachovega absolutizma je bilo delovanje sSlavjanskega društva» zadušeno. Prav tako je bil 24. julija 1852. ukinjen sJadranski Slavjan».
Kakor je Trst prednjačil že v dobi pred letom 1848. s številno založbo knjig, ki so se je fioslu-ževali vsi Slovenci, s prvim prosvetnim društvom na Slovenskem, prvim slovensko-hrvatskim časopisom, tako je bil zopet Trst prvi, ki se je zbudil 1860. leta k živahnemu narodnemu in kulturnemu življenju ter dajal zgled ostalim slovenskim mestom in vasem.
Ze 19. januarja 1861. se je ustanovila v Trstu prva slovenska čitalnica #Narodna čitalnica v Teistu». Sele šest mesecev pozneje se je ustanovila čitalnica v Ljubljani, v Mariboru pa 4. septembra 1861. sSlovenska narodna čitalnica« je imela nad 280 članov, med katerimi je bilo nekaj Cehov, Poljakov in Srbov, ki so jih imenovali Ilire. Imela je dober pevski zbor, katerega je ustanovil Ceh Jan Lego, oče češko-slovanskega pobratimstva ter velik prijatelj slovenskega naroda. Čitalnica pa je imela tudi svojo knjižnico, tako da so imeli tržaški Slovenci na razpolago vso slovensko literaturo in se obenem seznanjali s pisatelji in pesniki tujih narodov. K velikemu uspehu tržaške čitalnice je zlasti pripomogel pisatelj Franc Cegnar. Nekaj časa je bil tajnik čitalnice celo znani slovenski pisatelj Franc Levstik, ki je prišel v Trst z namenom, da bo urejeval nov literarno znanstven list. Do izdaje lista ni prišlo, zato se je tudi Franc Levstik vrnil v Ljubljano in postal sotrudnik Vilharjevega lista sNaprejs.
Kmalu so se po zgledu tržaške začele ustanavljati čitalnice po vseh krajih Slovenskega Primorja. Tako v Gorici, Tolminu, Vipavi in v Bistrici, kjer je bila pomembna zlasti zato, ker je pritegnila v svoj delokrog tudi Čiče, ki so se s tem povezali s kulturnim življe-
TEDE X-----
V SLIKAH
^TRUMAN JE GOVORIL NA VOLIVNEM SHODU V OMAHI (NEBRASKA) V MALONE PRAZNI DVORANI. POLEG TEGA SO GA VOLIVCI OBDOLŽILI. DA PRIREJA VQfciyi4E SHOpE NA RAČUN DAVTČOPLACEVA'LCEV, KER SE VOZI V POSEBNEM
VLAKU.
človek
prilastil zaklade
Prvi zdravniki, ki so jih ljudje uvrstili med bogove ali polbogove, so bržčas prinesli svoje vednosti od drugod ali pa so si jih pridobili z lastnimi izkušnjama. Ljudje so jih častili v templjih ter jih slavili kot junake. Ponekod je vplival tudi straši pred takimi ljudmi. Ako čitamo, da so boginje ali polboginje ljudi, ki ve jih sovražile, usmrtile s »trupom, tedaj nam to priča, da so živele v dlavnih dneh žene, ki so umele mešat; in kuhati razne strupe ter prireja* napoj smrti ali napoj ljubezni, pa tud; oboje hkrati.
Grki so že zgodaj uporabljali razna zelišča in ne vedno v napačnem smislu. Tako je bršljan slovel kot zdravilo zoper pijanost, za omračenje so se posluževali lovorike, ki je zlasti služila svečenicam. Zelo čislan je bil mak. Boginja rodovitnosti Ceres si je z njim preganjala napad melanholije. Pri tem ni manjkalo vraž in prazne vere. Nad vse so na pr. uvaževali meteorite, kamenje, ki je padalo izpod neba, ter ga smatrali kot zdravilo za vse bolezni.
Kmalu se je na Grškem razvil® nekaj, kar bi nas moglo spomniti na Lurd, in ki je tudi bilo tesno povezano z verskimi in estetskimi momenti. Eskulapu so gradili templje po vsej Grčiji, na Egejskem otočju in v Mali Aziji, Najznamenitejši je bil tempelj v E-
STANOVANJSKA KRIZA V ANGLIJI JE PRIVEDLA NEKATERE amOMAKE DP TEQA, DA SO SE NASTANILI V ZAPUŠČENIH
HLEVIH.
LEPOTE NASE ZEMLJE
O postanku adravilstva so imeli val stari naredi, številne legende in vsaka je na svoj način zatrjevala, da so bil; prvi učitelji zdravljenja ran in bolezni — bogovi. Bajeslovje in. poč etiki zdravilstva so potemtakem tečno združeni; prvotnemu človeku- se je zdelo vse, kar je presegalo njegovo obzorje, božansko. Kako torej ne bi bili božanski ljudje, ki so umeli z mazilom olajšati bolečino jo ozdraviti »ne,
V starih grških knjigah o slovečem kentavru Kiranu, ki je bil čudovit polbog: spoznal Be je na glasbo, vedeževanje, zvezdoznan-etvo in medicino. Ce tej postavi slečemo bajeslovni plašč, spoznamo davnega človeka, ki je utegnil bit; kak svečenik, a je vse druge prekosil po znanju in umetelnostih. O njem vemo, da je v Tesali j; prvi gojil zdravilna zelišča in poučeval druge v zdravljenju. Med njegovimi učenci je bil tud; »loveči Eskulap. Tudi ta je ogrnjen s plaščem verske domišljije, vendar iz legend v njem; takoj spoznamo moža, ki je živel in je bil človek kot vsi drugi, le da je razumel več od svojih vrstnikov*. K njemu so prihajali bolniki jz vseh mogočih krajev. Pravijo, da je obujal celo mrtve, zato ga je mogočni bog Zčus udaril s strelo. Eskušap je praded sodobne kirurgije; izumil je liga-ture, obveze, sende za rane in je znal uporabljati zelišča z narkotičnimi lastnostmi.
Domovina Laponcev je ogromna. Razteza se preko dveh držav severnega dela Skandinavskega polotoka, preko Finske in vse tja do polotoka Kole. Ne pozna enotne politične formacije in Laponci, ki žive v teh krajih, razdeljeni med štiri države, govore različne dialekte, ki nimajo nič skupnega z uradnim jezikom države, v kateri prebivajo. Le oni, ki imajo stalne stike s sosednimi narodi, se nauče tudi drugih jezikov, ki so jim pač nujno potrebni pri izmenjavi blaga. Izvor laponščine pa poteka verjetno iz skupine tako imenovanih uralsko-altajskih jezikov.
Laponci žive dokaj preprosto. Vsaka koča ali šotor je nekaka enota zase, v kateri živi skupina ljudi večidel leta pSVsem ločena od ostalega sveta v izpolnjevanju in spoštovanju starih običajev, ki jim nihče ne pozna izvora. V življenju Laponca ima žena še vedno
podrejeno vlogo, kakor pač pri vseh preprostih narodih, in ji ni dovoljeno opravljati del, ki zadevajo na pr. lov ali sprejemanje gostov, kar priča o ostankih prastarega pojmovanja o nečistosti zlasti poročene žene. Vendar La-ponka niti od daleč ni zapostavljena na način, kakor pri nekaterih zaostalih narodih, kjer je žena absolutna last poglavarja družine, nekako blago, ki ga lahko odproda ali z njim poljubno razpolaga. Laponec upošteva nasvet in glas svoje žene, naj gre za nakup ali prodajo jelenov. In čeprav le glavar družine razpolaga s čredo, so jeleni žene, ki jih je privedla kot doto, zaznamovani posebej; vedno ostane lastnica teh in mladičev, ki se kasneje izležejo. Zakaj Laponcu so jeleni edino bogastvo, edini kapital. Od jelenje črede za-visi njegovo življenje in obstoj njegove družine. Poleg kože za
obleko, mleka, rogov in mesa mu je edino prometno sredstvo na prostrani tundrski planjavi in skozi nepregledne gozdove.
Po večini so Laponci pošteni. Na svojih pohodih za čredami so mnogokrat prisiljeni zapuščati brez varstva obleko, sani in orodje brez bojazni, da jim vse to kdo pokrade. Z zaničevanjem in prezirom gledajo na onega, ki si je kdaj koli upal prilastiti nekaj tujega. Vendar se dogajajo primeri kraje jelenov, kar pa za razliko od »mrtvih« predmetov ni smatrano kot nečastno dejanje, zlasti med La-ponci-nomadi. Jelen predstavlja še vedno napol divjo žival, ki je v preteklih časih postala pač last onega, kdor si jo je ujel in udomačil.
Pri Laponcih ni najti mnogo smisla za umetnost.
Oblačijo se zelo preprosto. Pe-strobarvne pasove, pokrivala, ov-
ratne rute in nogavice si izdelujejo doma le roženinaste držaje za nože in nekaj lesenih predmetov za domačo uporabo. Kovine ne obdelujejo in kupujejo vse, kar jim je potrebno za lov in opremo svojih jelenov. Prav tako imajo razvitega čuta za glasbo. Prastare ljudske pesmi, ki prehajajo iz roda v rod, opevajo lov in zaklinjajo hudobne duhove. So vraževerni in prepričani, da je mogoče s slabim pogledom ali skrivnostnim narekom naplesti sočloveku marsikatero hudobijo.
Ne zanemarjajo divjačine in poleti ribarijo y številnih jezerih, ki krasijo njihovo deželo.
Tako pasejo svoje črede že stoletja, zaprti v krog svojih običajev in prastarih šeg, premikajoč se iz kraja v kraj, zvesti svojemu staremu reklu: Pametneje je potovati kakor čakati na istem mestu.