\r
I
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
i?

Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v c>4meriki.
VKETOK PUAJLNX: 1279 KSCTOK.
-Clua
, t*(^mber SI, 1903, at the Poet Ode« at New fork, M. Y., under the Act of
of Marck S, 1979.
TELEFON PISARNE: 127»
NO. 234. — ŠTEV. 234.
NEW YORK, PRTDAY, OCTOBER 11, 1907. — V PETEK, 11. VINOTOKA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
Iz delavskih krogov. Lusitania najhitrejši John Mitchell bolan. parnik na svetu.
PRED S E<^*TIK ORGANIZACIJE PREMO GARJE V NE BODE VEČ KANDIDIRAL ZA TO MESTO.
John Mitchell je tako zbolel. da se mora podvreči operaciji.
NESREČA V CLEVELANDU.
Indianapolis, Ind., 11. okt. John Mitchell. predsednik organizacije Uniteil Mine Workers of America, naznanja, da ne bode več kandidiral za io mesto, kajti zdravje se mu je tako poslabšalo, da bi ne m- gel več izvrševati svojih dolžnosti. Že pred šestimi meseei so ga morali operirati, toda to mu ni pomagalo in sedaj hudo operacijo obnovili.
Cleveland. Ohio, 11. < kt. Pri gradnji mostu za New York, Chicago vS: St. I,,. ii is /eleznico. ki vodi preko reke l'uvaliojre, >e je podrla uspenju-ea in 11 ij«- delavei -o bili ubiti, doeim je bilo ve.- ranjenih.
ZAHTEVAJO VEČJO PLAČO.
Kurilci Pennsylvania zeleznice niso
zadovoljni s sedanjo plačo.
Pittsburg. !';»., I O. okt. Tukaj sla zborovala dva odbora kurilcev Pennsylvania /1'leznire. ki zastopata ku-rilce iztočnih in za pa dni ti prog in pri t"iu -e .je -kit lilt., tla T»odo kurilei zahtevali povečanje plače. Odbora zastopala 2000 kurileev. ktenli ne-kteri dobivaj le po centov na uro in marajo če.-*, okra t delati po 14 ur na dan. Kurilei h. m! o tudi zahtevali, da -e uvede ^uiuo dnevno delo.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI KO LED AR.
m
Priljubljeni koledar za leto 1908 se že tiska.
V tiskarni "Gla-a Naroda* * pričeli »mo ti-kati nie.l -1<»venskimi A-.meričani >;»li»-ao priljubljeni Slovensko-Am« H k;i 190S, če ear v s vsa dosedanja izd posvetili v prve j tako po možnosti jak»»v. kteri /,<!e zapaJno polu t < dijancih vseh in razvoju Ju v James in draz darju ti
DOSEDANJI SVETOVNI REKORD, KTEREGA SO TMET.T NEMCI, ODSTOPILI SO GA ANGLE-Ž E M.
Lusitania potrebovala je za pot preko oceana 4 dni in 20 nr.
NEMCI POPARJENI.
Novi Cunardov parnik Lusitania dosegel je rekord najhitrejše vožnje preko Atlantika in s tem porazil vse nemške parnike. o kterili so Nemci vedno in vedno kričali, da jim ni para na svetu, tako glede hitrosti, kakor tudi glede udobnosti.
Lusitania je dospela do karantene na Fire Tslandu ob 11 :12 včeraj po noči in za svojo pot od Liverpoola do našega mesta je potrebovala le 4 dni :n 20 ur. S tem je nadkrilila vse dosedanje rekorde tako po dnevno prevoženih miljah, kakor tudi po sploš-■iej hitrosti. T>a tudi irlede prostorov in kritin nadkriljuje vse o-ta!e parnike. smo že poročali, ko je dospela prvič v naše me si o.
Iz Liverpoola je odpiuia minolo nedelj«! in iste<ra dne je prevozila do I»oiied«-.'.ika ")7."i. » d ponedeljka do torka fi08. ; d to! ka do srede <>17. od srede do četrtka G00 milj. Včeraj je priplula še do Sandy Hooka preostalih jej o24 milj. Pri tem je dosegla brzino 24.7<1 vozlov na uro. Nemški parnik r>eul schland. kteri je bil dose daj najhitrejši, je nadkrilila za 1.20. kajti i :i parnik pluje le z l>rzino po 23--~»<! vozlov na uro.
O NAPADU
Z BOMBO GONTJ.
V ORE-
Požar na Giuliji od Austro-Americane.
NA TRŽAŠKEM PARNIKU GIU-LIA NASTAL JE SREDI OCEANA POŽAR; PANIKA MED POT-N I K I.
Mornarji so se uprli in prvi častnik jih je moral z revolverjem prisiliti k delu.
POSKUŠANI BEG.
Članu rudarske unije so znane po drobnosti o Brownovej smrti.
Por; land. Ore., 10. okt. Iz Gra niie. Ore.. se> telefonično poroča, da s ► tam aretovali rudarja Frank Tu ekerja. kteri je obdolžen. <ia je so krivec morileev Harvev H. Brown; iz Baker <"iiy. Tucker se je namreč napil in v pijanosti govoril zelo sumljive stvari. T:iko je pove-dal, da je bil v onej noči, ko se je pripetila razstrelba bombe, v Baker City: da 1» lar za let i j -o mu znana imena ljudi, kteri -le nadkrilila razstrelili banko, da pa neče poveda-Vsebino smo kedo s> bili ti ljudje in da je bi vrvi Ameriki, da le 40 vardov daleč, ko so lopovi po-■i-tr žetno želji ro- ložili bombo. Povedal je tudi. da sta jtr< i vsem sqw>ziiati se ostala dva napatlalea napotila 1 'oh ; člankov ■■ In- v Cheyenne. Wyo. Tucker trdi, da je i Amerik, napredku delal v rudnikih v Butte in v Colora-Amerike, razstavi j do ter da je član organizacije \Vest-i-'-ajnen: kalendariju J er?i Federation of Miners, vosti bode v kole-
O Willi. o li z a n*n di obilo zanimivih povesti in
hum r -sk z lepimi slikami. kaWor tudi natan« < n svetovni preltled iz letoš-
lZt
K
tis^M
od slej Rakser t York. N
leta.
dar bodemo tiskali letos v pet ih. Naročila se sprejemajo nadalje pri tvrdki Frank 100 Greenwich St., New
Y.
KAZNOVAN POTNIŠKI AGENT. Ogoljufal je turške naseljence za $93.
Včeraj se je pri newyorskem sodišču (Special Sessions) zagovarjal Grk Socratis Nichitatis radi goljufije. Obsojen je bil na šestmesečno ječo in sicer, ker ga je 15 turških naseljencev obtožilo, da jih je ogoljufal.
Turkom je zatrjeval, da ima zanje delo v Canadi. Železnica bi za vsakega veljala $13.75, toda Nichitatis jim je odvzel $93, o z? roma vse, kar so imeli, na kar jih je peljal k williams-burškemu mostu in jih poslal v Flushing v Brooklynu, kamor velja vožnja po 10 centov za osebo.
Jetnik je priznal, da je dobil $93, ioda on trdi, da je ta denar sprejel kot "komišn". Skrajni čas je že, da bi oblasti strogo nastopile proti "posredovalcem" dela, kteri izkoriščajo doseljence skoraj
Umor v Bridgetonu. N. J.
V tovarni ko-ar v Bridgetonu. N.J našli so minoli ponedeljek dopoludne grozno razmesarjeno truplo tovarniškega čuvaja James E. Camma. ki je bil star 60 let. Napadalci so ga najbr-že umorili, da so mu za mogli vzeti njegovo borno tedensko plačo, kajti kraj njega je ležala prazna kuverta, v kterej je bila preje njegova plača. Zaprli so zamorca Gilbert Mattieka kot umora sumljivega. Njegova obleka je bila namreč krvava in pri njem r-o našli tudi ključ pisarne, kterega je imel Camm pri sebi.
'Znižane cene.
C" velja sedaj vožnja v H ara V&O burg in Antwerpen.
C97 velja sedaj vožnjo v Rotter-dara.
v Havre s francoskimi brzo parniki.'
$2®> v Havre 8 francoskimi pošt "PA^J nimi parni ki.
v Havre s francoskimi vadil i mi parniki.
na-
$23
v Bremen z navadnimi par
$33 -SreTOeP T ekf,Presnilni par-
$21 T Tret ah B«ko na parniklh 1 Anatro-Americana Line.
Te cen« veljajo do preklic«.
Originelni listki se dobe pri
^	Co.,
109 «reemwleh St., New Y®rk
Parnik Giulia od Austro-America-ne. kteri je dospel včeraj v našo luko, moral je na svojem potu iz Trsta v New York mnogo prestati. Dne 3. oktobra nastal je na parniku požar, ki je nekaj časa pretil, ves parnik unl-čiti. Med 703 potniki, ki so bili par izjemami sami potniki medkrovja, je nastala grozna panika. Kapitan Che-rubini je imel razun tega mnogo o-praviti tudi z velikim delom mornarjev. bt ri so se uprli in skušali bežati v rešilnih čolnih. Z revolverjem v roki je moral prvi častnik prepoditi strahopetne ljudi od čolnov nazaj k delu.
<iiulia je odplula 14. septembra, oziroma pred 20 dnevi iz Trsta in je plula n a.] preje na Grško in potem .ia Špansko. Na njej je bilo 27 potnikov kalite i r- 730 potnikov ti edkrovja ter polni tovor suhega sadja. Dne 2. okt. popoludne našel je mornar Ribaric na dnu parnika mali ogenj, kterega so takoj navidezno pogasili. V resaici j»a temu ni bilo tako. kajti drugo ju-tro so v istem prostoru našli pravi po/.ar. kteri je pretil vso ladijo uničiti. K"i* je jjožar nastal ha.^ pod med-krovjeui. nastala je nieil ]">otniki medkrovja grozna panika. Na pol oble-.•eni. begali so vsi na glavni krov, ko-ter so skušali dobiti prostore v rešil-::ih čolnih, v kterili so med jokom •n kričanjem prebili, doklej: ni bila nevar.io>t odstranjena. \"rhu tega so -e .še mornarji uprli, dočim je divjal na morju izreden vihar. Gorelo je do popoludneva ob 3. uri, toda v druge prostore se požar ni razširil. Na vsem nadaljnem potovanju je vladala med ljudmi nepopisna nervoznost in vsakdo je bil vesel, ko je izkrcal.
Svarilo rojakom!
V novejšem času pričeli so razni newyorski goljufi razpošiljati našim
rojakom razne cirknlarje, s kterimi jim ponujajo delnice za neke zlate rudnike, kteri baje sploh nikjer ne obstoje.
Rojake svarimo radi tega, da ne kupujejo teh listin, kteri nimajo nikake vrednosti, kajti vsak denar, kterega bi kedo poslal za delnice, je prav gotovo zgubljen in nihče ga ne bode več videl, kajti dobiček bodo imeli le goljufi, kteri so si omislili naslove naših naročnikov, ktere je nekdo ukradel.
Rojaki, bodite toraj previdni! ♦ * *
Zopet drugi goljufi, kteri so z zgoraj navedenimi v zvezi, razpošiljajo rojakom in tudi Hrvatom cirknlarje, s kterimi jim ponujajo "vino" in poleg tega tudi razne "nagrade". Tudi to ni drnzega, nego navaden švindelj, čegar namen ni druzega, kot poslati rojakom navadno brozgo in ničvredna "darila" za njihov desetak, kterega zahtevajo, da se jim ga v naprej pošlje. Rojake svarimo, da se za te cirknlarje ne zmenijo in da jih takoj uničijo. Tudi priporočamo rojakom, da posvare Hrvate pred temi goljufi, kterim se ne poljubi delati in žele udobno živeti na račun poštenih ljudi.
Kdor dobi take cirknlarje, naj jih uniči, ali pa pošlje nazaj s priporočilom, da naj lopovi sami pijejo tako vino.
Južne republike.
Štrajk na Gubi.
VODJA CUBANSKIH DELAVCEV EMILIO SANCHEZ SE POSVETUJE Z G-OVER-NERJEM MAGOO-N O M.
I>ržavni tajnik Z jed. držav Root pri indijanskih piramidah pri Orizabi.
NOV KABINET V PERU.
NAPAD V VLAKU.
Michiganu je v vlaku med spanjem nekdo streljal na Andrew Greena.
Detroit. Mich., 10. okt. Na os- b nem vlaku Wabash železnice je ne kilo v minolei noči strel inl na r»o* nika Andrew Greena iz New .Yorka. Green je bil v vagonu za kadilce vlaka. ki je vozil proti iztoku. Nanj je streljal nek kacih 25 let star tujec. V vagonu so bili le trije pomiki. Napadalec je skočil raz vlak. predno so ostali |> >tniki zapopadli, kaj se je zsrodilo. Green je le lahko ranjen.
-o- *
STARČEKOV ROMAN.
Oče 24 otrok se je zaljubil v ženo prijatelja.
Philadelphia, Pa., 10. okt. Charles Griffith iz Norristowna, star 71 let in oče. 24 otrok, se je moral zagovarjati, da je izneveril ženo svojega prijatelja Ell wood Millerja, ktera je stara 64 let. Griffith pri sodišču tega ni zanikal in se je zagovarjal na sledeči način:
Jaz imam pravico vzeti ženo, kte-ro se mi poljubi, ako ona mene bolj ljubi, -nego onega, s kterim je poročena. To je človečka narava.
Pri tem si je Griffith neprestano navijal bele brke. Pri sodidčn je bil tudi Miller, kteri je dejal, da je Griffith naravqi tat, to tembolj, ker je — njegotv bratranec.
San Juan Tletihuacan. Mexico. 10. oktobra. Vojni tajnik Zjed. držav Root in njegova rodbina so včeraj obiskali najstarejše mesto v Ameriki. X/. glavnega mesta so odpotovali ob 10. mi dopolnilne in se napotili v tro-pične pokrajine. kjer bodo gostje mest Pueblo in Orizaba. Tjekaj so dospeli opoludne. na kar so se v kočijah odpeljali po primitivnej eesti k velikim piramidam meseca in solnca. kteri sta še ostanek starodavne po katoliških fanatikih uničene indijanske kulture.
Havana, Cuba. 10. okt. Vodja cu-banskih delavcev Emilio Sanchez je včeraj obiskal governerja Magoona in mu naznanil, da unije ne bodo pro-^ glasile generalni štrajk. da se bode pa štrajk železničarjev nadaljeval.
Tz Cienfuegos se poroča, da tam sedaj ni ni ječ!en prebivalec bolan za rumeno mizlieo.
Lima. Peru, in, okt. Včeraj je odstopil peruvijanski kabinet. Novim ministerskim predsednikom je imenovan dr. G. Washburn, kteri je bil do-sedaj minister pravosodja.
San Salvador, 10. okt. Tukajšnja vlada je imenovala Federieo Salvador Megsia in dr. Salvador Gallegos svojima zastopnikoma pri srednje-ameriškej mirovnej konferenci, ktera se vrši v novembru v Washingtonu.
Vesti iz Rusije.
Kolera se razširja.
NEVARNA BOLEZEN SE VEDNO BOLJ RAZŠIRJA; VSAKI DAN SE JAVLJA O NOVIH SLUČAJIH.
Kmetje na Kavkazu ao umorili kneza Ceretelja in ga razsekali na kosce.
UBEGLI JETNIK T -o-
Petrograd, 11. okt. Kolera se v Rusiji še vedno razširja, in sicer kljub vsestranskim sanitarnim odredbam. Največ slučajev se pripeti v onih pokrajinah, kjer je bila lani slaba letina. Vsaki dan se poroča o novih slučajih.
Titlis, 11. okt. Rlizo Gorija so našli truplo po kmetih umorjenega in na komade razsekanega kneza Z. H. Ceretelja. Policija ima dokaze, da so grozno umorstvo izvršili kmetje.
Sebastopolj, 11. okt. Nek nepo-znanec je včeraj ustrelil stotnika Lili na, ko je stopil iz svoje hiše na ulico. Morilec je ušel.
Poltava, 11. okt. Kmetje so popoln tu a požgali in opustošili posest baronice Alšenvogeve.
Kijev, 11. okt. Policija je areto-vala revolucij ona rja Kruglikova alias Speranskega. kteri je obdolžen, da je sokrivec zarote proti carju, ktero je skoval bivši momarični poročnik B; — ris Nikitenko.
Ivutais, 11. okt. Šestintrideset političnih jetnikov je ušlo iz tukajšnjih zaporov. Jetniki so bili leto dni zapit i.
Petrograd, 11. okt. Car Nikolaj je odredil, tia se vse preiskave radi zadnje nozg-i»de njegove vaehte ustavijo.
Petrograd, 9. okt. V Vladivostoku so zaprli deset preoblečenih japonskih častnikov-ogleduhov. Japonci zahtevajo. naj jih Rusi izpuste, a Rudija protestira.
IKo sl namenjen
Žttt, •toolf
___	______________ali n
■mMte ter M^akf v Ameriko nenj ptti sa pojasnila ua voSoe ccac na: FRANK lAKSefi, m Qremkh St, New Y«k, N. T, ker tu bodei najpoStcncle 1n najbolj«
. , Fr. fafaer je priznani suto» otkvaeh int&itaih parobrodnih dnxU»
Dečka umorili.
Bridgeport, Conn,, 10. okt. Blizo preskuševalnega polja od Union Metallic Cartridge Co., severno od tukajšnjega mesta, našli so v grmovju truplo lOletnega Filipa Mastriano, zavito v žensko krilo. Dečka so že od nedelje naprej pogrešali. Deček je bil z vrvjo zadavljen. Na obraznih potezah je videti, da ee je dolgo boril s smrtjo. Ker so blizo grmovja našli cunje ženske obleke, je sklepati, da se . je groznega umora nedolžnega otroka udeležila kaka ženska. Zločin ao izvršili brezdvomno zopet Italijani.
O BOMBAH V DENVERJU, COLO.
Bigelow je priznal, da je on razposlal bombe governerju in ban-karjem.
Denver. Colo.. 10. okt. Kemp V. Bigelow, kterega so aretirali, ker je poslal bomhe g svernerju in dvema tukajšnjima baukarjema, je policiji naznanil, da je to storil, ker mu je primanjkovalo denarja in je mislil, da bode dobil kako nagrado, ker je ••rešil" imenovane bogatine pred gotovo smrtjo.
Povedal je tudi, da je potrebni di-iiainit dobil v Eldorado, kamor je nedavno potoval. V nedeljo je izdelal bombe in jih potem razposlal On je tudi položil dinamitne naboje zahišo Kdwarda Chaseja in potem naznanil policiji o nameravanem u-morti governerja in bankarjev. Po lieija ga je izročila zvezinim oblastim.
Nezgoda na železnici.
Pri Westonu, Wash., je ponesrečil tovorni vlak Northern Pacific železnice, na kterem je bilo mnogo živi-np. Vlak je zgorel. Pri tem sta bila dva trampa ubita, kurilec se pogreša in dva druga vslužbenea sta težko ranjena.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
sa t 10.30 ............ 50 kron,
ta f 20.50 ............ 100 kron.
Iz Avstro-Ogrske. Fran Josipova bolezen.
MEDTEM KO SE JE BILO BATI NAJHUJŠEGA, POSTAL JE CESAR VČERAJ ZOPET BOLJŠI.
Ako se bolezen zopet ne obnovi, bode kmalo okreval.
DEMONSTRACIJE V BUD3M-
t
PESTI. -o-.....
Dunaj, 11. okt. Včeraj se je Fran Josipova bolezen obrnila nekoliko na boljše, mrzlica ga je ostavila in toplota je bila normalna. Vendar pa cesar še vedno kašlja. Zdravniki trdijo, da ako se ne pripeti kaj posebnega, cesar v jednem tednu ozdravi. Toda komplikacij se je vedno bati. ker je cesar star in ker se tudi ne zmeni za zdravniške nasvete.
Znani dunajski klinik prof. Neus-ser, ktere mu cesar najbolj zaupa, je sedaj neprestano pri cesarju, o kterem trdi. da bode morda okreval, ker je trdno narave. Cesar le malo ji', toda dovolj, da obdrži svoje moči. Fran Josip se je prehladil še pri zadnjih vojaških vajah na Koroškem, kjer je bil večkrat premočen do kože. Razun cesarja se je tam prehladilo tudi vse polno vojakov.
Pri bolniku >o trije zdravniki in vsi se boje, da bi se cesarjev kašelj ne razvil v pljučnico. Cesar skoraj vedno se.li v naslanjaču in dremlje.
Budapešta, 9. okt. Vse tukajšnje delavstvo se je pripravilo za jutraj-šnje splošne demonstracije, kter«* bode priredilo prebivalstvo v Budimpešti v prid splošne in jednake volilne pravice na Ogrskem. Najmanj 1"><» tisoč prebivalcev >t* je pripravilo n;l demonstracije in v to svrho je prišlo V Budimpešto vse polno delavcev iz 177 različnih mest. Vse trgovine in vsa podjetja bodo zaprta, le mleko bode mogoče dobiti še do 10. ure dopoludne.
Tudi kavarne in restavranti bodo jutri zaprte, kajti štrajkali bodo vsi natakarji in markerji. Vse prodajal-nice bodo praznovale.
Ker je pričakovati nemirov, bode moralo vojaštvo stražiti vse tovarne: v bolnicah so priredili vse potrebno za sprejetje ranjencev.
Budimpešta, 11. okt. Včerajšnje demonstracije v prid splošne in jednake volilne pravice so bile velikanske. Šestdeset tisoč osob je korakalo po mestu, toda do nemirov ni prišlo. Vse kavarne, irostilne in prodajal nice so bile zaprte in na državnozborski trg ni nihče smel priti. Popoludne se je vršil velikanski ljudski shod v mestnem loiru.
Predsednik državnega zbora Josip Justh je sprejel deputacijo delavcev, kteri so zahtevali uvedbo splošne volilne pravice. Depntaeija je vlado strogo napadla in Justh je odgovarjal, tako da je nastal pravi prepir. Prošnjo bode Justh izročil parlamentu.
Po otvoritvi državnega zbora so socijalm demokratje predlagali nuj-nostno interpelacijo o volilnej pravici, kar je pa zbornica odklonila.
Andrassy ponovno naznanja. da bode še pred novim letom vložil predlog glede splošne volilne pravice.
Parada delavcev je trajala tri ure.
Tudi po druzih mestih ■so se vršile demonstracije delavcev.
Budapešta, 9. okt. Na brzovlak Velika Kaniža 304 so pri Laznaku neznanci večkrat streljali nanj. Ranjen ni bil nihče.
Razne novosti
iz inozemstva.
VOLITVE V NOVO RUSKO DUMO; VEČINA NOVIH POSLANCEV BODE KONSERVATIVNA.
Nemčija je zopet v denarnih stiskah i in mora najeti državno posojilo.
KUGA V ALGIERU.
at
Petrograd, 10. okt. Volitve v novo dumo se sedaj povsodi vrš*?; odbranih je 1903 elektorjev izmed 51fil. Od teh jih spa la 51 ti k opoziciji. II ?1 zmer-nej stranki, oktobristoin dočim jih 2dP> i:e pripada ki. Radikalizem je na »o med delavei in iii/..:in;i ostalo prebivalstvo v. tivno. t.iko da bodo i:: . tivci v tretjej dumi dvaki ■ stopnikov. kakor so jih Sej. —
Berolin. in. okt. N
iesnici, ~ t ra t -
širjen •im je -er\ a-xTva-ko za-dru-
krat ker.
no po.so. jon »v < redno n večji.
< >i an. nvrta n; je jede
ni jo.
1 >ristl.ietta darjev, ka
ijhni. doči,
i. r/.a v-~> lniii-s,» i z-vedno
je u -dočim Imlez-
PROPALE BANKE
V Michiganu in Marylandu je več denarnih ravodov napovedalo konkurz.
Kalamn/oo. Mich.. 10. okt. T>ve za-sebni banki. T'nion Bank v Richlandu in tukajšnja Bow.an Bank. sta prenehali s poslovanjem. Nnm skupni dolar zraša .flOo.OOO. Ravnatelji Union Banke so sami bogati farmerji, tako. d.i nla^ateljem teh dveh zavodov ni bati izgube.
Baltimore. >1 L, 10. okt. Farmers Trust. Ranking & Deposit Co. je napovedala bankerot in oskrbnikom je bil imenovan A. II. Robertson. Ta banka je imela v nekterik krajih podružnice.
Mraz v zapadnem New Yorku.
•	^^	^	. Buffalo»	10. okt. Včeraj je
*	4a'90 ............ 200 kr<m* Po vseh pokrajinah zapadne^a New
I 102.00 ............ 600 kron, Torka vladala	"
polijemo lepo sliko parnikm, kteri
Pilite na Austio-Uae, Whitehall Building,
sa f 804.00 ............ 1000 kron,
n fl017.00 ............ 6000 kron.
Poiftarina j« »iluia pri tab Doma m i«hnm awU popolni Lvplačajo bra vinarja odbitka.
•mm poBfatra iaptetejo e. me.	hranilni »>< t 11. do
lt.
Jo naJpriMB-
prava zima. Voda je povsodi zamrznila in noč je bila naj-m^zlejša v letošnjej zimi. Lani je n stal prvi mraz Že 14. septembra, oziroma mesec dni prej«, nego letos. V
gorovju je kazal toplomer včeraj po noči pod ničlo.
V ječo radi ponarejanja.
Springfield, O., 10. okt. George F-Neuflfer, bivši član tukajšnjega Board of Public Service, je bil obsojen v jednoletno ječo radi ponarejanja plačilnih listin. Na te način je državo ogoljnfU za večjo svoto, toda Skoda ■e je pokrila I« njegovega premoženja
KRETANJE PAHNTKO\ Dospeli so:
Ivoenig Albert 10. i»kt. iz Genove s
1174 potniki. Patrieia 10. okt. iz Hamburga. Moltke 10. nkt. iz Hamburga s 1405 potniki.
Giulia 10. okt. iz Trsta - 703 potniki. Lusitania 10. okt. iz Liverpoola. Astoria 10. okt. iz Glasg wa s 695 potniki.
Teutonic 10. okt. iz Liverpoola z $47 potniki.
Dospeti imajo:
Hudson iz Havre. Celtic Princess iz Hamburga. Kronprinzessin Cecilie iz Bremena, Koreja iz Libave. Main iz Bremena. La Touraine iz Havre. Philadelphia iz Southamptona. Amerika iz Hamburga. Columbia iz Glasgow a. Cretic iz Gemove. Niemv Amsterdam ii Rotterdama. Finland iz Antwerpena. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremen a.
Caronia iz Liverpoola. President Lincoln iz Hamburga. Barbarossa iz Bremena. Neckar iz Genove. Emilia iz Trsta. Slavonia iz Reke. Smolensk iz Libave. Oceanic iz Liverpoola.
Odptnli bodo: Zealand 12. okt. v Antwerpen. St. Louis 12. okt. v Southampton. Etrnria 12. okt. v Liverpool. Astoria 12. okt. v Glasgow. Pretoria 12. okt. v Hamburg. Ia Gaaeogne 12. okt. i^Hai California 12. okt. v Ham.
v -

W-
gsgs?

was
"GLAS NA RODA" I Memento mori.
{Slovcnic Daily.)
Own«] and published by the SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY
(a corporation).
FRANK SAKSF.K, president. VICTOR VAUAVEC, Secretary. LOUIS BENKIUK, Treasurer.
Place of bu.-ine«s of the corporation ami addressee of above ottii-en-*: 109 Greenwich Street, Borough oi Manhattan, New York City, N. Y.
Za leto velja list za Ameriko .
„ pol leta.......
,, leto za mesto New ^ ork . ,, pol leta za me^to New York „ KvTopo za vse leto .
„ pol »fta - - -
„ ,, ,, četrt leta V Evropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši ne«lelj in praznikov.
-	$3-0*»
.	1.50
.	4.Of)
.	2.0U
.	4.50
.	1.75
"QLAS NARODA"
("Voice of the People") Issued every »lav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement.on agreement.
Dopisi bre£ poipisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naroT-niko^ prosimo, da i^e nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom ia pošiljatvam naredite naslov:
"Olas Naroda"
109 Green with Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.
Vedno man] lesa.
Basiravno postaja pri nas poraba ler-a vedno večja, oziroma tako velika, kak«»r &e nikdar poprej, se v na-bih trozdih sedaj poseka na leto bilijon čevljev tejra lesa manj, nego pred sedmimi leti. Vsled tega je tudi cena (na debelo) te vrste lesa poskočila v tem času od 2.3 do t30 odstotkov. Pridelek hrastovega lesa. kteri je leta 1 s* H) tvoril več nego polovieo vsega pridelka trdega lesa, je nazadoval za 'M cdstotkov. Humeni poplar, ktere vrste les je preje zavzemal driiiro vr<:o v tem pridelku, je nazadoval za 3S odstotkov in druge vrste les je padel glede količine pridelka za več nego polovieo.
Mehkega le~a se vsako leto poseka Štirikrat toliko kak.>r trdega, vendar se pa i,e sedaj lahko trdi, da bode tudi tega pričt-1 • primanjkovati, ker se ga \" v-eli obrtih vedno več rabi. Rudarstvo, mizarsivo iti kolarstvo je p<HK>lu»»ma odvisno od trdega lesa, kti':<_a rabijo tudi železnione, telefonske, l>rzo javne in druge družbe. Ravii" to velja tudi o izdelovalcih poljedelskih Vir jev. kakor tudi o
Y-< to j »a nas dovede do vprašanja, k je bodenio dobivali trdi les za bo-»!«m*o pura bo.' Pridelek v Ohio in India, i. kteri sta bili pred sedmimi leti prvi glede pridelka 1 *sa, je nazadoval za več nego polovico. Tudi pridelek trdesa lesa v državah Illinois, Iowa, n ky. Michigan. Minnes ta, Missouri. Ki'W Jersey. Tennessee, Texas, Wsi Virginia in Wisconsin je izdat 10 nazadoval. Največ lesa se sedaj j«riih>bi v jezerskih državah, v do-lenjt-in <i< lu doline Mississippi in gorovju Appalachian. Toda v jezerskih državah že sedaj primanjkuje trdega lesa in vrhu tega tamošnja zemlja ni bas ugodna za poljedelstvo. Ko posekajo gozde, bodo tatu« šnje države popolnoma odvisne od poljedelstva. V Arkansasu, Louisiana in Mississippiju se les neprestano seka in v Missouri ju in Texasn ga že primanjkuje.
Največ trdega lesa imamo sedaj še v gorovju Appalachian in tam rastejo najrazlieneja drevesa. Podnebje je ugodno, nevarnosti glede požarov tam ni in drevje izredno hitro raste. Toda velik del tegs. gorovja je bil tekom zadnjih let takv> poškodovan, da bo wiinolo mnogo let, p redno zadobi zopet svojo prejšnjo obliko. TamoŠnji gozdi merijo 75,000,000 oral in vsako leto bi se tam lahko pridobilo 20 bilijonov čevljev lesa, ako bi se z gozdi pravilno* postopala. Dokler pa temu ne bode tako, moramo pričakovati v kratkem pomanjkanje lesa.
Kdor želi natančnejih informacij glede naših g« zdov, naj piše po cir-kular št. 116 pod naslovom: The Forester, Forest Service, Washington, D. C.
UewvorSko časopisje še vedno ne more pozabiti dejstva, da se je v našem mestu od 5. do 31. avgusta pripetilo vsled prometnih sredstev 5500 nesreč, o kterih smo tudi mi svoje-dobno poročali. Pripetilo se je torej — na. pod in nad ulieami — pet tisoč in petsto nesreč — "Exeusez du j^u5* 42 smrtnih slučajev, 10 razbitih lobanj, 54 razbitih in odrezanih rok in nog. 53 **druzih" težkih poškodb, 1900 ljudi ranjenih, ko so prihajali in odhajali v vozove in iz vozov, in 1900 "druzih" nesreč itd. Štiri tedne u-ličnega prometa: in pri tem zguba, k:era bi vsakej bitki delala popolno čast.
Pri nas bi bilo zelo "popularno", da krivdo za to pripisujemo jedno-stavno prometnim monopolom. Toda klic: "proč z monopoli" ne bode oživel ni jednega izmed navedenih 42 mrtvecev, ne popravi ni jedne razbite url a ve in tudi ne prepreči ni jednega izmed navedenih 5500 * 'nesreč".
Dasiravno je te nesreče zakrivila malomarni st družb in neobzirnost uniformiranih tiranov, moramo vendarle priznati, da je za vse to ponaj-več krivo naše prebivalstvo samo, ktero ni druzega, nego lahkomišeljno ljudstvo samomorilcev.
Da je pri nas vedno toliko nesreč, se imamo zahvaliti v prve j vrsti izreku "Time is money", kteri je nam vsem v mozgu in krvi in ki se vedno bolj spreminja v izrek "Time is life' \ Po tem izreku hitimo za dobičkom po pol minute pri vstopanju v vlake in mesto pol minute dobimo čestokrat — večnost. Ali nam more kedo očitati, da temu ni tabo?
Zločinec podedoval milijone.
V G ra vedo ni ob komerskem jezeru je vdova milanskega slikarja, Ber-narechi, zapustila pol milijona v gotovini, nadalje krasno vilo v Grave-doni, lepo zbirko slik, kipov in drugih usmetnostij. Edini dedič je bil ojen nečak Gerolamo Pasquali, ki je bil obsojea radi rasnih zločinov in je bival na otoku Lampedisa pod policijskim nadzorstvom. Takoj, ko je prišel Gerolamo v Gravedono in prijel dedščino, j« poslal svojim nekdanjim tovarišem na otoku 6000 frankov z naročilcpn, amj irpijejo par kozarcev na njagov® zdravje.
Deželni zbori v Avstriji.
V	češkem deželnem zboru je bila 20. sept. živahna narodnostna debata
0	šolstvu. Češki poslanci so vladi očitali in svoja očitanja z dejstvi podprli, da me-ri deželni šolski svet z
1	vojno mero; Nemcem gre v vsem in povsod na r. ko, izpolnuje jim vse želje, dočim pa češke zahteve odklanja, če le more, če je pa to nemogoči-. zavlačuje na vse načine ugodno rešitev prošenj čeških manjšin, za ee--ke šole. Namestnik in češki poslanci so sicer branili postopanje deželnega šol-kega sveta, opravičiti ga pa niso mogli, ker se dejstva ne dajo utajiti.
Poslane« Kaftan je pripravil svoj predlog o podeželenju prodaje premoga ter bode v proračunski komisiji vzet v pretres. Dr. Subert je predložil prošnjo me<sta Nemškega Broda, ki^Aiosi, naj deželni zbor pozove vla-d , naj izvršuje svojo dolžnost in naj omeji nadaljno podraževanje >remoga. Dr. Kaldinsky zahteva, naj državni zbor naloži deželnemu dboru, naj se potegne pri pogajanjih z vlado za to, da bodo hkratu z deželnimi sanh-ane tudi finance občin,
mse«t in okrajev.
• * •
V	moravskem deželnem zboru je bil predložen deželni proračun, ki kaže za leto 190S 23,164,000 kron rednega in 125,000 kron izrednega* primanjkljaja. Deželni odbor predlaga, naj se v pokritje teh 23 milijonov poviša deželna aoklada. Socijalno-de-kratski poslanec Hybeš stavi predlog, naj se uvede za deželni zbor splošna, enaka in tajna volilna pravica. Sedanji kurijalni sistem je silno krivičen, kajti veleposestniki plačujejo 5% vseh davkov, imajo pa 20% vseh mandatov. Do podelitve splošne in enake volilne pravice za deželne zbore mora priti, kakor je prišlo do nje za državni zbor, zato je škoda tratiti čas in moči z drugimi predlogi. Češki klerikalci so za splošno volilno pravico s proporcijonalnim zastA »pstvom in za volilno obveznost, češki napredni poslanei so za sploš-n o in enako volilno pravico kakor so-cijalni demokrati, zahtevajo pa, da se upoštevajo narodne manjšine. Nemci so vsi proti splošni in enaki volilni pravici, če se jim ne jamči za
njih sedanjo narodnost posest. • »
"V šlezkem deželnem zboru je utemeljeval poslanec Tuerk svoj predlog, naj se izda državni zakon, kteri bode napravil konec oderuštvu s premogom ; dokler pa ta državni zakon ne stopi v veljavo, naj se nemudoma na-redbenim potom določijo normalne cene za premog. Isti poslanec je zahteval, naj se izda prepoved" izvažati
ržene in pšenične otrobe z dežele. ♦ * *
V dolnjeavstrijskem deželnem zboru je bil predložen predlog o volilni reformi. Po teim predlogu bode volilo mesto Dunaj 36 (do sedaj 22) poslancerv, kmetske občine 26, mesta in trgi 15, splošna kuri j a 46. Vseh poslancev z virilisti vred bode 112 (sedaj 72). Volilno pravico ima le oni, ki biva tri leta nopratryi■»^ eni občini.
Po iajaraah.
Za "Glas Naroda" priredil A.
n.
V Moskvi.
Predmestje Moskve je zavito v belo meglo. Poslopja z nedoločenim obrisom, stoje na obeh straneh ceste kot visoke, temne sence. Komaj vidne postave se premikajo molče, trdih korakov po zmrzlem snegu. Vedno bledejše, vedno temnejše postaja. Po mrzlem ozračju plavajo glasovi enakomerno bobneeih zvonov. Pred malim traktirjem obstanejo postave in gredo po stopnicah doli, ki vodijo v prenočišče. Potem zginejo za nizkimi vrati v mal, zakajen, vroč prostor, — vroč zato, ker je velika zelena peč dobro zakurjena.
I	* Dog z menoj !'' pravi krema r.
II	Bog s teboj !'' odvrne došlee in sede, ne zmenee se za nikogar, mirno za peč. Ko pridejo novi gostje, odmakne se malo proti zidu, da se tudi ti lahko p**grejejo.
Zunaj je že skoro trdna noč; od časa do časa zdrče mimo lahke sani; glasovi kraguljekov se za trenutek spajajo z mogočnim bobnenjem cerkvenih zvonov. Krčrnar prižge svečo in postavi na mizo, za ktero je sedelo nekaj mužikov, lep, svetel samovar. Mužiki pri peči se zdramijo in sedejo na veliko leseno klop.
Prijetno prično prasketati iskre samo v arom; skoro se prikaže medel plamenČek in liže skrbno očiščene stene samovara. Prijazna deklica zdravih rdečih lic prinese čaše in višnjevo poslikano škat-ljieo s čajem. Vse je obmolknilo za trenutek; tudi cerkvenih zvonov ni več čuti. Krčrnar prinese velik kos sladkorja, kte-rega raztolče z nožem in lesenim kladivom na drobne kose.
Medtem postaja samovar go rak; oglje se je razgorelo in iskre poskakujejo živahnejše krog njega. Voda prične živahnno godrnjati; naenkrat brizgne para s prilično močjo šumeč proti stropu. Ej, to ti je za vse vesela. lepa pesem, ki najde hitro odmev. Jeden izmed mužikov vstane in začne peti s tistim čistim glasom pri-prosto pesmico o ljubeznivi pomladi-V ljubkih, prisrčnih besedah govori o opijubih in cvetlicah, o dragi, ki ga je zapustila.
Iv- t duh prelepe šmarnice plava nežni glas po sobi; iz očij starega mužika se utrne svetla solza.
"Kaj. Semen Ivanovič, ali jočeš? Samo ženske jokajo, če slišijo gan-" ljivo pesmico!"
Semen se je zasmejal in vsi so se za smej ali. Po obrazu onega pa, ki je rekel, da samo ženske jokajo, se zasvetli solza in zgine v beli častitljivi bradi.
Zgodovina majhne vasi na Štajerskem.
Spisal Jan. Z.
Kaj mislite, kaka znamenitost se bode razvila pod tem naslovom? Ne preveč stara, ne svetovno zanimiva, a zanimiva vendar za ožje rojake, da spoznajo, kaki ljudje so bivali in vladali tekom let v mali slovenski vasi.
Vesten in (marljiv čitatelj bode kmalo našel oni kraj, kterega bode
pisec sicer do zadnjega zakrival. _
Bilo je pred več leti. Takrat sem bil še mlad, hodil sem v šolo, a kot bi bilo včeraj, tako živo si predstavljam oni dni, ko smo vsak večer tramom a prihajali pred misijonski križ na vzhodu naše župnijske cerkve. ^
Vsak večer, ko je zazvonil dolgi in kot treska suhi mežnar Ave Mi-ria, je prikorakal počasi in zamišljeno, zroč pred-se, kaplan gospod Alojzij tecr se bližal kot senca sredi noči klečalniku pred križem Pokleknil je, vsi navzoči smo se pobožno z njim po-križali in molili.
Molili smo vselej dolgo in po koil-čani molitvi so izginili vaščani, le on, gospod Alojzij, je ostal, tih. in nem, zatopljen v pobožno molitev. Večkrat so ga videli klecati celo pozno v noč in ko je odmolil, pomikal se je do zgodnje ure za cerkvijo gor in dol, zroč v nebo. Bil je nekak zrezdo-gled. Ljudje so pravili, da je "štern-kukar".
Bil je to mož res pobožen in zatopljen vedno le v svete stvari. Na cesti in v cerkvi, kakor drugod, ni pogledal nobenega živega bitja, njegove oči so se pomikal« le ob tleh.
Takrat je bila v vasi še dvorazred-nica in gospod Alojzij je poučeval s tako vnemo krščanski nauk, da ao se topila naša area ginjenoatL Bil je pa kljub vsi pobožoosti neizmerno strog. Pretepal nas je^ ubogo, neumno deco, da smo se zvijali pod silnimi udarci njegove orjaške roka
In nekega dna, spominjam as, da je bilo ▼ torek ob neusmiljeno pretepal stirj«, kar je
bakreneev ter kupil sebi in svojim boljšim so učencem sladkarij in raznih igrač. Klečal je ubogi fant na podiju. '/Poljubi tla!" je zagrmelo, in ko se je nesrečni grešnik sklonil, ovila se je drobna t rs lika njegovega mesa, da so pokale hlače. To se je ponavljalo v presledkih, da si je pobožni kaplan Alojzij lahko oddahnil in nabral novih m< čij za nov udarec. Slednjič js ubožec obnemogel; padel je po tleh.
To je vzbudilo velikansko ogorčenje.' Prihodnji petek, prav ob isti uri zabobni po šolskih stopnicah velik ropot. Vrata v šolsko sebo druzega razreda se nenadoma odpro in v učilniep stopi kopica občinskih odbornikov z županom. Kaplan je pre-bledel in nemo pričakoval, sloneč ob mizi, kaj bode. Jeden, menda župan, je kratko, a v vedno osornejem tonu razložil, po kaj so prišli. Vsi vprek so jeli upiti in otroci seveda tudi. Razburjenost je bila velika, in moja mala glavica tedaj ni bila preneumna, da bi ne spoznala, kaj bi se zgodilo, če bi neka deklica ne bila stekla po gospoda nadučitelja.
Ta je v eni sapi preskočil stop-njice in kot divji pridrvel v šolsko sobo. Vedoč, da z lepa ne napravi, jel je strahovito kričati nad ^predrz-nimi kmeti, ki so se molče pomikali .do vrat. Le jeden je pri vhodu dejal: ''Naših otrok ne boste klali! Še pridemo skupaj !''
Ne vem, kar mi otroku niso povedali in pozneje tudi popraševal nisem, kaj se je zgodilo z gi 5>podom kaplanom. Toliko pa vem, da nas sam nikdar več ni pretepal, pač pa dal onemu palico, ki je znal najbolj.
Nekoč sem na tak način presekal roko od zapestja do lakti nekemu lenemu dečku in to je bilo krivo, da gospod Alojzij ni več rabil palice, če smo znali kaj ali nič.
Živeli smo tako zopet mirno kot prej. Gospod Alojzij v svoji pobož-nosti ni našel več pomočkov in sredstev, s kojimi bi naše duše privezal na izveličanje. Bil je spreten govornik ter govoril tako živo, da se je jokalo vse ženstvo in tudi m< ižje so imeli rosne oči.
Neko nedeljo oznani na prižnici, naj pridemo v polu. eni v šolo. Nabralo se nas je veliko in gospod Alojzij je razlagal iz velikih knjig o nebesih, vicah in peklu.
Dragi čitatelj, to je bilo grozno in nam so se jezili lasje, trepetali smo strahu, ko smo slišali o grozovitih in našo domišljijo presegajoči h mukali, ki nas čakajo v peklu. Vse je bilo prestrašeno. Najhujše je bilo pa to. da je pripustil kaplan vstop ne le t d raslim, nego celo nam, nebnim in dovzetnim otrokom. Kako smo mi trpeli, in kaj nas je cele noči mučilo v sanjah. Sam sem videl nekoč, ko se je mračilo, v svoji domišljiji leteti čez mrtvašnico čudno prikazen, vso v ognju, ki je obkroževala z groznim. pretresui« čim vriščem križ mrtvašnice. Jel sem kričati in mama, ki seveda ničesar ni videla ie slišala, me je tolažila in zaspal v strahu in trepetu poln solza — v njenem naročju.
Ne motim se, če omenim, da je ta, ljudstvo naravnost blazno begajoča predavanja oblast prepovedala, ker so naenkrat prenehala. A dovolj zmešnjave je nastalo po teh predavanjih. Če pomislim, kar sem si zapomnil, je naravnost grozno.
Minuli so- dnevi in meseci, rastli smo vaški otroci in iz ved ali že več. T upa t am smo poslušali pogovore starejših in nekaj mi je posebno ostalo v spominu.
Pri izpovedi je bil gospod kaplan posebno strog. Niti na poročene se ni oziral. Neki ženi je naložil za pokoro spati na golih tleh. Mož si seveda svojih pravic, ki mu jih je dovolila celo cerkev, ni pustil kratiti, in ker žena, zvesto pokorna svojemu iz-povedniku, ni slušala moža, občutila je njegovo težko roko in trdo palico tako, da je nezavestna obležala.
Še več. Sna je zblaznela; drugi so gladu pokrepale skoraj svinje, ker je tičala vedno v cerkvi in neprenehoma molila in premišljevala o svetih stvareh.
K sreči se je lavantinski škof spomnil in prestavil blazno fanatičnega svetnika k Sv. J.
(Konec prihodnjič.)
Iščem brata ANTONA TEEMOVC. Pred 11. meseci je odšel iz VVauke-gan, I11-, v La Salle, HI., in od tam v Depoe. Prosim cenjene rojake, kdor kaj ve o njem, naj mi blagovoli naznaniti, mu bom iz srca hvaležen. Paul Termovc, 612 Market St., Waukegan, ni.
(11-14—10)
lovensk j> katoiidk
o
OGLAS. •
Potrebujem dve mladi dekleti; eno za kuhinjo, drugo za saloon. Plačam $20 na mesec in drugo vse prosto. Ponudbe naj se pošljejo na: Joseph Miklich,
P. O. Salida, Colo.
(11-17—10)
Iščem prijatelja MATEVŽA KOR-MANŠEK in FRANKA SA VOLOV SE K. S prvim sva bila skupaj v JFohnsdorfu, Zgornje Štajersko, z drugim pa pri vojakih v Gorici. Kdor izmed rojakov ve za njun naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. George Kikel, P. O. Box 3, Norris, Fulton Co., 111. (11-14—10)
Iščem mojega kovaškega mojstra FRANKA MEDJA; doma je iz Bohinja pri Blejskem jezera. V Ameriko je prijel pred ' tremi leti. Kdor ve zanj, -naj mi .blagovoli naznaniti. Frank Kikel, P. O. Box 3, Norris, Fulton Co., 111.
(11-14—10)
DAROVI.
Za novo cerkev sv. Antona Padov. v Preeini na Kranjskem so darovali sledeči rojaki:
Anton Kosmerl $1.
Po 50c: Mihael Husič, A,nt on Hren, Ivan Stublar. Matija Gregorič, Matija Žugelj, Nikolaj S' ^ešinič, Ivan Francol, Jurij Šimec,	Kosmrlj,
Jubrij Kralj, Marija Kosmrlj.
Po 25c; Ivan Križan, Josip Stare-šinič, Ivan Starešinič, Matija Mora-vec, Peter Kocevar, Fran Špehar, Mihael Fracol, Matija Kralj, Ivan Filak, Jurij Pezdirc, Ivan Pezdire, Jurij Hušič, Ivan Jaklič, Jernej Ja-klovič, Ivan Mateiič, Mihael Milek, Mihael Grabrijan, Ivan Šukle, Matija Vardijan, Ivan Fožek, Ivan Jakle-vič, Josip Kralj, Ivan Kure, Ivan Si-mec, Anton Kraševee, Anton Križe, Fran Kolih, Fran Kosmerl, Jakob Cudovan, Simon Lnzar, Ivan Križe, J viri j Kralj in Josip Težak.
Srčna hvala vsem darovalcem!
Heading, Pa.
Anton Kosmerl.
Opomba. Gori označeni znesek smo resnično prejeli in nakazali na določen mesto.
Frank Sakser Company.
podp. društvo
svete Barba
aSIsdlnjene države Severne A merw■
Sedež: Forest City". Pa.
lanuarja IQ03 v drCsvf
-o-o-
ODBOR NI KI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Bos 51, West Mineral, Kana.
I- tajnik: IVAN TELBAN, Box ti07, Forest City, Pa H. tajnik: ANTON OSTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City,*P« KAROLr ZA Ti AR, I. nadzornik, P. G. Box 547, Forest City, Pa.' FRAN KNAFELJC, H. nadzornik, 900 Braddock Avenue, Br»4~ dock, Pa.
FRAN ŠUNK, IU. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pil
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora. Weir, Kan. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNlC, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "glas naroda".
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, kteri potujejo v San Francisco, Cal., priporočam svoj
SAN BRUNO SALOON.
Postregel jih bodem vedno z izvrstno pijačo in finim jedilom. Imam tudi dobre smodke po nizlH ceni.
MARTIN JUDNICH, 580 San Bruno Avenue, near 18th St., San Francisco, Cal.
(9-23—10)
Compapie Generale Transaliantipe,
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INQMOSTA IN LJUBLJANE«
Poštni pamiki so:'
s" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči,
„ »» »> » ..................12,000 „ 25.0U0
„ » >» ..................12,000 „ 25,000
"La Provence" na dva vijaka...........
"La Sifvoie" "La Lorraine
"LaTouraine" , ,, „ ..................10,0o0
"La Bretagne"................................ 8,000
"La Gasgogne"................................ 8*000
12,000 9,oOij
9,1 MU)
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW Y8RK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki •dplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča št. North River, ob llorton St., N. Y.
•LA TOURAINE •LA LORRAINE •LA S A VOTE •LA PROVENCE •LA TOURAINE
POZDRAV.
Pred mojim odhodom v staro domovino pozdravljam vise, rojake sirom Amerike, poeeimo majice in prijatelje v Crested Butte,, kteri so me spremili na kolodvor, in še posebej moja dva brata Emeta in Andreja, bratrance in mojje žene očeta. Z Bogom!
Na pašniku La Provence 10. okt.
Jo si pMilaveo.
Kje je JOSIP KRAMAR t Star je 24 le»t, mizar. V Ameriko je prišel 20. septembra tega leta. Govori r- slovensko in nemško. Sumi se, da je šel v Hackett, Pa. Če kdo rojakov zvedel za njeogv naslov ali stanovanje, naj bi bil tako prijazen ter mi ga naznanil, za kar mu bodem zelo hvaležen. John Černe, P. O. Box 812, Oollinwood, Ohio. (9-12—10)
OCHLA&
DELAVCI, OGIBAJTE SB MTW-NESOTE! TAM JE &E VEDNO ŠTRAJK ZA PRAVICO DELAVCEV. HE POSLUŠAJTE AGENTOV, KZ NAGOVARJAJO V MXN-NESOTO!
JOHN VENZL2U, :1»I7 E. 62ad Street. N. E-, Cleveland. Ohio izdelovalec kranjskih in ncmSkih
HARM O N I K.
Delo napravim na sahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. Plošče so i* naj bol i Sega cinka. Izdelujem tudi ploSCe iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim ie od $45 do $80.
Kje je moj brat JERNEJ KOČE-VARt Pred 5. meseci je bival na Evelethu, Mirm^ nakar je odšel nekam ▼ Colorado. Kdor ianed rojakov ve s% njegov naslov, naj g» MigoroK iiBMiawttf njegovemu bn-ta: John KoSevar, P. O. Bok 602,
POZDRAV.
Na obalih Atlantika še enkrat pozdravljam vse prijatelje in znance po širnej Ameriki, posebno mojega aina Ivana Vesel in družino Josipa ŽuSek v Chisholmu, Minn., tear Antona Kramar v Hibbingu, Minn. Na idtrl New York, 9. okt. 1907.
Anton Vesel.
31. okt. li*»7 7. nov. 1907 14. nov. 1907 POSEBNA
La Gascogne 12. okt. ob 3. uri po pol
Samo za LL in
21. nov. 1907. 28. nov. 1907. 5. dec. 1907. 12. dec. 1907. 19. dec. 1907.
17. okt. 1907. -LA LORRAINE 24. okt. 1907 *LA SAVO IE
•LA PROVENCE •LA TOURAINE •LA LORRAINE PLOVITBA:
La Bretag-ne 26. okt. ob 3. uri popoL ill. razred.
Painika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Al- W. Kozm inski, jr«-f»<M;ilni a«renr zix z a pad.
71 Detu>orn St., Chicago, llfr
r
AVSTKO-AMEBICAN LINE
Regularni potni parnlkl
"Quill«** odpluje 12. oktobra. **L#aura,f (nov z 2 vijaki) odpluje 23. okt. ".Alice** (nov z 2 vijaki) odpluje 31. oktobra. "Francesca" odpluje 20. novembra.
i
4
J 8
voarljo m
New Yorkom, Trstom In Reko.
Najpriprttvnejša in najcenejša parobrodna črta ▼ 1/jubljano in splob na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dosix> isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. Co., General Agents,
3 Washington St., New York.	_
j ,	J ,	,„-„ .......n.........t
1
I
m v
iq,' i.'i'iytyi^nr«?;
Telefon 246.
POZIVI
ki je bival na 1387 K. XL 39th St, Cleveland, Ohio,
(10-ia—1#)
Frank Petkovsek
720 Market Street.	Waukegan, III.
priporoča rojakom svoj
^SALOON,
►	v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter i ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJAUVICI ima vedno sreze groee*
►	r|je po nilskih cenah.
Pošilja denarje t staro domovino celo* hitro In ee&og v zvest je m Mb Frank Sakaerjem v New Torku.
«
A A * * - - if

... • . • luc&&SŠLa i
V.::."*'
M-
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
fnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY,'MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Fran Medoš, 9478 Evring Avenue, So. Chicagro, HI. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4S24 Blackberry Street, Pittsburg, Pa.
Glavni tajnik: Jurij L. Brožif, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: Maks Kj-žisnik, Box 326, Rock Springs, Wyo.
Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Braddock, Pa.
Alojzij Virant, H- nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Lorain, Ohio.
Ivan Primožič, 111. nadzornik, Bex 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Mich.	.i* ^Jr-^j-^A-^i }
Ivan Keržišnik, II. porotnik, Box 138, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, ILL porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street,
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe u-dov in druge listine na glavnega taj nika: George L. Brozich, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj poiiJjajo krajevna društva na blagajnika: John Gouze, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljat ve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA1 \
SUSPENDIRANI.
Iz društva sv. Florjana št. 64 v South Range. Mich., 25. sept.: Mihael Toma cert. 6917 II. razredu. Društvo šteje 10 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., 25. sept.: Ignac Narode cert. 3499. Jurij Kodrie cert. 3844. Oba v I. razredu. Društvo št^je 213 udov.
Iz društva sv. Jurija št, 22 v Soutfi Chicagu, 111., 25. sept-: Josip Baljkovac* cert. 6164. Matija Došan cert. 6160, Fran Gršic cert. 5355, Josip Mihelič cert- 6612. Vsi v I. razr.
Iz društva sv. J-žefa št. 20 v Sparti, Minn., 25. sept-.: Fran Dome-novski cert. 66->S II. razred, Fran Peterlin četrt. 6659 I. razred. Društvo
šteje 79 udov.
Iz dru-tva sv. Petra št. 50 v Bro -klvnu. -N. Y., 25. sept.: Karol Slaj-bah cert. 7171 I. razred. Društvo šteje 31 udov.
Iz društva -v. Barbare št. 3 v T.a Snlle. 111., 2-r>. sept.: Fran Forar cert. 6399 I. razred. Društvo šteje 73 udov.
Iz društva sv. -Tožefti št. 30 v Chisholmu, Minn.. 25. sept.: Iv. Vaj s f .rt. 64s"1. Fran Zevnik cert. 6693. o!)a v I. razreda. Društvo šteje 129
Iz društva ^v. Š#efana št. 26 v Pittsburgu, Pa., 25. sept.: Leopold Simon<"'i<" cert. 6665, Josip Demšar eert. 5717. Oba v I. razredu. Dru-Štv. šteje 75 udov.	,
I t društva Zvon Št. 70 v Ohicam. 111.. 25. sept.: Nikolaj Pezdirc cert, 6310 II. razre»l, Ivan Ivanie cert. 6S53 I. razred. Josip Mahnarič <-»-rt. ()77^ I. razred, Zma«roslav Klo lie cert. 6311 II. razred. Peter Kva-hrsk. <-ert. 6312 II. razred. Društvo ~teje 34 udov.
ZOPET SPREJETI.
V	društvo sv. Jožefa št. 45 v Iadianapolisu, Ind., 25. sept.: Ivan Belli cert. 343S I. razred. Društvo šteje 44 udov.
V	društvo sv. Frančiška št. 54 v Hibbingu, Minn., 25. sept.: Rudolf Tu ar cert. 6973, Lovrenc Krašar cert. 1476, Anton Garzin cert. 781. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 32 udov.
V	društvo sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 25. sept.: Alojzij T* v nikar cert. 5752, Ivan Debelak cert. 4S90. Anton Zbočnik eert. 6720, Jernej Peklenek cert. 5460. Vsi v L razredu. Društvo šteje 143 udov.
»JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.

temu svojemu velikemu politiku spomenik.
Nenavadna Žalami i ca. Šaljivi listi radi brije jo šale z raznimi vieinalni-mi železnicami. Vse vicinalne železnice pa prekosi madjarska železnica Belovar-Križevci-Virovitiea na Hrvatskem. Kaj takega, kakor na tej progi, bi se ne moglo nikjer drugje zgoditi. Nedavno se je moral vlak sredi pota vrniti, ker so pozabili napolniti lokomotivo z vodo, a par dni nato se je vlak moral vrniti, ker sta se sprevodnik in kontrolor stepla. Iz Križevcev je vlak "odkuril" z brzino 24 km v uri proti Belovaru. Že je prevozil postajo Brezo vi jane ter se bližal Sv. Ivanu-Žabno, ko se je sprevodnik spri s kontrolorjem. Nekteri pravijo, da sta bila oba pijana, drugi pa, da sta se sprla vsled ljubosumnosti. Prepir je bil eimdalje silnejši, dokler ni kontrolor dal signala nujnosti. Ko se je nato vlak na splošno pre-strašenje potnikov ustavil, zapovedal je kontrolor, da se mora vlak vrniti v Ivriževee. Nič niso pomagali protesti in preklinjanje potnikov, ki jih je bilo had 100e vlak se je res v počasni vožnji vrnil v Križevce, kjer se je prepir obeh uslužbepeev na kolodvoru ii a dal je val. Šele opolnoči sta se Madjara pomiril?, da je vlak s triurno zamudo mogel iti zopet na pot.
BALKANSKE NOVICE. .
Ovaduštvo. Sarajevo, 25. sept. Glasilo sarajevskega nadškofa dr. Stad-lerja 1 c Hrvatski Dnevnik" opozarja v strupenem članku vlado na veliko srbsko nevarnost, češ, da je to gibanje nemarno za okupacijsko ozemlje. Srbski program je baje naperjen proti hrvatstvu in monarhiji. Pred dobro organiziranimi Srbi je baje že vladna oblast preslaba in celo minister je ubogal migljaj srbske deputa-cije ter osmešil vlado. Srbi sklicujejo svojo skupščino( ?), pripravljajo svoj sabor (T?), na kterem bodo Petra Karagjorgjeviča proglasili za svojega kralja. — Denuncijacija je prebeda-sta, da bi izzvala kaj drugega kakor zaničevanje.
sili reško oblast, da naj upliva na Grossa, da priča. Reška oblast je odgovorila, da Grossa ne more siliti k pričevanju.
Vseučilišče v Afriki. Prihodnje leto se o tvori v Algieru severno-afriško vseučilišče. Pravzaprav se le tako-zvani "ecole superieur" preosnuje v vseučilišče. Na novem vseučilišču se osnujejo ne samo učene, temuč tudi zelo praktične stolioe, vsled česar bo obisk brezdvomno zelo velik.
Bolivija in Siam sta edini državi na svetu, ki nimata nobenih državnih dolgov.
Kitajec o Evropejkah. Neki stari Kitajec, ki je bil prvikrat v Evropi, je pisal svojemu staremu prijatelju o svojih vtiskih v Peking: Evropejec ima navadno veliko in mršavo brado. Nekteri jo imajo samo pod nosom, nekteri samo po licu. Toda dlake jim ne rastejo navzdolj, temuč navadno navzgor, kar daje licu strašen izraz. Ev-ropejke so zelo velike. Najbrž so tudi zelo debele, zato jim moški odstopajo najboljša mesta. Oblačijo si roke in noge, da na ta način pokrijejo njih velikost. Na glavo si pokrivajo klobuke, na kterih ali sadc cvetlice ali pa suše perje od živali in ptic. Povedali so mi, da je med temi ženskami mnogo deklet po 20 let starih, ki pa še vedno niso omožene. Ni jih treba kupovati, nasprotno, še večje svote denarja se dobe ž njimi. A ker jih kljub temu nihče noče, je to znamenje, da je stvar zelo opasna in sumljiva. Kadar se teh deklet že preveč nabere, potem se priredi bal na vrtu ali v sobi, pri kteri priliki si jih mnogo dobi može. Bil sem na nekem takem balu. To je bila velika soba z mnogimi okni, vrati in ogledali. Celo tla so se svetila, da se je lahko Človek v njih ogle-
RAZNOTEROSTI.
manevrov pri Beleyesu je bilo oddanih vee ostrih strelov. En vojak je ubit, drugi nevarno ranjen. Nasproti sta si stala polka 33. in 37. Uvedli so preiskavo, pa brezuspešno.
Jetika v Avstriji. Jetika je doma v Avstriji. Na vsakih 100,000 ljudij pride smrtnih slučajev vsled jetike v Avstriji 345, na Ogrskem ,364, v Švici 262, v Nemčiji 237, na Angleškem 201, na Nizozemskem 192, v Italiji 1S8. Jetika se imenuje v znanstvenih krogih tudi morbus viennensis (dunajska bolezen). Na vsakih 100,000
dal. Ljudje so večinoma tanki in dolgi. Vsi so oblečeni črno. V dvorani je tudi bilo mnogo žen in deklet. Vse so bile belo oblečene, kakor da bi šle za pogrebom. Obleko so imele iz svile.* Gori pod vratom in še preeej niže niso bile oblečene. Mislim, da jim je obleka zlezla tako globoko. Približno sredi trupla imajo eno mesto, ki je popolnoma tanko. Da bi se na tem mestu ne prelomile, vežejo se z neka-
Zopet streli pri manevrih. Koncem kim Pasom- Ali najstrašnejše je bilo,
ko so začeli moški besneti z ženskami ter divje ■fekakali po dvorani. O prijatelj, preneham, ker je vse to pregrdo.
Osem oseb se je zastrupilo z gobami. Dninar Vencel Trunk v Meidlin-gu je na svojem izletu v nekem gozdu natrgal gob, ki jih je smatral za užitne. Prinesel jih je domov in njegova gospodinja Katarina Marian je napravila iz njih kosilo. Jedli so napravljeno kosilo Trunk, gospa Marian, rgen 621etni mož Julij, njuni štirje sinovi in petletna hčerka. Okoli desete ure ponoči so vsi oboleli. Na-ljudi pride tu smrtnih slučajev vsled ; stopili so znaki zastrupljenja: krč, jetike na leto 469, to je, vsega skupaj j mrzlica in bljuvanj«. Poklicali so ta-umre na jetiki na Dunaju 9380 ljudi, j koJ zdravniško pomoč ter so jih nato In to vsled velike revščine, vsled dra- | prepeljali v bolnišnico. Njihovo sta-ginje in slabih stanovanj. V nekterih i je zelo dvomljivo.
okrajih umre na Dunaju po sedem- ;	--
do osemkrat toliko, ljudi, kot v sVe- i Išče se
Brez Zdravja-ni Sreče.
The Collins New York Medical institute.
V tem mnogo let obstoječem zdravniškem zavodu je na čelu zdravrnk "Specialist", kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih boleznij. A v svoji mnogoletni zdravniški praksi, posvetil je največjo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih boleznij MOZKIS1 ŽENSKIM IN OTROČJIH.
Iz vseh krajev širne Amerike še mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje boleznij z mne^obrojnimi pismenimi zahvalami-
Kadi tega poživlja, da se obrni jo na nje^ra Vsi, kateri so bolni slabi in nemočni ir» katere
drugi niso mogli ozdraviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko pripozna — takoj se Vam v obširnem pismu v materinem jeziku naznami celokupno stanje Vaše bolezni — kakor tudi navodilo, kako se imate ravnati in zdraviti, da čim pr.ej popolnem.i ozdra\ ite, — ; ko je potrebno — pošle Vam tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti.
V dokaz njegove spretnosti nekoliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov.
Ozdravljen od mno^oletneea reu. matisma, bolečin v kosteh in živčne boieznL
/
Mike Novak 1258 Mohlen Ave. Pneblo. Colo.
Slavni Medical Institute!
Stem pismom se Vam zahvaljujem. ker ste ozdravili moje dete težke notranje bolezni oteli mu življenje pomočjo Vaših dobrih zdravi!. — Bil som pri mnocih zdravnikih in vsaki nji je rekel, da moje dete ne more ozdraviti. Srčno se Vam toraj zahvaljujem in dovolimi da se to natisne v časopise. da vidiio rojaki, da ste Vi
edini zdravnik, kateri v resnici *a-
more poiDogati.
Toliko na znanje našim rojakom v Ameriki. — Bilež itn se do groba Vam hvaležni Sem Antulič 1950 Washington Ave. Columbus O.
Jaz se Vam lepo zahvaljujem, ker ste me x>zdtavili. da *edaj po-[tolnoma dobro š!:šim. kakor da ne bi bil nikdar gluh.
Priporočam Vas vsein rojakom širne Amerike kot najboljšega zdravnika ter Vas pozdravljam Peter Šikonija Box 285 Trimoumaiti, Mich.
Vam naznanim, da sem ropol-
notna ozdravila po VaSili. /iIi avilih
da ne ču um ni kake boleč i 11 e več, 7.1
!:»r seVain srečno zahvaljujem, Ce bodem še ki daj bol.-*na. J-e bodem že vedela k am obrniti in tod i dru-(rim Vas pr?pri*-am.—Vas p ->zdr:ivl-jam Vaša. do groba V«m hvaležna Maria Metri rč. 1168 Western Ave. Chicago Ills.
Ozdravljen bolezni na očeh. glavobola in šumenja v oše^ih.
John Polanc.
Box 151 Kock SyriiiB*
Wyo.
Rojaki Slovenci I ako se v katerem koli slučaju obrnete na naš zavod — tedaj želimo, da nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari Koliko časa traja bolezen ? in vse druge podrobnosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na :
HE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
I>r. R. Mielke, Medical Director.
140 W. 34th St.,
Nev. York, N. Y.
Ako osebno pridete, javite se v offisu našega zdravniškega zavoda, —ordinirajočemu zdrav-niskemn direktorju vsaki dan od 10 ure do poludne do 5 ure popoludne- Ob nedeljih in pzaznikih od 10 dopoludne do 1 popoludne.
500 DELAVCEV se potrebuje v Michigajiakih gozdovih
za delati drva za Cleveland Cleft in Piiier Iron Company v Mairquette, Mich.
Plača se dobi vsacega 15., in sicer od $1.15 od sežna ali klaftre. za drva nakladat na vozove po $1.90 za 10-urno delo in za konje goniti pa po $2.10. Delo je stalno poleti in pozimi, ker se potrebuje 17,000 klafter drv na mesec za izdelovanje oglja.
Za natančna pojasnila vprašajte pri:
Jacob Levstek, Box 5, Coalwood, Alger Co., Mich.
Frank Debelak, P. O. Homely, Alger Co., Mich. aH
John Knaus, P. O. Limestone, Alger Co., Mich. (9-14—10)
Pozor, Slovenci, Pozor !
Dr. J. E.Thompson, ravnatelj-
NeovrgljiVa resnica, je, da je le isti zdravnik najboljši, kateri se ne hvali sam, temveč katerega hvali narod. Ravnatelja od slovensko-hrvaškegra zdravišča hvalijo tudi naši rojaki, izmed katerih nam ravnokar en rojak javlja;
Veleučeni gospod profesor:— Poslana mi zdravila sem v redu sprejel in ista ratanko po Vašem predpisu porabil, ter sem danes c pet pcpolm ma zdrav, %?led česar Vam izrekam moje priznanje in hvalo in priporočal Vasbodem vsakemu bolnemu rojaku, ker vem, da res storite, kar obljubite. — V mojem zadovoljstvu Vas pozdravljam Vam vedno Irvaležni
Mike Miller, 1020 Watroliet Ave., Denver, Colo. Rojaki 1 Ne dajte se toraj nadalje motili cd kakih sumljiv h kompanlj ali Institutov, temveč idite ali pišite v slučaju bolezni le na to zdrav set, kjer bodete sigurno najboljše postrezeni.
Bolezen morate natanko opisati, a pisma pa tako nasloniti :
SLOVENSKO=HRVATSKO ZDRAVIŠČE
Ravnatelj: Or-- «J_ t£. THOMPSON, 334/C\rest 29th Street,	New York, N. .
Kdor podl]e svoj naslov, dobi lep spomin zn.stonj.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda 'največji in najcenejši dnevnik.
Rcjaki, naročajte se na "Glas Naroda' največji in najcenejši dnevnik.
l£ Mini T VASEM ŽIVLJENJU!
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 25. septembra se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 40 Macedoneev, 25 Hrvatov, 30 Črnogorcev, 17 Ogrov in 10 S!ovenoev.
Obetreljen je bil na Bledu 25. septembra tesar Jožel Potočnik. Iz gostilne ga je poklical čevljar Ivan Vidi« ix Radovljice, s kterim sta si bila •v sovraštvu. Vi die je takoj ustrelil na Potočnika in ga zadel v levo stran života. Potočnik je bil prepeljan v ljubljansko deželno bolniSnico.
Nov kolodvor. Južna železniea. je sklenila, da postavi nad Vrhniko novo železniško postajo Verd za osebni in tovorni promet.
Ogenj in voda. Nedavno se je vnela krma na leseni šupi pri Ivana Tomšiča, mlinarju Pod godzdom, občina dvor pri Žužemberka. Hitro je bil ogenj v strehi. Čim bolj so gasili in polivali z vodo, tem bolj je gorelo. Nevarnost za poleg stoječo hišo je bila velika, Šupa pa je stala na hrasto-▼ih stebrih na škarpi tik ob Krki. Čemu bi torej gasili? Popri mejo z združenimi močmi, vzdignejo, potisnejo in prevrnejo vse skopaj v Krko. Še par-krat je ogenj vzplamtel in po njem je bilo. Gospodar je bil za poslopje eavarovan, a ima škodo pri krmi, ki mu je uničena.
Legar In davica. Poroča se: V Bistri pri Borovnici je zbolela na legar-ju hči kočarja Lustka. Ta ko^a je na graščinskem svetu Pr. Galleta ob vodi Bistrici, ki prihaja is Postojne in Cerkniee. I* tega je nastaJ strah, da M >0i—
PRIMORSKE NOVICE.
Ljubljančan morilec? Tržaška policija je 9. septembra aretirala v Ljubljani rojenega Rudolfa Gačnika, kte-rega sumi umora kočijažev Praznika in Mogoroviča. " Lavo rat ore'' donaša preeej trdne dokaze, da Gačilik, ki je baje nekoliko nor, umora ni kriv.
Oskmmba. Pred tržaškimi porotniki je sedel 301etni mornar Nikolaj Zattoni iz Rovigo v Italiji. Tožen je bil zločina oskrumbe, izvršenega na neki 8- in neki 91etni deklici. Obsojen je bil na pet let težke ječe. »
Uboj. Pred tržaškimi porotniki je stal 301etni kmet Jakob Feiro iz Vod-njana, cbtožen, da je 28. jnlija v Trstu zabodel z nožem kočijaža Hugo na Ipavica, vsled česar je ta umrl. Ipavic je hotel baje Ferra okrasti. Obtoženec je bil obsojen na štiri leta težke ječe.
Pred porotno sodnijo v Trstu bil je
obsojen oni Cetin, ki je z nožem zaklal Zapettinija, na šest let ječe. — Dne 23. septembra sta bili dve razpravi radi razširjenja tiskovin brez dovoljenja. E. Kuret je bil obdolžen, da je nalepil in razširil letake anarhistov pred volitvami, drugi, Jos. Re-hel pa, da je razdeljeval letake za no-vake, naj se ne podvržejo vojaški službi. Dobila sta vsak po 10 K globe.
Štajerske novice.
Velik požar. V Črešnjicah pri Konjicah je 15. septembra zgorela posestniku Moserjn hiša z vsemi gospodarskimi poslopji. V požaru se je ponesrečil neki goetač. 16 svinj je pogorelo v ognju. Škode je 16,000 kron, zavarovalnina znaša samo 2500 kron.
HRVATSKE KOVICE.
V Pazarlžtu, rojstnem kraju dr. A. S tarče vi ča, mislijo Hrvati postaviti
dini mesta.
Socijalna složnost — pri mizi. Škof Bonomelli v Cremoni je 22. septembra povabil k sebi na obed udeležence shoda ljudskih zadrug. Shoda se udeleže katoliške, meščanske in soci-jalno-demokratične zadruge. Napijalo se je socijalni slogi.
Mrlič v cirkusu. Pred monakovski-mi porotniki se je pričela na osem dni določena razprava proti bivšemu 261etnemu ravnatelju cirkusa, Davidu Niederhoferju. Obtožen je, da je umoril trgovca Bernarda Hendschela in ga pokopal v Bavaria cirkusa. Obtožnico zastopa državni pravdnik Held. Zaslišanih bo 214 prič. Za vstopnice se je vršila pravcata trgovina. Dasi so prepeljali obdolženca zgodaj zjutraj v zaprtem vozu, ga je sprejela pred justično palačo velika množica s klici: Pfuj! Sramota! Obtoženec je oblečen zelo elegantno, se smehlja in je popolnoma miren. Izjavi, da ni kriv umora in da ni ponarejal menic in da je žrtev svojih nasprotnikov med artisti. Lastni brat ga je že ovadil zaradi krive prisege ovaden je bil že zaradi umora, požiga m tatvine na svoji nev«ti, a vselej se je ustavila preiskava, ker ni bilo dokazov. Obtoženec pravi, da je nedolžen. Vedno je imel smolo, da so ga zasledovali sovražniki z ovadbami. * Tudi Hends-chla ni umoril. Presenečen je bil le za trenutek, ko so odkrili na mizi zakrito Hendschelovo mrtvaško glavo, a se je takoj zopet okrepil. Izvedenec dr. Hoffmann izpove, da je bil Hendschel ustreljen od spredaj in ne zahrbtno. Na predsednikovo vprašanje, kako sodi o izvedenčevi izjavi, je Niederhofer skomolceval. Več prič izpove, da je bil Hendschel dobrovolj-ček, ki je bil rad v družbi artistov. Denar je nosil vedno pri sebi. Med daljšim zasliševanjem, kako da je mogel trditi, da se Hendschel več ne povrne, izjavi obtoženec, da si je mislil, da se je Hendschel izselil. K glavni razpravi povabljeni reški trgovee Leopold Gross jm naznanil monakov-skemu državnemu pcavdništvu, da ne more k razpravi, ker je bolan. Gross je baje inkasiral ponarejene Nieder-hoferjeve menice. Grossu so brzojavili, naj pride z zdravnflcom In napro-
IZURJENI PEVOVODJA
za prijazni kraj Mineral, Kanas.
Tozadevne ponudbe in informacije naj se blagovolijo poslati na spodaj podpisanega.
Frank Zaman, P. O. Box 412, West Mineral, Kansas. (9-14—10)
Po^or Rojaki!
Potne noge, kurja oCesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino s Knajpovim praškom, kdor ieli poskuSnjo naj poSlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in pleSaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasie narastejo, če m to resnica plačam rsakomu $500.
akob Wahčič,
111-4 B. 63. K1UROYLB 8TRBB
CLEVEUAND.0H10.
$23 vredna ura, verižica in privesek samo
zlata verižica m priveskom vredna $ 1000
Zastonj!
POZIV.
Kupca voznih listkov za JOHANO PELO in MATILDO PAPE& maj ss izvolita zglaaiti v podrušniikl pisarni Frank Sakaerja t Clevelandu, Ohio, 6104 St Clair Avenue, H. E. Naslovi teh kupcev so nam. na nerazumljiv način zginoli, vsled česar prosimo, da ae nemudoma sglaaita, da za-morauio vsa potrebno urediti in vozne listke odpoalatL
Prank Sakser Company.
r
14*»
1
Izvrstno rodeče vino
od lanskega leta po
SOct. salona,
v posodah po 40 do 50 galon je na prodaj. Vino je izvrstno na kranjski način predano.
f eorg« Traraikar,
6102 St. Clair Ave., N. E.,
Cleveland, O.
Ura je iz napolnjenega, zlata Solid sold filled garantirana 20 let, ki je zaprta s trimi ploščeki. Stroj je poznan Ameri-kanski Elgin all Waitham ua sedem kamnov.
Ta dvojna verižica je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 15 let. v sredini ima malo sponko ki se premika. —
Privesek je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantiran 10 let, ki se odpira in v njega lak ho spravite dve slike ali fotografiije.
Vi sami najbolj veste, da v malih, trgovinah, morate pla-iati za enako uro $16.00, za verižico $7.00 in za privesek $3.00. To je o če vi dno da dobite verižico in privesek zastonj, ako porabite priliko ter kupite vse tri predmete za čudovito malo svoto od $15-90.
Slika prikazuje uro velikosti 16, lahko pa dobite za isto ceno uro večje velikosti 18 ali m an je 12.
$ 13'50 vredna ura, &n*flf1 verižica s pri- gU UU.
veskom
samo
$8.00 vredna nra s tr-mi ploš-čeki 12 napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 10 let z izvrstnim Amerikanskim Excel-8 i or strojem; $4.0 J vredna verižica dolga 12 palcev ali ena Dicken-sova verižica, ki ae deli v dva dela dolga 15 palcev, iz napolnjenega zlata Solid gold filled garanti, rana 10 let; $2-50 vredni privesek ki se odpira in v njega lahko spravite dve fotografije — iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantiran 5 let, samo
Plošč ski ure kot priveski so izdelani v stoterih najkrasnejših vzorcih, Vi bodete dobili uro
in privesek, ki Vaa popolnoma zadovolji.
Rojaki Slovenci!
kali, Naročite si torej s popolno sigurnostjo, da dobite blago, kakor Vam je tukaj obljubljeno. Zato
mtHll i« nnvnaiiA dnhrn nnif onn ima t 'SIaria') WI ntoVi Jt~ Tairolnr Pn in l ilRTn^TlR ramncilfi Vi
Ako ste si kdaj mislili knpiti enako zlatnino porabite to priliko, ker tako realne im solidne ponudbe ne bodete doča-
Vam potrjuje poznano dobro pošteno ime Sla via" Watch & Jewelry Co. in pismena garancija, ki jo dobite s vsakim prodanim predmetom.
fiaygll f Ako poslani predmet ne vztraja toliko časa, kot je garantiran, do-1 mM€mJlMJ m bite zamenjeno za novega ali pa denar nazaj — enako ako izgubite pismeno garancijo.
Kako narodevatl ? Pošljite $100 na račun povzetje. Ako pošljete celo svoto naprej, dobite predmete po pošti priporočeno (registered) poštnine prosto.
"S L A VI A" WATCH & JEWELRY CO.
27 Thames Street, New York, N. Y.	Pišite po cenik - dobite ga zastonj.
w w
Rodbina Polaneških.
Soman, poljski spisal H. Sienkiewicz, poslovenil P o dravski.
(Nadaljevanje.)
"Zato pa se vam godi sedaj dobro.
Poznam vaso trgovino. Barantai sem z vami za hmelj; posrelcval je Ab-dultki."
"Torej je Abduiski posredoval za vas?"
"Zame. in priznati moram, da sem bil s to trgovino popolnoma zadovoljen. Ravnali ste z menoj, kakor se spodobi — in vidim, da vodite trgovino redno."
*• Drugače se ne vzdrži nihče. Moj tovariš, Kigic-1, je pošten človek, jaz pa tudi nisem gospod Plawicki," odgovori Polaneški.
"Kakof" vpraša Jamisz radoveden. —
Polaneški, ki se še ni iznebil svoje razvnetosti. mu pove vso stvar.
"Hm!" reče Jamisz; "ako govorite vi <y njem tako brez okolišev, dovolite, da izpregovorim tudi jaz tako, najsi vam je v sorodu. "
"Nič mi tii v sorodu. Prva njegova žena je bila sorodnšca in prijateljica moje matere — to je vso."
"Poznam ga izza mlada. Toda je prej skažen nego slab človek. Ril je edinec, zato so ga najprej razvadili 6tarši in isto sta potem storili tudi obe soprogi. Obe ženi sta bili tihi in mirni, obema je bil nekakšen bog. Po dolga leta so se sukale reči na ta način, da jc bil solnce, okrog kterega se vrte drugi planeti: naposled pa je bil uverjen. da so njemu ljudje dolžni vse. on pa njim ničesar. V takšnih razn.erah. ko je z dobrim in slabim meril svoj prospeh, ni bilo nič lažjega. ne^ro izgubiti zmisel za moralo. Plawicki — to je nekaka zmes vzvišenosti in Io-t"-a : vzvišenosti, zakaj zmerom je pel sebi v hvalo himne, in lo-Sča vzvišenosti, ker si je dovoljeval vse. T«i ie postalo malone njegov značaj. Nr.to >f> nastale take težavne razmere, da	utoirne upreti sa-
mo znarajen človek, toda on nikdar ni imel značaja. -Tel se je poirrezati in končno -e je privadil temu. Nas. gospod, zt ml j a oplemenituje. toda zemlja nas ludi kazi. Znani baukerot.iik mi ,'e lejal: "Saj ne varam jaz, nego vara le moje posestvo, toda jaz govorim zanje." To je nekoliko res. Dokaj več pri našem poklicu nego pri kterem drugem . . . . 1f
"Mislite	odgovori Polaneški,
"da j;idasi -*>m kmetiškega stanu, vendar nis.-m kar nič uaklonjer kmetijstvu. Vem, da obstane kmetijstvo zmerom, ker tudi mora biti. toda v tej < bliki. kakršna je današnja, ne vidim boloenosti pri njem. Vsi morate propasti."
"Tudi jaz ne gledam vseira >kozi rožnate naočnike. Ne govorim o tem, da je stanje kmetijstva po vsej Evropi /»-i«« -, a bo. zakaj to splošno znana >tvar. Toda le pomislite: Plemič ima štiri sinove, torej p-»deduje vsak po njem četrtino očetove imovine. V ten pa kaj se zgodi ? Vsak hoče, ko se privadi načinu življenja v očetovi hi~j. živeti tako. kakor je živel oče — in tu ^e vidi konec Kdiko že naprej. Aii pa recimo: Oče ima štiri sinove; sposobnejši izmed njih .-i izbero razne poklice, doma ostane samo tisti, e najbolj nesposoben. Pa zopet: kar je pridelala dolga vrsja po-
ki
To, k
if
<1 s<« v
iti. S
. zapravi .ahko ena lahkomise!-vi. Ali pa: Slabi poljedelci nis-ač pa »n;o slabi upravitelji, ali uprava pomeni več nego dobro vanje. Kaj je posledica temu? i < -fane, toda mi. ki jo danes a vi jamo v obliki večjega pose-bomo morali bržkone zapu-no to. znajte, ako jo zapnsti-se morda kdaj vrnemo sem-
"Kako tot"
"Najprej j« to, kar pravite, da vas nič ne veže na zemljišče, velika pomota. Zemljišče, gospod, veže človeka; veže ga s takšno močjo, da se človek. ko doseže neko število let ter si pridobi imovino, ne more ubraniti težnji: imeti vsaj košček svoje zemlje. To začutite končno tudi vL Toda to je prirojeno. Ostalo bogastvo utegne se smatrati za fikcijo, razen zemljišča. Vse izvira iz njega in vse traja v njem. Kakor je bankovec nekaka pobotnica kovanega denarja, ki leži v banki, tako je tudi obrt in trgovina in vse drugo končno le zemlja, izpre-noenjena v drugačno obliko. ... a kar se tiče vsa, ki ste tega stanu, se morate naposled vrniti k njemu."
"Jaz nisem tega mnenja. * *
"Kaj vi veste! Sedaj si pridelujete denar, toda kako ga pridelujete? A v tem tiči bodočnost. Polaneški so hib poljedelci — sedaj pa si je eden izmed njih izbral drug poziv. Kmetijski otroci si morajo večinoma takisto izbrati crag poziv že zaradi tega, ker ie more biti drugače. Nekoliko jih pride na nič, nekteri si nabero premoženja in ae vrnejo —«- a vrnejo se ne le z glavnico, ampak tudi z novo ene rž i jo in z znanjem točne uprave, kakršna ae da pridobiti po strokovnih ■awdik; vrnejo ae, ker jib je priva-
bila mičnost, ki jo tvori zemljišče, in končno zavedanje dolžnosti, ki niso, da bi vam jih mogel pojasnjevati- * *
"To, kar pravite, ima to dobro stran, da se mora moj pseudostric Plawicki naposled prišteti k izgubljenim tipom."
Gospod Jamisz se nekoliko zamisli, nato reče:
"Nit se vleče in vleče, dokler se ne utrga, toda naposled se mora utrgati. Onadva se po mojem mnenju ne ohranita na Kremenu, najsi bi razkosala Magierowko. M&rica je ona oseba, ki jo pomilujem. To je nenavadno pošteno dete. Niti ne veste, da je hotel starec pred dvema letoma prodati Kremen in se preseliti v mesto in da se to ni zgodilo le spričo Maričinih prošnja ? Bodisi že iz obzira na spomin matere, ki počiva ondi, ali zaradi te-ga, da toliko pišejo in ogvore o dolžnosti, vztrajati pri zemljišču — dovolj. deklica je storila vse, kar je le mogla, da >e ni izvršila prodaja. Domišljala si je, sirota, da je že dovolj, ako se človek z vso močjo poprime dela in da potem doseže vse. In res bi se odrekla vsemu svetu za ta Kremen. Njej bo to bolestna rana. ko se utrga ta nit. ali utrgati se mora.... Škoda dekliških let."
"Dober človek ste, gospod svetnik!" zakliče Polaneški nenavadno živahno.
Starec se nasmehne. "Ljubim to dete, ki je kajpada tudi moja zenica v gospodarskem pozivu: jako dolgočasno nam bo, ko je ne bo več tukaj.**
" Polaneški si je nekaj časa grizel brke, naposled pa je dejal:
"Naj se omoži s kom tu v okolici in potem ostane tukaj."
"Omoži, omoži.... Kakor bi bilo to kaj lahkega za deklico brez imenja. Kdo je neki ženin pri nas? Oontow-ski. Ta Li jo vzel. Vrl človek je in nikakor tako zabit, kakor pravijo. Toda ona ne čuti ničesar zanj in ga ne vzame brez ljubezni. Jalbrikov je iv. a.; h no posestvo. Starcu se vrhutega / li. da so Gontowski nekaj manj ne-■-T'» Plawicki. in Gontowski sam tudi sv verjame to. Sa j ve.-te. kako je pri na<. Ta ima za vzvišenega človeka, komur se posreči, da dela takega. Ljudje se temu sicer -mejejo. ali na-p<.-led se privadijo. Vrbut-esra e«Ieis nosi nos pokonci zato. ker -d je kaj pridobil, drugi pa zato. ker zapravlja in mu ne preostaja nič drugega. Toda to je postranska stvar. Vem samo to. da dobi Itiser. kdor vzame Marico."
Polaneški je imel ta hip v duši isto prepričan ie in isti utisk. Zatopil ^ je v molk in začel iznova misliti na Marico, ali bolje: spominjati se je in -i jo predstavljati. Zdajci se mu je eelo zazdelo, da mu bo dolgčas brez nje: spomnil pa >e j^ takisto, da se mu je bilo nekaj podobnega pripetilo že večkrat, potem pa je čas odpihnil iluzije. Vendar pa je mislil nanjo tudi takrat, ko sta se že bližala mestu. Ko je v Varšavi odhajal z železnice, je mrmral med brki:
"Kako glupo se je končalo vse to! Kako glupo !....*'
IV
Po vrnitvi v Varšavo je prebil Polaneški prvi večer v hi^i -vojega tovariša Biiriela. s kterim sra je kot s -t rim sošolcem, vezala tudi osebna naklonjenost. Bigiel. po rojstvu Ne-m. c, toda ]>otomee rodbine, nastanjene v Polj-ki že nekoliko rodov, je bil že pred svojo zvezo s Polaneškim volil nevelik bančni in trgovinski zavod ter si pridobil slavo trgovca, si-eer ne prepod jet nega. toda nenavadno točnega v trgovini. Ko je Polaneški še pred poslednjo vrnitvijo iz tujine stopil v zvezo z njim, je zavod močno razširil svoje delovanje-ter si pridobil kaj veljavno ime. Tovariša sta se imenitno strinjala. Polaneški, dokaj sposobnejši in čilejši, je imel j več načrtov ter je laže spoznal, kako se da doseči vsa|co podjetje. Bigiel pa je bolje preskrbel. da se je izvršilo. Kadar je bilo treba pokazati eneržijo ali koga pritisniti ob steno, je bil Polaneški na svojem mestu; kalar pa je bilo treba pridobiti razsodnosti, \>e-s t ran ski h trgovskih obzirov in potr-pežljivosti, takrat se je pričela naloga Bigielu. Bila sta docela nasprotne naravi, zato se je spletlo med njima odkritosrčno prijateljstvo. Prevladoval pa je vsestransko Polaneški. Bigiel je verjel v njegove nenavadne zmožnosti, in nekoliko načrtov, za zavod resnično jako ^srečnih, ki jih je izdelal Polaneški od tega časa, kar je bil stopil v zvezo z njim, mu je še bolj utrdilo to vero. Oba pa sta si hotela nabrati toliko kapitala, da bi osnovala tvornico na perkal, ki bi jo vodil Polaneški, upravljal pa Bigiel. Toda dasi sta se lahko oba prištevala premožnim ljudem, je bila vendar pot do kapitala še jako dolga. Polaneški, manj potrpežljiv, toda na vse strani zvezan s prirojenimi vezmi, je sicer poizkušal takoj, ko se je bil vrnil domov, zbuditi v ta namen takoimeno-vani "domači" kapital. Toda povsod je zadel le ob nezaupnost. Zapazil pa je pri' tem nekaj čudnega. Njegovo ime mu je seveda poveod odpiralo duri, vendar pa mu je v trgovini bolj škodovalo nego koristilo. Bilo je vi-
BoletiM v hrbta in nogah
izginejo popolnoma* ako se ud p&rkrat nariba z
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjcm
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuinatizmo, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, o bolečinam v prsih, proti
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
deti. kakor da si ljudje, do kterih se je obrnil, niso mogli predstavljati, kako bi kdo izmed njih, najsi človek iz dobre rodbine in imena, ki se končuje na -ski, utegnil voditi kako podjetje. Polaneškega je to izpočetka tako jezilo, da je moral razsodni Bigiel krotiti njegovo razjarjenost. Pojasnil mu je, da se taka nezaupnost gotovo cpira na bridke izkušnje. In ker je dobro poznal zgodovino raznih trgovsko-obrtnih podjetij, mu je našteval dolgo vrsto imen. od gospoda Tizenhausa do lazličnih laških bank in zavodov "Tellus" imenovanih, ki razen imena niso imela realnega temelja. — "Ni še prišel čas," je dejal Bi giel. "toda. pride gotovo, ali bolje, že prihaja. Doslej smo imeli le ama-terstvo in diletantstvo, sedaj se naposled pojavljajo tupatam strokovnjaki. "
(Dalje prihodnjič.)
NAZNANILO.
Rojakom v Pittsburgu, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš j edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
Mr. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa.,
kteri je sedaj zopet nekoliko okreval in bode vsako soboto od 4. ure po-poludne do 8. ure zvečer za nas posloval. Rojakom ga toplo priporočamo.
Prank Sakser Company.
tfAZNANTLO IN PRIPOROČIL.
Rojakom S o vencem in bratnr; Hrvatom v K^nsat City. Mo., naza* tijajno, da je za tamošnji okraj in okolico naš zastopnik	.
Mi JOHN KOVAČIČ. 1630 W 9tn St. Kansa« City. V kjer ima svojo gostilno in stanovanje. Slovenci so dobro postrežem. Priporočamo g« vsem toplo.
Frank Sakser C'
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA * 'GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
NAZNANILO.
Rojakom aaanaajamo, da je sedaj naš potnik
▼ Black
in bUfajik antfli, kakor: Ravana dala, Kanton, Mackay, Taylor in Bnumclaw, Waah_ nrisoročamo na šega ml opwikas
Mr. GUOO& POSERTA,
P. O. Bok 701, Black Diamond, Wash Dotttnik ja pooblaščam pobirati na ročnino sa "Glas Naroda" ii je t nami v zvezi.
FRANK SAKSER OO
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Oregon City, Oreg., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš pooblaščeni zastopnik
Mr. M. JUSTIN, 5St Mail St., ali P. O. Box 104.
Oregon City, vsled česar ga rojakom prav toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St* New York, N. Y.
TTpravništvo "Glasa Nj
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VIRA
HL, in okoUd da jo xa taiininji kraj
MOKOB KLA Amm, Ghi-toplo
>vih> sa pntiko, tr-jo RICHTKR-JEV SUHBO PAIN EZPULEK. Dobiti ga ja v lekamsh po SSo in pm 60
Spominjajte so ob raznih prilika* aaše prekoristne dražba sr. CHxflc ha Metoda ▼ Ljubljani I Mai pek* tea lomu na oltar 1	(v B
NA PRODAJ.
Dobra črao vino po 50 do 60 ct.
galoa s posodo vred. Dobra belo vino od 6U do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropavies od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker m an je količine ne morem razpošiljati.
"*-'edno z n---— - -
niki dop Money Spoštovanj em
Nik. Radovich,
594 Vernost St, San Francisco,
li
I Zdravili "MSI" v Ameriki
America Europe Co., 163 Columbus Avenue,
vogal 67. ulica v New Yorku,
importira iz Europe OROSI zdravila in je edina Filiala v Ameriki otl kemičnega Laboratorjija OROSI, kateri je bil na na večjih ixlozbah na s\*etu odlikovan s zlatimi kolajnami in jal<o visokimi diplomami, na mejnarodni izložbi v Milanu, od Kralja Emanuela.
ZDRAVILNA SREDSTVA OROSI so izskuše in naravna zdravila. Za vsako bolezen posebna zdravila.
BOLEZNI V GLAVI. Očesih, nosu. grlu in ušesima. PRSNE BOLEZNI; Pluena opna, Plučno vnetje. Tuber-colosa. J^atika, teško dihanje. Reumatizem. anemija in vse ženske in možke spolne bolezni, kakor tudi vse druge bolezni, se edino in naj hitn-je ozdravijo sarr.o s uporabo
OROSI ZDBAVIL.
ali zgubi v ate lase?
Edino kar priporočajo vsi naj večji zdravniki na svetu proti izpadanju las iti za pridobiti si mue lase je naj bolj uspešno zdra\ ih-o sredstvo:
PQNOVIYELJ OROSI
To j«* *• ia jako	b- lt*/.en j-o ceiem svetu in za
vsacegn tu.Ii jako in j rijetna, zi.tsti j a \ zimskem č.tsu ko je glava razpostavlena mrazu in \ trtru in pr'jjilacliii se v glavo vsaki ve da je navarno.
Ne čakajte, da lj<-de Vaša glava g-.>1.».
Lase "!• i is.ji > niožn in ženo i:i zaLo se r.e pustite od Vaših znancev zasnu liovati.
Pišite in zahtevajte PONOVITEIJA OROSI. in mi Vam bodemo to sredstvo za iase takoj poslali s natančno pojasnilo u porabe.	_
^oran/H l o of* 03 i je edino
SivI!DST\*0 ozdr.iv iti si slab ž' lodec. Znani francoski profesor Vulpian v parizu, je edino ta z<-ira\ ila priporočal za želodčne bolezni kakor naprimer, s!ab-> prebavIjanje želodca, zoperna saj^a iz ust, zbadanje, zgubljeni tek, glavobol i. t. d. Te bolezni ozdravijo nr.j hiireje in ešno edino
OROSI ŽPRAVH_A
TAJNE BOLEZNI. VENERIŠNE BOLEZNI. Koga da so tajne bolezni, naj si bodejo v akutnem stanju ali pa kroničnem, to gotovo vsaki razume in tudi to, da ako se te bolezni popolnoma ne ozdravijo dot^'iii bolnik v jako hude poslediee pade in edina zdravila z^ . j: bolezni so od PROFESOR TA OROSI, kat era jamčijo za gotovo in popolno zdravje. Vsi zdravniki pripisujejo ta zdravila.
zdravilna sredstva "orosi"
se pobi jajo po vsih krajih združtnih državah. Amerike. Vsaki kateri nam piše in pošle naslov, d<>l<i otl nas zastonj, našo knjigo
"Spoznajmo S©" v^r^Tkoris,i
Zapomnite si nas naslov in pišite na
AMERICA EUROPE CO.
Edini zavod Zdravildih Sredstev OROSI v Ameriki, izdelana od
Mr. JANKO PLEŠKO
v državi Colorado; potem ide v državo Kansas itd., ter ga vsem prav srč-*>o priporočamo.
FRANK SAKSER CO.. 109 Greenwich St., New York, N. Y

Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom In grocerijo,
tako se obrni na
Martin Oerdiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Itadi naznanjam, da Imam
zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, Šunke itd.
• Govorim v vseh slovanskih obilni obisk.
Prof- OROSI1 n« Co,umbusnvenue>
Bolniki, kateri želijo osebno dospeti do našega poslopja, naj uzamejo II Columbus Ave. karo in izstopijo "na 67. ulici.
^^ Uradne sobe so vsaki dan otprte od 9. ure dopoludne do6. ure popoludne.
MARKO KOFALT,*-
249jSo. Front St., STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadaj o čih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.	/
FRANK SAKSER CO.
J
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
najprimernejša pijača je
LB>8Y PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega Češkega hroela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev u drugih. ■
L©l«y pivo je nagbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostiln^. Vse podrobnosti zveste pri Om. Trsisftsi «M2 Si. Clair Ave. H.M. kteri Vam dragrroljje vse p«jasnu
THE ISAAC tEBY. BREWING COMPART
KATER B «5 DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO.
WICH STREET , NEW YORK.
MOLTVENXKL
109 GREEV-
Bogo, kar je božjega, ličen molitvemik za možke, zlata oba-eza, poluanje. 75c.
Dnina paaa (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza. 75c., fiu vezava, zlata obreza, 01.00.
Jezna in Marija, vezano v sloaokoet $1.50, fino vezano v usnje $2.00. vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost 01.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 35c.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., Sno vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin veoava 01.20.
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50«.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Aladin s čarobno cvetlico, lOe.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15c.
Beneška vedeževalka, 20c.
Berač, 15e.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, 16e.
Božični darovi, 10c.
Burska vojaka, 30c.
Cerkvica na skali, 10c.
Cesar Fran Josip, 20c.
Cesarica ELLzabeta, 10c
Ciganova o a ve ta, 20c.
Cvetina Borograjska, 20t
Cvetke, 20e.
Čas je zlato, 20e.
Črni bratje, 20c.
Četrto berilo, 40c.
Darinka, mala Čmogorka, 20«.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20e. Doma in na tnjem, 20c. Dve čudopolni pravljici. 20e. Dimnik: Besednjak Me venskega in
nemškega jesika. vezan 90e. Domači zdravnik po Kneippu, u«vc-
Rrazem Predjaznskt 15c.
ErL 20c.
Evstahija, I5c.
Evangelij, vezam 50c.
General Landon, 25e.
George Stephenson, ode ielesme. 40«
Grolobček in kanarček, 15e.
Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70«.
Grof Radeckt 20c.
Grondriss der sloveniscksn Sprachs.
vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15«. Hildegarda, 20e. Hirlanda, 20c.
Hrvatsko-angležki razgovori, vezan« AOs.
Hitri račnnar, rezw 40c. Ivan Rssuii eljub. 20e. Iz an am i, mala Japoaka, 20«. Izdajalca domovine, 20e. Izgubljena arsča, 20e. Izidor, pobežai kmst, 20«. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil goad, 20«. Knez Črni Jurij, 20«. Krištof Kolumb, 20«. Krvna osvsta, 15«. Kako postanemo stari, 40a. Katekizem, mali, 15«. Lažnjivi Kljuksc, 20c. Maksimilijan L, 20«.
Mali vitas, 3 zv Marija, hči poBkora, 20s. Marjetica, 50«. Mafesrina žrtsv, 50«. Mati Bosja s Blsda, 10«. Miklova Zala, 30c. Mirico FoiUnjakovlč, Ms. Mladi samotar, 15e. Mlimarjarr Jim«, 40s.
90ol
Nedolžnost pregajaaa ia poveličaaab 20e.
Nezgoda na Palavaaa, 20«. Nikolaj Zrinjski, 20c.
Varodne peami. Žirovnik. 3 zrezki, vezano. Vsak po 60c.
Navodilo za spise vanj« raznih pi*«r ■ 75«.
Oh tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Odkritje Amerik«, 40c.
Poduk Slovencem, ki ss hočejo aaao-liti v Ameriki, 30«.
Pregovori, prilike, rski, 30«. Pavlih a, 20c.
Pod turškim jarmom, 20«. Poslednji Mohikanec, 20c. Pravljice (Majar), 20e. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen. 20«. Pripovedke, 3 zvezki po 20e. Pri Vrbovčevem Grogi, 20«. Prst božji, 15«.
Poezije. F. Prešeren. Broširano, SO«.
Poezije. Voja.nov-R. Majst«r. 60«.
Rspoštev, 20«.
Robinson, vezan 60e.
Robinson Crusoe, 40«.
Rodbinska sreča, 40c.
Rodbina Polansikih. 3 cveski faJ^O,
Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-slovenski in sloveaafce-
angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slovenski slovar. Jj
žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.1 Ročni slo vensko-nemški slovar. Ji žič-Bartel. vezan $3.00.
Ročni slovensko-nemski slovar, Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka. 20e. Skozi širno Indijo. 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po _*0«, Spis je, 15e.
Spominski listi iz avstrijska T goda

i
Na indij^dk Na orsriji, 9
aoe.
HaselJenci, 20«. Waasiniksva hči, 20a Vsi šmm
vine, 25e. S prestola na moriščs, 20«, Srečolovec, 20c. Stanley v 'Afriki. 2<»e. Stezosledec. 20c. Sto beril za otroke, ^0e. Sto majhnih pripovedk, J5c. Strelec, 20c.
Stric Tomcva koča, 40e. Sv. Genovefa, 2i»c. Sveta noč, if»c. Sv. Nothnr^a, 20c. 60 malih po vesti j, 20c. Slovenska kuharica. Kieiweis,
no vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljnbavnih in ženitovaa^-
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, bruširovano Stoletna pratika, 60c. Slovarček priučiti se nemščina k:
učitelja, 40<\ Šaljivi Jaka. 2 zvezka, rsak 20«. Šaljivi Slovenec, 75e. Štiri povesti. 20c.
Tegethof, .s.avni admiral, 20c. Timotej in Filomena. 20c. Tisoč in ena noč. 51 zvezk .r, S6.SO. Tiun Ling, inor^ki razbojnik, 20«.
V	delu je rešitev. 20c. Venček pripovesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20«. Voščilni listi, 20c.
Winnetou, rdsči gentleman, S svsalč
in.oo.
Bata vas, 25c.
*samsnje štirih, zanimiva p^rsaš,
12 centov.
Cbirka lj .bavnih in snubflcih 30e.
Zbirka domačih zdravil, 50e. Sgodbs sv. pisma stare in nove savsas, veeaoo 50«.
Zigodbe sv. pisma za nišjs n 11 sds
ljudskih šol, 30«. Z ognjem in mečem, $2.50. ženinova skrivnost, 20«. tspni hrvatsko-angiaški
40«., broširano 30e. Zemljevid Avstro-Ogrske 25« 16*.
Zemljevid kranjske dsžele, audi 10a Zemljevid Evropa, 25c. Zemljevid Zjedinjenib držav
razgledni cr: Kranjska narodna noia, IJsklJie^a. in drugih mest na lTrmwjaVypi maw-joriks in rasnih mest	§
cvetlicami ia	ll^aT po It.
ducat 30«. tsass sveta &ve Marija, 10«. Album mesta New York s slikami (nentia. 30«.