Ameriška Domovi ima A/1/1'E RIG/* l%l--H O JV1E AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 30, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER mmMUE* STEV. LX — VOL. LX Priprave v Beogradu V petek se bo začela v Beogradu konferenca takozva-nih nevtralnih držav Azija in Afrike. Posamezne države bodo zastopali njihovi vodniki. BEOGRAD, FLRJ. — Pretekli teden se je jugoslovanska prestolnica tudi na zunaj temeljito pripravljala za sprejem visokih tujih gpstov. Postavljali so nove cestne svetilke, čistili procesa veletrgovin in hotelov, na cestnih ogliih so se pojavili smetnjaki za odpadke. Celo kmetje okoliških vasi so dobili hkaz, da morajo na sveže pobarvati ograje svojih vrtov. Vlada je porabila ipet milijone dolarjev za olepšavo in čiščenja mesta, da bi bilo primerno za sprejem poglavarjev 24 držav, povabljenih na konferenco. Tito se trudi, da bi na tuje goste napravil čim boljši vtis. Vsakemu je namenil dati za čas obiska na razpolago1 črn Cadillac in posebno policijsko spremstvo na motociklih. Tako je na mestnih ulicah in cestah mogoče skoro ob Vsakem času videti policijo na motociklih, ki se vežiba za svo-]o novo nalogo. Hude preglavice je organizatorjem delalo vprašanje protokola: kateri udeleženec naj ima prednost, dalje vprašanje vrši-tve njihovih verskih dolžnosti. Skupno je na poti v Beograd ali pa že tam 24 državnih in vlad-mh vodnikov, med njimi indij-Rki Nehru, egiptski Naser, indonezijski Sukamo, ganski Nkru-mah, gvinejski Sekou Toure, abesinski cesar Halle Selasije in nepalski kralj Mahendra. Konferenca ue bo začela v pe-Hk in bo brez dvoma obravna-Vala vsa pereča mednarodna Vprašanja od razorožitve, preskušanja atomskega orožja, do erlina in Bizerte. Kennedy išče spravo z gospodarskimi krogi WASHINGTON, D. C. — Predhodnik Kennedy je začel v januarju kar dobro orati z predstavniki gospodarskih krogov. Začetno prijateljstvo se je hitro ohladilo, ker Kennedy ni jemal svojih ožjih 'sotrudnikov iz vrst zasebnih podjetnikov, kot je to delal Eisenhower. Zadnje mesece ni imel sploh nobenih stikov z voditelji gospodarstva. Vse to je hodilo narobe fede-lalnemu tajniku za trgovino Hodgesu. Opozoril je Kennedya na politično škodo, ki jo ima od tega sedanja administracija. Kennedy je napako takoj popravil. Povabil je na posvet zastopnike vseh velikih narodnih gospo darslkih organizacij, kot so trgovska zbornica, zveza industrij-cev itd in jim obljubil, da sedaj pride na vrsto tudi zakonodaja, ki bo varovala interese zasebne podjetnosti. Naša armada hili s proizvodnjo municije Kdo naj ima pravico do 'dioiiššanja vesolja? Washington, d.c. — To vPrašanje je postalo pereče s ti-‘^'m dnem, ko je prva raketa ^°segla vesolje. Ni pa nanj da-pravega odgovora. Komur so seveda proti temu, da bi am šarili zasebni podjetniki s Sv°jimi interesi, svobodni svet °Weva, kaj naj napravi. Med ^m napredek v tehniki sili na govor. Ker ga ni, nastajajo 110 “«n! konflikti. Albanija išče boljših vezi s Sovjetsko zvezo Ker ji rdeča Kitajska ne nudi obljubljene gosp odarske pomoči, se skuša Albanija pobotati s Sovjetsko zvezo. TIRANA, Alb. — Albanski rdeči diktator Enver Hodža je edini izmed evropskih komunističnih vodnikov potegnil v sporu med Moskvo in Peipingom odločno s Peipingom. Moskva je nategnila vajetii, skušala Enver-,ja spraviti s poti, kar pa ji ni uspelo. Odnosi so se tako v letošnjem maju izrazito poslabšali. Ko rdeča Kitajska Albaniji ni dala gospodarske pomoči, ki jo je cibljuibida — verjetno obljube in mogla izpolniti — se je Enver Hodža odločil za poravnavo z Moskvo. Mesec september je proglasil za “mesec sovjetsko. alibamskega prijateljstva.” Moskva za sedaj še ni pokazala nobene naglice, da bi prišla Albaniji na pomoč. Verjetno bodo Hodiži naložili malo pokore. Oboroženim silam primanjkuje običajnega, ne atomskega streliva. WASHINGTON, D.C. — V Eisenhowerjevem proračunu je bilo za municijo predvidenih $28,000,000, Kongres je potem zvišal to vsoto, deloma na Ken-nedyjevo pobudo, na $440,000,-000. Denarja je torej dosti, toda birokracija v Pentagonu se je zbudila šele ob začetku berlinske krize. Da je na hitro roko naročila zasebnim tovarnam in naročila federalnim tovarnam, naj začnejo z delom s polno paro. Armadi primanjkuje največ navadne municije — torej ista slika kot v začetku korejske vojne — ne manjka pa atomskega 0-rožja. Divizije, ki so v Nemčiji, imajo menda tega orožja več, kot bi bilo treba za prvo silo. Vse to je posledica teorije, da bo prihodnja vojna v glavnem atomska in da čete z navadnim orožjem ne bodo prišle dosti v poštev. Sedaj so to teorijo nadomestili z drugo: v vsaki vojni bosta važni obe vrsti orožja, atomska in navadna. Šolarji gredo v šole, Kongres na počilnice WASHINGTON, D.C. — To je že stara tradicija v naši deželi, akoravno so z njo zelo nezadovoljne žene senatorjev in kongresnikov, ker nimajo nobenih pravih počitnic. Tudi letos bi moralo biti tako, pa ne bo. Senatorji in kongresniki so sicer upali, da bo kongresno zasedanje zaključeno najprej z Delavskim dnem, potem pa teden kasneje, pa so se goljufali v svojih upih. Prestavili so konec zasedanja na 23. sentember, pa še ta dan ne bo držal. Glavna ovira je obravnavanje dveh politično kočljivih zakonskih predlogov, o pomoči tujini in o podpiranju prosvete. Poleg teh dveh politično važnih zakonov je treba izglasovati še celo vrsto zakonov, ki nimajo ravno narodnega pomena, toda zahtevajo isti postopek kot “veliki” zakoni. Tako niti danes ne vemo, kdaj bodo senatorji in kongresniki šli na počitnice. Med tem pa že 1. januar ni več daleč... Takrat bodo morali znova na delo. VOZITE PREVIDNO! CLEVELAND, O. — Lani je bilp v treh prostim duela za Delavski dan v prometnih nesrečah po vsej deželi skupno 415 mrtvih, 140 jih je vsled pridcblje-ni'h poškodb umrlo kasneje. Značilno je, da se nesreče niso dogajale toliko na mokrih cestah, na ovinkih ali vzpetinah kot na ravnih, gladkih cestah. Pravi vzrok sta ;bili torej prihitra vožnja 'in zanikmost voznikov. Pazite, kako vozite, če hočete ostati živi! Naš, a administracija želi na s o d e 1 o vanje zasebnih 3 pri tistih satelitih, ki bi Prirner Pod jeti ^ P°sredovali prenose v telegrafi-An^U’ telefoniranju, radijskih in tevizijskih oddajah- y Kon- ' Psu se je oglasila močna sku-^ demokratskih politikov, ki da P'hia administracija sama bo Pravtee, da odreja, kdo se te d3 •° u^eiste°val v vesolju Hti a W v ta namen treba ustva-^n ' naimanj narodno, ako že ne SoG nar°dno zakonodajo. Bojijo ko natereč, da bo znana ATT bi ima skoraj mono-bii V tetefonskem omrežju, do- a tudi monopol na satelite v v'-Soli 11. Mikojanova trditev v nasprotju z resnico! b^WARMER ajvisja temperatura 85. toplo. Časnikarji drve v Beograd BEOGRAD, FLRJ. — Za časnikarje, ki se pečajo z novicami v mednarodni politiki, je postal Beograd ta teden prava začasna božja pot. Ne hitijo tja iz simpatij do Tita in njegovega komunizma, akoravno si ga bo marsikdo ogledal vsaj povrhu iz ;ame radovednosti, ampak z namenom, da ulovijo pogovore s tistimi 20—23 državniki iz raznih afriških in azijskih držav, ki se bodo tam zbrali na kongres “neobvezanih” držav. Državniki bodo tam skoraj teden dni. Ker bodo morali govoriti previdno, da se ne zamerijo ne Washingtonu ne Moskvi, se bodo pošteno dolgočasili, ako jim Tito ne bo oskrbel dosti izletov in ogledov komunističnega gospodarstva. Take so najbolj pripravne prilike za časnikarje, da pridejo v zveze s politiki in skušajo izvleči iz njih izjave za javnost in zanimivosti, ki vsaj začasno ne spadajo v javnost. Tudi rdeči časnikarji bodo močno zastopani, še celo rdeča Kitajska je poslala sedem izrednih žurnalistov. Moskva ne bo zaostajala za Peipingom, ostale satelitske prestolice jo bodo pa posnemale. WASHINGTON, ( D. C. — Tekom svojega obiska v stari pre-stolmici Japonske Kyotu je podpredsednik sovjetske vlade Mi-kojan trdiiil, da bi padla na Kyoto ameriška atomska bomJba) če ne bi bila Japonska preje položila orožja. Letalski gen. Carl Spaatz, ki je poveljeval vsem letalskim si-Idm na Pacifiku, je izjavil, da za Mikojanovo izjavo ni prav nobene osnove. Letalske sile so imele direktno povelje, da ne smejo mesta Kyoto napasti “pod nobenimi pogoji.” -----o------ Svobodni Berlin v primeri z članicami Združenih narodov ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — V tajništvu ZN so ugotovili, da bi Berlin ne bil ravno med zadnjimi državami, ako bi mogel postati član ZN. Gospodarsko je močnejši kot 58 od 99 držav, kar jih je v ZN, saj ima samo z Zapadno Nemčijo letnega prometa nad 1.25 bilijona dolarjev. Po prebivalstvu je pa večji kot 33 članic ZN. Ta dejstva bodo gotovo imela svoj vpliv na “berlinsko” debato v ZN, ki bo gotovo do nje prišlo v prihodnjem jesenskem zasedanju. ------o----- Veliko ledu porabi CHICAGO, 111. — Hladilni železniški v oz porabi za daljšo pot do 10 ton ledu, v kolikor nima električnih hladilnih naprav. Zahod in Vzhod si očitala vohunjenje Tuje podmornice opazujejo sovjetske obale, sovjetska ladja ob obali Alaske. MOSKVA, ZSSR. ^ Sovjetska vlada je objavila, da se pojavljajo ob obalah Sovjetske zveze tuje podmornice z namenom opazovanja obalnih naprav. Izjavila je, da bodo take tuje podmornice v bedeče uničene, kakor hitro bodo odkrite. Sovjetska objava ne pove, čigave podmornice so bile v sovjetskih obalnih vodah. Sovjetska ladja ob Alaski NOME, Alaska. — Pilot Dick Gallagher je po naročilu radar-ike postaje letalskih sil na Northeast'kapu odkril dve milji od otoka Sv. Lovrenca sovjetsko ladjo. Ko ga je ta opazila, je naglo krenila proti odprtemu morju. Pilot je štirikrat letel nad la-ajo in ugotovil, da je imela razvito sovjetsko zastavo in je imela 'ime napisano s cirilskimi črkami Da je ladja opazovala obalo otoka in vršila v njegovi bližini druge nedovoljene posle je razvidno iz tega, da je ta takoj krenila proč od otoka, ko je odkrila, da jo ameriško letalo opazuje. šno je število onih, ki bodo zadržani v vojaški službi po že odsluženem roku. Zahodne sile so v izjavi obdolžene, da skušajo spor o bodočnosti Berlina spremeniti v preskušanje moči med Vzhodom in Zahodom, da je torej Sovjetska zveza prisiljena okrepiti svoje oborožene sile in njihovo pripravljenost. Zahod pripravlja razgovore WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy ie povabil v Washington zunanje ministre Vel. Britanije, Francije in Zah. Nemčije na posvet o stališču in ukrepih v berlinski krizi. Namen tega sestanka je doseči e-notno stališče in izdelati načrt za nove korake v boju za ohranitev svobode Zah. Berlina in njegovih nemotenih zvez z Zahodno Nemčijo. Istočasno so Združene države neuradno v stikih s Sovjetsko zvezo glede njene pripravljenosti za razgovore o berlinskem vprašanju. Tudi Angleži so izgloda v tem pogledu “tipali” v Moskvi. SOVJETSKA ZVEZA KREPI SVOJE OBOROŽENE SILE Sovjetska zveza je sinoči objavila, da bo obdržala vojake, ki so odslužili svoj rok, pod zastavo, dokler ne bo podpisan mir z Nemčijo. — Zahodne sile pripravljajo razgovore o Berlinu. MOSKVA, ZSSR. — Centralni komitet Sovjetske komunistične parVije in ministrski svet sta sinoči izdala izjavo, da bodo oni sovjetski vojaki, ki so že odslužili svoj zakoniti rok, ostali še nadalje pod zastavami, dokler ne bo sklenjen mir z Nemčijo. V izjavi zatrjujeta, da je bil ta ukrep nujen zaradi držav Severno-atlantske zveze, ki so “neposredno grozile Sovjetski zvezi in drugim socialističnim deželam s pospešenim oboroževanjem in ustvarjanjem vojne psihoze.” Vodstvo partije in vlada zagotavljata, da Sovjetska zveza ne “bo nikoli prva segla po orožju,” pozivata k mirnem sožitju z Zahodom, pa groziva, da bo Sovjetska zveza napadalce uničila enkrat za vselej, če sprožijo vojno. Iz izjave ni razvidno, kolik- :== Letos bo 50,000,000 učencev in študentov v ZDA 1 WASHINGTON, D. C. — Po podatkih, ki jih je nabral prosvetni oddelek federalne vlade, bo letos obiskovalo pri nas okoli 50,000,000 študentov in učenčev šole vseh vrst, od ljudske do univerze. V ljudske šole bo Šlo 34.2 milijonov učencev, torej kakih 400,000 več kot lani. Srednje šole bo obiskovalo 10,800.000 učencev, 700,000 več kot lani. Vidi se, da starši hočejo dati svojim otrokom vsaj srednješolsko izobrazbo. Na univerze se jih bo vpisalo 4.3 milijone; 300.-1 000 več kot lani. V marsikateri šoli bodo učni redi zelo spremenjeni. So šolč, ki bedo podaljšale dobo dnevnega pouka za uro ali celo več. Mnogo šol bo vpeljalo letne tečaje kot tretjo zmeno. V učne programe si Id pouk tuj ih jezikov tehničnih predmetov. Napravljen bo poskus šolanja v trailer j ih. Seveda so vse to samo tehnična zboljšanja, ki ne zbrišejo temeljnih napalk v našem šolskem sistemu. Iz Clevelanda in okolice Iz bolnišnice— Mrs. Ana Lenarsic, 736 Ljubljana Drive, se je vrnila iz Euclid Glenville bolnice na svoj dom in se zahvaljuje vsem za kartice in obiske. Zdravi se na domu in si želi obiskov. Mrs. Mary Krall z 18815 Kil-deer Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darove in pozdrave. Rokoborba ta teden izostane— Pedro Martinez, ki organizira nastope poklicnih rokoborcev v Areni, sporoča, da ta četrtek ne bo nobenega nastopa, zato pa bo zanimivejši prihodnji četrtek, 7. septembra. Zadušnica— V soboto ob osmih zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Genevi, Ohio, sv. maša za pok. Jerneja Ban ob 3. obletnici smrti. Danes poskus siren— Danes ob 3:15 popoldne bodo v Cuyahoga okraju preskusili 133 siren, ki so pripravljene za opozorilo prebivalstva za napad iz zraka. Rdeči stražar ustrelil begunca BERLIN, Nem. — Ko se je neki Vzhodni Nemec pognal v Teltow prekop, da bi ušel iz Vzhodne Nemčije v Zahodno, je streljal nanj mejni stražar. Ko ga je ta s puško zgrešil, je spustil nanj iz strojnice šop strelov njegov tovariš. Begunec je izginil pod vodo. To je bila v teku enega tedna že druga podobna smrt. Ti streli so dokaz, da hočejo komunisti za vsako ceno in z vsemi sredstvi zapečatiti železno zaveso tudi skozi Berlin. K ustavi bo potreben “atomski” dodatek WASHINGTON, D. C. — V Predstavniškem domu se je neki odbor pečal z vprašanjem, kaj bi bilo, ako bi atomsko bombardiranje po nesreči spravilo ob življenje tudi več ali celo precejšnje število kongresnikov. V Senatu je za tak slučaj že poskrbljeno, kajti guverner lahko imenuje začasnega naslednika za vsakega senatorja, ki ga zmanjka, bodisi, da umre ali se odpove mandatu. Za Predstavniški dom to ne velja. V Dom je mogoče priti samo z novimi volitvami, kar bi bilo v vojnem času morda sploh nemogoče izvesti. Zato mislijo kongresniki, da bi bilo treba dodati sedanji ustavi še poseben dodatek, ki bi uredil to vprašanje. Oproščen | NEWBURGH, N. Y. .— Polk. William Banks, letalski oficir, j pod katerega poveljstvo je spadal radarski stolp, ki se je 28. januarja letos zrušil v morje, pri čemer je izgubilo življenje 28 oseb, je bil pred vojaškim sodiščem oproščen. Sodišče se je izjavilo za stališče obrambe, da poveljnik ni dol. žan vsak trenutek povpraševati o stanju njemu podrejenih, ampak da morajo ti njemu poročati vsako važno spremembo. Naša armada v Nemčiji naj vporablja domač premog! WASHINGTON, D. C. — Naše divizije, ki opravljajo službo Nemčiji, so do sedaj vporabljale nemški antracit kot gorivo. Predsednik Kennedy je sedaj odredil, da morajo dolbi ti ameriški premog. Nekaj bo to pomagalo pri naši plačilni bilanci, nekaj bo pa radi tega zmanjšana kronična brezposelnost v premogovnih Mesta zahtevajo, naj država zavrne predlog East Ohio Gas Co. CLEVELAND, O. — Mesta so predložila Public Utilities Commission of Ohio, naj zavrne zalil evo East Ohio Gas Co. po zvišanju cene plina za skupno $33,900,000 na leto. Zastopniki 23 mest, ki imajo z diiužibo dogovor za dobavo plina, so v predlogu izjavili, da družba pred 2. februarjem 1962, ko poteče sedanja pogodba, nima nobene pravice višati cene plinu. Burgiba je prenapel PARIZ, Fr. — V tukajšnjih poučenih krogih trdijo, da je bil med Francijo in Tunizijo dosežen nekaj dni pred spopadom pri B ‘i z e' r t i sporazum, da se bodo francoske čete okoro umaknite, ohranile pa bodo tam radarske naprave, dokler ne bo rešeno vprašanje Alžirije. Burgiba je hotel ta sporazum javno čim bolj izkoristiti, to je De Gaulla tako razjezilo, da je VSAJ TRI DNI PREJ predno se preselite, nam pošljite vaš NOVI in STARI NASLOV revirjih. Na drugi strani bo se- uu^aj na vsak oborožen napad veda ameriški antracit za anna- 'odgovoriti z orožjem do v Nemčiji dražji kot nemskk \ ______0______ Vsak izgovor je dober HAVANA, Cuba. — Fidel Castro je izjavil, da pomanjkanju živeža na Kubi ni vzrok v pomanjkljivem poljedelstvu, ampak v narasli kupni moči prebivalstva. Izjava je zanimiva v toliko, ker je Castro z zadnjo denarno zamenjavo odvzel ljudem skoro dve tretjini vse razpoložljive gotovine. Kje naj bi se torej vzela narasla kupna moč? Letalske družbe nimajo letos nobene konjunkture WASHINGTON, D. C. — Stojimo pred koncem raznih letnih sezon, med noimi tudi letalske. V prvem polletju 1961 so izgubile skupaj $13,800,000. Tako velike zgube niso napravile že od 1. 1947 naprej. Značilno je, da zgube izvirajo ne samo iz osebnega ampalk tudi iz tovornega prometa. Zadnje vesti DETROIT, Mich. — Unija avtomobilskih delavcev je pristala na posredovanje zvezne vlade na podaljšanje razgovorov do C. septembra, pa izjavila, da obstoječe pogodbe z General Motors ne bo podaljšala niti ene ure preko sedanje meje. Pripravljena pa je podaljševati pogodbo od dneva do dneva s Chryslerjem in Fordom. WASHINGTON, D.C. — Predstavniki Senata in Doma so se sporazumeli o besedilu zakona za pomoč tujini. Ta je za letošnjo leto določena na $4,253,500,000. Predlog daje predsedniku pravico obvezati ZDA za načrte pomoči za dobo največ pet let. Poleg neposrednih daril bodo ZDA tekom prihodnjih pet let dale drugim državam tudi 7.2 bilijona pomoči v obliki posojil. CHAMONIX, Fr. — Jet letalo je v nizkem letu pretrgalo jekleno vrv, po kateri tečejo vozovi vzpenjače na Mont Blanc. Pri nesreči je bilo šest oseb mrtvih, nekaj pa ranjenih. Dva vozova vzpenjače sta padla v globino, šest drugih pa so spravili na varno po skoraj 10 urah težkega napora. WASHINGTON, D.C. — V avgustu je bilo zaposlenih v ZDA «8,539,000 ljudi, več kot kdajkoli preje, vendar je število brezposelnih ostalo še vedno skoraj nespremenjeno. Brez redne zaposlitve je blizu 7 odstotkov celotne razpoložljive delovne sile v deželi. /IMERI^KA POIIOVIMA /m-ivi * Vt->«ovi( til 17 St Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debev.ec NAROČNINA j Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: v $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries; $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 166 Wed., Aug. 30, 1961 Vražji pakt Hitler - Stalin --začetek druge svetovne vojne Te dni je preteklo 22 let, odkar je zveza Hitlerjeve Nemčije s Stalinovo Sovjetsko zvezo omogočila Hitlerju osvajalni pohod na Poljsko, kasneje na Dansko in Norveško, nato v Francijo in končno tudi v samo Sovjetijo. Ko visi nad svetom znova nevarnost splošne vojne, hujše od one, ki smo jo doživljali pred dvemi desetletji, je prav, da se ozremo na ta dogovor, ki ga William Shirer v znanem švicarske tedniku “Die Weltwoche” imenuje “Hudičeva zveza Hitler-Stalin.” Potek razgovorov in njihov zaključek kažeta posebno očitno, da v politiki ne veljajo nobena načela, ampak gola korist, ki ne pozna ne časti, ne moralnih obveznosti ne “tradicionalnih” prijateljskih vezi. Hitler se je penil v svojih ostrih napadih na komunizem, na Kominterno in njene agente ter podpornike. Ustanovil je z Italijo in Japonsko protikomunistični pakt, ki naj bi veljal za temelj “novega reda” v svetu. Sovjetska zve-; a, njen vodnik Stalin in vsi njegovi podporniki po svetu so prav tako ognjevito tolkli po italijanskem fašizmu in nemškem nacizmu kot glavnima sovražnikoma svobode in človeštva sploh. Zahodni svet je ta boj od strani opazoval v tihem upanju, da si bosta komunizem in fašizem skočila v lase in se med seboj zgrizla do onemoglosti. Ko je postajala Hitlerjeva Nemčija bolj in bolj napadalna ter je spomladi 1939 v.asedla Češkoslovaško republiko, ki ji je komaj pol leta preje jamčila meje, so poslali Angleži in Francozi v Moskvo vojaške delegacije, ki naj bi izdelale osnovo za vojaško zvezo teh treh si! na podobnem temelju, kot je obstojala v času /pred prvo svetovno vojno in tekom nje. Angleški in francoski vojaški izvedenci so se razgovar-jali z Rusi vso spomlad in tja v visoko poletje, ne da bi prišlo do kakega sporazuma. Moskva je pogajanja zavlačevala v prepričanju, da dela čas za njo in da se bo morda ona izognila vsaj prvega dela vojne. Hitler je pazljivo opazoval razvoj v Moskvi. Ko je videl, da razgovori med Angleži, Francozi in Rusi ne napredujejo, je naročil svojemu poslaniku Sehulenburgu, naj gre k zunanjemu ministru Molotovu in mu izjavi v imenu nemške vlade, da ta “želi izboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo.” Molotov je po besedah Schulenburga pokazal “živahno zanimanje” za nemški predlog, pa pri tem ni posebno hitel, ca bi ga izkoristil. Obisk Hitlerjevega zunanjega ministra Ribbentropa v Moskvi, kot so ga predložili Nemci, je bilo treba po besedah Molotova najprej temeljito pripraviti. Molotov je vprašal nemškega poslanika, če je Nemčija pripravljena skleniti s Sovjetsko zvezo nenapadalno pogodbo in če je pripravljena vplivati na Japonsko za izboljšanje njenih odnosov z Moskvo. Na meji Zunanje Mongolije, ki je bila pod sovjetskim varuštvom, in Mandžurije, ki je bila pod japonskim, je bila dejansko v teku prava vojna. Sovjetskega zunanjega ministra je zanimalo tudi, kaj sodi Nemčija o neodvisnosti baltiških držav. Nemcu je cejal, da je treba vsa ta vprašanja rešiti, ipredno bi prišel ‘nemški zunanji minister v Moskvo, kajti le v tem slučaju bi bil zajamčen uspeh takega obiska. Sovjetska zveza, ki se je prav v tem trenutku razgovar-jala z Angleži in Francozi o skupnem nastopu proti napadalnosti Hitlerjeve Nemčije je sedaj neoziraje se na svoje “zaveznike” predložila Nemčiji nenapadalno pogodbo in bila takoj pripravljena prestopiti na stran svojega “načelnega” sovražnika proti svojim dosedanjim zaveznikom. Hitler je sovjetski predlog sprejel, ker se je zavedal, da mu bo koristen. Na eni strani mu bo omogočil pohod na Poljsko brez sovjetskega iprotesta, na drugi pa bo v slučaju •vojne s Francijo in Anglijo varoval Nemčijo pred vojno na dveh frontah. Bil je prepričan, da se Anglija in Francija brez sodelovanja Sovjetije sploh ne bosta upali upreti njegovim nadaljnim osvajanjem. Prav tako je Hitler pristal na vse ostale sovjetske zahteve in silil k naglemu sklepu pogodbe, da bi mogel izvesti vse potrebne priprave za vojni nastop, ki ga je določil za 1. september. Najprej sta Hitlerjeva Nemčija in Stalinova Sovjetija pripravili gospodarsko ipogodbo, nato pa še nenapadalno, v kateri je bila predvidena delitev Poljske in sovjetska zasedba baltiških držav. Ko je dobil Hitler odgovor iz Moskve, da je ta priprav- Hitlerjev zunanji minister Ribbentrop je prišel z vsemi še, c premij en naravnost razkoš-'avstrijske vojaške uniforme. Vse polnomočji Hitlerja v Moskvo in tam skupaj z Molotovom mo z vsem, kar bi si človek mo-v navzočnosti Stalina podpisal “hudičev pakt” Hitler- gel želeti. Stalin. I Prijazni Ludvik Pahulje in Nekaj dni potem $e je začela drugo svetovna vojna, ki njegova žona sta nam dom razje prinesla vsemu svetu, prav posebno pa Evropi, strah o- kazala od vrha do tal in soglas-viiO gorje. 'no smo sklenili, da smo kaj ta- Hitler se na pogodbo z Moskvo ni oziral, ko se je čutil kega v Kanadi im Ameriki komaj dovolj močnega in pripravljenega za napad na Sovjetsko kje videli. Ludvik nam je od-žvezo. Anglija in njene zaveznice so tedaj Stalinu pozabi- 'pri tudi jedilno shrambo, kjer so le njegovo izdajo in mu pomagale z vsemi razpoložljivimi bili lepo v vrstah naloženi ko-sredstvi do končne zmage nad Hitlerjevo Nemčijo. izarci z vkuhanim sadjem, zele- Ta pomoč in zanašanje na “prijateljstvo” in “zavezni- njavo in sočivjem. Ponosno je štvo” s Sovjetsko zvezo sta spravili svobodni svet v dana- povedal, da je vse to pripravila šnjo zagato v berlinski krizi. Stalinova sklenitev pogodbe žena sama. s Hitlerjem bi morala zahodne demokracije prepričati, da j Ko smo se vsedli, sem med se na njegovo besedo ne morejo zanesti. Stari lisjak razgovorom povprašal Ludvika, Churchill je to videl, pa s svojimi predlogi proti Rooseveltu kako si je v tako kratki dobi, v iii mogel prodreti. BESEDA IZ NARODA K rojakom na zahod Kanade in v Skalne gore Cleveland, O. — Bohov Janez, v ožji družbi znan tudi pod imenom “Dekla božja,” ima lep dom na južni strani mesta. Vabil in vabil nas je tja, da si ogledamo, kako ss je usedel v mesto m si uredil, odkar je opustili farmar-stvo in se lotil postavljanja ogreva, vodovodov in streh. Za ta posel si je na severni strani mesta uredil novo delavnico, poleg katere ima svojo pisarno. Ponosno je razkazoval uspeh svojih naporov in priznati moram, da je res kar lepo uspel. Delavnica je v novi zgradbi, ki jo je postavil Ludvik Pahulje pred nelkaj leti z vrsto drugih v obliki nekakega malega trgovskega središča. Janez, ki je vesel in družaben človek, nas je nagovoril, da smo se šli naslednji dan kopat na bližnje umetno jezero. Jezero in park okoli njega sta čedno urejena, posebno če ju primerjam s tem, kar smo videli na poli skozi Montano, ofo reki Missouri nedaleč od “Volčjega zoba.” Z vsem drobižem smo se zapeljali k jezeru in se začeli spravljati v vodo. Mladina je bila seveda prva. Z veseljem in vnemo se j e pognala v mokri element, med tem ko smo starejši previdno tipali s prsti nog, če voda 1© ni prehladna, saj smo bili ja v — Kanadi. Vlekel je precej močan prerijski veter, da ni bilo ravno posebno vroče. Komarji so rojili ob obrežju jezera, kot da je to namenjeno samo njim. Mene imajo posebno radi. Ta njihova ljubezen ima za posledico debele bule na koži, kjerkoli me komar ugrizne. Prižgal sem cigareto in vneto puhal dim, da bi nepridiprave pregnal. Ni dosti pomagalo. Janez je videl mojo zadrego in prisedel k meni v upanju, da se bo morda kak komar lotil njega in pustil mene pri miru. Volja je bila dobra, toda njegova kri za komarje — preslaba. Janez ve, kaj se spodobi, zato je vzel seboj v avtu nekaj steklenic lepo ohlajenega piva. Po. vrlbil me je na čašo v svoj novi Plymouth. Da hi imela mir pred komarji in stražniki, ki ne vidijo radi, da kdo pije pivo v javnih parkih kar javno, sva avto lepo od vseh strani zaprla, hladila žejo in se na varnem pomenkovala o dogodkih iz druge svetovne vojne, ko so se najina pota nekajkrat! križala. Obredla sva vso Ljubljano in večji del Dolenjske ter Notranjske, spomnila se kope skupnih znancev. To je seveda trajalo precej dolgo. Kdo bi nama zameril, saj nama ni nič manjkalo! Ženska družba nama samote ni privoščila. Poslala nama je najprej otroke trkat na okna avtomobila, ko pa to ni nič poma- Ijena podpisati nenadapalno pogodbo z njim, je dal ukaz nemški vojni mornarici, naj gre na svoje za vojno določene jgalo> sta se pojavili osebno Ten položaje. Podmornice so se odpravile na določena mesta čka in Mara, da vidita, če sva okoli Britanskega otočja, križarka “Graf Spee” je odplula še^pri življenju." v južni Atlantik pred obalo Argentine, križarka “Deutschland” pa v Severno morje nekako v predel med Britanskim otočjem in Skandinavijo. Nemške čefe so se začele zbirati jvolj° v vedo. Plitvina se vleče /a pohod na Poljsko. Med tem so bili zastopniki Anglije in ^aleč proti sredini jezera, da sva Francije še vedno v Moskvi in so nadaljevali razgovore s morala precej daleč bresti, pred-predstavniki sovjetske vlade. no sva se mogla .spustiti v dosti Ralda ali nerada sva moraia z njima, pa šla zato hladit neje- toplo, dasi ne ravno /kot studenčnica čisto vodo. Otroci bi se še radi igrali na igrišču v parku, kjer je bilo v ta nam ep postavljenih več naprav od zibatoic do korit za spuščanje in drsenje z višine v nižino, toda odločili smo, da je čas vrnitve domov, ker je moral Janez še v kakih 80 milj oddaljeno mesto iskat Pavleta Kvedra. Pri tem .smo bili ob pol osmih povabljeni na večerjo v Pahulje-tovo restavracijo. Povabila nas je Bohova Tončka, ki je mislila, da je boljše, da se potijo v kuhinji drugi, kadar ima ona počitnice. Otroci so se razleteli okoli hiš, ko smo se .pripeljali domov, Bohov Janez pa je šel po Pavleta. S svakinjo Tončko sva šla še prej v mesto ilškat pijačo, ker smo ibili namenjeni odriniti naslednji dan za tri dni v Banff in Jas. per. V gorah so noči rade hladne, družba Pa vesela. Ob takih priložnostih dobra (kapljica prav pride. Mi nismo hoteli, da bi nas pri lepem izletu kaka stvar mogla motiti. Od kar sem bil /Kanadi je komaj 12 let, tako opomogel, si življenje tako lepo ure. dil. Pripovedoval je, kako je prišel kot na tisoče drugih beguncev z borno im o vin o, ki jo je mogel nositi seboj, v Kanado Jn si začel ustvarjati nov dom. Začel je sam graditi hišo. Ko je bila dograjena in urejena zunaj in znotraj, je prišel mimo kanadski domačin in si začel hišo ogledovati. Bila mu je všeč ta želel jo je kupiti. Ludvik je oklenil kupčijo in zaslužil pri njej prvega tisočaka. Lotil se je nove. Ko je bila ta prodana, tretje. Tako se je začelo m v nekaj letih je imel Ludvik Pahulje, slovenski begunec, že eno največjih gradbenih podjetij v Lethlbridge-u. Kot so cenili, je zgradil doslej že okoli 500 do 600 hiš, med njimi tudi dve trgovski eredišči, ki sta večji del njegova last. Pridnost, sposobnost, solidno delo in morda tudi — nekaj sreče so pomagale prijaznemu Ludviku do uspeha, kot ga je dosegel v talko kratkem času v Kanadi in Ameriki te redek človek. Ludvika in njegove žene uspeh ni prevzel. Rada pokažeta svoj lepi dom, pri tem pa sta ostala trdna in zavedna Slovenca, ki to tudi cb vsaki priložnosti pokažeta. ....... Smejal sem se, ko je Ludvik pravil, kako je dal katoliški šoli, ni več potrebna izkaznica, po- stopek je skoraj isti kot pri nas v Ameriki. S Tončko sva hitro cpraiv.iila, ker je hotela z Janezom po moža, ki je bU od ponedeljka od doma. Pavleta Kvedra., s katerim sva pred skoro 17 leti skupaj dijakom na ljubljanski realki učenost v glave ubijala in jih reda učila, pa si kasneje postala svaka, ko sva poročila sestri, sem težko čakal. Zanimalo me je, kako izgloda po tolikih letih. Prisrčno sva si stisnila roke/ko ga je Bohov Janez pripeljal zvečer domov, se nekam zvedavo ogledovala in dognala, da se v 17 letih nisva “kaj prida” spremenila. Ker je bila ura že sedem proč, se je odšel Pavle naglo uredit za večerjo, zbrana druščina pa je ugotavljala razlika med Ameriko in Kanado glede graditve in ureditve hiš. Šifrerjeva Zvonka je prevzela nadzorstvo nad svojimi in v slučaju potrebe tudi nad Kvedrovimi otroci, ostali pa smo se naložili in se odpeljali na jug mesta, kjer je slovenski rojak Ludvik Pahulje zgradil lepo trgovsko središče in restavracijo. To ima sicer v najemu, venda se vidi v njej skrbna roka njegove soproge tako pri postrežbi kot pri kuhinji. Pogrnjena miza nas je že čakala, prav tako tudi večerja. Bila je pripravljena s skrbnostjo slovenskih .gospodinj po kanadski navadi, toda s slovenskim okusom. Prijatelj Martin, ki se na te stvari pr ecej boljše spozna, jedi ni mogel prehvaliti. Okusno pripravljene jedi so nam pri-necli v talki meri, da bi zadoščalo tudi za mladiče. Kasneje sem povprašal svakinjo, kake so cene. Začudil sem se, ker so bile nekako za polovico nižje, kot so v pedobnih lokalih pri nas v Cie. velandu. Po večerji smo bili povabije- jo vsoto za deset štipendij, in je prvo oid njih dobil njegov lastni sin. Pri tem velja zapisati, da je v Lethibridge-u slovenskih otrok zelo veliko med odličnjaki, da kažejo nadpovprečno nadarjenost in — pridnost. V. L. Iz življenja slov. pionirjev .Cleveland, O. — Imel sem. čas, pa sem se napotil proti Randal':! u, kjer živi še več naših odličnih roj alkov, čeprav nekam v samoti in ločeni od ostalih. Ustavil sem se pri dolgoletnemu prijatelju Johnu Daničiču. Sedel je v senci pod jablano in čital Ameriško Domovino. Po pozdravu sem ga vprašal, koliko let že ima. Malo je pomišljal, nato pa dejal: Veš, spomin me zapušča. Vem, da sem star preko 80 let. Prišla je še hčer in pomagala računati. Dognali smo, da je John rojen 1876, da je torej sedaj star 85 let. Zanimivo je, da pri tem čha lahko še brez očal. Doma je iz Sevanja v škocjanski fari pri Krškem. Ko je dovršil domačo ljudsko šolo, so ga starši poslali v Novo mesto. Zdelal je dva razreda gimnazije! pa ni imel do šole posebnega veselja. Ker je bilo šolanje tudi precej drago in oče ni imel preveč denarja, je Jobn obesil šolo na klin. V tistih dneh je bilo pravo preseljevanje narodov. Vse je drlo v Ameiriko. Tudii mene se je polastila želja po širokem svetu, kjer naj bi bilo življenje veliko boljše kot prj nas doma. Leta 1900 sem se poslovil od domačih in se podal na daljno pot. Prišel sem v Cleveland in se ustavil na Marble Ave., kjer je živelo že več rojakov, največ Dolenjcev. V tistem času so organizirali faro sv. Lovrenca. Tudi jaz sem med ustariOvniki. Tudi to je bilo že davno. V Ameriko je prišla nekega dne tudi mlada Mary Blatnik, doma iz. našega kraja. Hitro sva se .spoznala in vzljubila. Leta 1902 sva se pri Sv. Lovrencu poročila. Zvezal naju je č. g. Ker-že. Ker se je na Marble Ave. zelo kadilo iz bližnjih tovarn, sva se preselila v Randall, kjer Je bilo že več drugih Slovencev. Tam je bilo težko delo v skladišču za rudo. Po 10 'in več ur na dan smo z lopatami premetavali rudo za malo plačo. Rodilo se nama je šest otrok, štirje sinovi in dve hčeri. Vsi so poročeni. Ena hčer živi na domu in lepo skrbi za starega očeta, žena mu je umrla 1. 1952, tako čuti ’Osamelost še veliko bolj. John mi je pravil, da še vedno rad čita A. D. Z veseljem seže po njej, ko pride in vso prebere. Z doma tako ne more več, tako pa mu Ameriška Domovina prinaša novice na dom. V kolikor ga noge drže, se malo ukvarja z velikim vrtom okoli hiše. Segla sva si v roke in odšel sem, ko sva se o vsem pomenila. Naj ga Bog Še dolgo ohrani pri zdravju! Pozdravljeni! Jakob Resnik. njo že vse od kar je prenehal Ameriški Slovenec. Naj Vam sporočim nekaj novic iz daljne države Washington. Vreme imamo ?elo vroče že več kot tri mesece, tako da se je skoraj vse posušilo. Farmarji morajo krmiti živino prav tako, kakor pozimi. Vrti okrog domov so še zeleni, ker ljudje pridno zalivajo. Naši pijonirji odhajajo drug za drugim v večnost, tako da ne bo ostalo dosti Slovencev tukaj v državi Washington na Pacifiškem oceanu. Mrs. Logar, zvesta naročnica Ameriške Domovine, je tudi zgubila soproga, kateri je umrl prve dni letošnjega avgusta. To je bil njen drugi mož, prvi je bil ubit leta 1918 v rudniku. V prvem zakonu se je rodilo Mrs. Logar 6 o-trok, v drugim pa dva. So vsi poročeni. Tako rada bi Vam dobila kakega novega naročnika, pa je to tukaj pri nas nemogoče. Lepo pozdravljam Mr. Jožeta Grdina, ki se menda nahaja nekje blizu nas. Pa še k nam pridite, ko ste že tako blizu! Pozdravljam vse čitatelje A-meriške Domovine in uredništvo! Ivana Chacata Eudidski upokojenci EUCLID, O. — Na zadnji seji 4. avgusta je pripravljalni odbor preskrbel vstopnice za naš prvi banket, ki se bo vršil 8. oktobra v SDD na Recbeir Ave. Ker so torej vstopnice že v prodaji, bi bilo prav, da bi naši mlajši posegli po njih, kajti njim prav tako tečejo leta, kot nam starejšim. Zato apeliram na vse tiste, ki še niste v pokoju, da ne odrečete nakupa vstopnice, čs vam jo kdo od upokojencev ponudi, če kupite vstopnico od upokojenca, bo to nekako posojilo, kajti povračilen dan je vedno zadaj. Ker bo to naš prvi banket, odkar smo ustanovili Klub upokojencev, upam da naš trud. ne bo zaman. Na banket bo povabljenih več odličnih oseb, kar pa bomo poročali kasneje. Na zadnji seji je bilo tudi sklenjeno, da sprejema klub člane že z 62 leti. Zato vas vabimo, da pristopite v naše vrste takoj, ko dopolnite to starost. V klub se lahko vpišete vsak prvi petek v mesecu v SDD na Recher Ave. Začetek seje ob 2. uri popoldne. Pozdravljeni! Frank Rupert. Hermosa Beach, Calif. — Pošiljam naročnino in obenem prosim, da mi oprostite, ker nisem preje poslal, me namreč ni bilo doma. Najlepša hvala za redno pošiljanje časopisa. Sem zadovoljen z njim. Vse lepo pozdravlja! Louis Klančar Argo, 111. — Drago uredništvo! Pošiljam Vam naročnino za pol leta. Sem že dalj časa bolna in tudi vidim slabo, vendar nisem rada čisto brez slovenskega čtiva. Če bom še živela, bom z veseljem nadaljevala.. Želim Vam veliko narcčnikoiv in prav lepo pozdravljam vse! Julija Gosak. Chicago, 111. — Hvala za pismo. Prehiteli ste me za en sam dan. Ravno včeraj sem prejel Vaše pismo, denar za enoletno inaročmino sem Vam pa itak mislil danes poslati Vem, da mi naročnina poteče 23. avgusta, zato sem se tudi odločil, da. denar udpešijem vsaj 14 dni pred potekom roka. Res mi je pri srcu obstoj slovenskega dnevnika in zato ga bom podpiral s svojo naročnino, dokler bom živ oziroma dokler bo isti obstojal. Upam in iz srca želim, da bi življenje slovenskega dnevnika v Ameriki obstojalo še dolga desetletja. Spoštovanjem! Frank Košnik. Enuinclaw, Wash. Tukaj Društvo sv. Lovrenca so tedaj .Vam pošiljam naročnino za ce-ustanovili in jaz sem postal prvi lo leto. Ne bi mogla biti brez ni na dom k Pahuljetovim. Ta je tajnik, še se spominjam, kako Ameriške Domovine ne jaz ne ufejen in zgrajen najmodernej- phnosno smo korakali. Imeli smo moj soprog. Naročeni smo na Heron Bay, Ont. — Spoštovani g. urednik! Dobil sem Vaše obvestilo, da mi poteče naročnina na Ameriško Domovino. List mi zelo ugaja in Vam pošiljam ponovno za eno leto. Časopis prejemam redno in se Vam ?ahvalim za redno pošiljanje. Želel bi, da bi se tudi drugi Slovenci, ki Ameriške Domovine še nimajo, na njo naročili. Vam pa želim obilo uspeha pri Vašem trudapolnem delu. Vas lepo pozdravljam in vse Slovence, ki berejo Ameriško Domovino! Joseph Černigoj Euclid, Ohio. — Draga Mrs. Debevec! Mi je žal, da ste me hiorali opomniti, sem bolj pri ta počasnih. Ameriške Domovine ne bi rada zamudila, zato hitro obnavljam naročnino. List se mi dopade, saj to je vendar naš edini slovenski dnevnik. Povesti so zelo lepe. Lisjakova se mi je do-padla, tam je bila moja župnija Sv. Jakoba, v mojih šolskih letih. Tudi Novice z Otoka, ki jih poroča g. Peter Selak, so, mi všeč. Naj se še večkrat oglasi z njimi, saj so zelo zanimive. In Mr. Resnik piše zanimive dopi" se. Pogovori pod Lipo so pa nekoliko dolgi. Če Vam bi bilo mogoče napisati kak članek za nas zlatoletnike, da bi nas kaj podučili. Neki moji prijateljici je umrl mož, pa me je spraševala, kako si kuham, da se mora ona šele priučiti kuhati in gospodinjiti in ravnati z denarjem samo za eno osebo. Mogoče boste tozadevno sestavili kak članek. Včasih ni bilo tako in starim ljudem ni bilo potrebno toliko skušnje, kot jo morajo imeti ravno v današnjih časih, ki jih imenujemo “New Frontier”! S spoštovanjem in pozdravom želim obilo uspeha vsem v ured-nišvu! Mrs. Anna Urbančič Le delne prehranjevalke WASHINGTON, D. C. — °' koli eno tretjino vseh farm v Združenih državah je od strani davčnih oblaisti označenih kot ne dovolj donosnih za preživljanj6 lastnikov in so zato večji del tU' di le isaimo delno obdelane. 11; ! nT1alr“ ° nQ ri,,citri Herberstein večkrat’ naglaša, da je do svojega globokega in temeljitega poznavanja Rusije mogel priti samo s pomočjo znanja slovenskega jezika. Slovenščine pa se ni naučil v koli, temveč kot samouk. Za nas bo pa tudi danes zanimivo Herbersteinovo “pričevanje,” da Nemci niso imenovali takrat “Vindiše” samo koroške Slovence, temveč Slovane sploh. Pa za uvod nekaj o življenju tega moža. Baron žiga Herberstein se je rodil na vipavskem gradu dne 23. avgusta 1486. Njegov oče je bil v cesarski službi, mati Barbara pa je bila iz rodu predjamskih plemiči sovrstniki zmerjali z raznimi zbadljivkami, kot ‘tsclaV”i in “kodrotz”;, česar jim blagi mož še v pozni starosti ni mogel pozabiti. Zraven Pa pripominja, da mu je vprav slovenščina “veliko koristila v življenju, zlasti pri potovanju v Rusiju”. šole je nadaljeval pri svojem sorodniku, proštu Viljemu Weltzerju, stolnemu proštu v Krki na Koroškem, ki je imel šolo za mlade plemiče. Nato pa je odšel na Dunaj, kjer je študiral na univerzi. V treh letih je dosegel čast bakalavreata. Zaradi njegove marljivosti so ga tudi na Dunaju sošolci zbadali z raznimi priimki, kot doktor, pisar in gospodov, kot poroča v last- osel (v latinskem izvirniku nem življenjepisu, ki ga je bil vossu ) slednje zato, ker so vedeli, da se še naprej bavi tu- spisal na stara leta. Čeprav je bil iz bogate plemiške rodovine, pa se zaradi svojega žlahtnega rodu in bogastva ni prevzel. Pripoveduje celo s ponosom, da so njegovi davni predniki bili kmetje in nada-juje: “Zakaj, če bi bil kmet še moj oče ali celo jaz sam, bi me ne bilo sram in bi imel prav toliko časti, kot je imam sedaj”. Prava čast je namreč v znanju in svoje razglabljanje podkrepljuje s primeri iz rimske, judovske in češke zgodovine ter navaja zlasti prvega češkega kneza Premisla, ki so ga bili povzdignili na knežev-ski prestol izza pluga, ki da mu je celo služil za mizo pri jedi. Z izbranimi besedami slavi kmečki stan in ročno delo ter zaključuje svoje razmiš janje z besedo, da delo utrjuje telo in krepi duha, med tem ko sta lenoba in brezdelje začetek spačenosti in vseh pregreh. O premoženjskem stanju svojih prednikov pa pripoveduje šaljivo anekdoto: “Ot svojih staršev sem zvedel, da je baje bilo nekoč sedem vitezov Herbersteinov, ki so imeli vsi skupaj ene hlače, in deset Herbersteinovih hčera se je poročilo druga za drugo v istem krilu.” Šolo je obiskoval v domačem kraju. Pridno se je učil, poleg tega si pa je v prostem času prizadeval, da se nauči slovenščine, zaradi česa so ga! --- ' ..... ' ■ ■ v..... . PRVI KORAK — Nedavno so preskusili v Morgan Hill, Calif., prototip novega močnega raketnega motorja na trdno gorivo. Poskus je dokazal, da bo v doglednem času mogoče zgraditi rakete z do 3 milijone funtov potisne sile in celo več. Na sliki vidimo prototip pri preskusu. bergerju obljubil, da ne bo izgubil niti enega dneva, da ne bi vsaj eno uro bral. To obljubo je tudi vse življenje vestno spolnjeval. Sprva se je posvetil vojaškemu stanu, kjer je kmalu dosegel visoke časti in kot poveljnik lepe zmage. Leta 1513 je poveljeval štajerski konjenici in ujel benečanskega vrhovnega poveljnika Giovan-nija Vittorija. Zato ga je cesar poklical na Dunaj in ga imenoval v dvorni svet. Sedaj se je začela njegova diplomatska tariera. Cesar mu je zaupal važne zaupne naloge pri tujih vladarjih in tako ga je ta služba med drugim povedla tudi v Rusijo. Svoje doživljaje in opažanja je Žiga Herberstein opisal v že omenjeni knjigi o Rusiji, ki nosi naslov “Moskovski zapiski” O imenu in izvoru Rusije in Rusov Slovenski prevod te knjige je preskrbel pred desetimi leti L. Golia. čeprav je po nastanku “Moskovskih zapiskov” — tako se glasi naslov knjige — preteklo že 412 let, je njena vsebina še vedno zanimiva, zato jo hočemo v izvlečkih posredovati našim bralcem. ‘Mnogo je mnenj, od kod ,ie Rusija dobila ime. Nekateri pravijo, da ga je dobila po Rusu, bratu ali vnuku poljskega kneza Leha, ki je bil takrat tudi ruski knez. Drugi mislijo, da po prastarem mestu Rusov, \ki/ je Ifežalp blizu Velikega Novgoroda. Nekateri pa menijo, da ga ima po temnejši polti naroda, ki tam prebiva... Vsa ta tolmačenja zavračajo Moslkovčani, trdeč, da se je v starih časih vsa ta dežela imeno. vala Roseja po ljudstvu, ki je bilo tod razkropljeno ali razsejano. Beseda Roseja ima nemreč v ruščini ta pomen. — A naj je dobila Rusija svoje ime kjer koli, gotovo je, da vsi ti narodi uporabljajo slovanski jezik, imajo obred in krščansko vero po grškem načinu. Slovanski jezik, ki ga sedaj popačeno imenujejo siklavonski, je izredno razširjen. Govorijo ga Dalmatinci, Bošnjaki, Hrvati, Istrani vzdolž jadranske obale do Furlanije, Karni( ki jim Benečani pravijo Kraševci, nadalje Kranjci, Korošci ob reki Dravi, Štajerci Ob Muri navzdol do Donave. Nato Mizijci, Srbi, Bolgari in drugi, ki prebivajo tja do Carigrada. Poleg teh tudi Čehi, Lužičani, šlezijci, Moravci in prebivalci ob bregovih reke Va-ga in druga ljudstva v ogrskem kraljestvu. Nadalje Poljaki in Rusi, ki vladajo na obširnem področju, in peterogorski Čerkezi tja do črnega morja. Končno ga rabijo v severni Nemčiji ob Labi ostanki Vandalov. Vsi ti se imajo za Slovane. Nemci pa vse, ki govore slovanski jezik, kličejo z imenom, izpeljanim Vandali, in sicer za Vende, Vinde ali Vindiše O izvoru ljudstva ni znano nič slovanski narod izvira iz Jafeto-vega rodu in je nekdaj bival v deželah ob Donavi in se je imenoval Noričani. Pozneje se je razkropil in razpršil po raznih deželah ter privzel ime po krajih, kot Moravci po reki Moravi; Korotanci, ki so prebivali ob Donavi — Poljanci tisti, ki so prebivali po gozdovih, Drevlja-ni. To pišejo njihovi letopisi. Post nekdaj v Rusiji V štiridesetdnevnem postu se postijo polnih sedem tednov. V prvem tednu še uživajo mlečne jedi, na primer sirček, ki ga imenujejo sima, v naslednjih tednih pa se (razen popotnikov) vz-drže tudi rib. Nekateri jedo le ob nedeljah in sobotah, v ostalih dneh pa nič. Drugi spet samo ob nedeljah, torkih, četrtkih in sobotah, druge dni pa nič. Mnogi se zadovoljijo po ponedeljkih, sredah in petkih samo s suhim kruhom in vodo. Dru gih postov preko leta pa ne drže talko strogo. Postijo se v bin-koštni osmini, ko praznujejo vse svete, in se postijo tja do praznika svetega Petra in Pavla ter ga imenujejo Petrov post. Nato imajo od prvega avgusta do Marijinega Vnebovzetja post svete Device. V adventu se postijo šest tednov in ga imenujejo Filipov post, ker se advent po njihovem koledarju začenja z godom svetega Filipa. Ako pride praznik svetega Petra in Pavla ali Vnebovzetje ravno na sredo ali petek, tedaj tudi na ta dan ne je. do mesa. Nobenega svetnika ne čeliste s postom na bedenji dan razen Obglavljenja svetega Janeza, ki ga praznujejo vsako leto 29. avgusta. Če pride praznik, na primer Marijino Oznanjenje, na štiridesetdnevni post, jedo tudi ribe. Za menihe veljajo mnogo strožji in težji pošti. V postu se morajo zadovoljiti s kvasom, to je: okisano pijačo, ali z vodo, pomešano s kvasom. Duhovniki ne smejo v tem času piti niti medice niti piva. Ti zakoni pa pa sedaj izgubljajo svojo strogost in jih večkrat kršijo. Izven osta jedo meso ob sobotah, ob sredah pa ne. Glavna naloga menikov je, da spreobrnejo vse ljudi k svoji ve-Menihi puščavniki so spreobrnili h Kristusovi veri velik del nekdanjih poganov, ker so pri njih dolgo in na široko sejali božjo besedo. Odhajajo v razne severne in vzhodne pokrajine, ramor gredo ne glede na napo re, lakoto in smrtne nevarnosti, ne pričakujejo udobnosti in je tudi ne žele. Teže samo za tem, dn delajo na ljubo Bogu in odtrgajo od zmot duše, ki so v zablodi, potrjujejo Kristusov nauk tudi s smrtjo, in jih vabijo na pravo pot ter jih poskušajo pridobiti za Kristusa. V Moskvi je znameniti samostan svete Trojice, ki je dvanajst nemških milj od mesta proti vzhodu. Tam je pokopan sveti Sergej in pravijo, da je storil mnogo čudežev, številni pogani in kristjani ga tam časte z neverjetno pobožnostjo. Cesto ga obišče tudi knez in vsako leto se na določeni dan zbere ljudstvo, kateremu nudi vso prehrano samostanska gostoljubnost. Pripovedujejo, da imajo tam bakren lonec, v katerem kuhajo jedi, največkrat zelje. Naj pride malo ali veliko romarjev, vedno ostane toliko jedi, da se lahko | nasiti samostanska družina, ki ji nikdar nič ne manjka, niti nima ničesar v izobilju.” in levičarske vlade pa Castru nič ne pomagajo. Da se Castro izmota iz težav, je sedaj organiziral celo vrsto javnih preiskav, ki naj doženejo, kdo je zakrivil talko obupno gospodarstvo stanje. Vse preiskave bodo več ali manj očitno kazale s prstom na glavnega Castrovega zaupnika in sodelavca Guevaro. Kako se bo ta komunist izmazal iz zadrege, ne vedo, toda Castro ga ne bo žrtvoval, tako mislijo politični opazovalci v Havani. Gospodarske težave so bile tudi vzrok, zakaj se je Guevara tako uporno smukal okoli južno-ameriških držav. Hotel je od njih ali preko njih dobiti gospodarstvo pomoč za Kubo. Po lastni nerodnosti CHICAGO, 111. — Po podatkih Sveta za varnost prometa pripa. da okoli 9 'odstotkov smrti peščev na one, ki so šli preko križišča cest povprek namesto naravnost najprej čez eno cesto, nate čez drugo. Ženske dobijo delo Išče se dekle za delo v kegljišču na St. Clair Ave. Mora biti 21 let stara ali več. Kličite HE 1-5254. (168) Hišno delo Za 5 dni, nič kuhanja, lep dom, svojo sobo, kopalnico in televižen. Priporočila. ER 1-2312. (29, 30, 1 sept.) Kuharica — privatna družina Izkušena. Mora govoriti angleško. Ure v ponedeljek, torek in sredo začnejo od 1. pop. V petek in soboto se začnejo od 10. zj. in skozi večerjo. Lep dom. Nič dela ob četrtkih in nedeljah. Apartment na Rapid, blizu Shaker Spuare. Dobra plača. SK 1-5273. (166) MAU OGLASI Kdo je našel Na Bonna Ave. se je izgubila bela mačka “Muši”. Kdor jo vrne, dobi $10 nagrade. Kličite 432-2860 od 2. do 5. popoldne. -(166) Posebno za podjetnega tridružinska hiša na E. 147 St., pri St. Clair Ave. Potrebuje nekaj zunanjega popravila. Znotraj ravno prebarvano. Ima nov furnez. Dajte ponudbo. J & M INVESTMENT CO. KE 1-4557 (167) Dvostanovanjska hiša naprodaj V Euclidu je naprodaj dvostanovanjska, čisto nova zidana hiša, 6-6, vsi prostori v enem nadstropju, vse podkleteno, poldruga kopalnica, $33,900. UPSON Realty (o. RE 1-1070 499 E. 260 St. (172) Naprodaj Pontiac avto z dvemi vrati letnika 1954 v dobrem stanju za $125; Franz Electric Metronome (s knjigo) $10; mahagonijeva toaletna mizica $10; dva moška plašča št. 38-40: tweed $20, gladki $15; žensko kolo $8. Kličite IV 1-7090. (x) Tudi Kuba ]e zagazila v gospodarske težave HAVANA, Kuba. — Vsa zgo-vornosta komuni stičnega sopotnika in diktatorja Castra ne mo. Sobe se odda Pet sob se odda, steam heat, vroča voda, $65.00. HE 2-2041. 7208% St. Clair Ave. (166) 1167 E. 74 St. Na novo prenovljena trgovina se odda v najem, primerna za majhen urad, lepotični salon ali brivnico. $60. HI 2-4751. (168) Stanovanje se odda Šest sob spodaj, 3 . spalnice, parna kurjava, porč, se odda na ... , . , ., Addison Rd. blizu St. Clair ja. re prikriti dejstva da, gre vse t,,--.. c , c. , , F . Kličite EN 1-4136 po 6. uri zve- Predno je premislil, kaj naj Oglašajte v “Amer. Domovini” OSTANEK STARIH ČASOV -—Pastirsko zavetišče v švicarskih gorah blizu vasi Muerren je nameraval lastnik podreti. Ko so vdščani za to zvedeli, so se temu uprli. Ta se je končno podal in ljubitelji starega zave tišča, ki je poslalo tekom let pravi znak kraja, so zbrali za obnovo zgradbe potreben denar. kubansko gospodarstvo hitro navzdol. Na trgu primanjkuje vsak dan kaik nov predmet, ki je i potreben za vsakdanjo vporabo. ' čer. -(30, 1 sept.) Sobe se odda 3 sobe se odda eni ali dvema Na drugi strani mora Kuba pro- mirnima osebama. Vprašajte dajati edino blago, ki ga ima za spodaj, spredaj, na 1176 E. 61 St. izvoz, to je sladkor, po “obupnih (MWFX) I LJUDJE POD BIČEM S 1 ni. dd. I O* Karel Mauser: i s I Vedno ga je gledala samo kot sodnika, ni ga mogla videti kot človeka. Imel je svoja čustva v trdi lupini časa in ošabne domišljavosti. Čutil je njeno ponižanje, da je kljub vsemu prišla k njemu in se predala njegovim rokam. Upala je vanj, verovala je, da se bo znašel. In zdaj, ko so v njem vsa čustva razvezana, ko se vihravo zvijajo in grabijo, je ostal sam in morda bodo pretekla leta, ko ji bo med štirimi stenami stenami njune spalnice mogel zabroditi v njene spuščene lase in po človeško reči: — Oprosti, draga, bila si veliko večja od rnene. Bila si človek. — Zvil se je v naslonjaču in pustil solzam, da so mu pritekle do ustnih kotičkov. In ko jih je obrisal z jezikom, je vedel, da življenje mora biti gren-kljato, če ga hočeš razumeti. Zdelo se mu je, da v vseh teh letih še ni prišel do večje modrosti. 14 Ko se je prebudila, je imela neprijeten občutek, da je nekdo potrkal na vrata. Pol sede pol slone na trdi postelji je prisluškovala in ugibala, zakaj se je zbudila tako zgodaj, ko je vendar na hodniku še vedno mrtvaško tiho. Od nikoder nobene stopinje, niti šuma iz drugih celic. Ko je pogledala v okno, se ji je vendarle zdelo, da se nekaj dogaja. Nekje se je prižgala močna luč, šipa je zažarela. Nato je luč na mah ugasnila, toda se čez čas spet priž- CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE BENSENVILLE — 3 bdrm. ranch. Exc. cond. Fully crptd. Tile bath, cabinet kit. Scrnd. porch 12x15. Wooded lot 75x250. Asking $29,000. By owner. PO 6-0079. (166) BELLWOOD — BY OWNER A-l cond. ' Brick 2 flat, 5 & 5. 2 bdrms. each fir., tiled kits. & baths. New end. rear entrance, 2 car gar. Close to schls., shopg., expwy., & trnasp. Call LI. 4-2018. (166) 2 BEDROOM, expandable brick bungalow. Newly decorated inside and out. Full dining room. Beautiful large birch cabinet kitchen. Full basement. Oil heat. Carpeting. Oak flor. 2 car garage. Immediate possession. By owner. Murray 1-2680. (166) WHEATON — DELUXE CAPE COD BY OWNER Huge 7 rm. brk. 3 bdrms. up, den or bdrm. dn. 2 tile baths, scrn. porch, 2 frpls., 2 car gar., bsmt., gas ht., lovely Indscpd. $28,900. MO. 8-5200. (106) ZA VELIKO DRUŽINO ALI DOHODEK 6 spalnic, 3 kopalnice, pol insulira-no podstrešje, suha klet, lesena, o-grajeno dvorišče, 2 garaži. Blizu Ridge, Clark in Broadway. Bryn Mawr L. Cash. 1313 W. Early. SU 4-9592. (166) HINSDALE St. Isaac Jogue’s Parish 4 bedroom home on large lot. 2 full oaths, large kitchen, panelled 12x20 playroom, all on one floor. Front and rear patio. By Owner —$23,000. FA 3-5830. (167) BROOKFIELD — BY OWNER 2909 Maple Ave. 3 bdrm. brick ranch. Full bsmt. Oil ht. Air cond. 2 car gar. Side drive. Alum. comb. S-S. Nr. schools, church, transp. Listed at $27,500. Days FR. 2-6242 or eves. HU. 5-5776. (167) ST. CONSTANCE 5 blocks. $16,500. BY OWNER. 5 rooms, 2 bedrooms. Stucco, on cement block. Gas heat. 4829 N. Natchez. SP. 4-1908. (167) gala in tako ostala. Okno je bilo belorumeno kakor da pod njim gori. V čudem strahu se je dvignila in ko je stala ob postelji, si je skušala dopovedati, da se je neumno 1'azburjati in naj leže nazaj. Vendar ni mogla. Okno je bilo kakor surovo oko, ki je čisto narahlo utripalo. Zdaj se je domislila, da so sinoči dolgo razbijali na dvorišču in da je ta luč s tem v zvezi. Hotela se je prepričati. Stopila je na posteljo, se vzpela na končnico in se s prsti oprijela zidu. Spočetka jo je luč tako ščemela v oči, da ni mogla ničesar razbrati. Videla je le, da luč gori na dvorišču in da je reflektor usmerjen v kot, v katerega je tolikokrat gledala. Ko so se oči privadile luči, je pričela razbirati podrobnosti. V kotu je bil oder za dober komollec od tal. Iz zidu, kakor nikamor pribit, je štrlel drog, čudno bruno, ki je bil zavoljo močne svetlobe videti kakor iz kosti. Takoj pod brunom na odru je bila stvar podobna za- CH1CAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY DELICATESSEN Well stocked. Sale by owner. Estab. 9 yrs. Excel, business for right party. Liv. qtrs. in rear. Must see to apprec. A bargain. $5,000 or best offer. GL. 3-2363. (167) LAUNDRY 2 metered washer-dryer routes in apartment buldg. 1 rte. has 38, the other has 40. Owner has other interest. Good income. ES. 9-5241. RESTAURANT — BY OWNER Excellent business. Steady customers. Seats 42. Nice place, corner of 21st & Loomis. Ask for Rudolph. CA. 6-8356. (168) HELP WANTED — FEMALE HOUSEKEEPER, NURSES AID FOR ELDERLY WOMAN Wonderful place to work. Please call 9 to 6. Mrs. Slater, PL 2-1000, Rm. 620. (166) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER Executive’s wife desires mature lady. Live in. Care 4 year old child and apt. 3950 Lake Shore Dr., Apt. 2010. ST. 2-6369. HELP WANTED MEN & WOMEN FOR IMMEDIATE EMPLOYMENT WOMEN • GLASS INSPECTORS AND • CARTON ASSEMBLY. GOOD WORKING CONDITIONS GOOD PAY Rotating Shifts Steady Employment Ages 18 to 45 MEN • SKILLED MACHINISTS • MACHINE REPAIRMEN • PLANT ELECTRICIANS • EXPERIENCED MAINTENANCE MEN • MACHINE OPERATOR TRAINEES These jobs offer steady employment, full insurance, paid holidays, paid vacations, shift premium and company paid retirement plan. Applicants must be high school graduates or equlivalent. Age 18 to 50 with good work record. References will be checked. Must have own transportation. — Apply Employment Office. BALL BROTHERS INC. Route 45, 1 mile south of Mundelein just past the intersections of route 45 and 83. MUNDELEIN, ILLINOIS (167) boju z dvema stopnicami. Pričela jo je obhajati groza, prsti so popuščali zid, čeprav je čutila, da je z nohti naravnost prikovana na steno. Ni se motila. Od bruna je visela vrv z zanjko, ogabna vrv kakor zvita kača. V enem samem trenutku je razumela vse. Obesili jo bodo, Tino bodo obesili. Na sodnijskem dvorišču, v prvih dihih zgodnjega jutra, v tej mlečni megli, ki jo razganja reflektor. Ljudje ob odru jo čakajo. Prsti so popustili, toda znova se je skopala nazaj in se tiščala g prsi k mrzlemu zidu. Hotela jo je videti, hotela je biti z njo v tem pomladnem predjutru, da ne bo sama s temi surovimi ljudmi. Morda sploh ne bo Tina, morda bo kdo drugi. ^-Vseeno. Eden izmed teh, ki so v tem hladnem poslopju bo prišel in porinili mu bodo vrat v to ostudno past, na katero sije luč. Ljudje spodaj so se postavili v polkrog, ki je bil za spoznanje odprt na levi strani. Silvine noge so trepetale, da je s koleni butala ob zid. Pripeljali so jo. Roke zvezane nekje visoko na hrbtu, da je sklonjeno opletala med stražarjema. Razpeta bluza, kito so ji odrezali, toda široki obraz je bil Tinin. Zdaj je stala v širokem krogu luči, brez moči, kepa živega mesa, ki so mu izbili voljo s tepežem. Morda se je kakor s kleščami držala tistih železnih drogov v bunkerju in ni hotela iti. Bili so jo, dokler ji niso zvezali rok zadaj, da ji je nekdo potem odrezal lase, da ne bodo v napoto. Odletala je tista motna zaponka, ki je zapenjala bednost njenega ženstva po katerem je segal ječar in zdaj je samo še uboga živalica, ki čaka na zakol in se trga na vrvi. In vsi ti ljudje, ki stoje v ipolkrogu jo mrzlo opazujejo, vidijo jo že kot hladno truplo, kot mrhovino, ki nič ne pomeni. že vedo za prostor, kamor jo bodo zagnali, za skrit prostor, čez katerega bo nekoč nemara šla cesta. Vozovi bodo ropotali čez njo. Silva stiska zobe, vidi, da jo pehajo na oder, da jo skoraj nosijo, ker se jim onemoglo trga iz rok. Nekdo bere listino, ljudje v polkrogu so kipi, mrtvi kamen. Kepa ubogega ženskega mesa, ki se piše Tina Prah stoji na zaboju in roke jo trdo držijo. Samo še za spoznanje se zvija njeno telo, toda zanj-ka zdrsne prek odrezanih las in preko širokega obraza. Grčeč krik plane z odra, zaboja ni več in noge se mučijo, da bj se dvignile, utripajo kakor dva kačja repa. Nato V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA IN SOPROGA Frank Bogovich ki je zatisnil svoje blage oči dne 30. avgusta 1960 Počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti! Žalujoči; MARY, soproga FRANK, sin FRANCES, hči in OSTALO SORODSTVO tukaj in v starem kraju Cleveland, Ohio, 30. avgusta 1961. oplahnejo, zdaj sta dva mrtva količka. Tina Prah se čisto nalahno vrti v polkrogu in v njena razpeta nedrja prodira svetloba žarometa. Silvini prsti so popustili, zviška je padla na posteljo in obležala z glavo proti vratom. Ne čuti udarca, pesti tišči v oči in grči od neznanske slabosti, od onemoglosti, od obupa in divje ihte, ki grebe po njej. Ne upa več pogledati v okno, v rumeno luže svetlobe. V kateri visi Tina in mrtva razkazuje svojo bednost, svoje zleknjeno telo, nerodno in vendar nekomu drago. Njene rahlo škilaste očj zdaj steklene in solzne jih izpira ta mlečna lju- bljanska megla, ki plivka na dvorišču. Ko se ji je obup sprelil v trepetanje, ko je čutila, da se z njo vred trese postelja, je vzela roke raz oči. Nič več ni bilo luči v oknu. Pri frančiškanski cerkvi je bila »ra. Štela je udarce. Petkrat je udarilo. Pet zjutraj. Zdaj šele je videla, da se je na šipi poznala prva jutranja svetloba. Ni se dvignila, da bi se zasukala in niti tega se ni mogla domisliti, koliko časa je preteklo, ko je zaslišala visok glas avtomobilskega motorja. Vedela je samo to, da odhaja Tina Prah neznano kam, na samotno točko te zem'je, kjer jo bodo zasuli. V karirasti bluzi, v razcapanem krilu, z modro liso okrog vratu se bo vdano stopila z zemljo. Nihče ne bo vedel zanjo, samo samotna grobarja, ki bosta malomarno zagnala lopati nazaj na kamion in se vrnila ob pravem času, da dobita svoj zajtrk. Prvič je videla smrt od blizu, prihuljeno smrt z vrvjo, ki je ujela topo Tino Prah v samotnem kotu te sive stavbe, ki se zdaj, ob zgodnji jutranji uri, koplje v mlečni megli, ki teče po isti cesti, kakor pred dobrim tednom tuljenje množice. V tej megli v hišah še spe ljudje, ki so zahtevali njeno smrt. Vstali bodo v to jutro in pri oknih brezbrižno pogledali po nebu, da presodijo vreme. Brez zavesti, da so opravili svoje ogabno delo, ki se je dopolnilo ob prvem svitanju,, se bodo oblekli, žene jim bodo skuhale zajtrk in odšli bodo po svojem delu. Topoglavi potniki novega reda, ki na tihem preklinjajo samo zavoljo tega, ker se je podražil krompir in kruh. Življenje se jim je zgnetlo v siromašno hlastanje po kruhu in v dobro karakteristiko, ki odpira in zapira vrata, ki je čista odpustnica iz preteklosti in diploma za prihodnjost. (Dalje prihodnjič.) -----o—----- ’mwmmmwmmmmwmMmmMmmmx .IM p 1 || | 1 1 •2 H Draga nevesta! L p 'm S I I if p 1 k 1 •is Ijg s I I I m Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so naj večje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! S 1 I 1 £ Sl! s g s? I g 1 § s! £ 8| i S?: i s H sl S 57; Sl S s si i •Ki •j*, sl 1 s? SiU 8 AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio a g ?T: GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 Sl..IIOOZ Lnkeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerite cene ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: .................. Moj novi naslov: ................... MOJE IME: .......................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO KOLO SREČE — Županja San Juana na Puerto Rico Fe-lisa Rincon De Gautier je zavrtela kolo sreče, ki se je ustavilo na imenu Ivette Monagas. Ta je s tem postala kraljica karnevala. r". .. ' . ■ | m g* L M........ OBROČASTI OBLAK NAD GOBASTIM — Ko so pred časom v bližini Medicine Hat v Kanadi razstrelili 100 ton dinamita, da bi dognali učinek take eksplozije na vojaške cilje, je bila posneta tale slikai.