"-ft®; >i j« scTLLsas: Pke Oldest find Most Popular Slovene Newspaper, i« United States of 'America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do zmage!. GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV, MOHORJA X CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) NajstarejH in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Driavah Ameriških. ŠTEV. (No.) 217 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 10. NOVEMBRA— THURSDAY, NOVEMBER 10, 1932 LETNIK (VOL.) XLI Popolna zmaga demokratov - Počasno kroženji; taja REPUBLIKANSKA STRANKA DOŽIVELA PRI VOLITVAH V TOREK STRAHOVIT PORAZ. — ZA HOOVERJA SE IZREKLO SAMO ŠEST D RŽAV, DOČIM JIH IMA ROOSEVELT 42. — HORNER ZMAGAL V ILLINOISU. rsc 2 Ameriško ljudstvo je imelo v torek svojo besedo; je govorilo, sodilo in — obsodilo. Ljudstvo je pokazalo, da se ne da večne voditi za nos. "You cannot fool all the people all the time," je dejal neki veliki Amerikanec in v tem smislu je ljudstvo udarilo v torek po stranki, ki jim je obljubljala perutnino na ponev pred 4 leti, dala pa jim je — prazno ponev. Republikanska stranka in nje voditelj v zadnjih štirih letih, predsednik Hoover, so čutili v torek, kako težko zna udariti ljudska pest, kadar ji je ... dovolj. Poraz, ki ga je doživel pri volitvah republikanski kandidat, točasni predsednik Herbert Hoover, je tak, kakor ga ni doživel ALI JE RES DENARJA MANJ? Denarja je danes več v cirkulaciji, kakor ga je bilo pred tremi leti. —o— Chicago, III. — Oib sedanjem splošnem pomanjkanju denarja in revščine se mnogokrat stavlja vprašanje, kje so vendar tiste obilne množine denarja, ki so pred par leti krožile med ljudstvom. Uničiti se vendar toliko denarja ni moglo, izgubiti tudi ne. Kje je torej? Na to vprašanje prihaja ne- DEMOKRATSKA STRANKA POBEDLA ki tukajšnji finančni izvedenec noben" predsedniški°kandidat od s Presenetljivim odgovorom, da leta 1864, ko je demokrat G. B. denarja popolnoma nič ne pri-McClellan kandidiral proti Lin-1 manjkuje. Nasprotno, denarja čolnu. Od 48 držav se je namreč J'e danes več v cirkulaciji, ka-v torek izrazilo za demokratske-ikor £a ^ biI° Pred tremi leti- ga kandidata Franklin Roose-velta 42, dočim je imel Hoover večino samo v šestih državah, namreč v Maine, New Hampshire, Vermont, Connecticut, Delaware in Pennsylvania. Od elektorjev, ki neposredno volijo Predsednika, jih ima Roosevelt na svoji strani 472, dočim jih o-stane za Hoover j a, po izidih, znanih v sredo zjutraj, samo 59. Torej ima Roosevelt 206 elektor-skih glasov več, kakor jih potrebuje. S predsedniškim mestom vred Je potegnila demokratska stran-ka deželo za seboj tudi pri vo-litvi kongresnikov in enako tudi Koncem septembra 1929 je bilo ameriškega denarja v kroženju v vrednosti za štiri miljarde in 819 milijonov dolarjev. Letos koncem septembra ipa je vrednost krožečega denarja znašala pet miljard 653 milijonpv dolarjev; poleg tega je pa še tri in pol miljarde dolarjev v blagajni federalne vlade. Omenjenih več kot pet in pol miljard dolarjev je torej v rokah ljudi. In kljub temu je vse obubožano; nikjer ni gotovine. Kje so torej te miljarde? Večina tega denarja leži na bankah. To je resnično sicer, toda neprijetno dejstvo, ne samo za prebivalstvo, marveč tu- FRAN KLIN D. ROOSEVELT izvoljen predsednikom Združenih držav JOHN P. GARNER izvoljen podpredsednikom Združenih držav Iz Jugoslavia* ROPARSKI VLOM V ŽUPNO CERKEV V SORI; ROPARJI ODNESLI CIBORIJ S POSVEČENIMI HOSTIJAMI. — RAZNA ZASTRUPLJENJA Z GOBAMI PO DOLENJSKEM. — SMRTNA KOSA IN DRUGO IZ DOMOVINE. Kakor kažejo najnovejša poročila, je demokratska stranka zmagala z ogromno večino v teh predsedniških volitvah. 42 držav izmed 48 držav je oddalo večino glasov za demokratskega kandidata guv, Franklina D. Roosevelta. Ameriški narod je na 8. novembra s tem za-črtal svoji ogromni deželi novo pot ter se izročil vodstvu demokratske stranke. Dal Bog, da bi bila ta pota boljša od potov, po koterih je brodila Amerika tekom zadnjih štirih let. 2a državne, mestne in lokalne Urade. Med drugimi padlimi re-jdi za banke same. Zelo rade bi' Publikanskimi žrtvami je tudi se iznebile teh kupov denarja,1 senator W. L. Jones iz Wash-1 ki jim leži mrtev, toda križ je ingtona, "oče" proslulega prohi- v tem, ker ga nimajo kam de- vici j skega poostritvenega "five ®nd ten" zakona. jati. Tista podjetja, ki bi rada posodila denar, ga ne morejo V državi Illinois je z veliko dobiti, ker ne morejo dati za VeČino odnesel zmago za gover- j posojila zadostnega poroštva. Mersko mesto sodnik Henryj Druga trdna podjetja, ki bi bi-ttorner proti republikancu Len Sittallu, in v chicaškem Cook o-k^aju je demokrat Th. J. Courtney dobil mesto državnega Pravdnika proti dosedanjemu republikancu Swansonu. Kmalu po 11. uri v torek zve-Cer je bil izid volitev že v toliko znan, da je moral Hoover priznati svoj poraz, in je iz svojega doma v Palo Alto, Cal., poslal ®vojemu oponentu Rooseveltu bl'zojavne čestitke. SPOPAD MED DVEMA OBLASTNIKOMA Chicago, 111. — V ponede-na predvečer volitev, sta župan Cermak in držav-1 Pravnik Swanson v oster besani dvoboj. Povod temu je 1' ker je odredil župan, da se 0l'a 48 mestnih policistov, ki kl.staJi v službi Swanscna, podati nazaj, da se jih porabi ^ čuvanju volišč na volilni ra] ,T:i korak je župan motivi-V0].f tem- da mora volišča in mi i}Ce, VaroVati pred surovost-Vi stoje v Swansono- v°litv > ' ker h°Če' da bodo te 3ih ,v° najbolj poštene, kar se Ravnil® Vršil° v Chicag>- Drž. mk Pa je nasprotno obdol- la bankam dobrodošla, ako bi prišla po posojilo, pa posojil ne marajo, ker zaradi omejenega obrata denarja ne potrebujejo. Ne primanjkuje torej denarja, marveč kredita primanjkuje. Drugi del denarja, ki tudi ni tako majhen, pa leži zaklenjen v varnostnih shrambah bank in skrit v blazinah in nogavicah. Dokler se ne bo povrnilo zaupanje med ljudstvo, se tudi ta denar ne bo pokazal na svetlo. Ni torej cirkulacija denarja premajhna, marveč samo prepočasna je. — Rim, Italija.— Min. pred-J sednik Mussolini in vodja ame-| riške delegacije na razorožitve-! ni konferenci, N. H. Davis, sta i imela v ponedeljek eno uro' dolg pogovor, Določila sta se še i dva podobna sestanka. žil Cermaka, da mu je zato vzel policiste, da bo s pomočjo svojih mož lahko njemu kradel glasove. Swanson je namreč ponovno kandidiral za državnega pravnika na republikanski listi; Cermak je pa nasprotno demokrat. VRH. SODIŠČE GOVORILO Ponovna obravnava za seden nigrov. Washington, D. C. — Vrhovno sodišče Zed. držav je v ponedeljek odredilo, da se seden nigrov, ki so bili svoječasno oc sodišč v državi Alabama obsojeni na smrt pod obdolžbo, d£ so zločinsko napadli dve bel deklici, postavi ponovno prec sodišče; pri prejšnjih obravnavah da se jim ni dalo dovolj prilike za zagovor. — Slučaj teh sedmerih nigrov je vzbujal svetovno pozornost in rdeči elementi celega sveta so ga uporabljali za svojo propagando. Zločin, katerega se nigra obdol-žujejo, se je izvršil v bližini mesta Scottboro, Ala., na nekem tovornem vlaku. -o- ANGLIJA PROTI IRSKI London, Anglija.— Z veljavnostjo od srede zjutraj je Anglija zvišala carino na uvoz blaga iz Irske za 10 do 20 odstotkov. Ta odlok Anglije je prišel zelo nepričakovano. Napovedan je bil namreč samo 24 ur prej, predno je stopil v veljavo. Po tej povišbi je skoraj vse blago iz Irske ocarinjeno s 40 odstotki njega vrednosti. S tem hoče Anglija dobiti nazaj letna plačila, ki jih ji je doslej plačevala Irska, katera pa jih je nedavno odpovedala. -o- SPORAZUM MED MIZARJI IN DELAVNICAMI Chicago, 111. — Trimesečni spor med unijo mizarjev in lastniki delavnic se je končal pretekli ponedeljek, ko se je med obema skupinama podpisala nova pogodba, ki bo veljavna za pet let. Po tej pogodbi bo znašala plača mizarjev v Chi-cagi 65 centov na uro namesto prejšnje $1. Tudi se bo delalo samo pet dni na teden. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA I KRIŽEM SVETA APEL KANCLERJA PAPENA — bt. Jonn s, Nova Fundlan-dija. — V tukajšnji deželi je zaradi brezposelnosti in revščine tako narastlo število zločincev, da so prenapolnjene vse ječe in so morali neki vladni parnik izpremeniti v jetnišnico. Izgredi brezposelnih so na dnevnem redu. — Pariz, Francija. — Predsednik finančnega odbora francoske zbornice je objavil, da bo razprava o plačilu 19 milijonov dolarjev Zed. državam v decembru kot obrok na dolg prišla v razpravo tekom par tednov, ko bodo rešeni poljedelski problemi. — Moskva, Rusija. — Ob nedeljski proslavi 15. obletnice rojstva boljševiške države, se je vršila parada, katere se je udeležilo nad milijon oseb; med temi so bili vojaki, mornarji, delavci in kmetje. —o--! napad na Čuvaja mostu San Francisco. Cal. — Pred i mostom preko Humboldt reke, I blizu mesta Palisade, Nev., se je moral posebni vlak, ki je vozil predsednika Hooverja v Kalifornijo, ustaviti za pol ure, da | so most temeljito preiskali. Malo pred prihodom vlaka je bi! izvršen napad na oba čuvaja mostu; eden je bil umorjen, drugi pa nevarno ranjen. Ranjeni čuvaj je imel toliko moči, da je ustavil izvidni stroj, ki je I vozil pred Hooverjevim vla-j kom, na kar se je tudi došli j vlak ustavil. Kakor izjavljajo j oblasti, se pri preiskavi mostu 1 ni našlo nič sumljivega. ! -o- • • podivjana mladina Chicago, 111. — V ponedeljek so v uradu Trumbull igrišča na 2312 So. Trumbull Ave. našli ubitega 531etnega ravnatelja igrišča, Sol Rauha. Policiji se je posrečilo, da je kmalu našli oba zločinca, ki sta izvršila krvavi čin. Oba, namreč 221etni James Hrabak in 21 letni Irving Fisher, živjita v bližini. Novi parlament poziva k slogi z vlado. Berlin, Nemčija. — Kancler Papen se je v ponedeljek izrazil, da se bo po mirnem poteku volitev v nedeljo v Nemčiji in v torek v Zed. državah končno lahko pričelo resnično konstruktivno delo za svetovni blagor. Kakor bo zavladala v A-meriki po volitvah politična stabilnost za prihodnja štiri leta, tako upa kancler, da tudi v Nemčiji ne bo treba nobenih volitev več let. Upa namreč, da bo sedanji parlament deloval složno z vlado in predsednikom Hindenburgom in k temu je Papen tudi pozval novoizvoljene poslance. I -—o- VOJAŠTVO VAROVALO VOLIŠČA Santa Fe, New Mexico. — Governor tukajšnje države je prejel v ponedeljek od več o-krajev prošnjo, naj pošlje državno milico, da bo varovala volišča. Ugodil je prošnji samo dveh okrajev, namreč San Miguel in Sandoval. V nekatere druge okraje pa je poslal svoje može federalni justični department. -o- VOLILCI V INOZEMSTVU Pariz, Francija. — Dasi prebiva v tem mestu na tisoče A-merikancev1, vendar se jih je samo 17 udeležilo ameriških volitev, da so poslali domov svoje glasovnice, registrirane od konzulata. Vzrok temu je pred vsem v tem, ker je le malo število ameriških držav, ki dovoljujejo oddajo glasov na ta način. — V splošnem pa se je to mesto zelo zanimalo za ameriške volitve. Mnogo kabarejev in restavrantov je ukrenilo potrebno, da so njih gosti lahko zasledovali potek in izid volitev. Velik cerkveni rop V noči od 13. na 14. oktobra je bilo vlomljeno v župno cerkev sv. Štefana v Sori. Vlom je prvi opazil cerkovnik, ko je zjutraj prišel v cerkev in je začuden opazil, da so bila vrata iz cerkve v zakristijo odprta. Najprej je pogledal za nabiralnikom, ki je postavljen v neposredni bližini vrat in videl, da je šiloma odprt in izpraznjen. Takoj je to šel naznanit gosp. župniku, ki je pregledal zakristijo in videl po predalih in o-maricah vse razmetano in razbrskano. V enem predelu v zakristiji je našel razdejan cibo-rij, kateremu je manjkala pozlačena kupa, od keliha pa zla-(ta patena. Pogledal je v strahu še v cerkvi proti tabernak-lju in, o groza! — tudi taber-nakelj je bil izropan in iz nje- je zmanjkal novi ciborij, s posvečenimi hostijami vred. Pokvarjena je bila tudi monštran-ca, iz katere je bila vzeta zlata lunula. Tabernakelj je bil pa zaprt in ključek je visel na o-bičajnem mestu v zakristiji. — Ko je župnik ljudstvu naznanil strašno svetoskrunstvo, ki se je zgodilo, je vse v cerkvi glasno zajokalo. Vstali so in šli z župnikom okoli cerkve, da morda najdejo kje raztresene sv. hostije. Nikjer ni bilo nika-kega sledu, le v bližnjem gozdu so dobili nekaj koscev u-grabljenega ciborija manjše vrednosti, poleg pa še nekaj žarkov monštrance, ki so jih pa roparji prinesli od nekod drugod. Znaki kažejo, da so pri vseh treh vratih poskušali v cerkev, pa se jim ni posrečilo, zato so šli skozi zakristijo. V cerkvi so pa pustili cigaretne ogorke, ker so med brezvestnim dejanjem tudi kadili. Župnik je rop takoj naznanil orožnikom, ki so pričeli s preiskavo. Ljudstvo sumi, da sta to naj-brže napravila dva sumljiva i tujca, ki so ju dan preje videli v vasi. -o- Nevarna zastrupljenja V soboto, 15. oktobra, je u-čitelj Lakner v Kočevj« nabral v bližnjem gozdu nekaj gob in si jih pripravil za večerjo. Ponudil jih je tudi hčerki Fridi, ! medtem ko sta jih mati in druga hčerka odklonili. Kmalu, ko | sta oče in hči zavžila gobe, sta 1 začutila v želodcu čudne bole-' čine. Izpila sta takoj vsak skodelico mleka, pa nič ni poma-,galo. V silnih krčih sta oče in hči padla v nezavest. Mati je pozvala dva zdravnika, ki sta se trudila z vso silo, da bi za-strupljencema pomagala,a se ji- Jenkova, ki je gobe sama nabrala. Na srečo se je ravno takrat peljal skozi Mirno zdravnik Dr. Dereani s Trebnjega, ki je nudil zastrupljencem pomoč in jih tako rešil smrti. V Volčjih njivah pri posestniku Viščku so tudi nabrali strupenih gob v mnenju, da so prave, ter jih pripravili za jed. Komaj se je cela družina rešila strašne smrti po zastruplje-nju. -o- Smrt pod vlakom Na železniški progi Ormož-Hvarš, v bližini Murske Sobote, se je dogodila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Že nad 771etna starica Ana Medičeva iz Murske Sobote se je odpravila s samokolnico na polje po živinsko krmo. Ko je vozila preko železniškega prelaza, je v istem trenutku' privozil mimo osebni vlak, katerega starka radi naglušenosti ni slišala, in jo je do smrti povozil. -O--! Nezgoda Viničarju Martinu Papežu z Rodnega vrha pri Ptuju, ki je vozil vino- iz vinograda, se je pripetila huda nezgoda, da je pri zaviranju voza prišel pod kolesa, ki so mu strla obe koleni. Obsojen Radi požiga je bil pred ljubljanskim malim senatom obsojen 371etni pletar Ferdinand Belcijan iz Vinja pri Ljubljani, ker je zažgal skladišče pletenih košar svojemu očetu. Obsojen je bil na 8 mesecev. -o- Smrtna kosa V ljubljanski bolnici je umrla Ana Flisek, žena posestnika iz Zagorja. — V Radovljici je umrl Vlado Koman, sin kata-sterskega .uradnika, star 26 let. — V Ljubljani je umrla Hermi-na Hamann, roj. Fischer. — V ljubljanski bolnici je umrl Matija Hudak, posestnik v Uča-kovcih pri Črnomlju, star 66 let.' jma je le delno uspelo. Posrečijo se jima je pri hčerki, da je j prišla po daljšem času k zavesti, oče se je pa prebudil k za-j vesti šele drugi dan, v nedeljo, j Tako sta bila po dolgem trudu i vendar rešena smrti, j V Mirni se je z gobami zastrupila cela družina in med [njimi tudi učiteljica Ljudmila Nesreča Med dva vozička je prišel pri delu 211etni Alojzij Zuka-šek iz Zagorja, ki je uslužben pri cementnem podjetju v Trbovljah. Vozička sta ga stisnila v kolkih. Ni se mu posrečilo V Podhosti pri Dolenjskih Toplicah se je v samomorilnem namenu pognal v Krko neki posestnik iz Podhoste potem, ko se je spri s svojo ženo in se napil v Loški vasi. Namera se mu ni posrečila, ker ga je opazil Auerspergov lovec Glive ter ga potegnil iz vode. -o- Koliko je ura ? Tako je viprašal delavca Antona Majerja iz Žužemberka njegov rojak France v Ljubljani. Ko je ta pogledal na uro, jo je France zagrabil in z njo pobegnil. FESfeb 3 »MERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 10. novembra 1 IIIHIMMIIIIB ^»merikanski skovenec Brvi in najstarejši slovenski The first and, the Oldest Slovene list v AmeriM. Newspaper in Amerjm Ustanovljen let* 1661, " Ertablishe« 18«, T Iež»ja vsak dan raznn tudelj, pona- Issued daily, except Sunday, Mon-Icljkov in dnevov po praiaikU^ day tad the day after holidays« Izdala in tiske: Published By: (EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO* Naslov uredništva In uprav«: Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, IU. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 5544 Telefon CANAL 5544 Naročnina; Subscription: Za celo leto______$5.00 For one year -------_$5,00 Za p_ol leta_____2.50 For half a year----------2.50 Za četrt leta______1.50 For three months-------1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto ______$6.00 For one year-----$6-00 Za pol leta __ 3.00 For half a year--—--3.00 Za četrt leta _____1.75 For three months---1-75 POZOR!—Številka poleg vašega naslova na lista »naci, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.___ Nemčija in Poljska V zadnjem času je opažati v nemških listih zopet ostre napade proti Poljski. Cim je zavel v Nemčiji Papenov nacionalistični duh, je izbruhnilo staro sovraštvo Nemcev do Poljakov. Nemcem preseda velika slovanska država na vzhodu, država poljskega naroda, trikratno deljena in pokopana, a zato danes zato trikratno zdrava in odločna v razvoju navzgor. Razmerje Nemčije do slovanskih držav se odraža v malem razmerju Nemčije do Poljske. Nemčija do danes ni priznala svoje vzhodne meje proti Poljski in vedno zopet naglasa potrebo njene korekture. Čudno, da se med Nemci ne najde nikdo, ki bi jih opozoril na veliko krivico, ki jo dela s takim ravnanjem Poljakom kulturni nemški narod. Poljakom je lahko hvaležna vsa krščanska Evropa, da so stali v zvezi z Litvanci in Ukrajinci v zgodovini kot mrtva straža proti vpadom divjih tatarskih in turških tolp. Poljska je krvavela kot predzidje krščanstva cela stoletja in bila neštetokrat opustošena. Letos praznuje Dunaj 4001etnico osvoboditve, ko je prihitel poljski kralj Jan Sobie-ski s svojo vojsko na pomoč po Turkih obleganim Dunajčanom. Bili so to zgodovinski dnevi, ki so odločali za stoletja, v katerih pa so razni nemški knezi brezbrižno držali roke križem. Dunajčani bi ob tem slavju storili najbolje, če bi začeli vračati Poljakom vsaj kos dolžne hvaležnosti. Katoliška Poljska je bila prav tako dolgo neomajen branik proti moskovskemu carstvu, ki je s silo in zvijačo in izdajstvom delalo na preprid samostojne poljske države. Rusija'je v tem neslovanskem stremljenju našla zaveznika v protestan-tovski Prusiji, s katero je nato delila nesrečno deželo in oropala poljski narod njegove svobode, njegovih političnih in verskih resnic. Dejstvo je, da je Avstrija le nerada pristala na delitev Poljske in da je pozneje Poljakom v svojih mejah dovolila toliko narodnih in političnih pravic, da so postali kvas novovsi.ali poljski državi. Rusija se je zrušila, ko je prišla njena ura. Na njeno mesto je stopila nova Rusija, še mnogo bolj nevarna Evropi. Nova Rusija, ki z neprikritim sovraštvom stoji nasproti vsaki verski kulturi in grozi vsemu svetu z uničenjem. In zopet je Poljska, ki stoji z vso svojo dolgo vzhodno 'mejo nezavarovana proti silnemu nasprotniku. Na zapadni strani stoji močan nemški nasprotnik. Koliko mora torej biti navdušenje Poljakov za lastno državo, koliko hrabrost poljske vojske, da si upajo braniti Poljsko na obeh ogroženih straneh. Razumljivo je, da se je Nemcem, ki so stoletja gospodovali poljskemu narodu, težko vživeti v vlogo dobrega tovariša. A ne smejo pozabiti, da narodi ne žive po smrti. Usoda narodov se dopolnjuje na zemlji. Potomci morajo, ko se obrne list zgodovine, često delati pokoro za grehe prednikov. Z ognjem in mečem in z razlastitvenimi zakoni so Nemci stoletja zatirali Poljake. In sedaj se pritožujejo nad krivico, ker tega ne morejo več. Kajpak on1: Nepotreben nasvet. — Zdravnik: Predvsem vara svetujem, da se čim več gibljete v svežem zraku. Tega ste zelo potrebni. Kaj ste po poklicu? Pacijent: Letalec! ~ - težje pa pameten. BLAZN1K0VE Pratike ZA LETO 1933 smo prejeli te dni in jih že razpošiljamo. Pratika stane 20c s poštnino vred. Razpečevalcem, ki jih na-roče najmanj en ducat, dobijo poseben popust. Naročila je poslati na: Knjigarna Amer. Slovenec 1849 W. 22nd Street, CHICAGO, ILL. TARZAN GRE PO ZLATO v OPAR; (70) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS i in i ie si ie na Spodaj nod drevesom, hajal Tarzan jc 3ezdi!a ; zlobni Belgijec Warper. Tarzan a in zato je pazil nanj, če bi zagledal oparske dragulje. In doltiar so Al *.c proti jugu opazoval jih je izza debeieg in z jelenom na rami. Tarzan je znal, da okolici so jeleni redka prikazen, zato je na nosil seboj, da ne zgubi dobrega mes ga je tako potreboval, ker mir.il fja je že na1-a rt jO oznal ■ njem jezdili debla v tej jele-', ki Tarzanu je bilo po neteoUkein razmišljanju jasno, da Werperjn ne bo mocel dobiti in ga izločiti iz abisinske družbe. Opazoval jih je skrbno, kam bodo krenili. Skoro dva dni jim je sledil in naposled je videl, da je četa krenila na neko ravnino, izza katere so se dvigale planine. Ko je Tarzan zagleedal ta del krajine so ga obšla neka tajna sočustva in nekaj mu je sililo v spomin, a na noben način se ni mogel spomniti, kateri naj bi bili ti kraji, da si so mu se zdeli tako znani. Zdaj no jczdeci ustavili »voje konje in se podali na r.ebi i:rsj. Tarzan pa oo je skriva! za gr-movjsra in jih nccpažen opazoval. Zdaj so Jezdeci z Werpsriem na ž»!tt died;!.! h r.eUen-u grmu in tsrn jc Tarzan jasno- vido!, kako je Vv'ar-per pokaral, da naj začno kopati n?. nskem kraju. Tarzan se je p'.i tem cjwzovanju spomni!, kako je on zakopal svoje iVaguljc. Toda tega, kar so odkopavali Abisinci se oa na nol-cn način ni mogel spominjati. Najbrže so to zakopali zamorci, ki so šli s Tarzanom. 4L r(WVJ:| m lil • I /!!> \\\ Jr^N • -'■i .'I v jm)> - A _____ Tarzan ie :ia enkrat opazil, kako so kopači izkopa) in izvlekli i nek; štirnaglaoti '.tos, ki ss je rumenSp' to svetlikal,. Potem oo jih izkopali še več. Tarzan si je domišljal kje neki bi videl kes:. POGLEJTE NA DATUM I POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka "11-32", je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kup0" na. Obnovite naročnino čimpfeje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikim1 stroški. AMfcRIKANSRa SLOVENEC. 1849 W. 22nd St., Chicago, ill. Priloženo vam pošiljam svoto $.........„......... za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca". Mesto ______________ ^ OOOO-OOOOOO OOOO-CH >00000000 oo oooooo oooo^' >'l Četrtek, 10. novembra LWoZ KfififeMKXNSKl SLOVENEC NAJVEČJA LADJA NA SVETU iraimiumu; ZA LETO 1933 je tudi dospela te dni in je na razpolago vsem, ki si jo želijo nabaviti. —Letošnja Družinska ?ra-tika je zelo zanimiva. Ilu-strovana je z 22 slikana;. Slike predstavljajo: 1. Skupino mlatieev iz Orehovca pri Kostanjevici. 2. Slika Ribnice na Dolenjskem. 3. Pogled na Žiri na Gorenjskem z novo cerkvijo. 4. Šoštanj pri To-polšici. 5. Notranjščina škofjeloške cerkve. 6. Logarjeva dolina. 7. Pudob pri Starem trgu. 8. Znameniti kraj Nad-lesk pri Ložu ter druge razne slike. — Tudi druga vsebina je zelo zanimiva in zato priporočamo vsem, da si to Pratiko eimpre ie mogoče nabavijo, dok?er ne bo razprodana. Stane s poštnino vred - 20 CENTOV- ter se naroča od: KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1,349 W. 22nd Street, Chicago, lil. Naznanilo in zahvala Vam g. urednik in vsem cenjenim bralcem Amerikanskegs Slovenca in vsem sorodnikom in prijateljem naznanjam, da do bre in zveste naročnice tega lista — Annie Cesar 1— ni več med živimi. Nemila smrt je stegnila svojo roko in nam jo pobrala iz naše srede dne 22. oktobra in dne 25. oktobra smo jo pokopali na katoliško pokopališče Sv. Križa ob pol deseti uri iz cerkve Nativity, kjer je Rev. Father Turk bral za pokojno sv mašo zadušnico. Pokojna je bila rojena leta 1872 v Kašči pri Semiču, v Jugoslaviji. Tukaj v San Francisco je živela 34 let. Ves čas je bila dobra in pridna gospodinja, skrbna za hišo in družino, zato nam je pa bila ločitev od nje strašno huda. Dolžnost naša je, da se prav lepo zahvalimo vsem, ki so nas v teh žalosti polnih dneh prišli tolažit in nam tako dobrohotno stali ob strani. V prvi vrsti se zahvaljujemo č. g. Rev. Turku, ki je prišel zvečer molit k njeni krsti in jo tudi spremljal na pokopališče. — Dalje prav lepa hvala društvu American Slovenian Fraternal and Beneficial Society in pa društvu Slovanske Žensko Zveze, ki so prišli molit in so se v tako velikem številu -udeležili pogreba, ki je bil zares jako lep. — Prisrčna hvala tistim, ki so darovali za sv. maše zadušnice in vence in ki so se udeležili sv. maše in pogreba ter pokojnico spremili k zadnjemu počitku, katerega je sirota bila prav potrebna, saj se je že na tem svetu dovolj namučila, ker je bila Volna ceiih 9 1-et in 7 mesecev, za mrtvo-udem. — Srčna hvala vsem tistim, ki so prišli iz sosednjih mest, kakor iz Oat Hill, Richmont in Oakland. Dragi prijatelji, ne moremo vseh po imenu imenovati, ker vas je prišlo voliko število. Zato pa kličemo vsern prisrčna vam hvala vsem skupaj. Draga nepozabna žena in ljuba mati, počivaj v miru v tuji zemlji in kadar bo prišla naša zadnja ura, nam pridi naproti. Žalujoči ostali: JAKOB CESAR, soprog; JACK CESAR JR., sin.; MRS. MARY ANSEL, MRS. MATILDA KAMBIČ, MRS. MARGARET BARTLETT, MISS FRANCES CESAR, hčere. VIŠEK VOLILNE DRAME San Francisco, Calif, Jacob Gercnd Furniture Co. 7G4-70S West Oth Street. Sheboyjran, Wis, Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi ic pouoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080-W. Ika kaže gov. Roosevelta v dramatični pozi ob enem nje zadnjih kampanjskih govorov, ki ga je imel pred ogronv »ožico v Bostonu. —.....i ■ i.ii.. marveč da je to isti kakor naš... Pomenljivo je tudi, da nobeno ime Jagancev, ki ga rabijo za najvišje bitje, niti od daleč ne spominja na katerikoli izraz krščanske vere. — Učenjaka sta napisala 30 pristnih ja-ganskih pesmi žalostinke so pretresljivo lepe. Na pr.: O, kako smo nesrečni, ko nas ta dva (učenjaka) milita zapeti žalo-speve! Ona prihajata od številnega naroda, nas pa je tako malo (Sedemdeset!) Kar nas je ostalo, smo kakor ptički, ki smo lovcu ušli. In Vatauineuva (bog) nam je vzel najboljše. Le nekaj grdih je ostalo od ja-ganskega rodu. Mi preprosti in bolni smo ostali. Samo nam je pustil življenje... Torej Jagani, ki so jih belci streljali kot živali in jim otroke z materinih prsi trgali pa jih ubijali, so dokazali ob zatonu svojega narodnega življenja Darwintr in vsem krivičnim belcem, da niso polljudje, Ijudo-žrci in brezbožci, marveč globoko čuteč narod, ki je čudovito bli^u kristjanom... -o- Duhovit nisi, če se hvališ z duhovitostjo, nego če priznaš, da si omejen. sjs s}s Vsi bi lahko vedeli, kakšna bo bodočnost, če bi popolnoma poznali sedanjost. DR. ALLAN J. HRUBY Specialist za pljučtie in srca« bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Austin 2376, Chicago Urad: 3335 Went 26th Street Uradne ure: S do 9 zvee. razen sred) ob sredah 9 do 11 dop.j ob »oboMh 1 do 4 pop. ZAHVALA Denver, Colo. Dolžnost naju veže, da se lepo zahvaliva našim prijateljem in prijateljicam za Surprise party, katerega so nam priredili že dne 18. septembra za 261etnico najine poroke. Poročila sva se pred 25 leti v Leadville, Colo., in naju je poročil Rev. Father Perše v ta-mošnji cerkvi sv. Jožefa. Pred 9 letimi smo se preselili v Denver, Colo. Čeprav nismo tukaj dolgo časa, imamo vendar lepo število prijateljev in prijateljic, kar je najbolj jasno pokazal o-menjeni party za srebrni jubilej najine poroke. Komaj uro časa je vzelo, da je bilo v hiši vse pripravljene in mize obložene z jedmi in pijačami, da so komaj nos,ile. — Prav lepa hvala članicam društva Marija Pom. štev. 190 KS, KJ. za tako krasen dar, ki ste nam ga darovale in za lepo košarico in pa za 25 srebrnih dolarjev, kakor tudi za krasen govor sosestre predsednice Ane Virent. — Hvala lepa sledečim : Mr. in Mrs. A. Virent, Mr. in Mrs. Perme, Mr. in Mrs. Koj-mevec, Mrs. Anna Demitrovich, Mr. in Mrs. Mausar, Mr. in Mrs. Indihar, Mr. in Mrs. Ambrož, Mr. in Mrs. Jože Jeršin, Mr. in Mrs. Grom, Mr. in Mrs. Chich, Mr. in Mrs. Seškar, Mr. in Mrs. A. Zemljak, Mr. in Mrs. L.Zem-ljak, Mr. in Mrs. Zalar, Mr. in Mrs. Drobniak, Mr. in Mrs. Svegel, Mr. in Mrs. Kalcevich, Mr. in Mrs. Pozelnik, Mr. ,in Mrs. Žgajnar, Mr. in Mrs. Mo-die, Mr. in Mrs. Gale, Mr. in Mrs. Marolt, Mr. in Mrs. Vide-tick, Mr. in Mrs. Schmidt, Mr. in Mrs. TurSich. Mrs. F. Snaj-dar, Mrs. K. Epek, Mrs. J.Men-cin, Mrs. J. Kostelic, Mrs. A. Major, Mrs. A. Jpksa, Mrs. K. Vuksinič in J. Sutaršec. — Dragi prijatelji, če smo katerega ime izpustili, prosim, da nama oprostite. — Še enkrat hvala lepa vsem skupaj, tudi muzi-kontoma, katera tudi ne smemo pozabiti, ker sta tako igrala, da se je vrtelo staro in mlado do pozne nočne ure in da smo se šele proti jutru razšli. Ta dva muzikanta sta pa Jože Merč-nek, ali Jurgliq, in njegov kolega. Pravega imena za sedaj pa res ne vemo. — Hvala vsem skupaj. (Ogl.) Martin in Neža Krašovec. Iz življenja in sveta« 'vwjwuw^ win wsfitfwvrwffwwi vguwtfww vwwo V ........ KOLIKO JE NA SVETU AVTOMOBILOV Na vprašanje, koliko avtomobilov je na svetu, odgovarja sedaj statistični urad United States Department of Commerce v Združenih državah. Ta urad je izdal zanimivo statistiko, ki vpo-števa vse številke do konca leta 1931. Tako je bilo 1. januarja 1932 na vsem svetu 35 milijonov 263.397 avtomobilov, od katerih jih je bilo v Združenih državah kar 25,986.353, na vsem ostalem svetu pa 9 mil. 277.044 avtomobilv. * Vsega skupaj je na svetu 29,-291.172 osebnih avtomobilov, 5,-609.441 tovornih avtomobilov in 362.784 avtobusov. Radi gospodarske krize je padlo število u-radno dovoljenih avtomobilov v letu 1931 za 542.235 ali za 1 in pol odstotka vseh avtomobilov na svetu. Najbolj je nazadovalo število avtomobilov v Ameriki, kjer je odstotek nazadovanja nekaj večji. Kljub krizi pa je narastlo število avtomobilov v Angliji, Franciji, Italiji, Švici,i Jugoslaviji, dočim so nazadovale Nemčija, Avstrija, Španija,: Finska in Kanada. Za Zdr. dravami ki imajo skoraj 26 milijonov avtomobilov, je prva Francija, ki pa ima le; 1,713.368 avtomobilov. Za njo; pride Anglija (izvzemši Škot-', sko), ki ima 1,342.969 avtomo-' bilov, nato Kanada z 1,186.960 ( avtomobili ter Nemčija z 672.-; 633 avtomobili. Vsa Avstralija' ima 623.000 avtomobilov. Ar-' gentinija pa 331.000. Dežela pa,J| ki ima najmanj avtomobilov, so ' pa Spitzbergi v Severnem lede-'! nem morju, kjer je vsega skupaj i en sam tovorni avto. Zamorska republika Liberia pa ima okrog 100 avtomobilov. V sovjetski Rusiji ima vlada, ki ima itak vse avtomobile, skupno 12.857 avtomobilov. Seveda v tem številu niso zapopadeni avtomobili inozemskih diplomatov. Politiki in vlade vsega sveta, izvzemši Združenih držav, imajo na razpolago vsega skupaj 61.841 osebnih avtomobilov. A-ttieriška vlada pa ima 172.250 avtomobilov na razpolago. Prvega januarja 1932 je prišlo na vsem svetu na 56 prebivalcev zemlje 1 avto. Pred enim letom pa je prišel 1 avto že na 54 ljudi. Ker je v Zdr. državah največ avtomobilov, je razumljivo, da pride na 477 Američanov 100 avtomobilov. Is tega sle- ' di, da se lahko naenkrat vozijo vsi od dojenčka pa do 100 let starega deda. Saj je razumljivo, da bi v vseh avtomobilih lahko sedelo po 4 do 5 oseb, s čemer bi že sedeli vsi Američani v svojih . 26 milijonih avtomobilov. Zanimiva pa je dežela, ki po gostoti Pride takoj za Ameriko. Je to Havai, kjer pride na 7 prebivalcev 1 avto. V Kanadi in Novi Zelandiji ima vsak osmi prebivalec svoj avto, v Avstraliji vsak dvanajsti. V Alaski pride na 23 prebivalcev 1 avtomobil, v Franciji pa 24, v Angliji na 28, v Nemčiji pa že na 95. Ce pa imajo Združene države že rekord največjega števila avtomobilov, tedaj ima Los Angeles, ki je znan po zadnjih olimpijskih tekmah, prav poseben rekord. Los Angeles je namreč mesto, v katerem je sorazmeroma največ avtomobilov. V Los Angelesu prideta namreč na 3 osebe dva avtomobila in v mestu je vsega skupaj 851,566 avtomobilov. Torej približno 200.000 več kakor jih ima vsa Avstralija ali pa polovico toliko, kakor jih premore vsa Francija. V New Yorku je 792.131 avtomobilov in vsak deveti Newyorcan ima že svoj avto. Na tretjem mestu je Chicago z 485.565 avtomobili in Detrot, kjer je največ tvornic za avtomobile in vozi 383,946 ljudi svoje vozove. Ves londonski okoliš premore 293.000 avtomobilov, tako da pride na 28 prebivalcev 1 avto. V Parizu pa pride avto na 14 prebivalcev. -o- ZOPET SO PROPADLI Pred nedavnim so zakričali časopisi, da so odkrili na Sumatri okostje človeka, ki je na prehodu iz opice v človeka. Ne dolgo za tem pa so v Bataviji dokazali, da j«? to skelet pogino-le opici. Še zmerom namreč hodijo nekateri raziskovalci po sledi Darwlnovik razvojnih teorij ; pozabljajo namreč, da so bile že neštetokrat ovržene iz-vestne najdbe razvijajočih se ljudi.Zdaj si izmišljajo nove rodove, ki naj bi bili na stopnji polljudi. Tako trdi neki angleški raziskovalec, da žive na Tibetu neznana, tako zvana snežna ljudstva; a polkovnik Faw-cett, ki je pred letom dni končal v Južni Ameriki, je. menil, da so v južnoameriških pragozdovih ljudje najnižje stopnje kulture, ki so v sredini med človekom in opico. Seveda, kje so, to se ne vpraša; glavno je pač, da je vržena misel... Iskali so in iskali jih še bodo, polljudi, a našli jih seveda ne bodo. Saj so ravno tisti narodi, ki so jih obsodili za najnižjo človeško Vrsto, pokazali visoko duhovno inteligenco. Na tem mestu ni bil nikoli omenjen slučaj Ognje-nozemcev, ki so bili tudi tako obsojeni, a so danes čisti kot luč. Prebivalci Ognjene zemlje so veljali v etnologiji zadnjih sedemdeset let kot posebno dragocen eksempel za teorijo splošne evolucije, biološke, socialne, verske itd. Darwin, ki se je Iz ladjedelnice francoskega mesta St. Nazasre je bila dne 29. oktobra spuščena v morje nova potniška ladja, kateri so dali ime "Noraiaudie". Rednemu prometu med New Ycrkom m Havrom bo izročena ta ladja začetkom leta 1934. Ta ogromna ladja, ki ima prostora za 2170 potnikov in je dolgo okrog tisoč čevljev ter ima tonaže od 60,000 do 73,000, je dobila naslov največje ladje na svetu. Ta naslov je imela do zdaj ladja Majestic, last White Star Line. — Ncrmandie je last francoske linije. na svojem potovanju okrog i zemlje mudil na Ogenjeni zemlji, jih je namreč uvedel v etnologijo kot tipičen zgled najnižje človeške pasme, ki po svojem telesu (so namreč pritlikavci), po svoji nekulturi (ker so baje ljudožrci in nimajo nobene nadnaravne ideje) tvorijo neko prehodno vrsto med živalmi in višje organiziranim človeštvom. Legendo o njihovih kanibali-stičnih nagonih so sicer že razkrinkali pred desetletji prote-stanski misijonarji, ki so se nastanili okrog 1850 na Ognjeni zemlji, a potrdili so na drugi strani tezo Darwinovo, da so Ognjenozemci brez vere. Toda ti zaničevani pritlikavci so pred desetimi leti ob priliki ekspedi-cije nekaterih katoliških etno-grafov (dr. Koppersa in dr. Gu-sindeja'* sami sijajno demantir-ali Darwinovo trditev. Preden izginejo s sveta (izumirajo namreč jako), izpričujejo na tako nedvoumen način svojo preprosto, a grandiozno vero v eno samo najvišje bitje, da še kaj podobnega nismo srečali pri primitivnih narodih. Na Ognjeni zemlji prebivajo tri domača plemena, od katerih sta dve, Jagani in Alakalui, zares stari, z najnižjo kulturo, a ^štejeta skupno komaj 170 pre- _ ■bivalcev. Dvanajsta ura je torej bila, da so etnologi proučili njihovo kulturno mesto med o-stalimi primitivci. Kot smo rekli, spadajo pod najstarejši prakulturni krog, to se pravi,ne poznajo ne poljedelstva ne živinoreje, marveč svobodno no-nomadsko življenje brez stalnih bivališč, brez kovinastega orodja in orožja. Za živež skrbi narava sama: lov in divji sadeži so edini vini življenja. Ta pri-' mitivna kultura, ki se je morala poroditi nekje v Aziji, je za-valovila v Ameriko in se ohranila v oddaljenih, izoliranih pokrajinah, tako med Eskimi v Zdr. državah in na Ognjeni zemlji ob rtu Južne Amerike. Poznejši kulturni toki niso mogli docela preplaviti teh zadnjih zatekališč stare kulture. Saj je Ognjena zemlja s svojimi skalovitimi in ledenimi otoki kakor nalašč pripravna , da nudi miren szil starim kulturnim ostankom. Kakšna je torej du-ševnost in miselnost teh prastarih, majhnih plemen, ki love po svojih samotnih fjordih s harpuno svoj plen in merijo s pračo na lisice v gozdu in na ptiče v ozračju ? Koppers in Gusinde sta to-pot odkrila tajnosti Jagonov, med katerimi sta živela tri me- sece. Jagani so priredili ob tej priliki svoje slovesne inicijacije ter so sprejeli oba učenjaka v plemensko zvezo. Inicijacija je J slovesen obred, s čimer se fant ali dekle sprejme kot enakovreden član med odrasle. To je vzgojne šola primitivnih narodov, kjer dobi mladina zelo resen pouk v izročilih, navadah, versko-naravnih idejah plemena. Inicijacija naj napravi iz kandidatov dobre, pristne Ja-gane po vzrocu starih. Ko sta torej postala ta dva učenjaka prava Jagana, za nju ni bilo več nobene tajnosti. Tako sta ugotovila sledeče: Jagani imajo enoženstvo, ne pa kot so mislili prej, da so brez zakona. Verujejo v posmrtno življenje, samo ne vedo, v kakem stanju so duše umrlih. Tudi verujejo v duhove. A kar najbolj preseneča, verujejo v eno najvišje bitje, ki popolnoma suvereno vlada nad naravo, nad duhovi in človeško usodo. Za-more vse: ozdravlja bolezni, rešuje iz nevarnosti; njegovo je vse, kar je na svetu. Je najvišji duh in biva sam v nebesih : nima sorodstva, nima družine, sploh ni oženjen! Vse vidi in vse ve. Blag je in radodaren, a tudi pravičen in kaznuje zlo- V DRUŽINSKA " PRATI K A KADAR POTREBUJETE BANČNO POSTREŽBO, Vam je naša na razpolago. Kadar želite vložiti denar, kupiti denarno nakaznico, preskrbeti si Travelers' check, najeti varnostno shrambo, ali potrebujete nasvetov v finančnih zadevah, Vam bodo naši uradniki in uslužbenci nudili vljudno postrežbo. Merchants & Miners Bank Calumet, Michigan DVE PRIROČNI PODRUŽNICI Hecla Street, Laurium Sixth Street, Calumet čine... Jagani izpovedujejo torej pravi monoteizem, vero v enega samega Boga. Etnologom, ki poznajo etnološka razkritja zadnjih desetletij v Afriki in Avstraliji, ni enoboštvo primitivnih narodov nič novega. Toda tu leži ves pomen te razkritve v dokazu, da Ognjenozemci niso neka razvojna stopnja človeka iz živali, marveč so to ljudje z visoko versko kulturo. Seveda se je nehote vsililo vprašanje: če ni to infiltracija krščanskih idej misijonarjev? Pa na tozadevna poizvedovanja obeh etnologov so Jagani kategorično dementirali, češ, to je njihov stari bog. Stari protestantski misijonar J. Laurence, ki biva že od leta 1859 na Ognjeni zemlji, a že 20 let ne izvršuje misijonskega poklica, je bil sam presenečen cb teh odkritjih obeh etnologov ter je izjavil: Čeprav bi živel med Ja-fgani še 50 let, ne bi ničesar iz-jvedel od njih! Zakaj? Popolnoma naravno. Ker nima nikake etnološke izobrazbe, se ni nikoli zanimal za tradicije in nazore ! domačinov in jih tudi nikdar ni vprašal! Ko sta Koppers in Gusinde ponovno vprašala najstarejše Jagane, zakaj nikdar niso govorili misijonarjem o njihovem najvišjem božanstvu, so odgovarjali: j Misijonarji nas niso nikoli I vprašali po naših lastnih verskih nazorih, pač pa so nam od nekdaj zabičevali: Vsa vaša vera je bajka in laž; to morate pozabiti in sprejeti naš nauk. Pa mi smo se kmalu zavedali, da njihov Bog ni nič novega, ZAHVALA Sheboygan, V/is. Dolžnost naju veže, da se zahvaliva mnogim prijateljicam, ki so naju iznenadile s Surprise Party za najin rojstni dan, 25. oktobra zvečer, na domu Mrs. J. Gorenz. Navzoče so prinesle raznovrstnih dobrot za prigrizek, da so se m,ize kar šibile in tudi pijače ni manjkalo. Skozi celi večer smo prepevali ter imeli veselo družbo. Mr. F. Stancar je igral ria harmoniko, da smo se lahko vrteli do pozne .ure zjutraj, kajti nobenemu se ni mudilo domev. Podarjeno nama je bilo vsaki zelo lepo danilo, za kar se vsem iskreno za-jhvaljujeve. Navzoči so bili sle-,deči: Mrs. J. Suscha, Mrs. A. |Stiglitz, Jr., Mrs. C. Schnee-mann, Sr., Mrs. J. Kotnik, Mr. F. Stancar, Mr. A. Ribich, Mrs. J. Versay, Mrs. F. Modic, Mrs. F. Ribich, Mrs. C. Ribich, Mrs. F. Suscha, Mrs. J. Suscha, Mrs. F. Skriner Sr., Mrs. T. Zagožen, Mrs. J. Prisland, Mrs. U. Mr-var, Mrs. C. Pungarchar, Mrs. F. Repensek, Mrs. J. Planinsek, Mrs. M. Zore, Mrs. L. Udovich, Mrs. A. Tagel, Mrs. M. Krainz, Mrs. A. Svetan, Mrs. Kitzmul-ler, Mrs. Razel, Mrs. Obstetar, Mrs. A. Stubler, Mr. in Mrs. F. Gorenz Jr., Mr. ,in Mrs. J. Se-banz, Mr. in Mrs. Val. Skrube, Mr. in Mrs. J. Plesetz, Mr. in Mrs. C. Mohar, Mr. in Mrs. J. Mehak, Mr. in Mrs. F. Pcdržaj, Mr. in Mrs. L. Klancer, Josephine in Agnes Kotnik, Frances Tagel, Elsie Sebanz, Mary Zaje, Jeanne Gorenz, Joe Gorenz, John Kotnik, Joe Kramer, Anton Fale in Frank Zagožen, j— Bodite nama vsi navzoči prisrčno pozdravljeni. Ostanite 'zdravi ter Bog Vas živi. (Ogl.) Mary Ribich, Johanna Gorenz. Četrtek, 10. novembra 1932. Kmečki pimt l.if gnpf' *J t i I - li avgust Seno a: m Poslov&nil Joža Glonaz ^ [ [ j ¥>H»>»gf Wf Wtwtftimg>>»llftfttt»»^tfff BMlMUJMUf liaj \ Kmetje so šli pod streho, Jana pa je pojoč krenila proti gozdu iskat svoje srce. \ XXX. Tik štajerskega brega Save, prav nasproti Krškemu na Kranjskem, stoji na robu gričevja mesto Videm, za mestom pa se dviga srednje visok hrib, na katerem stoji cerkvica sv. Marjete. Na obronku tega griča, s katerega vidiš na zapadu Krško in Savo med gorami, na vzhodu pa ravnino okoli Brežic in dalje Samobor-sko goro, stoji na samem med smrekami srednje velika hiša; pri zemlji je zidana klet, na njo pa lesena stavba s strmo, očrnelo streho. Okoli st&vbe gre lesen hodnik, na katerem visijo v gostih vrstah žolti rogovi koruze. Bilo je po vseh svetnikih 1. 1572.; počasi je prihajal mrak. Nebo je bilo oblačno; silen, vlažen veter je po cesti vrtinčil orumenelo listje, in če je ponehal, je dežilo. Ob tem času je v zadnji, veliki sobi te hiše sedela zelo pisana družba; načeloval ji je hišni gospodar Nikola Krobot; velik plečat Štajerec z rdečim licem, na glasu kot bogataš in živahne krvi. Poleg gospodarja, ki je vrata za seboj zaprl, je ob majhni oljenki sedel Ilija Gregorič, zraven njega uskok Nožina, nasproti njemu pa trije zelo različni možje, Juro Plamenac, čevljar iz Krškega, majhno, suho človeče z zašiljenim licem in nosom in vedno nemirnimi očmi, s klobučičem na glavi in ostrim jezikom v ustih. Njegov sosed je bil srednje rasti, rdečeličen, žilav, zbit. Na okrogli glavi so mu sršeli trdi črni lasje in dolga brada, velike okrogle oči so izpod polhovke bolščale v oljenko. Bil je kovač Pavel Šterc od Sv. Petra pri Kunšperku na Štajerskem. Tretji, Andrej Hribar, kožar iz Rateč na Štajerskem, suh, dolg mož, je vedno škilil na svoj zavihani nos in z večnim smehom prikrival tajne misli. V kotu pri peči pa je Šimen Drma-čič neprestano gledal v vrč, ki je stal pred njim na tleh, dočim je kozav, plavolas in napihnjen možiček — branjevec Nikola Doročič iz Metlike — stoje pritiskal hrbet k peči. "Tako, bratje," je rekel Ilija, "naštel sem Vam vse, kar nas peče in zaradi česa se bomo vzdignili, in mislim, da niti na Štajerskem niti na Kranjskem ne more biti drugače." "Vraga boljše" je zamomljal čevljar, "čudim se, da si kastelan na Krškem gradu še ni naročil čevljev iz moje kože." "Nam je hudo, vam je hudo," je nadaljeval Ilija, "palice padajo na tem in na onem bregu Sotle in Save. Sosedje smo, bratje smo, skoro isti jezik govorimo, enako nas mučijo, uprimo se torej vsi obenem. Ne gre samo na enega gospodarja, gre — na vse." "Na male in velike pijavke," je s pestjo pritrdil čevljar. "Vam ni treba mnogo pouka," je nadaljeval Gregorič.. "Vaši Brežičani in Metličani so s cepcem že parkrat pokazali, da znajo krstiti "po stari navadi." Povedati pa vam moram, kaj mi Hrvatje nameravamo, in kako. To Vam razlagam v imenu Gubca iz Stubice, ki je naš vodja. V stubiškem in susjedskem okraju so vse vasi pripravljene, imamo puške, kopja, smodnik in svinec, pa tudi sekira bo dobra, ker nas je mnogo. Od vsake hiše pride po en mož. Izbrali smo poglavarje po vaseh, ki so Vam dobro znani, ker prihajate v trgovskih poslih k nam. Gubec, Pasanec in Mogaič bodo vodili Stubičane, jaz Brdovčane, Nikola Kupinič one iz Susjeda, Ivan Turkovič Zaprešičane, Pavel Fratrič pa Stupničane. Ko bo prišel čas, bo vsak poglavar zbral svojo četo, potem pa, kar bo Bog dal. Toda to bi bilo premalo. Kmalu bi nas zadrgnili. Z nami pojdejo tudi vsi kmetje pod gospo Barbaro Erdodovo, ki nosi v ženski koži vraga. Jastrebarsko, Okie in Draga-ničani so na naši strani, za one okoli Cesargra-da in Tuhlja pa me tudi ni skrb." "Tudi ni treba," je pristavil Nožina, "jaz prijaham iz onega kraja. Ne samo, da se nam bodo kmetje pridružili, ampak tudi malo plemstvo, ki je jezno na Kegleviče. Vodil jih bo Gašpar Benkovič, plemič iz Zaboka, računar gospoda Sekelja, Ivan Dolovčak in Krapine, pa nam je obljubil velikih pušk." "Za kmete pod Zrinjskimi pri .Ozlju bi ne jamčil, ker ti gospodje kmetov ne zatirajo." "In tvoji uskoki, Marko?" se je oglasil Dr-mačič iz kota. "Na pol so že moji, prijatelj moj," je odvrnil Nožina, "sicer res ne kmetujejo, ampak zato stradajo in umirajo ob deželni plači." 'Glej, bratje," je nadaljeval Ilija, "tako bomo uredili; ali pojdete z nami?" "In kaj nameravate Vi Hrvatje?" je vprašal kovač. "Prismoda!" je udaril čevljar s pestjo po mizi, "pobiti vse, ki nosijo gosposko obleko." "Ne bomo," je odkimal Ilija. "Svoje krvi ne damo, a tudi ne zahtevamo, mi branimo svoje in ne grabimo tega, kar ni naše. Enemu kralju služimo in nečemu nikomu drugemu, ne potrebujemo sto gospodarjev, ne robote, gor-nine, desetine, mitnine, ne palice in klade; mi hočemo enako pravico za vse ljudi, ki jih je dobri Bog po svoji podobi ustvaril. Vzdignili se bomo in šli naprej k Vam v gore. Vi se nam boste pridruižli. Svobodni bomo mi, svobodni boste vi. Ne bomo šli v neurejenih trumah, ne plenili in žgali, ampak brat ob bratu, vas ob vasi, trdna volja in trden red. In ko bo v vaših gorah naša vojska narastla, se bo zbralo na tisoče svobodnih ljudi in tedaj bomo krenili proti Zagrebu. Z metlo bomo pognali veliko gospodo, da ne bo niti sledu za njo, postavili bomo cesarsko pravico, ki mora enako soditi vsem brez razlike, branili bomo mejo pred Turki in ne bomo polovice cesarskih cekinov vtaknili v lastni žep kakor gospoda. Ali je tako prav, brat kovač?" "Je, brat Hrvat!" in Pavel je preko mize iztegnil roko. "Ej, tudi jaz bom sodil gospodo," se je zagrozil pokvečeni čevljar, "vsak dan bo kak tak falot čepel v kladi pred mojo hišo." "In kod boste šli k nam," je vprašal Hribar, "kje se mislite vzdigniti?" "Naravnost na Zagreb ne moremo," je razložil Ilija. 'Bilo bi nas premalo. S Turkom je mir in gospoda bi takoj postavila dovolj iz-vežbane vojske. Kako torej? Jaz se bom prvi vzdignil in krenil od tu na Brežice in Krško. Sem bomo zbrali kmete. Eni naj gredo preko Krškega proti Kostanjevici in se tam združijo z uskoki in Jastrebarci ter zavzamejo Metliko in Novo mesto. Sam bom šel proti Sevnici, od tam na Planino, Kunšperk, Pilštajn, ob Sotli pa nas bodo počakali Cesargrajci. Gubec bo stal pri Zlataru in Stubici, da vam v sredini varuje hrbet in da se vaši in naši gospodje ne združijo proti nam. In ko se bomo tako s božjo pomočjo vsi okrepili, se bomo zbrali pod Su-sjedom ob Savi in od tam udarili na Zagreb. (Dalje prih.) -o- Katoliških Slovenci oglašajte svoje prireditve v "Amerikan-jkem Slovencu"! DVE NOVI COLUMBIA PLOŠČI f^ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo| I o TEM IN ONEM j .75c ► TISKARNA * Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva^— Trgovci L— Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. b Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe .............-....................... 25181—Želel bi, da bi bil ptica, Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25141—2abja svatba, . . Kukovca, na obeh straneh, poj o pevci Adrlje in John Pluth jih spremlja na harmoniko............75c 25142—Jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich in Josephine Laushe ..........................................75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio.................. 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovse....75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmoniko ....................75c 25146—Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna komada ............................«5c 25147—Deklica pri studencu, Bleda luna, Krnjev in Gostič ..................................75c 25148—Pa moje ženke glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj..............75c 25149—Slovenska narodna koračnica, Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c 25150—Eno rožco ljubim, Moj fantič je prijezdil, duet, gdč. Mary Udovič in Josephine Laushe ..........................................75c 25151—Mamica moja, Kesanje, duet, g. Anton Šubelj bariton................75c 25152—Vesela polka, Franci valček, slov. kmečka godba ........................75c V Tivoli, dva lepa valčka, igra E. Lorand orkestra..75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana ......................75c 25154—Pastirček, Lovec, duet, gdč. M. Udovich in J. Lausche...........75c 25155—Naprej zastava Slave, Našim junakom, vojaška glasba ..............................75c 25156—En hribček bom kupil, Našim rojakom, inštrumentalni kvartet ..................75c 25157—Prepoved, Pod oknom, poj. Amal. Krnjev in Gerard Gostič....75c 25158—Spet ptičke po jo, Njega ne, pojeta L. Belle in Fr. Plut ......................75c 25159—Ne dajte ženam, da bi hlače nosile, Oh, ko bi le vedeli, mamica vi, poje Joh'1 Germ....75c 25161—Glasno bi zavrisnil, Kje prijazne ste višave, poje Frank Plut ................75c 25162—Ančica, Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle..............75c 25163—En Šušter me je vprašav, Mornar, pojeti gdč. Mary Udovich in Jos. Lausche 75c 25164—Pa kaj mi nuca planinca, Triglav, poje in spremlja s harmoniko g. J. Germ....75c 25165—Pri oknu deva je slonela, Spominek, duet, pojeta L. Belle in F. Plut..............75c 25166—Micka, 25167—Marička, polka, Črne oči, polka, oba komada igrana po izborni Columbia instrumentalni godbi ............................75c 25168—O j deklica, povej mi to . . . Ko na planine, pojeta gg. L. Belle in Fr. Plut........75c 25169—Ne bom se možila, Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe ........75c 25170—Venček slov. narodnih pesmi, v dveh delih, poje pevsko društvo Domovina ......................75c 25171—Cvetočih deklic prsa bela, Metuljček, poje g. J.Germ, ob sprem, harmonike..75c 25172—Zveličar se je rodil . . . Božična, pojeti gdč. M. Udovich in Jos. Laushe......75c 25173—Venček slovenskih narodnih pesmi, 1. in 2. del. Poje društvo "Domovina" .......................................75c 25174—Planinec, ..............................................................75c Srcu, poje g. J. Germ 25175—Spomin iz Ljubljane, valček, Večerna polka, igra izvrsten orkester ....................75c 25176—Slepec, Pa so fantje proti vasi šli, poj. G.Gostič, F. Pirnat..75c 25177—Moj fantič je na Tirolsko vandrov, duet, Kod bova vandrala vandrovček moj, duet, pojeta gdč. M. Udovich in J. Lauše ....................75c 25178—Trije kovači, Sirota, poje tenor g. J. Germ ........:.........................75c 25179—Ta marela, Men vse eno je, duet, pojeta gdč. M. Udovich in J. Lauše .......................................................75c _ Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni Enesek. Pri naročilih manj Kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo ca otroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na« rarnoal ng Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, U|. DROBNE STVARCE Kurje jajce tehta povprečno 50 g in vsaka gospodinja se je že prepirala na trgu zaradi njegove majhnosti. Toda pet kolibrijev tehta skupaj komaj 10 g, posamezni kolibri torej 2 g. Iz česa neki sestoji ta stvarca? Iz kožice? Mesa? Kosti? Perja? Živi od samega cvetnega nektarja, prhuta po zraku s 60 u-darci kril na sekundo in se koplje v rosnih kapljah na velikih, zelenih listih kakšne pragozdne rastline. Doslej je bilo mogoče videti žive kolibrije le tam, kjer pač živijo, v tropskem pragozdu. V Evropi ni bilo primernega hraniva zanje. A neki učer.jak je izumil takšno hranivo. Pomešal je med s trsnim sladkorjem, s kapljo kondenziranega mleka, z nekoliko miligrami mesnega ekstrakta in ščepcem moke za otroke. Vse to je dal v majhne stekleničice z votlimi steklenimi cevkami, ki so sličile skoraj votlim iglam. Potem je vzel nekoliko tucatov kolibrijev in jih je učil srkati s tenkimi, dolgimi jezički umetni nektar iz teh cevk. Treba je bilo neskončne potrpežljivosti, da jih je tega tudi naučil, a potem so se živalce ob novi hrani počutile tako dobro, da je tvegal še en poskus in jih pripeljal s seboj v Evropo. Nekoliko jih je daroval frankfurt-skemu zoologičnemu vrtu, kjer zanje uredili velike steklene INSULL MORA POČIVATI Atene, Grčija. — Samuel Insull bo obhajal svoj 73. rojstni dan v petek v bolnipi. Zdravniki so odredili, da mora imeti več počitka in manj cigar, da se popravi njegovo srce. Insull je v bolnici istočasno bolnik in jetnik. Stalno ga namreč straži po en policist in pacijent sme iti na vrt, a iz bolnice se ne sme odstraniti. -o- Nekateri "umetniki" se udej-stvujejo predvsem le zaradi svojih imen, da se lahko podpisujejo na svoja dela in nedela. so kletke, v katerih cvete vse polno evropskih cvetk. Ljudje se zbirajo pred temi kletkami in se ne morejo načuditi, da so takšne drobne stvarice sploh mogoče. Eden izmed kolibrijev ima rdečo kapico, drugi rumeno, tretji črno, četrti pisano. Telesca so siva, toda kadar zafrfotajo po soncu zažarijo v tako svetlih mavričnih barvah, da odpirajo ljudje usta in ne morejo od zadiv-ljenosti spraviti nobene besede iz sebe. -o- ANEKDOTA Slavnega dirigenta Bulova je obiskala nekoč neka dama s prošnjo, da bi preizkusil glas njeno hčere, ki je hotela postati pevka. Dami sta nastopali precej samozavestno in Bulow ni odklonil prošnje. Hči je zapela dve pesmi, toda kapelnik ni rekel besede. Nu, gospod Bulow, se je malo nestrpno oglasila mati, kaj mi svetujete? Svetujem vam, gospa, je od- SLOVENSKI INTELIGENCI V AMERIKI! Leonova družba v Ljubljani nam je poslala zanjimivo zgodovinsko knjigo: "SLOVENCI V DESETLETJU 1918-1928". Prejeli smo 20 izvodov te knjige, ki je tiskana na finem papirju. Knjiga vsebuje 776 strani, je obsežna po formatu in tehta blizu1 treh funtov. Ta knjiga se je prodajala vezana po $8.00, broširana po $5.00. Kakor smo poučeni, se je te knjige tiskalo le nekaj nad 700 izvodov, le bolj za slovensko inteligenco in ne toliko za splošen trg. Doma v starem kraju je menda izdaja že skoro pošla. Od teh 20 izvodov, ki jih je Leonova družba poslala nam v prodajo, se je doslej prodalo samo 1 izvod. — Ameriške Slovence je v tej knjigi imenitno opisal naš znani slovenski pisatelj Rev. Dr. Hugo Bren. Moj-stersko je opisal naše slovenske župnije in naselbine in drugo gibanje in življenje med nami. 2e samo to ima veliko literarno vrednost za nas ameriške Slovence. Knjiga pa vsebuje 31 razi&riiii poglavij, v katerih je obdelana zgodovinska plat Slovencev v omenjenem desetletju. Ta knjiga je velike vrednosti zlasti za inteligentnejše kroge. Ker bi pa Leonova družba to knjigo rada razpečala in da ji ne bomo vračali teh 19 izvodov, nam je dovolila, da vržemo teh 19 izvodov na posebno razprodajo, kar s tem izvršujemo. Ta knjiga, "SLOVENCI V DESETLETJU 1918-1928" se dobi do 15. novembra za znižano ceno in sicer za samo $1.75 s poštnino vred, oziroma, dokler teh 19. izvodov ne bo razprodanih. Apeliramo zlasti na naše. slovenske duhovnike in druge na- vrnil Bulow mirno, da spravite svojo hčer v kakšno trgovino s j še inteligente, naj sežejo po tej kolonialnim blagom. V trgovino s kolonialnim blagom? Kako mislite to? knjigi, da se razpeča vsaj zdaj. ko je Leonova družba dovolila, da se razproda te izvode dale- V trgovino s kolonialnim bla- ko pod ceno, kar knjiga njo gom zato, ker ima vaša hči veli- stane. Naročila sprejema Knj>-ke rozine v glavi in mandelje v garna Amer. Slovenec, 1849 W« grlu, je odgovoril Bulow suho. j22nd St., Chicago, 111. DENARNE POŠILJATVE BOŽIČNA DARILA svojim domačim v stari kraj je bolje, da pošljete malo preje, kakor pozno zadnji teden. Čemu plačevati posebne stroške za brzojav? Ako pošljete pravočasno si vse to prihranite. Mi pošiljamo denar v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka po dnevnem kurzu. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo račurali: LIRE: DINARJI: 100 din ..............................$.1.95 250 din ..............................$ 4.40 500 din ..............................$ 8.25 1000 din ..............................$16.25 2500 din .............................$40.00 5000 din ..............................$79.00 100 Ur ...............................$ 5.75 200 Ur ................................»11.40 300 Ur ...................-.......$16.60 400 Ur ................................$22.00 500 lir ................................$27.00 1000 lir ______________________________$52.75 Za izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 10.00 morate poslati------------------------J 10.80 Za izplačilo $ 20.00 morate poslati----------------------$ 21.00 Za izplačilo $ 30.00 morate poslati--------------------------$ 31.10 Za izplačilo $ 50.00 morate poslati---------------------$ 51.30 Za izplačilo $100.00 morate poslati...............„..$102.50 Prejemniki dohij? izplačila v dolarjih. JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, lih