Št. 169. V Ljubljani, sobota dne 27» julija 1918. Leto II. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in upravniitvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, 1. nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18’--, za četrt leta K 9-—, za mesec K 3‘—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in Ameriko K 48—. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna Številka 14 vinarjev. Pozdravljeni! V zmislu sklepa zadnjega strankinega zbora jugoslovanske socialno demokratične stranke je sklican za jutri vseslovenski delavski shod, ki združi na posvetovanje zaupnike in zaupnice slovenskega proletariata v Ljubljani. V hudih Časih se sestanemo. Pravkar smo prestopili prag petega vojnega leta; minila so Štiri leta usodne uničevalne vojne, ki je prinesla človeštvu že kupe grozot in gorja, prelitih solza in nešteto nedolžnih žrtev. Skoro bomo izpili kupico trpljenja 'in muk do dna, vreča najhujših naporov, šikan in preziranja je tako polna do vrha... In ali ni največji trpin v vojni delavec, delavka, ki mora tam prelivati kri, tukaj pa z žuljavimi rokami, mučen s skrbmi v potu svojega obraza in do mozga izrabljen žrtovati največ, biti pravcati boj za obstanek, da otme sebe in svojce pred sigurnim poginom? Prepuščen je sam sebi, svoji usodi. Jutrišnji dan je tem pomembnejši za slovensko delavstvo. Buržvazija misli le na to, kako bi nasitila svojo pohlepnost. Ni ji mar ne socialna ne politična enakopravnost. Zategadelj pa si proletarec pomagaj sam! Lepe besede in prazne obljube buržvazije ti ne pomagajo nič, zakaj, le glej, v rokah vihti ta bič: delaj, služi pa — molči! Jutri se bo razgovarjal slovenski proletarec, kako je s prehrano, obleko, obutvijo. Razmere so kričeče! Treba bo jasno in odločno povedati, kar je na mestu. Prav tako važno je tudi vprašanje organizacije. Ko se vse organizira, ali naj proletarec ne stori isto? Pri nas gre za organizacijo, za odpravo krivic in z načela socializma. V organizaciji pa je moč; to vemo. In človek ima vendar pravico do človeku primernega življenja! O vsem tem bomo razpravljali jutri na posvetovanjih. O svoji lastni usodi bomo govorili, o usodi človeštva, katerega delec smo tudi mi. Z geslom: Proletarci, združite se! stopimo v posvetovalnico in z geslom: Na delo za organizacije! jo zapustimo. To je naša zavest, naša odtočna volja! V tem zmislu vsem na shod prispelim sodrugom in sodružicam najiskreneje pozdrave! V petem letu vojne smo. Dne 29. junija 1914 je prav imela jugoslovanska socialno demokratična stranka svoj strankini zbor v Ljubljani, ko se je izvršil v Sarajevem umor avstro-ogrskega prestolonaslednika. Na našem zboru je bil takrat navzoč tudi državni poslanec pokojni sodrug Winarski. Ko je prišla vest o umoru na naše zborovanje, je rekel: Ta dogodek utegne biti usoden ne le za Avstro - Ogrsko in Srbijo, marveč za ves svet, ker so politične razmere tako silno napete, da more stvar povzročiti splošno sevtovno vojno. In res! Dne 25. julija 1914 je odgovorila Srbija r.a avstro-ogrsko noto, ki ji je bila 24 ur prej izročena. In naslednji dan je sledila odpoved diplomatičnega občevanja s Srbijo, takoj drugi dan pa že tudi formalna vojna napoved. To je bila usodna odločitev, ki je povlekla državo za državo ^ v vojni metež. Evropa se je razdelila v dva sovražna tabora, ki sta tekmovala, kako bi zanetila smrtno sovraštvo drug do drugega. Toda to še ni bilo dovelj; vojna furija se je lotila tudi držav ostalih zemljin, tako, da je danes število dežel, katerih sinovi bi ne prelivali krvi v strelskih zakopih, manjše kakor število onih, ki jim je ta grozovita nesreča prizanesla. Vse človeštvo tiči danes pod vtiskom vojne, ziahljano je njega gospodarsko življenje, njega mišljenje spremenjeno temeljito, iz mest in vasij so nastale groblje, lice zemlje je postalo takorekoč drugačno. Vse pridobitve, znanost in veda, delavnica in tovarna, vse je v službi vojne. Dočini zdravi možje uničujejo na suhem, na morju in v zraku »sovražnika«, oskrbujejo doma starčki, žene in otroci bolnike in opravljajo »vojnodajatveno službo«. štiri dolga leta razsaja grozovita vojna, pa šc vedno ni opaziti konca! Moltke je rekel nekoč, da bo trajala vojna, če izbruhne med velesilami, deset ali Pa tudi trideset let. Ce bi bil kdo opozarjal pred štirimi leti na te besede, bi ga bili zasmehovali, čeprav bi bili morali vedeti, da mora desetletno oboroževanje povzročiti grozovito vojno, ki je človeštvo še ni videlo. Kljub temu si pa tudi najbujneja fantazija ni mogla naslikati tega, kar je vojna povzročila in postala. Tudi posamezne visoke oblasti, ka- kor je razvidno iz posameznih objav prve dni vojne, so se varale. Sturgkhova vlada je izdala celo vrsto naredeb po § 14. in takorekoč vso javnost militarizirala. V spremljevalnem pojasnilu pravi, da se vlada zaveda velikih žrtev, ki jih nalaga vsemu prebivalstvu; razumna, radovolj-na poslušnost tem izjemnim odredbam bo žrtve blažila ter lajšala prenašanje onih omejitev, ki so odrejene pod pritiskom potrebe, da čimprej zopet napravijo prostor normalnim razmeram. Toda normalnih razmer niti danes po štirih letih še nimamo. »Normalno« je postalo »omejevanje«, o katerem je menila takrat vlada, da ga lažje prenašamo razumno in radovoljno. Omejevanja so pa postala prava mora, ki nas duši in našim otrokom se zdi čas miru kot lepa bajka iz davnih dni. Socilna demokracija je vedela prej, da vojna ne more prinesti kaj drugega, zato se je pa tudi do zadnjega trenutka borila proti vojni z vsemi močmi, in zadnja beseda, ki se je čula iz ust naših poslancev, preden je nastopila usodna cenzura, je bila: »Odklanjamo vsakršno odgovornost za to vojno; svečano in odločno jo nalagamo tistim, ki so jo, tukaj 'in tam, pripravili in zanetili! In vemo, da smo v tem edini z zavednim delavstvom vsega sveta in prav nič manj s socialnimi demokrati Srbije! Slovesno priznavamo kulturno delo mednarodnega socializma, ki mu ostanemo vdani v življenju in zvezani z njim do smr-.ti.« Od teh besed nam niti danes ni treba nič preklicevati. Socialna demokracija je bila edina stranka, ki ji svojega stališča napram vojni ni bilo treba preminjati: pro-klinjala jo je, preden je izbruhnila. Drugače je bilo pri drugih strankah! Spominjamo se prvih dni vojne; kako veliko navdušenje, petje in povsod je bil človek v nevarnosti, če bi utegnil le misliti, da vojna ni primeren pomoček za zdrav razvoj. Vojna navdušenost jc ljudi prevzela in precej časa je trajalo, da so nastale treznejše razmere. Danes so navdušeni za vojno politiko le vojni dobičkarji in junaki v zaledju, ki pa že ne nastopajo več tako nasilno v javnosti. Celo najsamo-zavestnej! vojni podaljševalci nehote govore danes že o miru. Danes imajo še moč v rokah in so pripravljeni, ua io rabijo neobzirno. Ti so krivi, da danes po štirih letih vojne še ni govora o miru. Zaslepljenost pa jih utegne drago stati. Vojna postaja vsak dan neznosneja pri nas in povsod. S tem pa naraščajo tudi sile za mir. Svoj cilj bodo dosegle in gorje tistim, ki se po njih krivdi podaljšuje morjenje! Političen pomen moskovskega atentata. 2e meščansko časopisje se je pričelo zavedati političnega pomena glede umoritve nemškega poslanika, vendar ga zakriva s tem, da stavlja v ospredje spletke en-tente. To samonasebi ni nič novega: Po vseh vojujočih deželah smatra časopisje kot »patriotično« domorodno dolžnost, da obrača široki javnosti pozornost le na postranske pojave, namesto na temeljna dejstva in temeljne vzroke. Javno lahko izrečemo, da jc bil atentat v Moskvi uajvišji izliv nekega zelo razširjenega in globoko segajočega ogorčenja. Ni pa nam treba priti do naziranja, da se inoia odpovedati zaradi tega povoda »premirje orožja« Brest-Litovskega — kajti da to ni nikak »mir«, o tem so edini vsi politično misleči krogi. Seveda bi pri tem predvsem vriskala ententa, kateri radi tega pač ni treba, da je neobhodno udeležena na grdem umoru. Tudi dogodki ob murmanski železnici in češko-slovaški boji niso nobeni dokazi za to, temveč le znamenje, da ententa ne spi in izkuša z vsemi sredstvi pospeševati verjeten prevrat tudi brez njenega sodelovanja. V resnici, v interesu Nemčije je, da poizkuša ta prevrat, ki se napoveduje z mnogoterimi viharnimi znamenji, brez pritegnitve zunanjih vplivov prav uvaževati in ceniti. Ako hočemo zadnje dogodke v Rusiji opazovati s tega stališča, tedaj ne smemo zastaviti pot spoznanju, da je grof Mirbach padel kot prva žrtev Brest-Litovske pogodbe. Je le znmenje one obsežne nevarnosti, katero svoj čas nismo mogli dovolj krepko poudarjati. Zalibog so »hurapatriotje« prekričali te glasove. Ako pa hočemo glede političnega pomena tega žalostnega dogodka biti popolnoma na jasnem, tedaj s« moramo brezpogojno vpra- šati: V čigavem taboru se je pripravil atentat? Njegovi krivci so, kakor se je nedvomno dognalo, levi socialni revolucionarji. In kakšna, je ta smer? Oni, ki so skupno z boljševiki pospeševali z vsemi močmi mirovno gibanje in ki v svoji odločnosti niso prav nič zaostajali v tem pogledu za boljševiki in so stali prav posebno v boju z imperialističnimi vplivi entente. V svojih vrstah štejejo može in žene izredne ljudske prikupijivosti. Ako bi bil mir v; Brest-Litovskeni izpadel kot mir sporazumljenja in pri-poznanja samoodločevalne pravice narodov, za kateri so bili neobzirno nastopili, tedaj bi bili izpodmaknili tla vsem nasprotnikom miru. »Vojna ne sme — tako se je čulo iz njih govorov in s posebnim povdarkom — tudi radi največjih koristi za Rusijo in aliirance trajati niti en dan dlje. Ne sme pa prinesti ruskemu narodu tudi nobenega ponižanja.« Kdor je imel kdaj priliko, citati njih govore v sejah odposlancev, opažati fanatično odločnost, s katero je dal duška potek misli, ta se ne bo čudil, da so sedaj, po brestovski pogodbi, prav tisti maksimalisti, ki so bili skupno z boljševiki najbolj neobzirni nasprotniki imperialističnih ententinih vplivov, postali najvernejši pristaši za zopetne sovražnosti proti Nemčiji. Navidez se pri nas tolažimo s tem, da boljševiki zaenkrat trdno sede na krmilu in da so izraziti nasprotniki vsakršnega začetka sovražnosti proti Nemčiji in prepričani nasprotniki ententinih vplivov. Pozabiti pa ne smemo, da so ravno leto osorej bili boljševiki tisti, ki so doživeli poraz, dočim je Kerjenski trdo, da, celo trdneje kot danes boljševiki, držal vajeti v rokah. Šc nekaj! Skoro vse meščansko časopisje sc je zedinilo v stremljenju, da pokaže vlado boljševikov kot vlado najbolj hudobnih, demoraliziranih elementov kakega naroda - orjaka, čegar življenske moči se končno morajo vendarle priznati. Danes se tolažimo v splošnem s tem, da imajo zgoraj omenjeni elementi še vedno nadoblast in da poizkušajo obdržati napram Nemčiji lojalno, da, celo prijateljsko-sosed-nje razmerje. Gotovo, dogodki na murmanski železnici in češkoslovaški boji v Sibiriji so neovrgljivi dokazi za to, da ententa ne zamudi ničesar, da zopet dobi v deželi, od katere so jo precej odslovili, zopet vajeti v roke. To pa bi ostale kljub vsem naporom le sladke sanje, ako bi se ne bile razprave v Brest-Litovskem končno vodile tako, kakor da imamo opravka z živečim mrličem. Angleški denar v Rusiji ne mika tako zelo kakor misel: Imeli bi bili gotovo velike težave z nadaljevanjem vojne, toda bi-li ne mogli napeti toliko moči, saj s pomočjo aliirancev, kakor Rumunija, katere položitev orožja je bila potrebna posledica našega? Mnogi mislijo kratkomalo zanikati to vprašanje. Za danes naj se presoja žrtev v Moskvi kot politično vrinensko znamenje tako, kakor v resnici zasluži in kakor zahteva svetovni položaj. Kajti ni še prepozno, da se mnogokaj popravi. Politični pregled. Nova vlada. Cesar jc izdal na barona Hussarek* naslednje pismo: Ljubi baron Hussarek! Imenujem Vas za svojega ministrskega predsednika. Dalje imenujem tajnega svetnika dr. Viktorja Matajo vnovič za mojega ministra za socialno skrbstvo, tajnega svetnika dr. Karla barona Banhansa vnovič za mojega železniškega ministra, tajnega svetnika ing. Emila viteza Homanna pl. Herim-berg vnovič za mojega ministra za javna dela, tajnega svetnika dr. Ferdinanda barona NVimmerja vnovič za mojega finančnega ministra, tajnega svetnika trni. Karla barona Czappa pl. Birkenstetten vnovič za mojega ministra za deželno brambo, tajnega svetnika dr. Ivana Horba-czevvskega vnovič za mojega ministra, tajnega svetnika dr. barona \Vieserja vnovič za mojega trgovinskega ministra, tajnega svetnika Ernesta grofa Silvo-Tarouco vnovič za mojega poljedelskega ministra, tajnega svetnika dr. Ludovika Paula s potrditvijo v vodstvu urada za Ijud-kso prehrano vnovič za mojega ministra in tajnega svetnika Edmunda viteza Gayerja za mojega notranjega ministra. Končno imenujem sekcijskega načelnika tajnega svetnika dr. Kazimirja viteza Oaleckega za mojega ministra in sekcijskega načelnika tajnega svetnka dr. Jurija viteza pl. Poray-Madeyskega za mojega ministra za uk in bogočastje. — Eckartsau, 25. julija 1918. — Karel 1. r. Hussarek 1. r. — Seidler načelnik kabinetne pisarne. Namesto dosedanjega načelnika kabinetne pisarne, grofa Polzerja, je imenoval cesar načelnikom bivšega ministrskega predsed" nika dr. viteza Seidlerja. — Jugoslovanski klub in nova vlada. V seji, ki jo je sklical Jugoslovanski klub, da uravna in ugotovi svoje stališče napram novi vladi, se je sklenilo, da se bodoča politika kluba ne spremeni. Jugoslovanski klub je dalje sklenil, da se ustanovi dne 16. in 17. avgusta v Ljubljani »Narodni svet«. — Sodrugi Ant. Nemec, dr. B. Šmeral in sodrugi so podali na ministrskega predsednika in ministra za deželno brambo interpelacijo glede strašnih razmer, ki vladajo M čeških militariziranih tovarnah. — »Prepovedani« časopisi. Sledeči listi so za fronto prepovedani: Arbeiter Zeitung, Arbeitenville, Friede, Glas Slobode, Slovenec, Slovenski Narod, Lidove Noviny, Venkov, Večer, Narodni Listy, II Lavoratore, Ilustrovany Kuryr Codzieny, Kuryr-Lwovvski, Piast, Vilag, Nepsza-va, Naprej, Hrvatska Država, Hrvatska Njiva, Glas Slo-venaca, Hrvata i Srba, Berliner Arbeiter Zeitung. — In kdo je izdal to prepoved? Generalna vojnopoštna direkcija! Vojakom? Listom? Ne, svojim podrejenim uradom! — »Hrvatska država« prepovedana v Srbiji in v Pulju, tako naznanjajo vesti iz Zagreba. Seveda je prepovedana tudi za bojišče.,. — Pospeševanje male obrti na Ogrskem. Vlada se je v zadnjem ministrskem svetu bavila z vprašanjem, kako bi se omogočilo 50.000 malih obrtnikov, ki se bodo vrnili po končani vojni domov, da gredo neovirano na delo. Trgovinski minister je izdelal zakonsko osnovo, po kateri sc dovoli tem malim obrtnikom, ko se vrnejo v domovino, 10.000 kron kreditov. Dalje jim bo dala vlada tudi za delo potrebno orodje. — Nemški premog za holandski krompir. Po »Koln. Volksztg.« pošlje Nizozemska Nemčiji 2500 do 3000 železniških vagonov zgodnjega krompirja. Nemčija pa da Holandski 50.000 ton premoga. = Pruska volilna reforma. Naimestiniik državnega kanclerja Payer je izjavil poslancu Scheidennamnu, da jie vlada odAoičema razpustiti prusko zbornico, če do ziime ne reši volilne reforme iv smislu vladnih ipredlog. Tuidli grof Hent-liing se je izrazil enako ter povedal, da lima že pooblastilo, da sme razpustiti pruski deželni zbor, če do zime ne reši volilne reforme. = Umikanje Nemcev. Po beroftimisMh listih panoičajo na Dunaju, da pripravlja nemško air-madno vodstvo nadalmje veliko umikanje in sicer na fronti med Soissionom in Rdim s ant. Umikanje naj se izvrši na f ronti iv zračni črti nekako 100 ikm. Proti jugu izgube Nemci naprej moleči del svoje fronte, ki ga je v šestnajisitdnevinii pomladanski bitki zavzela armada nemškega prestolonaslednika. Nemška fronta je z olbeh strani ogrožena in naj se umakne, kakor to soglasno napovedujejo vši vojni poročevalci nemških listov. — Vojaški strokovnjak »Berliner Tage-blatta«, general v. Ardenne pravi: Francozi ne ogrožajo samo tega nemškega trikoja, marveč so razen tega zbrali mnogo čet med Comipieg-nonth in Solissonom ter pripravili in zgradili številne mositove, da primejo armado nemškega prestolonaslednika ne samo v obeh bokih, marveč tudi v hrbtu. Vsled tega je prišlo do taktičnega sklepa nemškega armadnega vodstva, ki ima namen izboljšati im skrajšati nemško fronto med Soissiomom in Reims.oni. laka izboljšanja in skrajšanja fronte so bila z nemške strani (tekom te vojne že večkrat (izvršena lin so imela vedno pozneje za posledico nioive uspehe. = Vojske še ne bo konec. Iz Mpnakova poročalo: V poslanski zbornici je iizjaiVil vojni minister Hellingrath: Še ni upati na konec boja. Biojevati se moramo, dokler me bo poipotootma poražena želja sovražnika po boju in zmagi. Cim: več zahteva čas iod nas, tem bolj moramo odstranjevati to, kar nas loči, se strniti v močno oniato ji okrepiti rolko, ki bo morala ilzvestii še mnogo silnih udarcev. Prašiti brezmejnega optimizma, pa tudi prosti slabotnega črnogiedstva hcčeimio zreti' v bodočnost. ” Uprava Besarabije. Za upravo Besarabije so bile izdane od rumunske vlade te-le odredbe: Vsi uradniki ostanejo v svojih službah, če prisežejo na kralja in ustavo dežele. Uradniki, ki ne znajo rmnunsko, dobe nekaj mesecev časa, da se priuče jeziku. Uradni jezik sodišč je za sedaj rumunski in ruski. Sodbe se izrekajo v imenu rurnunskega kralja. — Brošura kneza Lichnovvskega. Dunajsko policijsko ravnateljstvo je izdalo 25. t. m. za vso Avstrijo prepoved razširjenja francosko pisane brošure kneza Lichnowske-ga »Moja misija v Londonu 1912—1914«. — Naturalizacija Židov v Rumuniji. Rumunski fsenat je sprejel zakonski načrt o naturalizaciji Zidov z 62 Klasovi proti 2 glasovoma. — Italijanski vojni stroški. Italijanski vojni stroški znašajo v prvih enajstih mesecih finančnega leta 1917/18 22.112 milijonov lir proti 15.644 mil. lir v lanskem letu. ~ Usmrtitev carja. Iz Moskve brzojavljajo: Na poziv sovjetske vlade je šla v Jekaterinoslav posebna preiskovalna komisija, ki naj prouči dogodke ob priliki usmrtitve ex-carja in ki naj dvigne zoper krivce obtožba sodnij-skim potom. — Pogodba gledo murmanskega ozemlja. Iz Londona prihaja uradno poročilo o pogodbi, ki so jo sklenili zastopniki Anglije, Francije in Zedinjene države na eni strani ter murmanski okrajni svet na drugi strani glede murmanskega ozemlja. Stranki sta se zedinili, da hočeta skupno braniti murmansko deželo proti nemški koaliciji. Posebna ententina armada, v katero bodo sprejemali tudi ruske prostovoljce pod ruskimi poveljniki, bo vodila vojaške operacije, dočim bo Anglija skrbela za preskrbova-tije dežele z živežem. Kakega osvobojevalnega namena ententa nikakor ne zasleduje pri tem. — Masaryk in francoski zunanji minister. Masaryk je poslal francoskemu zunanjemu ministru Pichonu sporočilo, v katerem pravi, da velja Francija za zaščitnico če-ško-slovške države, katere ustanovitev pomeni smrtni udarec berlinskega pangermanizma. Stvoriti je treba trden bolk iz češko-slovaške, poljske, jugoslovanske, rumunske, italijanske in ruske države. — Razne drobne politične vesti. V Genovi so se izkrcali, po poročili genovskih listov, zopet veliki oddelki amerikanske armade. — V Italiji so dobili vsi avstrijski Italijani, ki služijo vsaj eno leto v italijanski armadi, državljanske pravice. — Nove vrste tank so opazili pri zadnjih francoskih napadih pri Villers-Cotteresu. Novi tank obsega komaj četrtino dosedanjih francoskih tankov. Posadka šteje tri može. Tank premaga zelo lahko vse ovire in ni nič občutljiv za sovražne topovske strele. Torej zopet novo bojno sredstvo, premalo jih je še ... — Zadnja še nezaprta socialno demokratična poslanca Finske sodruga Kopenena in Lonhilainena so zaprli sedaj in jih obdolžili upora. S tem je zaprla finska buržoazna vlada vse socialistične poslance. Maščujejo se finski meščani krvavo... — Po poročilu ljudskega komisariata za pošto in brzojave v Moskvi, so bile uvedene v Rusiji od 15. februarja t. 1. dalje 103 postaje za brezžično brzojavljenje, ki razširjajo najnoveiša poročila in dekrete iz Moskve. Idrijski rudarji na Dunaju. Dunaj, 25. julija. Danes je sprejel minister za javna dela ekselenca Homan deputacijo idrijskih, rudarjev, ki jo je predstavil državni poslanec sodrug Skaret s tovarišema drjhrvttima poslancema Gostinčarjem in dr. Ravniharjem. Deputaciji se je pridružil na njeno izrečno željo tudi sodrug Anton Kristan, ki se je te dni mudil na Dunaju radi zagotovitve prehrane delavstva na Kranjskem. Sodrug Skaret je v jedrnatih besedah razložil ministru Homanu obupno stanje rudarjev v Idriji in zahteval energično izdatno pomoč. Sodrug Anton Kristan je orisal nezadostno prehrano ter zahteval z ozirom na to, da se dosedanja 55% doklada zviša na 100%. V debati, ki se je nato zelo živahno in stvarno vršila, so govorili vsi navzoči. Minister Homan se je obrnil po razna pojasnila te-lefonično na rudniškega svetnika Poscha. Končno se je dosegel sledeči rezultat: Dosedanja 55% doklada se zviša za 30%, tako da bo odslej znašala 85%; vojna doklada, ki se četrtletno izplačuje ostane. Plačilni razdelilnik se primerno uredi; ugodi se zahtevi, da se najnižja plačilna vrsta odpravi. Ako bi pri ureditvi plačilnega razdelilnika bil kdo slučajno na slabšem, naj to takoj vodstvu naznani, da se to popravi. Glede drv naj se vse želje pismeno dopošljejo in ministrstvo bo storilo, kar se le da storiti. Glede štrajka ne bo noben kaznovan ali na kak drug način zapostavljen. Glede provizoričnih delavcev se bo uredilo kar se bo dalo. Rezultat ni neugoden. Povišanje je znatno. Razume se, da ni končno in da bo državna uprava, če bodo cene živil neprestano navzgor rasle, morala v kratkem zopet dohodke idrijskega delavstva zvišati. Minister Homan je priznal, da so vsa povišanja le kapljica v morje. Storil pa bo, kar bo v njegovi moči. Dunaj, 26. julija. Danes se je oglasila deputacija idrijskih rudarjev pri poljedeljskem ministru Silvi Tarouki v zadev preskrbe drv. Poslanec Gostinčar in sodrug Anton Kristan sta ministru razložila nujnost preskrbe z drvmi. Minister je obljubil, da bo preštudiral zadevo ter po mogočnosti ukrenil potrebno v najkrajšem času. — Sodrug Anton Kristan in poslanec Gostinčar sta opozorila dalje ministra na žalostni položaj c. kr. gozdarskih delavcev v Idriji ter zahtevala, da se jim odpomore. Ministru se je vročila tozadevna spomenica. Poslanec Gostinčar je tudi danes vložil interpelacijo na poljedeljskega ministra radi preskrbe idrijskih rudarjev z drvmi. Dnevne beležke. — Vsi ljubljanski sodrugi in sodružice so vabljeni, da se snidejo jutri zvečer na vrtu Hotela »Belvue« na prijateljskem sestanku z zunanjimi sodrugi. . . .. . . —• Cesarja iti kralja Karla vojnopomočni zaklad. Du-naj IX., Berggasse 22. Namen tega zaklada je, hipno pomagati revnim invalidom, ki so zmožni in voljni lotiti se kakega dela in si ustvariti novo življenje. Dajale se bodo enkratne podpore, največ do 1000 kron, in invalidi, ki so tega vredni, potrebni in tudi zmožni, da podporo prav porabijo, se imajo s posebno prošnjo obrniti na ta zaklad, čigar naslov je zgoraj razviden. Podpore so lahko najrazT ličnejše vrste, n. pr. obrtno orodje, neobhodno potrebna obleka, gotovo stanovanjc, potreben voz, vprežna žival, kos polja, kak stroj, oprava, plačanje kake kavcije itd. I rosnja mora imeti naslednje podatke: 1. Predirne (krstno ime) in rodbinsko ime, šaržo, vojaško krdelo, vojna odlikovanja. 2. Rojstno leto, stan (samec, oženjen, vdovec, ločen), število, starost in spol otrok, če in kako so otroci preskrbljeni. 3. Rojstni kraj in domovinsko občino, sedanje bivališče (natančen naslov). 4. Sedanji poklic, potem če, kdaj in kje je bil invalid še po prvem zdravljenju dodatno zdravljen in v invalidski šoli; prejšnji poklic (pred uvojačenjem). 5. Stopnja pridobitne nezmožnosti (v odstotkih), način pohabljenosti, oziroma bolezni, letna invalidščina (s prikladami). 6. Vojaška evidenčna oblast in številka plačilnega naloga, ozroma navedba, kdaj se je izvršila superarbitracija. 7. Uboštvo prosilčevo, premoženjske razmere staršev ali drugih svojcev in ali ga kaj podpirajo. 8. Način, kako si misli ustvariti novo življenje ali trajno možnost za zaslužek, in višina zneska, ki je za to neobhodno potreben. 9. Navedba podpor, ki jih je že dobil (kdaj in kje). Prošnje je vlagati pri deželni komisiji za skrbstvo vračajočim se bojevnikom (pri c. kr. deželni vladi), pa tudi pri magistratu, kjer se je oglasiti v pisarni komisarja dr. Vrančiča radi izpolnitve posebne plačalne pole. Tudi naravnost na Dunaju (IX., Berggasse 22) se more prošnje vlagati. Najbolje je, če vloži prosilec, ki je v Ljubljani, prošnjo pri magistratu in prinese v ta namen vse dokaze za posamezna vprašanja seboj, ker mora biti vse dokazano. — Privezovanje vojakov. Socialno demokratični poslanci Resel in tovariši so podali v parlamentu interpelacijo, v kateri pripovedujejo, da je bilo v Mariboru pet in-fanteristov privezanih, ker niso mogli priti na nikak način vsled prometnih ovir pravočasno z dopusta. Namesto o polnoči so prišli nastopno jutro. Stotnik Triller jih je dal navezati dve uri in ukazal je, da se jim odvzame kruh, ki ko ga od doma prinesli. Tovariši so odklonili razdelitev zaplenjenega kruha in ga vrnili kaznovanim. Kazen privezovanja je bil cesar odpravil, ali vojni minister jo je zopet uvedel. Interpelacija pravi, da je za par ur nehotene zakasnitve taka kazen preostra. Stotnik je zagrozil, da bo v sličnih slučajih odvzel prizadetim tudi denar za uboge vdove in sirote. Vidi se, da sme delati, kar hoče. Ako se bo tako postopalo z moštvom, se ne bo upalo v takih slučajih v vojašnico in množile se bodo dezertacije. Poslanci vprašajo domobranskega ministra, ali hoče poučiti stotnike Trillerja o mejah njegove oblasti? — Poljska umetniška razstava v Ljubljani. Kakor izvemo, nameravajo prirediti letos v Ljubljani poljsko umetniško razstavo. — Zamenjava avstro-ogrskih vjetnikov v Rusiji se ie pričela. Iz Moskve poročajo, da sta se avstro-ogrska in vlada sovjetov sporazumeli glede zamenjave in odide te dni prvi transport avstro-ogrskih vojnih vjetnikov, 3000 mož iz Rusije. Jednako število ruskih vjetnikov odide domov preko Ukrajine. — Nesreča v Ljubljani. Dne 25. t. m. okrog sedmih zvečer je plezal po strehi ledenice za Mestnim domom šestnajstletni fotografski vajenec Brandstatter. Vračajoč se s strehe, mu je izpodrsnilo, drsal se je, a obenem se je izkušal poprijeti strehe. Na strehi, ki je trhla, je polno rjavih žebljev. Na levi roki je imel vojni prstan, in ta sc je vjel na žebelj ter mu odtrgal prst s kostjo vred. Rana ni nič krvavela. Obvezali so ga na rešilni postaji in odtod je odšel v bolnico. — Mrtvega so našli na progi med Savo in Litijo 46-letnega črnovojnika Štefana Huča. Padel je najbrže ponoči z vlaka. — Zgorel je v Doleh pri Borovnici kozolec Jakoba Krašovca. V njem je bilo- tudi precej sena, ki je zgorelo. Nato je segel ogenj tudi na hišo soseda Martina Skrlca, ki je zgorela s hlevom vred. Posestnika imata škode nad 6000 kron. Utonil je triindvajsetletni hlapec Franc Grubar iz Dolenjega Suhodola v občini Brusnice .Kopal se je v Krki blizu Struge, zašel v vrtinec in, ker ni znal plavati, je utonil. Vojaki in vjetniki so mu sicer prihiteli na pomoč, a ga niso mogli več rešiti. — Kopališki vlak Trst-Nabrežina. Od 1. avgusta dalje bo med Trstom in Nabrežino vozil kopališki vlak z vozovi II. in III. razreda. Odhod iz Trsta ob 4. popoldne, odhod iz Nabrežine ob 7. uri 25 min. zvečer. Za vožnjo je seveda treba modre potne izkaznice, ki jih izdajajo policijski komisarijati za dobo treh mesecev. — Prvi odvetniški izpit v slovenskem jeziku. Pred tržaškim deželnim sodiščem sta napravila odvetniški izpit v slovenskem jeziku odvetniška kandidata dr. Leopold Boštjančič in dr. Janko Olip. — Smrtna nesreča. V Kresnicah je padla po stopnicah 711etna Marija Jelnikar, ki se je pri padcu na glavi poškodovala tako, da je v eni uri nato umrla. — V Celovcu je oproščeno za deželno osrednjo mlečno zbiralnico 1200 mlečnih komisarjev in ti ji preskrbe dnevno 1100 litrov mleka! Torej za en liter mleka dnevno je potreben en komisar. Koroški gospodarski svet je proti temu nezaslišanemu pojavu ostro protestiral. — Nezgoda. Rudar Anton Savsovnik, delavec v Ljubim, se je pri svojem delu težko poškodoval. Prišel je med odbijače železniških voz, ki so mu močno poškodovali ključnico in rebra. — Strašna nesreča se je zgodila v četrtek zjutraj ob 4. na železniškem mostu v Mariboru. Štirje vojaki so z glavnega kolodvora šli, da si skrajšajo pot čez most. Sredi mosta sta jih srečala križajoča se brzovlaka. Eden vojak je bil takoj ubit, enega je zmečklo do smrti, tretjega je vrgla lokomotiva čez most v Dravo in le četrti se je rešil. — Polno krušno racijo bodo oddajali na Dunaju šele od 11. avgusta. — Zvišanje cen kruha na Dunaju. Pred nekaj dnevi se je vršila na Dunaju konferenca pekov, ki zahtevajo v najbližjem času zvišanje cen kruhu na 95 h. .— Kdo izmed vračajočih se ujetnikov bi mi mogel povedati kaj zanesljivega o Antonu Kovaču iz Zavinj, ki je služil pri c. kr. pešpolku štev. 17, 4. maršbataljon, Feld-post 32? Zadnje poročilo sem prejel od njega iz Permska železna deroga, štacija Kungur, Rusija. Tozadevna, kolikor mogoče točna pojasnila proti povrnitvi stroškov prosim na naslov Martin Repovš, strojnik v Zagorju ob Savi. — Vzorno straženo mesto. Prebivalci Plznja se ne morejo pritoževati, da ni za njihovo varnost dobro preskrbljeno. Po »Novi Dobi« imajo tam uniformirano mestno policijo, mestno civilno policijo, občineske policaje, državne policaje, vojaško policijo, žendarje peš in na konjih, tovarniško policijo Škodovih tovaren, potem mestne nočne stražnike, stražnike polj in vrtov, policijske uslužbence, stražnike, ki pazijo, če so zaprta hišna vrata in še mnogo drugih prostovoljnih »detektivov«. Pa kljub temu je v mestu polno tatov, vojnih oderuhov in drugih zločincev. To je stanje pred povišanjem števila orožnikov. Sedaj jih bo še več ... — Žalosten konec delavca. V Zagrebu je pometal pometač Tomo Filipec, 50Ietni mož, tlak na Maksimirski cesti. Vrata neke gostilne pa so tako nesrečno butnile vsled vetrovnega vremena vanj, da je padel revež po tlaku in kmalu nato preminul. — Kje so zaloge. Urad za zmanjševanje vojnega ode-ruštva je napravil v skladiščih špediterja Schenkra in dr. na severozahodnem kolodvoru na Dunaju preiskavo, pri kateri so našli in zaplenili 94 paketov suken, ki so bile tu večinoma že od početka vojne. Mirovna cena tega blaga se ceni na 300.000 kron. Njega imejitelji so bili večinoma državljani sovražnih dežel in so internirani. — Pri hišniku Karlu Loschitzu so napravili hišno preiskavo, ki se je zelo posrečila. V stanovanju, v kleti in na podstrešju hiše v Lahngasse na Dunaju so našli 300 kg sladkorja, 100 litrov jedilnega olja, 100 kg moke, 35 kg masti, 70 kg mila, potem še veliko jajc, sode, kave, ovsa itd. Zaloge so zaplenili. Ker pa je Loschitz dobival, ne glede na te velike zaloge, karte za živila, so ga naznanili še na magistratu. —■ Nedavno so zaprli tihotapstva osumljenega begunca Samuela Teitebauma. V njegovem stanovanju so našli razen drugega 120 kg slonove kože in 35 kg kož za podplate. Del teh kož je že prodal gotovemu čevljarju. Teitelbauma bodo po končani preiskavi zaprli. — Ljudje padajo... Splošna oslabelost in pomanjkanje prave hrane ljudi, ki morajo čakati cele dolge ure, da ,tudi cele poldneve na razna živila, ima za nasledek prikazen, o kateri govori še dosti zanimivo zdravniško popularna priloga »Berliner Tageblatta«: Ljudje trpe na vedno številnejših napadih omedlevice, ne morejo se obdržati na nogah, in če niso v stanu, da bi se na kaj naslonili, padajo.na tla in se onesveščajo. Omenjeni list kon-štatira, da se širi gorenji pojav, posebno v velikih mestih, čimdalje bolj; od 1660 oseb, ki so bile v fronti v berlinski Skališki ulici, jih je omedlelo v prvih treh urah 7, po štirih urah še nadaljnih 12, in po osmih urah še 23. Položaj teh je združen včasi z bolečinami, včasi s tresenjem nog in medlevico, in more'trajati tudi več ur. — Dobra letina na Ruskem. Po uradnih vesteh bo letošnja letina v evropskih ruskih gubernijah uspela zadovoljivo, deloma prav dobro. Le v olonški guberniji kaže žetev slabo. Ta uradna poročila potrjujejo tudi potniki. Vojna. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 26. julija. (K. u.) Uradno se razglaša; Pri Cauovu in na Sedmih občinah se je 'izjalovil sovražni napad. Sicer nobenih posebnih dogodkov. — Iz Albanije; Med Kucijem in morjem smo na več krajih prišli do Se-mcnija. Naše prodiranje izenači silne protinapade sovražnikove. — Šef gen. štaba. Nemško vojno poročilo. , 25, Uradn° se razglaša; Silni delni boji na bojišču med Smssonsom in Rebusom Berlin, 26 j uhj a -Vojna skupina prestolonaslednika Ruprechta: Južno Alberta smo odbili delni napad sovražnikov in dobili pri zasledovanju vjetnikov. Uspešni sunki naših poizvedovalnih oddelkov na mnogih mestih fronte. — Vojna skupina nemškega cesarjeviča: Na bojišču med Aisno in Marno so bili silni delni napadi sovražnikovi zavrnjeni deloma pred, deloma na našem bojnem «zemlju. Na obeh straneh Ourcqa so trajali boji do večera. Tu smo vrgli sovražnika severno Culchy la Cha- teau iz njegovih sprednjih črt. Vzhodno tega kraja in južno Ourcqa smo zavrnili s protinapadom sovražne napade. Tudi zahodno Vinceilesa (ob Marni) je bil zavrnjen sovražnik v gozdu de Ris po hudih bojih pred našimi črtami. Jugozahodno Reimsa smo izpraznili gozdno ozemlje zahodno Vrignyja in smo odbili silne protinapade belili in črnih Francozov. V Champagne je napadal sovražnik med dolino Suippe in Souainom zgodaj zjutraj. Bil je zavrnjen v protinapadu. V zračnih bojih je izgubil sovražnik včeraj 28 letal in en privezni balon. Poročnik baron pl. Richthofen si je priboril svojo 30„ lovska skupina Richt-hofen s tem svojo 500. zmago v zraku. Poročnik Loe\ven-hardt je zbil 54., poročnik Billik svojega 27., poročnik Bolle svojega 26. in podnarednik Cohn svojega 26. nasprotnika. — v. Ludendorf. Državni zbor. D tun a j, 26.. julija. Začetkom današnje poslanske zbornice je bil prebran dopis o spremembi vlade. Nato je mastoipd min. predis. baron pl. Hmssarek, predstavil zbornici novo vlado iin delta! med drugim: »V resnem času nastopamo svojo nalogo. Silna vojna' daje peča! javnemu življenju. V trdimi skupnosti s staro zaveznico ■Nemčijo, s kateno nas oklepaj o1 vedno visoko spoštovane, v ognju boja utirjene in le še tesneje združene, za 'bodoči čas miiru neratzručljive vezi prijateljstva m zvestobe, moraimio Izsiliti uspešni konec te strašne borbe; peniti moramo po tej trdi preizkušnji vsled junaštev, ki jim n! primere, naših hrabrili čet do častnega miru, za katerega so državniki osrednjih sli! večkat na nedvoumen način določil! svoje namere, ki miikoigar ne ogrožajo iin stremijo za splošnim sporazumom na-noidov. Svojo prvo in nepoisredno nalogo uvidimo v tem, da se odstrani cx-Iex stanje in prosimo visoko zbornico, da glasuje za proračunski proviizorij. Tega ne zahtevamo kot doiklaiz zaupanja, ki si ga hočemo zaslužiti šele s svojim deloim; menimo, palament naj ga dovoli sebi, prebivalstvu, ki želi skupnega delovanja svojih zastopnikov s predstavite!ji izvršeivalme oblasti, in državi, ki prav poisebno zahteva, da se v času, kakršen je sedanji, rednim potom zagotovli kvoje gospodarstvo. Po tej parlamentarni • zahtevi bo šlo v bližnji bodočnosti za to, da si u-stvariilmo jasnoist za vprašanja, foi že dolgo Nasprotujejo miirni im dobro urejeni kontinuiteti našega1 ustavnega življenja. Tekom vojne se' je kar najjasinčijte pokazalo, da se njih rešitev ne da več odlašati; mislim na velike upravne probleme muci.omahlega življenja v državi, ki se morejo odločiti le v notranjosti monarhije in po njenih poklicanih poslancih. Vlada predvsem smatra za sivo jo dolžnost, neprestano delovati na to, da ustvari možnost, v kateri se morejo potem pod nijeniim vodstvom zmagati številne im zamotane tozadevne naloige. Prav posebnega in neodložljivega pomena bo ureditev financ. Ta problem, ki je začetkom, pred trenutnimi zahtevami vojnega časa v očeh javnega mnenja staplil v ozadje, je počasi zadobi! talke dimnen-zije, da zavisii od pravilne, energične in hitre rešitve tega vprašanja usoda vseh slojev družbe, usoda vsakega posameznika. Vidika zbornica! Neornahljivo veiruiiemo v slavno bodočnost našega državnega ustroja in prihajamo s trdno voljo, .zbrati njegove bogate moči v službo teh najplemenitejših ciljev bodočnosti. Maramo stre-mliti za tem, da ustvarimo podlago skupnega zaupljivega dela z visoko zbornico, ki se ne more izvesti brez medsebojne ‘odkritosrčnosti lin i-skrenoisti. V tej smeri se obračamo predvsem dojoniih skupin, ki so ohranile svoje načelno Stališče. Radi bi si pa tudi pri sc socialni demokrati proti vojni in morajo zato odkloniti vojne kredite. Proračunski provizorlj so dovolili le enkrat, j do sedanje vlade pa nimajo nobenega zaupanja. Poslanec P a n t z (nemški centrum) polemizira proti Hussarekove-mu govoru, pri čemer ga žali posebno to, da novi vladni šef ni izgovoril niti enkrat besedice »nemški«. Glasoval bo proti proračunu. Poslanec T e r t i 1 je dejal v imemf poljskega kluba, da bodo glasovali Poljaki za šestmesečni proračun in za državne potrebščine v naeti, da si bo znala pridobiti vlada s pravičnimi oziri na narodne, politične in gospodarske zahteve poljskega naroda zaupanje poljskega kluba. S tem je bila debata končana. Zbornični predsednik je predlagal, da se vrši glasovanje za proračun ob 6. zvečer, do tedaj pa naj se nadaljuje določeni dnevni red. Razpravljali so o preskrbi s premogom, o podporah državnim uslužbencem in nekaterih drugih malenkostih. Proračun sprejet. Dunaj, 26. julija. Po kratkem odmoru so se sestali poslanci ob 6. zvečer k seji, da se udeleže glasovanja glede proračunskega provizorija in vojnih kreditov. Točka prva proračuna je bila sprejeta z 215 proti 196 glasovi. Nato je sprejela zbornica še šestmesečno dobo proračunskega provizorija in vojne kredite. — S tem je poletno zasedanje poslanske zbornice končano. Vrši se morebiti ' le še par sej. Parlamentarične vesti. Dunaj, 26. julija. Poslanca dr. v. Hofmann-VVellen-hof in Marckhl sta zahtevala od trgovinskega ministrstva nujno potrebno zboljšanje položaja poštnih uslužbencev in primerno oziranje na te uslužbence pri podeljevanju draginjskih doklad. /) Odgovor na spomenico nemških in avstrijskih socialistov. London, 24. julija. Odgovor nemških in avstrijskih socialnih demokratov, ki je v Angliji sedaj znan, in ki se nanaša na spomenico delavske konference aliirancev, v marsičem ne soglaša z programskimi točkami te ententine delavske spomenice. V odgovoru pravijo nemški in avstrijski socialisti, da pomenja zmaga entente ravnotako kakor zmaga Nemčije triumf imperializma. Toda to trditev lahko takoj pobijemo, ako ji zoperstavimo vojne cilje, ki so jih stavili in proglašali ponovno Lloyd George, As-quith in predsednik Wilson. Spomenica tudi trdi, da hoče okupirati Francija tudi še druge nemške dežele poleg Al-zacije-Lorene. Toda, v slučaju popolne ententine zmage, pravi ententina delavska spomenica, ne bo odtrgan od Nemčije noben res nemški kos države. Sodba glede lr- ske, Egipta in Indije je neutemeljena. Anglija se zelo trudi, da bi uvedla na Irskem homerulo. Težkoča obstoji v tem ,da si na Irskem glede tega vprašanja sami niso na jasnem. Podeliti indijskim narodom samoodločbo je nemogoče zato, ker Indija ni taka enota, da bi bila za to sposobna. V Indiji živi 200 do 300 raznih narodnosti, pa kljub temu se prizadeva Anglija, da bi tudi Indija dosegla svojo samovlado. Konec vojne odvisen od osrednjih sil. London, 26. julija. Angleški delavski minister, Barve s s, je z ozirom na ameriško delavsko zvezo sporočil, da se strinjajo angleški delavci v vsem z izjavami VVilsona glede vojnih ciljev. Odkar sta stavila Lloyd George in W i 1 s o n , kakor tudi delavske stranke svoje vojne cilje, je mogoče tozadevno le reči, da se strinjajo z njimi vsi pametni ljudje. Ce pokažejo osrednje sile le svojo pripravljenost, pogajati se ra podlagi omenjenih izjav ,potem lahko mirno trdimo, da imamo konec vojne prav blizu pred nami. Carjeva rodbina v samostanu. Moskva, 26. julija. Glasom vesti iz poučenih krogov se nahaja rodbina ustreljenega carja popolnoma na varnem. Sedaj prebiva carjeva rodbina v slavnem abola-škem samostanu. Amerikanski sniat za uničujoči poraz osrednjih držav. W a s ii i n s ton, 25. jiulija. Senat je v demvnikin on 4., poi o., <• m pol 11. dopoldan, ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer* mm BANKA in ■ ■■"■M i LJUBLJANA. Akcijski kapital............K 20,000.000. Rezerve.....................K 3,500.000. ——- CENTRALA: TRST. - — Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader. PRFTFMA • VIone na knjižice in jih obrestuje po čistih 4 /o. S Vlo"l le^Tln iiro 'račun proti najugodnejšemu obresto-vanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA- Devize, valute, vredn. papirje, itd srečke c. kr. razr. loterije. ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDATA• Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in ino zemska mesta. ^ ,~v.. DAJE PREDUJME: na blago, lezece v javnih skladiscih. BREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Brzojavni naslov: JADRANSKA. Telefon št. 257. = 0 0 KIH D