Predlog o utiteljsh dnevničarjih Z vsemi točkami prosv. ministru za bližnji amandma k finančnemu zakonu za leto 1939./40. predložene resolucije jugoslovenskih učiteljev se strinjam popolnoma. Vse je pravično in pametno zahtevano, rad privoščim vsem tovarišem višje plače, stalnost na mestih, tovarišicam pa odpravo celibata. Da, vse. Toda je še en predlog, ki je sicer vnešen tudi v omenjeno resolucijo, toda je za las premalo poudarjen, preveč med druge porinjen, to je predlog, da naj se uredi istanje učitel.jev dnevničarjev s tem, da se jih sprejme v drž. službo. Zdi se mi potrebno opozoriti na to vprašanje posebe, ker je ta zadeva najžalostnejša vsch zadev našega stanu, pa se sredi množice drugih zelo rada spregleda, razgubi. Rad verjamem, da je tovarišicam mnorlo na tem, da bi se smele poročiti po svoji volji, po izbiri svojega srca, občutim tudi neprijetnost, ki jo doživi tovariš, ko se mora odpovedati priljubljcni reviji, časopisu ali drugemu, morda celo novi obleki, toda težje je še dnevničarju, ko se mora odpovedati celo kruhu in pomalem stradati. Ponavljam: premisli ti, kadar koli čitaš teh nekaj besed, kako bi izhajal z 800 din mesečno in ne bi imel prav nič drugega zraven, niti drv, niti stanarine, niti doklade za otroka itd. Premisli, pa boš uvidel, da je čisto navaden stradež vsak dan na pragu. Toda o tem sem nekoč že pisal. Hotel sem danes poudariti drugo stran tega vprašanja, namreč pravno in ne gmotne. Kai je učitelj-dnevničar prav za prav v vrsti drugih učiteljev in drž. uslužbencev. Prav nič! Nekoč je oblast celo z neko okrožnico poudarila, da naj se v uradnih spisih ne uporablja naziv: »učitelj-dnevničar«. ker učiteljev-dnevničarjev zakon nik.jer niti ne omenja, niti ne predvideva, temveč se naj za te vrste uslužbence rabi naziv: »dnevničar-zvaničnik-služitelj«, izmed katerih je zadnji najbolj simpatičen in obenem najbolj realen. Učitelj-dnevničar je postavljen v službo z odlokom bana. Od dneva nastopa službe mora vršiti v izročenem mu delokrogu, razredu, prav vse posle in opraviti vse delo kakor kdor koli drugi. Sme tudi spisovaiti uradne spise (razrednico, tednik) ter se veljavno podpisovati. Običajno je povsod uporabljen še za kako drugo delo, n. pr. v pisarni, pri raznih nadzorovanjih itd. Če oboli na šoli tovariš ali tovarišica, mora navadno dnevničar nadomeščati, ker je pač po rangu najnižji in ima torej v tem oziru, zaradi ranga, največ dolžnosti. Seveda mu za vse >to delo nihče ničesar ne plača, ker je pač vse tako delo opravljeno zaradi kolegialnosti ali pa potrebe. V vsem nadomešča torej popolnoma vsako drugo moč. S tem skoro da škodi drugim tovarišem, zlasti brezposelnim. seveda docela nehote. Toda za svoje enako delo prejema jako neenako plačilo. Že zaradi tega bi bilo treba zadevo urcditi. Pa so še druge stvari: dnevničarju se vsa leta dnevničarske službe, vsaj dosedaj, ne stejejo v prav nobeno napredovanje niti ne za pokojnino. Za državo je dnevničar v službi kakor če bi ne bil. Če je tak dnevničar sprcjet pozneje v državno službo, je sprejet tako, kot vsak drugi, ki ni bil do dneva sprejema nikjer zaposlen. Vsa leta dnevničarstva so za nadaljnji njegov potek službenega razmerja čisto brez pomena in brez vrednosti, zgubljena. Če bi taka dnevničarska služba trajala kako leto, bi človek še prenesel. Toda, kadar se leta vrste, in jih postane 4, 5 ali več celo, postane zadeva prav boleča. Od skromne nagrade, ki jo dnevničar prejema, se mu pa redno odtrguje uslužbenski davek, precejšen znesek za »podporni fond« (revež naj še druge reveže podpira), 1 % doprinos in redno tudi kuluk. Dokler bo kak dnevničar v službi, bi morala biti ena glavnih naših zahtev rešitev njih položaja. -a.