UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
PoitnI ček. ratun St. 9-17768 — Poštnina platana v gotovini — Spediz In abbonamento postale II Oruppo
Leto IV. Štev 11.	GORICA	DNE	17.	MARCA	1948.	*	Cena	L.	15
Sv. Jožef — zaščitnik delavcev
Delavci se nahajajo dandanes ¥ največji nevarnosti. Tisti, ki jim največ obetajo, jim pripravljajo tako suženjstvo, kakršnega svet še ni po-znal. Usužnjiti jim hočejo telo in daha ia ga tako pahniti v gmotno in duševno bedo najtemnejšega poganstva.
Prosimo sv. Jožefa, mogočnega za -
Dne 18. aprila se bodo vršile v Italiji popolnoma svobodne in tajne državno* zborske volitve. Od teh volitev bo v veliki meri odvisno, kako so bo razvi* jalo in kakšno smer bo zavzelo gospo* darsko, kulturno in versko življenje v naši državi. Ako bi zmagale levičarske stranke, bodo nastale, če take volitve n. bodo izzvale vojne, pri nas razmere, ki bodo onim, ki vladajo v vzhodnem delu Evrope, povsem podobne: zavladala bo komunistična stranka, ki bo vse druge stranke polagoma zatrla, njihove vodi* telje spravila pred svoja sodišča ter jih po vzhodni metodi enostavno likvidi* rala. Kdor se ne bo vdal vsemogočni partiji, bo obžaloval svojo trdovratnost v kakem koncentracijskem taborišču ter si s prisilnim delom služil svoj bedni kruh. Namesto prostosti bo zavladala tiranija, kot vlada tam, kjer je prišla komunistična stranka do oblasti. T o so dobrote, ki se nam obetajo za primer, če bi prišle rdeča demokracija — t j. najbolj progresivna in strašna diktatura in njej sorodne stranke do oblasti.
In .ne mislite, da pretiravamo! Kdor zasleduje zadnja leta delovanja komuni* stične stranke po raznih evropskih dr* žavah in posebno kdor pozna le neko* liko suženjstvo, ki vlada v vzhodnoev* ropskih državah, ne bo dvomil niti en trenutek o gornjih trditvah. Kdor pa je tako nerazumljivo zaslepljen, da meni, da so vse te trditve le naša propaganda, 'temu res ni mogoče •pomagati. Ta bo spoznal resničnost naših trditev šele ta* krat, ko bo vso zmoto in goge komu* nizma na svoji lastni koži občutil. Toda takrat bo že prepozno, kot je prepozno za tiste naivneže, ki so komunistično gibanje v dobri veri podpirali, ali pa se niso, kot je bila njihova dolžnost, od* ločno proti njemu postavili. Ko bi bili vsi dobro misleči napravili svojo dolž* nost, bi ne imeli železne zavese tukaj pred nosom, ampak bi strašila ta zavesa kje za Karpati.
Še je čas, da ohranimo svobodo !
Toda še ni vse izgubljeno, še se da pomagati! Vsaj to še lahko dosežemo, da se rdeča povodenj ne razlije na osta* le evropske države in da ne postane tudi naša država žrtev komunističnega nasilja. — Mi živimo v demokratični državi, v državi, kjer si resnično ljud* stvo samo dela postave in si še samo kuje svojo usodo. Od nas samih je od* visno, kako bo naša država urejena. Res je sicer, da posameznik ne more po svoji volji oblikovati države, res pa je tudi, da je od posameznika odvisno, kakšna bo država in kakšno bo njeno življenje. V državi imamo namreč vse Polno strank, ki hočejo vsaka na svoj način oblikovati državo. Vsaka stranka ima svoj politični, gospodarski in kul* turni program, ki ga hoče udejstviti. Če hočemo torej, da bo država'po našem gledanju urejena, se moramo okleniti tiste stranke, ki po svojem programu našemu gledanju najbolj ustreza. Kdor je torej po svojem mišljenju komunist, kdor hrepeni po tem, da bi država nad* zorovala vse njegove korake, prežala na njegove besede ter mu predpisovala, kaj mora čitati in celo kaj sme misliti, temu ne bomo zamerili, ako sc oklene tiste stranke, ki ima vse te vzhodnodemokra* tične pridobitve v svojem programu. Kdor pa se ne strinja z nečloveškim komunističnim mišljenjem; kdor ljubi v resnici pravo svobodo, svobodo mi* Oljenja in govora, svobodo vesti in jav* nega delovanja; kdor noče biti avtomat,
ščitnika delavcev, ki je s ponižnim delavskim stanom združeval najvišje dostojanstvo ženina preblažene Matere božje in rednika samega Sina božjega, da bi delavci odprli oči in se oklenili edinega Odrešenika sveta in osvoboditelja delavskega stanu — Jezusa Kristusa.
ki kima slepo k vsemu, kar mu par praznih in brezvestnih komunističnih veličin ukazuje, in ki pri tako zvanih svobodnih volitvah oddaja glasovnico za ljudi, ki jih je partija že vnaprej določila, ta gotovo ne bo podpiral stran* ke, ki ima uničenje vsake osebne svo* bode v svojem programu. In ne samo, da je ne bo podpiral, ampak sc bo z vsemi od Boga dovoljenimi silami bo* ril, da ne pride ta stranka do oblasti. Ta stranka ni samo totalitarna in dik* tatorska, ampak totalno nemoralna in brezvestna usužnjevalka človeka!
Vera nad vse, ker brez vere je človek ne le nekaka boli razvita žival, ampak predvsem zlobna žival
Mi katoličani imamo še poseben raz* log, da se borimo zoper komunizem. Mi
V sredo 10. IH. je sv. oče sprejel žup* nike in postne pridigarje svoje škofije, t. j. Rima. Ob tej priliki jim je dal na* vodila, kaj in kako naj pridigajo v tem postu in na katere stvari naj polagajo pri dušnem pastirstvu posebno važnost.
Najprej je priporočil vestnost v po* učevanju krščanskega nauka, ker je tre* ba vprav nevednosti ali površnosti v znanju verskih resnic pripisati uspehe brezverske propagande. Mladino naj prav nazorno poučijo, da bo znala do* bro razlikovati resnico od laži, dobro od slabega, to, kar je dovoljeno, od ti* stega, kar ni dovoljeno. Ker tudi slabi filmi zelo pospešujejo nemoralnost .in nevero, naj mladino, ki je vajena hoditi v kino, odvračajo od slabih kinemato* grafskih predstav in ji priporočajo take filme, ki imajo versko vsebino in so ob* enem umetniško dovršeni.
Nadalje naj župniki in pridigarji skr* bi jo, da se ohranijo med ljudstvom lepe verske navade in prazniki. Predvsem naj se bolj poudarja nujnost družinske mo* liitve za pošteno krščansko življenje. Da bodo verniki spet bolj obiskovali službo božjo, naj skrbijo, da bo čimbolj pri* vlačna in obenem zares dostojna in po* božna.
Zelo odločno naj se borijo proti ta* kim zabavam in veselicam, ki ranijo sramežljivost in katerih bi se sramovali celo stari pogani.
Potem je sv. oče dejal, da ne more in ne sme molčati glede izredne važnosti bližajočih se volitev in glede moralnih obveznosti, ki jih imajo volivci.
Rekel je:
1. V sedanjih razmerah imajo Vsi vo-livni upravičenci, tako moški kot žen* sike, strogo dolžnost, udeležiti se volitev. Kdor bi se zdržal, zlasti,če bi to storil iz nemarnosti ali strahu, bi napravil ve* Uk greh, smrtni greh.
2. Vsakdo mora voliti po svoji vesli. Vsakemu iskrenemu katoličanu pa na* laga vest, da odda svoj glas tistim kani didatom ali listam kandidatov, ki nu> dijo zpres zadostno poroštvo, da bodo branili pravice Boga in duš v resnični
se zavedamo, da je komunizem najhujši sovražnik vsake vere, posebno pa še naše katoliške vere. Nasprotja med kr* ščanstvom in komunizmom ni mogoče izravnati. Mi katoličani presojamo vse življenje s stališča sv. vere, zato so nam nadnaravne dobrine mnogo višje od do* brin želodca in blagostanja. Kljub temu pa ne podcenjujemo socialnega vpraša* nja. Naš socialni program ni v nobenem pogledu pod socialnim programom kake nekatoliške stranke. Tudi mi hočemo, da se materialne, tvarne dobrine pri* merno razdelijo, da pride delavec do poštenega plačila in doseže vse tiste pravice, za katere se po pravici bori.
Poleg tega pa hočemo in tudi delamo na to, da bi Kristusova načela tudi dru* gače zavladala v človeški družbi. Zato se borimo za pravice krščanske družine, za svetost in nerazdružljivost zakonske zveze, za krščansko šolo in nešteto dru* gih dobrin, ki nam jih brezverni ko* munizem pa tudi druge brezverske stranke hočejo vzeti.
Da pa bo naš boj uspešen, je potreb* no, da vsak katoličan napravi svojo dolžnost. Nihče naj se pred to dolžno* stjo ne umakne, nihče naj ne govori, da ga politika ne zanima! Današnji čas zahteva, da se za politična vprašanja vsi brigamo in da z glasovnico v roki pri* pomoremo k temu, da pride na državno krmilo tista stranka, ki nam s svojim programom jamči, da bodo Kristusove pravice in pravice njegove Cerkve v vsem državnem življenju zavarovane. S tem bodo tudi naše narodne pravice najbolj zavarovane.
blagor posameznikov, družin in družbe ~ v duhu božjih zapovedi in krščanske morale.
Sklenil je svoj govor s pozivom k pogumu in zaupanju, kajti vkljub pri* vlačnostl gmotnih dobrin čutijo množi* ce vedno večjo željo po duhovnih do* brinah in v zadnjem času jih prav po* sebno vleče zaupanje in otroška 1 ju* bežen k brezmadežnemu Srcu Marijine* mu. Vse to kaže, da se skozi oblake že vidijo prvi žarki, ki napovedujejo zma* goslaven pohod Jezusa Kristusa, Sonca resnice, pravice in ljubezni.
Resnica o Cerkvi na Ogrskem
V Ameriki je kom. list »Daily Wor* ker« prinesel vest z Ogrskega, da je tam* kaj katol. Cerkev nasprotna demokra* ciji, ker so ji ob agrarni reformi vzeli en milijon oralov zemlje. Na to obtožbo so ogrske cerkvene oblasti dale temeljit in tehten odgovt r v listu »Magjar Ku* rir«, v katerem zavračajo kot lažnive vse obtožbe. Med drugim trde škofje, da so Cerkvi na Ogrskem razlastili 135 ti* soc oralov zemlje in ne en milijon. Od teh pa so dali kmetom samo 90 tisoč oralov, ostalo je država obdržala kot svojo last. Glede agrarne reforme pa pripominjajo škofje, da so oni sami za* govarjali agrarno reformo že leta 1916. in niso čakali prihoda komunistov. Se* veda če sc potem reforma ni izvršila, ni bila to njihova krivda. Kar ni prav pri novoizvedeni refermi, je to, da niso dali Cerkvi obljubljene odškodnino za odvzeto ji zemljo. Saj Cerkev s svojimi posestvi ni redila duhovnikov in njiho* vih družin, ki jih nimajo, temveč je z dohodki krila stroške za najrazličnejše dobrodelne ustanove, bolnišnice, vzgojne zavode, hiralnice itd., ki so vse šle v dobrobit predvsem delovnega ljudstva, ki ostane tako brez teh tako koristnih "ustanov. To naj si zapomni tudi Pr. dn., ki piše o kapitalističnem trustu Vati* kana.
Komuniste seveda nič ne briga, kam bo*
do šli onemogli in bolni, saj je zanje bolj prav, da taki čimprej pomrjejo, ker ne nesejo več. Saj poročajo iz sosedne re*
Komunisti so imeli v Gorici 6. III. zvečer nekako zborovanje, s katerega je prinesel Primorski dnevnik 9. III. prav debelo re« s o I u c i j o , ki pravi, da obsoja »izdajalsko pisanje Slovenskega Primorca« in označuje naše sta* lišče glede bližajočih se volitev za »največje izdajsko početje napram slovenski manjšini v Italiji«.
Torej ti mednarodni, brezna* rodni in protinarodni motilci vsakega mirnega sožitja v do* mači hiši in s sosedi so nas po svoji stari navadi že neštetokrat in zdaj še prav posebno slovesno proglasili za
narodne izdajalce
Zakaj smo izdajalci? Samo za« to, ker nikakor ne mislimo dati svojih glasov pri volitvah 18. aprila komunistom, čeprav je stopil v službo italokomunistov “nekdaj kot narodnjak znani dr. Mermolja.
Zakaj nočemo dati komunistom svo jih glasov ?
1. Ker ni lc »staro propagandno strašilo«, ampak gola resnica, da so komunisti največji sovraž« niki Boga, vsake vere in morale in vsakega poštenega zasebnega, družinskega, državnega in med« narodnega življenja.
2. Ker je njihova stranka vse* povsod, kjer koli je nastopila, prelila reke nedolžne krvi ter s prav posebno naslado pobijala duhovnike in redovnike ter dru« ge Bogu in Cerkvi zveste ljudi. Število umorjenih duhovnikov v Rusiji, Mehiki, Španiji in v sedaj podjarmljenih deželah gre v de* settisoče!
3. Ker je prinesla tudi sloven* skemu narodu več gorja, razde* janja in obupa kot turški krvo* loki, ki so od časa do časa klali in pustošili po naših deželah.
Zakaj ne omehča našega narodnega srca niti Mermoljeva kandidatura ?
1. Ker vemo, da dr. Mermolja ne bo mogel, tudi če bi sam osebno hotel, v parlamentu za= stopati koristi slovenskega naro* da, ampak bo moral kot vsak ko* munist in kdmlunistični sopotnik slepo izvrševati le navodila par* tije in zasledovati samo koristi mednarodnega komunizma, ka* tere so diametralno nasprotne vsem resničnim koristim vsake* ga naroda.
2. Ker se nam zdi skoraj nemo* goče, da bi bil slovenski komunist izvoljen, ako ni mnenje Par* tije, da bo ta slovenski človek zastopal koristi italijanske Par* tije bolje kot prebrisani ital i jan* ski komunisti. V tem primeru bi bilo treba reči, da je Mermolja prava komunistična kapaciteta in zato nikakor ne poštein Slove* nec, ki bi zaslužil tudi najmanjše zaupanje svojega že tako strašno opeharjenega naroda.
3. Ker vemo, da dr-ju Mermol ji samemu ustrežemo, ako ga reši* mo vsiljene mu kandidature, ki ga gotovo duševno zelo muči, ako ni resnično zagrizen komu*
SHOD TRETJEGA REDA bo na cvetno nedeljo ob 5. uri v cerkvi sv. Ivana.
publike, da tam imajo zdravila samo za take, ki nimajo še 40 let. Ostali se mo* rajo zdraviti s čaji in ovitki po Kneipu.
nist, ampak le na komunistične limanice ujeta narodna ptica.
Zakaj dajemo prednost Krščanski demokraciji ?
Ne radi Marazze, še manj ra* di tistih narodnih nestrpnežev, ki pišejo o protikomunističnih Slovencih tako nespametno ka« kor n. pr. tisti člankar, ki je do« kazal v članku »Noi e gli slo* veni« v »II nuovo Friuli« z dne 29. II., kako slabokrvno in vse nege potrebno je še njegovo kr« ščanstvo. Za K. D. nismo radi nobenih osebnih ozirov, am)pak samo zato, ker Slovenci ne mo* remo izvoliti nobenega svobod« nega Slovenca v italijanski par? lamjent in ker je med obstoječi* mi strankami samo ta taka, da bomo lahko z njo popolnoma svobodno govorili in se za svoje pravice potegovali. Edino pri tej stranki smemo upati, da dobimb v njej ne le najboljši socialni program, ampak tudi celo vrsto ljudi, ki so zares kristjani in bo* do imeli veliko razumevanja tu* di za naše manjšinske pravice, kakor pravi sam goriški nadškof v svojem pastirskem listu.
Proti resoluciji, ki je bila pred* lagana od čistokrvnih komuni« stov in odobrena od večjega ali manjšega števila narodnih, a ne* vednih in prestrašenih kimavcev, postavljamo katoliški Slovenci sledečo .resolucijo:
1. Mi se bomo ravnali pri svo* bodnih volitvah po svoji krščan* ski in narodni vesti in ne po zahtevah teroristov, ki z nasi« ljem vtepajo ljudstvu v glavo svoje mnenje in svojo stranko ali fronto revolucije, vojske, pri« silnega dela in lakote.
2. Mi hočemo do konca služiti ljudstvu z resnico, ker vemo, da vprav te najbolj potrebuje pod nasiljem komunističnih laži in nesramnega obrekovanja.
3. Mi se hočemo ravnati po Je« zusovih besedah, ki pravi, da njega ni vreden, kdor ljubi bolj kot njega svojega očeta, mater, sina, hčer, hišo, njivo, službo, denar, ugled itd. in celo svoje lastno življenje.
In to zadnjo resolucijo naj si vzamejo k srcu zlasti vsi tisti pomočniki rdečih nasilnežev, ki bi radi še veljali za prave kri« stjane in narodnjake.
Zaradi Boga in svojega naroda smo radi »{zdajalci« v očeh naj« večjih izdajalcev vseh božjih in človeških interesov, kar jih je kdaj bilo na tej zemlji, na kateri se skozi vse veke bije ena sama velika borba:	borba	med
lučjo in temo.
»V borbo za boljšo bodočnost naših otrok 1«
Ta lepo zveneči naslov beremo čez vso stran v »Prim. dnevniku« 9. III.
V tem članku nam komunisti nič ne povedo, kako kradejo v svojih deželah matere otrokom in otroke materam, ku* ko pošiljajo matere nebogljene deee na prisilno delo in v taborišča, kako sku« šajo vse ljudi izstradati z izvažanjem do* ma potrebnega živeža — in kako radi tega med otroki naraščajo primeri je* tike itd. Tudi tega ne pravijo, da v otroku gledajo le opico, katero bi radi vzgojili v divjo zver bodočnosti. — Ko* munisti! Doma napravite red in kmalu bodo red, mir in blagostanje povsod!
Katoličan in uolitue
M Kdor se o sedanlili razmerah zdril uollteo, napraol smrtni greh*1. r puxu.
Sv. oče rimskim župnikom in postnim pridigarjem
POZOR, POZOR!
Tu imate najbolj senzacionalno resolucijo preteklega tedna
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
§tev 11
OKHO V SVET
AMERIŠKI SLADKOR V ITALIJI. Naša država dobi iz Amerike spet 31.360 ton sladkorja.
ŠKANDAL PRETTNER — OIPPICO.
. Poneverbe in sleparije tega degradi* ranega vatikanskega monsinjorja so da* le zlasti rdečemu časopisju priliko za številne napade na Vatikan in za obre* kovanje najvišjih zastopnikov Cerkve. Rimski kvestor je poslal izjavo, da je v poročilih o tej zadevi veliko neresnice in zlonamernega pretiravanja.	Ko
bomo o tej zadevi vedeli kaj gotovega, bomo o njej kaj več pisali. Dobro po* učen in vzgojen katoličan se zaradi raz* ličnih judežev, ki se pojavljajo v Cerkvi tu pa tam v zgodovini, ne bo po* hujšal nad Kristusom in njegovo Cer* kvijo kot tako. —, Če se celo močni ste* bri kdaj zrušijo, bodi čuječ tudi ti, ki misliš, da stojiš, da ne padeš. Molite za duhovnike, da bi jih satan ne premotil!
ČEŠKOSLOVAŠKI ZUNANJI Ml* NISTER Jan Masaryk, ki se je rodil 14. 9. 1896, je 10. t. m. skočil s četrtega nadstropja svoje uradne palače in tako izvršil samomor. Ta mož je spadal med tiste ljudi, ki so upali, da morejo pravi demokrati sodelovati tudi z boljševiki in tako preprečiti marsikako zlo ali celo polagoma komuniste same spraviti na pravo pot. Ko je spoznal, da mu je dana samo dvojna izbira, ali se novemu redu popolnoma predati ali ostati zvest demokratičnim načelom in biti progla* šen za izdajalca, je v veliki stiski, ka* teri ni bil kos, zbežal z bojišča s sa= momorom. — Marsikateri Čeh, ki je po navdihnjenju z Vzhoda sodeloval pri ne* človeškem izgonu Sudetskih Nemcev, hi rad sedaj sam zbežal iz koncentracijske* ga taborišča, kar je v tako kratkem ča* su postala Češkoslovaška. Medtem pa Sovjeti sklepajo prijateljstvo z biv* širni nacisti, radi katerih je Češkoslova* ška napravila veliki zločin izgona toli* ko nedolžnih ljudi. — Komunistična krinka nacionalizma je uničila tudi svo* hodno in demokratično Češkoslovaško.
Tu in tam se sliši glas, da Masarvk ni izvršil samomora.
V	ječi je baje izvršil samomor še eden izmed vodilnih politikov Bcneševe stranke.
Masaryku na mrtvaškem odru v Čer* ninovi palači se je baje poklonilo 100.001) ljudi, ki žalujejo za zastopnikom izgub* Ijene narodne in človeške svobode. Ne* ka kmetica je pred tako tragično pre* minulim ministrom glasno jokala in vz* dihovala, kakor da bi hotela prositi usmiljenja: »Jezus, Jezus!«
Komunistični časopisi, ki so najprej rajnega napadali, so pod vtisom ljud* skega žalovanja spremenili svoje pisanje in začeli Masarvka prav hinavsko poveb* čevati.
NA ČEŠKOSLOVAŠKEM so prepo* vedali razprodajo nekaterih angleških časopisov. Angleškemu poslaniku v l’ra* gi so dejali, da je bila dana ta prepo* ved, ker so dotični časopisi objavili stvari, ki niso bile resnične.
Če bi vse nekomunistične države pre* povedale vse liste, ki prinašajo neresnič* ne vesti, bi nikjer več ne mogel izhajati noben komunistični list.
ČEŠKOSLOVAŠKA V POJ.NI PRO* GRESIVNOSTI. Ječe postajajo tesne, število beguncev narašča, na Gospodov dan 14. IH. so »udarjenci« napravili že
na desettisoče brezplačnih nadur dela iz samega navdušenja za rdečo svobodo, profesorje sejejo in precejajo, v visoke šole bodo smeli hoditi le »poboljšljivi« dijaki.
KDO PRIPRAVLJA VOJNO ? Med* narodna zveza za ugotavljanje javnega mnenja je s tozadevno anketo ugotovila, da velika večina ljudi meni, da Sovjet* ska zveza pripravlja zavojevalno vojno. — Svetovni tisk zadnjega tedna tudi jasno dokazuje, da komunisti povsod zlorabljajo ameriško in mednarodno po* moč od vojne posebno prizadetim de* želam le za utrjevanje komunističnega položaja. Zato zahteva, da se nobenemu narodu ne sme pošiljati pomoč brez iz* rečne prepovedi, da se v dežele pod rusko kontrolo ne sme izvažati nobeno tako blago, ki bi moglo služiti pripra* vam na vojno.
AMERIŠKI KATOLIČANI se zel., odlikujejo v dobrodelnosti. Lani so zbrali 7 in pol milijona dolarjev, letos bodo najbrž spet zbrali nad 5 milijonov dolarjev za-žrtve vojne. Prav posebno želijo podpreti stradajoče otroke v Franciji, Italiji, Nemčiji in Poljski, kjer je bilo baje lani 35"/o novorojenčkov na* menjenih smrti, če bi jim ne bili pra* vočasno pomagali.
Ali ni čudno, da iz dežele progresivnega blagostanja, ki želi prinesti vsem naro* dom sveta pravi raj, nikakor noče priti nobeno poročilo o kaki pomoči bednim in stradajočim. Nasprotno, stradajoči morajo pošiljati neprestano njej pod* pore.
KONFERENCA ŠESTNAJSTIH za" Marshallov načrt se je začela 15. marca v Parizu. Ta konferenca, konferenca Pe* tih v Bruslju in anglo*francosko*amcri* ška konferenca glede ureditve zapadne Nemčije v Londonu sc medsebojno dopolnjujejo in razodevajo odločno voljo, da se zapadna Evropa gospodarsko ob* r.ovi in okrepi tudi brez SZ, s kater.. je nemogoče vsako sodelovanje, kor no* če ne vojske ne miru lic sodelovanja, am* pak samo bedo in obup povsod, tako da lahko vse narode- brez vojne stisne v svoj smrtonosni objem. Zapadni narodi kažejo tudi vedno bolj odločno voljo, da se bodo za vsako ceno uprli nadalj* njim ekspanzivnim željam mednarodne* ga komunizma in njegovi napadalnosti.
D0M3CE NOVICE
Češčenje sv. Križa in žalostne Matere božje
Od praznika sv. Jožefa, ki je letos obenem praznik žalostne Matere božje, do Velikega petka bomo imeli v gorišk stolnici posebno pobožnost češčenja sv. Križa, pod katerim bomo častili tudi po* dobo žalostne Marije in premisi je* vali, koliko sta Sin in Mati trpela za naše zveličanje.
Na praznik sv. Jožefa naj pridejo zjutraj ob 6. uri v stolnico zlasti vse krščanske matere in darujejo sv. ohha* jilo za zveličanje svojih družin. To ho obenem zanje sklep tridnevnice in veli* konočno sv. obhajilo.
Vabljeni so pa tudi drugi verniki.
Za slovenske vernike bo istotam na Veliki torek zvečer od 8. do 9. ure po* sebna pobožnost z govorom in primer* nimi molitvami.
POSTNA PRIDIGA
F' petek na praznik sv. Jožefa bo postna pridiga na Travniku POPOL* DAN OB TREH in ne zvečer.
Fostne pridige so dobro obiskovane, lahko bi pa bile še bolj, ako bi se zlasti izobraženci in srednji stanovi malo bolj zavedali, kaki reveži so brez Boga in kako nujno potrebujejo tudi'oni božje luči in moči za pravo krščansko življe* nje.
MARIJINO »ROMANJE <
Fatimsko Marijo so častili od 7. do 10. v Števerjanu, od 10. do 12. v Podgori in od 12. do 14. v štandrežu
Števerjan
Velika udeležba, krasna razsvetljava, zvočniki na zvoniku. Ljudje izza ograje so skušali prav vneto sodelovati; priž’.* gali so kresove' in poslušali govore ter jokali, kakor da bi žalovali po izgublje* nem raju. V Cerovem, kjer je več funk* cionarjev, pa so imeli Marijini častilci z motilci in nasilneži take težave, da je prišlo skoraj do pretepa. Ljudstvo iz Števerjana se je na. splošno odzvalo tud: povabilu k zakramentom. Veliko navdu* šenje za Marijo budi upanje, da bodo tudi Števerjanci odslej bolj vneti za Boga 'in Cerkev.
Podgora
Tu so združili z Marijinim romanjem ljudski misijon, ki ga je vodil g. misi* jonar Šavel. Marijin kip so nesli tudi v tovarno, kjer sta bila dva govora: prvi v italijanščini, drugi v slovenščini. Vsi trdijo, da v Podgori niso pričakovali tako velikega odziva’ k pridigam in za* kramentom.
Štandrež
Tudi tu se je ljudstvo sani:, odločilo, da sprejme nase velike stroške za nc* navadno lepo električno razsvetljavo in za zvočnike na zvoniku. Pri polnočnici in tudi pri drugih pobožnostih jc bilo zelo veliko ljudi. Mladina je pokazala svoje navdušenje z umetnimi ognji in s tem, da je izredno bogato okrasila cer* kov z venci in cvetjem. — Pri obhajilni mizi so bile velike množJee vernikov, ostali še pojdejo, kakor upamo.
— «» —
Marijina pot budi vsepovsod novo navdušenje za verske vzore in kliče svo* jc častilce na/, ij k Bogu.
Posebno značilno jc pri tem romanju, da verniki vsepovsod tekmujejo v raz* košni razsvetljavi, ki je za naše kraje nekaj povsem novega.
Ali ni to simbol hrepenenja po svet* lobi, po luči, po resnici v tej dobi, ko duhovni mrak laži pada na vse narode?
Kako globoke sadove je rodilo Mari* jino romanje po naših vaseh, se bo vi* delo predvsem po tem, ali bodo, naši ljudje vrgli iz svojih domov glasnike h* ži in odprli vrata na stežaj kotoliškim listom, brez katerih ne more biti nobe* na hiša. ki ljubi Zgodnjo Danico Ma* lijo lin božje Sonce Jezusa.
Električne žarnice z zvoivkov, krščan* ske liste pa v domove — in vsi bodo vedeli, kako resno ste si vzeli k srcu Marijin obisk!
Komunisti kupujejo duše,,.
Vse govori, da komunisti ponujajo velike nagrade tistim, ki so vpišejo v njih stranko ali jim izročijo volivne iz* kaznice.
Prodane duše bodo morale verjetno pozneje odgovarjati, ker so volile za
komuniste le iz kapitalističnega nagona, t. j. iz sebičnosti.
Prodajanje in kupovanje vo* livnih izkaznic je strogo kaznivo. Za take piestopke so predvidene kazni od 6 mesecev do 3 let za* pora in denarne globe do 20.000 lir.
Mdor želi ¥ Argentino, naj si takoj preskrbi kazenski list in spričeoalo o cepljenju koz.
Vesti izza železne ograje
l I I i l l 1	1	i	I
Komunizem zaničuje krščansko usmiljenje
Nad petdeset let starih bolnikov ne sprejemajo v bolnišnice.
V Vedrijanu je tifus
Ker ni zdravil, so oblasti enostavno blokirale vas:	kdor ozdravi, ozdravi;
kdor umrje, umrje.
Solkan in Gorica
Nekdaj sta bila zelo povezana — da* nes sta pa zelo daleč narazen. Loči ju bodeča žica pa še marsikaj drugega. Eno tako razliko naj napišem za javnost.
O Božiču 1947 so Solkanci malo bolj glasno zahtevali od svojih odborov kru* ha in živeža. Za odgovor so dobili ne* kaj svinca iz pušk — zaenkrat le v zrak.
V postu 1948 so pa meščani v Gorici zvedeli, da rimska vlada pod pritiskom drugih provinc ne kaže dovolj odloč* nosti v zadevi proste cone v Gorici. Zato sc je oglasil na Korzu radijski zvočnik, ki je napovedal za 8. dan mar* ca popoldne protestno zborovanje vsega meščanstva na telovadnem trgu — Piaz* za ginnastica. Zborovanje se jc nemo* teno vršilo. Govorniki so delali vladi v Rimu vse prej kot poklone, pa še niti policijski pes ni zalajal zaradi tega, kaj šele da bi kdo ljudi s streljanjem plašil.
Mi vsi pa bi morali na komunistično povelje slepo verjeti, da je v Solkanu /lata svoboda, pri nas pa nazadnjaško kapitalistično suženjstvo.
Tu je svoboda govora in kritike — tam pa svoboda streljanja na tiste, ki odkritosrčno govorijo!
»Fronta teletine« v A jdovščini
Med poročili ljubljanskega radia in poročili očividcev je razlika tako velika kot med dnevom in nočjo. Mnogi sc na račun radijskih poročil za zaslepljene Slovence v svetu prav pošteno zabavaj >
Iz poslušanja radia bi kdo sklepal, da je za železno zaveso samo blagostanje. Očividci pa pripovedujejo popolnoma nasprotne reči. Nekaj primerov.
Navadni državljani dobijo v Ajdov* ščini vsakih 14 dni 10 dkg kosti; držav* ni uslužbenci 30 dkg mesa; oblastniki se pa ves teden mastijo s teletino. Okrog menze za oblastnike prav prijet* no diši. Mnogi bivši rdečkarji posta* jak) ob tej vonjavi beli kot sneg. Tisti, ki so deležni privilegirane prehrane, kar rohnijo zoper »požrešno in nevoščljivo« reakcijo.
Navadnih državljanov je seveda mno* go več kot privilegirancev in tako si lahko predstavljajo vsi volivci za »front to teletine«, kako dobro ho po zmagi za vse enakopravno ljudstvo.
V izložbah je čoško blago, da ljudje ne pozabijo, kaj je sukno itd. Dober de* Iavec si lahko kupi z mesečno plačo pr * bližno 1 in pol m hlaga. Kdor sc odloči za življenje od zraku in vode skozi 3 mesece, si lahko nabavi novo obleko.
Udarniki so tekmovali na Rizzattijevi
žagi. Dobili so za nagrado enega pra* šiča, katerega so pa pojedli le funkcio* narji. Resnični delavci so protestirali. Da jih potolažijo, so jim dali zaklano kljuse.
Za rdečo kuliso resnično cvete in se bohotno razvija tista enakost, za katero so se tako silno žrtvovali vprav delov* ni stanovi.
Največji sovražniki delavstva so tisti, ki mu največ obljubljajo, t. j. komunisti.
URH in ZEF
Končno je Žef prejel iz Amerike Urhov naslov in to kratko poročilo:
Dragi Žef ! Skozi Afriko smo se vo* zili z zrakoplovom tako nizko, da sem z daljnogledom lahko opazoval revna bivališča, obleko, bolje sleko, hrano in javno, življenje ubogih črncev. Ves čas mi je prihajalo na misel vprašanje, ko* liko petletk bi neki utegnilo imeti to nago ljudstvo za seboj.
Ko sem v N veri ju iskal stanovanje sosedove Milke, me je pred hišo z le* pim vrtom pozdravljala velika papiga: »Zdravo, Tito! Zdravo, Tito!« Začudil sem se, kako daleč je prišlo naše zdrav* je. Takoj nato pa mi je prišlo na uho iz odprtega okna: »Radio Ljubljana. V Italiji se je mast podražila. To pa radi tega, ker mora Italija izvažati mast v Ameriko...« V meni je vzkipelo in vdrl sem v hišo, kot bi bil gospodar — in pri radiu sem našel v resnici Milko, ki je bila vsa srečna, ko me je zagledala. Takoj je zahtevala, naj ji še bolj na* tančno popišem veliko blagostanje, src* čo in svobodo v novi Jugoslaviji. Ob* enem pa je kar trepetala ob misli, kako strašne novice ji prinesem o lakoti in suženjstvu ubogih Slovencev pod Itali* jo. — Pokazala rni je prtljago, ki jo je bila že pripravila za povratek v Slove* nijo... Prav posebno jo je vlekla v Ju* goslavijo verska svoboda in pobožnost nove vlade...
Govorila sva dolgo, dolgo... Ob kon* eu sem ji pomagal, da je vsebino kov* čegov spet spravila na prvotno mesto v stanovanju...
Ko bi vsaka Milka in vsak Jurij v svetu imela kakega prijatelja Urha! Go* tovo bi bil marsikak slovenski izselje* nec obvarovan razočaranja tistega izro* panega povratnika iz Kanade, ki je de* jal: » Če bi se morje posušilo, bi se peš vrnil v tujino...«
Sedaj pa bom čakal na tvoja poročila.
Tvoj URH
DAROVI:
N. N. pri Sv. Ivanu v Trstu 100; trije N. N., ki so radovedni, kdo bo dobil nagrado in če bomo povest tiskali v knjigi, vsak po 100 == 300; N. N. za nove nagrade: štiri slovenske knjige; N". N. iz Pevmc v čast fatimski Mariji, da bi katoliški ljudje brali katoliški list, 1000; namesto venca na grob g. Marije Lupine iz Šcmpolaja daruje so* rodnica 500 L.
Bog povrni !
ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČE« :
P. n. VI. 500; N. N. iz Sovodenj 1000 L. Srčna hvala!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica
2. NOČNA DOGODIVŠČINA
Dimitrij ne more razumjeti tega, kar se je bilo danes zgodilo. Žalosten stoji ob oknu in strmi na c e* sto, kjer gore že luči. Ob tem času bi morala oče in mati, kakor vsak večer, priti doli po cesti. Miša pre* metava medtem po spalnici staršev in pride zmago* slavno z zabojčkom od cigar ven.
• » Glej, Dimitrij, zdaj sem našel ! Prav lepa svo* tiča je notri. Kakih dve sto rubljev bo ! Prav lepo bova zdaj živela. Zdaj sva midva gospodarja v hiši. Prav je, da si molčal ! «
» Rad bi, da bi se starši spet vrnili. Lepše bi bilo vsekakor ! «
» Molči vendar že s tem blebetanjem ! Zdaj me moraš ubogati prav tako kakor svojega očeta ! Pon a* gaj mi vendar ' Najprej odneseva vso praznoversko ropotijo iz hiše, da bova tako v nji zares udobno : ta* novala ! «
Miša vrže posteljno odejo v kot in odpre zaboj. Nekaj ga kar vrže nazaj ! Nasloni se na brata in ga zgrabi za tilnik. » Dimitrij, podob ni več ! Ali si kaj izdal V «
Mali se zboji žugajočega bratovega pogleda : » Ne, kako naj bi to stori’, V Misliš, da hi v tem primeru šli starši še v tovarno ? Gotovo bi raje zbežali ! «
» Prav imaš ! Kje pa so neki podobe ? Nikjer jih ne morem najti. Tu ni nekaj v redu ! «
Potem zapre pokrov in meni zadovoljen: »Glav* na reč je, da jih ni tukaj. Najdeva jih , kjer koli pač so ! «
„TIGRI“ -APOSTOLI
© © ©
Preiskala sta vse skrinje, mize, omare, nočne o* mare in tudi postelje. Prikaže se tu star križ, tam sta* ra zaprašena podoba, obrabljen molitvenik iz dedovih časov, rožni venec, oljčna vejica. Vse to naloži Miša v bratove roke in ga pošlje na dvorišče. Iz vsega tega napravita kup. Zadovoljen radi uspešnega preiskova* nja, pogleda Miša na stensko uro. Pol osmih je. Gez pol ure bo začel ropot ! Iz zabojčka od cigar vzame dvajsetruheljski novec in ga da bratu v roko. Veličast* no mu zapove: »S tem pojdi po dve steklenici naj* boljšega južnoruskega vina in po toliko turških smodit, kolikor jih dobiš za ta.denar. Zvečer po sežganem ku* pu teh repotij na dvorišču, bova še nekoliko prazno* vala. Zdaj pa teci ! «
Dimitrij je zadovoljen. Prav dobro gre pod novim gospodarjem.
«» «» «»
'Tovariši, ki jih jc Miša povabil na dvorišče, se derejo in krohotajo okoli kupa. Jemljejo v roke svete podobe in se spakujejo z njimi. Oponašajo pogle c Matere božje in drugih svetnikov, blebetajo i/. molitvenikov molitve, katerih smisla ne poznajo, Križane* mu pa lomijo roke in noge in mu pljuvajo v obraz. Zdaj pride Miša z žveplenicami, v roki. Razloži jim pomen tega praznika :
»Tovariši ! Danes praznujemo Mišino in LHmitri* jevo osvoboditev izpod dolgoletnega jarma praznover* nih, staromodnih staršev. Vso to praznoversko ropo* ti jo bom zdaj zažgal. Ge je Bog, naj zdaj vzame v svo* je varstvo vse te reči ! «
Gez nekaj minut je ogenj opravil svoje delo in ugasnil. Nato pa se začne gori v sobi pravi dirindaj. Tovariši napivajo tovarišema, kadijo in skačejo, ka*
kor bi se hiša podirala. Dimitrij pa ic moral nai ta praznik pobud«i prvo smodko in kar nič slabo mu ni bilo po nji. Junak dneva pa je Miša. Slovesno ga vsa sodrga »tigrov « izvoli za svojega poveljnika.
Steklenice so že izpraznjene in vinski bratci kar gorijo v željah po novih junaštvih pod vodstvom no* vega poveljnika. Miša pa ovrže vse njih predloge : »Zdaj ne bo še nič! Policija ve za naš včerajšnji vlom. Bodimo nekaj časa pridni ! Tovariš poveljnik policije nam je ponudil nekaj prav prijetnega, kar bo* mo smeli storiti brez kazni. Nekega duhovnika naj mu izsledim. Vi smete pri tem pomagati. «
» Dobro, dobro ! Kaj takega pa že ! Kje se skri* va ? Kdaj začnemo ? «
»Takoj zdaj ! V vašem imenu sem sprejel po* nudbo. Toda zapomnite si ! Nocoj vas še ne potre* bujem. 'Treba bo vso reč previdno vzeti v roke. Zato ne moremo takoj prvi dan uporabiti težkih topov. Saj niti ne vemo, kdo je ta duhovnik, kje prebiva in kaj dela. Torej nikar nobenih neumnosti ! Bodite vsak večer doma ali v mladinskem domu, da vas po potrebi pokličem ! Vrnite se zdaj domiov ! Zame je vsaka minuta dragocena.«	(Nadaljevanje)