PROS "i -sET MIT ta Lewa4els M OUSILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE M. HI«. •r^rr HL, X. jumija (Jumo t) itn. r«Mlr. 3TEV.—NUMBKR t*. FOHOVIIO (Federated je kakor »vem gnez-stanu ko kaj pome-najbolj elabo delavcem. H) ja učinkovalo tudi na flavni atan atrojnikov Ia e-lektričerjev, Id ae MftajiU na drugi strani eaate. Hardingova administracija ja toliko lasa igrala na flavto, da je pravica šeles-nilkik delavcev doepeU do slabo-ga živi jonskega poftolaja. Indu-strijalne rasmere so sopet take kot v letih 1917-19. Nihče ne more povedati, kdaj in kje končajo napadi aa železniška delavce. Unije 8« morajo pripraviti sa bitko, čs ne, bodo pod nogami. Samuel Gompers aa ja menda prvi sbndil in je a formalno isja-vo označil odlok laleaniškega odbora kot "najbdj nepravično in krivično poetopeaje". Opozoril jc tndi na izjavo delavske manjšine v železniškem dalavzkem odboru, po kateri ne bo železniški delavec, zapoeljen pri vsdrievsnju železnic. zaelušil toliko, da bo njegova družina dobivala tako brano, kot jo prejesssje arastantje in kaa-nenci v okrajni ječi v Chicagu. je, kako ae Islezniški delavci potrpežljivo čakali skozi Iti rl leta, tepfer ji ^beujala draginja vedno večja* dokler hiso izvo-jevali povišane mezde v juliju v letu 1920. "Nihče ne more trditi, da ao življeneki etroški aedaj ailji kot v letu 1920", je rekel Gompers. "Dejstvo poeta ji, da ae fivljenaki stroški niao prav nič spremenili s ozirom na druŠino . . . Neznanje no je, da sedanje mezdno znižanje znaša 18.2 odatotkov. Po mojem proračunu aa bodo mezde naj-slabeje plačanih, ki prejemajo po 28 centov na ure, znižale za 17.8 odatotkov ali na 23 centov na u-ro. Najzlabejc plačani delavci ao najhuje prizadeti. "Ta odlok kaznuje delavce in pomaga šalezniškim Jrompenijam. To je aopet iluatracija nepriatra noati železniškega delavskega od bora". Odborniki strojniške organizacije izjavljajo, da ho železniški Department Ameriške delavake federaeije tekoj nadaljeval z gla Hovanjem o stavki. V splošnem ae eodi, da bo sni žanje meade železniških delavcev tvorile važno točko za razpravo na bodoči konvenciji Amei delavake federacije, kajti jasno je, da aa mora vae strokovno or ionizirano delavstvo pečati a tem faktom, ki govori, da hočejo ve-lebiznilki intercai potianiti živ ijenaki poloiaj ameriških deiev • v na najnižjo stopnico. Med de delavci pa aopet kroži govorica o predsednikovi teoriji, "da aa do-lar na dan zadostuje sa vaakega človeka". Položaj ja tak, da atavke Me* ničerjev ai izključene. Waahington, D. C. — Senator iorah je v aredo aopet zahteval, da adminiatracija prizna vlado Sovjetake Ruaije v intercau ave tovnega miru. "Ako hočemo mir, »riznajmo edino vlado ,katero ima Ruaije; ako hočemo kaoa, nagoto voet in novo vojno .tedaj nadaljuj mo sedanjo stupidno politiko na pnun Ruetji," je rekel Borah. -Senator Fletcher je dejal v debati, da je amerilka miloarčnoat telila smrti deeet miljonov življenj v Rusiji. Borah je odgovoril: "Da. naša miloarčnoat je rešila deeet miljonov življenj — potem ko je naša politika izatradala dvajaet miljonov Ruaov!" kakšno je delo uuoskftt zastopkfkov? DOBRO JB, DA OA LJTOBTVO POZNA. Kar aami ns povedo, kake so delali kot poetavodajei, ae škodi, ako delavske čaaopisje njih dalo ko; JO ROOB I>ea Moinae, lowe. — iraniaacije Knighta of Colombue t lowi, ki ja imela tukaj konvencije te dni, je zaključila aa >ad«d ae ji, da se morale dva glavna odbornike v »d bera organizacije J. F, t j b Ne« Havene, Cooiu In J. C IMIetiar la Boatona odpovedet -d bora. levčki "vitezi" dalje -•jo v raeataeij, da mera"gla* al v* mmfm ker j. podprte edperfevKev 5= nk ml •se la Itej. Actcf ©*.», tatV, m j»m te, tata si osom nemčije ii eiteiieii rokjuf morgmu. ST&AiA OTBOK POLITIČNIH Vrhovni diktira pege je posojila. NEMČIJA JB DOBILA MOBA-TOBU BA BVO URO. Krito. Waahington, D. C. — (Fader. ) — Strela otrok ia lena po itičnih jetnikov, katerim je bil dvaj lavci ao as abraU pred Anglalko .Hama/ia to je bil njihov aajveČji 01 » «» BODO PCI DRiAU tfrth. Policije ni aamo preprečila MIROVNE POGODBE I pohoda .temveč jc s kali mahala po brespealeeih. Nastal ja splošni Belfaat, Iraka, 1 Jun. — Včeraj I pretep In veliko demonatrantov popoldne jc bilo ubitih devet oaeb j« bilo aretiranih in 19 ranjenih v ijuti bitki, ki jc Vojaštvo je poeredovalo. London, 1. jun. — Angleška I vlada ae pripravlja aa mkupedjo Irske, ako provteorična vladal "svobodne dv«ava'i na narsdi miru in iavada mirovne pogodba v dveh tednih. Briteke četa, katerih MBKAJ JU JB tB 08BM LBt ja 10.000 mo« v Ulsterju, bodo la-| V astmalagrm jbOAK. vadirale julno Irske In i republičane in ainfajnovake ckupi-| Naw York, N. T. ( ae. ako hitro na prenehajo vpadi IW) - Zakonodajna aboraiea čaa ulaterako mejo. v mehiški drlavi CeehuUa ds Sa- Tako jc izjavil Wlnaton ChuMagose js aprejeU resolucijo, Id js chiU, kolonij al ni mlnbaer, včeraj naalovUcna na predsednika Zdru-v nilji zbornici, ko je govoril o I lenih drlav s zahteva, da IsptsHl položaju aa Irskem. Vojni mM-1 iz aapera mehiške revelucijonarje, ater Bvana je le isdelal načrt ss ki se nahajajo r Leavcnworthu in vojaške operacije. Provisorična drugih ameriških ječah, vlada ima le dva tedna lasa, de V svesni Leaven- pokale svoje smošnoetl in dobro Lorth sta saprta Hioardo Fleree volje ss petlelenje gucribkc voj- Magon in UbiaMBivera. ki ata ne v severni Irski Angleški parie- bile med vojno obeojcaa prvi na ment se zopet mida 12. julija; dn« 20 in drugi na 15 let sapera aa-16. junija se vrle volitve v irski I radi maaifssta, kalsse«a sta bila svobodni drlavi. Ako velitvs po- objavila v njunem ^enakem Uatn kažejo, da De Valarevi republiča- •Regeneration", Mlgir je star ni nočejo eodelovatl ss pomirja- Lehiški revolueijoner, ki ee je bo-»je dešele in Isvedbo pogodbo a jCVal še proti tiranu Diasu pred Veliko Britanijo, tedaj bo angle- dvanajstimi leti. ška vlada odredila iatarven^je. V resoluciji jc tudi apel na go-Ohurohill je odprto povedal, ds veruorja Nsffs v Tazaau sa esvo. Anglija ne more mimo gledati se-1 bodi te v šestih MehičanoV, ki so danjega kaoaa in verske vojne na t bili obeojeai v sapor saradi do-Irskem ; ravno tako ne bo trpele zdevne sarote, AkuŠeli ee prekora* koalicije s De Valerovtsei rcpubU-Uti mehiško mejo S namenom, da denekkai ekatromiati, ki odprte j ^ pridružijo revolndbsaafjsm, psi delajo sa republiko ,ako ckatrsmi tem so pe pritli v konflikt s ams-atl ne sprejmejo poogdbe. Tlato rWko obmejno strale in v boju > minuto, ko ee uatanovl republika, bil ubit amerilki deputllertf. kodo naše čete eevojlle Dublin. Te Ti molje ao le več kot bo nal prvi korak," je rekel Obur L ječi In Mehiška delavake olja, ki pradatavlja 400,000 Kolonijalni minister jc avarll nialranlh delavcev, je le Iraa, de poK«>e s Anglijo ne bo nič «vredna, če bo De Valere sija, da jih aaj pomiloatl. njegovimi pristali vred izvoljen v|alk Obrcgon sa js tudi le nov irski perlament In le javno umjt. ne pove, de ee be drlel pogodbe. Odbor aa obrambo političnih m Mike (Jolllna In Arthur OHfAlh. Likov, ki ima evoj cede« v rfew voditelja Irske drfteve, eta eedela Yorira, je vsaf atvar v roke in ns gslerijl v sboniicl, ke ja Obur- »daj pripravlja apel na erganlsi. chill govoril. Colllns jc takej po rana delavce v Ameriki, de se se tem odg>otoval domov, dočim j« vsamejo sa mehlAke revolucijonar Griffith oatal v Londonu I je, ki ao zaprti v ameriških iv. u I I J Seieznie, v eauput vaou peiacaei armaai, je pr« miljonov dolarjev. Zdaj pridejo v katerem mu ne vrsto delevel v lelcanlšklh de-1 da naj sapnsti lavnieeh, katerim vzamejo ed njih nje, da je bH MA VBITO PBIDBJO DBLAVOI VBTBRANU, KI JB V tBLBZBliKIH DELAVNI DOOODKIH V O AS. | POSLALI oBonuro __ ti za petdeeet miljonov dolarjev. p. Grecn. ki ee ja bojevsl v baraki vojai, v vstaji kitajskih bok-Oklssgo, m. — Najprvo je bllalearjev, špenakoameriškl vojni la, znišana mesda železniškim delsv ss jc adeležil ekspedUlje T eem, zepoeljcaim pri vsdrlavauja ko la elužil v Franciji v železnic, v akupni vaotl petdeeet |annadl, je prejel grosilaa fli*£flSfl piiM mesto la ga r h poavarjen, mesda tudi petdeeet sUljoaov do-1 no j« Sat v Waskiagtoa. lerjev. Sto miljonov dolarjev se Grsea jc bil saalilaa v bo torej vel rasdelllo med "sire- tngteau pred edackom senatorja sina" želasnilke msgnsU. # Watsons, ki Ja praisksvsl ravee železniški deleveki odbor jc le ejc sSsrilkimi vojaki v Franci-osvojil tesadevni sekljušek. Gla-1 ji. Ko aa jc Grecn vračal Is We-eovenj« jc bilo kot pri prvem sni« shiagtona, ee ge neznani sllkevel šenju mezde. Zsctapaikl lalesal- napadli, potolkli ae tla ia aia ed« Iklk magnetov ia Jevnerti, eka-lvseli nje^ve alike, nanašajoče ee paj lea t, ao glaaovali sa snIUnje, I na obolenja vejekov, ki se daMle deleveki aeetopniki, ekapej trije, kot doka« Oreea js lian društva pe preti znilenja. j poškodovanih veteranov evetovae S tem še ni resen je BM*de kon- vojne, ao. Znižati nameravajo mezdo ———— tadi drugim železniškim ualeš-1 INDIJAJf01 FBO0UO FOHOOt. kot piaarnlškim oslaš-l —— breejevulm uelulbenaem Bane, Mkaa — Indijanci reda Itd. |Chippcwa ee odpoelali ne keagree fBtmtrsalUB v keterem prsslje MBPfBP BA fOŠTMl KO0Ul|pomoli. V memoranduma nafte- šeje, da je hitre ekcije potrebna. ■PHBr^Bili Boa-|Oai prečijo, da aa veakema ladl let je poeti I Jon la prevale pošte |joncu tega redu, katerih ja la pt I m med White Borcem la Detreeoom.ldveaajat tieoč. dovoli dve ste do-Ko je Boulet privosil do Alkcrte, lerjev. Deoer aaj se leplelc is tO-jc čutil se sebe ncaevadea lam. doviaekaga Ind.j.n.kega a klada, Pogledal je, kaj ee godi la videl|kf ga ijSitSS W>I*B je vrhe poltae hoč>J« velikege lr nege a^dvade, Id je metal pekač " rn. ,,,L|| i. Mftk«. regra»M je pn«««' in eetrdll SMdvcde, ki se js »vr-nil s seda je »aAtac vreče vred, držal je v evojih kremgJJfc, s na tla. P R O S VET A (UMHJO SLOVEHSK-I NAftOONC PODTOMC JEDNOTE LASTNINA MM< Z*dmj«ae držav« (bvM Cbic.fp) lata uill.t* - i« mm— J Chicego MM m K^M^IMIIMIVV M.00. tli* m let«. M.Si ao pol Uca. M «i ao tri -TBE CTm dft a ••P ROS VEI A" s« i -------- a?«■■«. ckkam, ** U*Tr ^ E N'L IGBTKNNEN T" Subacrfptfon •IP »oio^a Orna •# IWwl« WiHwl S—IH Advrrtfflnf rau« on »*r.Mmrr>t J ■/ 11' j« F J ' t . 1 (ezeept Cbleago) eni Caoa^a •» por c-h.cco >6ior 004 Tordga 00-tH» por mrl "MEMSEtt of Tka rED*EATEPMtgS8** The FEDAIA i «a »alahla m •m « Mmpmmh a. pr. (ApAtU-tM) ptUg wU$m Imm m m»Ww Jt *M ^ • I«B 4M*M KtlM« MT^«tu fM«viU h 0rmw JSt____ ■ SUK£ IZ NASELBIN OFENZIVA PRIVATNIH VELEBIZNlSKIH INTERESOV NA DELAVSTVO SE NI ODNEHALA. - . Kdor ni slep sa dogodke, ki se vrše okoli njega, zaključuje, dE ofenziva od tirani privatnih velebizniikih interesov ie ni odnehala calas, kise je pojavila po sklenjenem premirju na amerflko delavstva Res je, da velebizniiki interesi niso več tako kričavi, kot so bili v začetku ofenzive in tudi ne vpijejo na ves glas, da se mora asa vsako ceno uvesti odprta delavnica Velebizniiki interesi Me pred vsem, da se izdatno znižajo delavske mezde, cene pa ostanejo visoke, da ss tako ohranijo vojni dobifld. Ofenziva privatnih velebizniikih interesov je pričela na vseh poljih. Opazimo jo lahko v postavodajnih zbornicah, kjer se sprejemajo zakoni, ki so delavcem škodljivi. Vidimo jo v provokacijah na organizirane in neorganizirane deiavee. Znižanje mezde železniških delavcev, zaposljenih pri vsdviavanju železnic, ni drugega kot itadaljna poteza v ofenzivi proti delavstvu. 4 Železniški delavski odbor je bil ustanovljen, ker je določeno v transportnem zakonu. Ob ustanovitvi se je vse velebizniiko časopisje zaganjalo v to napravo. Bila je navidezna bitka, da zaguglje delavce v duševno dremanje, da tako ne spoznajo takoj nevarnosti, ki je zanje v tej napravi Delavci, ki vedo, da se preje mačka odvadi loviti miši, kot da bo odbor, v katerem so delavci v veliki manjšimi, sprejemal odloke v korist delavcem, so ob ustanovitvi vedeli, da bo odbor prav dobro slutil železniškim družbam, ko pride čas za tako službovanje. Zaključek, ki ga je izvršil železniški delavski odbor In po katerem ss zniža lhezda najbolj slabo plačanim delavcem na železnicah, ni bil slepo naključje in tudi ni bil storjen nepremišljeno. Ako bi bil ta odbor pred dvema letofna storil tak zaključek, bi bila padla mrena raz oči Vogoče tudi tistim delavskim voditeljem, ki beračijo za drobtine okoli profesionalnih političarjev starih strank. 2elezniŠki delavski odbor je moral ostati v rezervi, dokler ni po mnenja tistih, ki vodijo ofenzivo proti delavstvu, prišel ugoden treiiotek za napad. Takega udarca menda še ni prejela taktika tistih delavskih voditeljev, ki priporočajo delavstvu, da naj glasuje za delavske prijatelje v starih strankah, kot ga je zadal zaključek železniškega delavskega odbora. Delavci so leta in leta poslušali priporočilo, kadar so bile volitve: "Nagradite svoje prijatelje in kaznujte svoje sovražnike." bi po tridesetih letih takega priporočila je bil sprejet zakon, ki je ustanovil napravo, s katero je mogoče delavcem Ipiesdo in pustiti profite železniških magnatov ne-Tak je sad zavožene taktike delavskih voditeljev stare šole, ki verjamejo, da sa da kapitalizem reformirati Delavci so bili potisnjeni v kot, njih življenaki položaj se poslabša, lastnikom delnic se pa poboljša. b Washingtona prihaja glas, da as bo Ameriška delavska federacija bavila s tem odlokom železniškega delavskega odbora na svoji konvenciji, ki prične dne 12. junija v Cincinnatiju. To je dobro, ali kakšni bodo njeni zaključki, to je druga stran vprašanja. Ako bo konvencija odobrila staro priporočilo, da naj delavci glasujejo aa "delavska prijatelje" v starih strankah, tedaj ni čas da-M, ko bo delavstvo popolnoma potlačeno. Stara teorija, da se delavstvo lahko brani uspešno napadov od strani privatnih bizniških interesov le s stavkami in bojkoti, ne drži več, kajti vprav stavke so pokazale, da zmaga navadno ihti, ki si je prisvojil politično moč v državi Delavstvo mora pri volitvah nastopiti samostojno in sicer kot razred, saj je bilo že tisočkrat in tisočkrat dokazano, da ae delavski in privatni biznlški interesi ločijo drug od drugega kot dan in noč. In ker je tako velika razlika med temi interesi, govori zdrava človeška pamet, da morajo biti delavci organizirani tudi politično kot razred, aje fraterniziranje a "delavskimi prijatelji" starih strank, v katerih popolnoma odločujejo privatni bisnlšk! interesi, kdo bo kandidat* ni prineslo delavstvu drugega kot ogrom- f EO škodou. rt AH bodo delegatje aa konvenciji Ameriške delavske razumen to r , 0, -7 ftO zadosti hitro ia mirno iu poteka OBS v nafti naselbini, da bi človek skoraj ne aualil. da aeore priti do kake neprilike r sredi zapadne re Ohija. V eredo popoldne dne 24. maja pa ao kar naenkrat ob eni uri popoldne razflaeili, da moramo biti vei pripravljeni sa na pot Tn ree se je tako zgodilo. Zbrali smo se skoro vai in odkorakali z zastavo na čelu proti kakih pet milj oddaljenemu mestu Adini, O. Tam ao naa pričakovali ie drugi s zastavo U. m. w. of A. na Čelu, da ae naa jo aknpno zbralo kakih 800. Po malem počitku smo ae napotili dslje. Po polomi hoji smo dospeli na hribček, do skritega krsja, kjer bi človek ree ekoro mislil, da bi naa nihče ne mogel zaslediti. Kako amo bili presenečeni, ko SO 00 pojavili Iz papinAtih barak mol je, trije e puškami in ia nekaj dragih «da naa posdravijo. Za branili ao nam doetop as kompa-nijako zemljo. Marsikdo js bil preeenečen, ko js zagledal mole korakati a puškami v roki proti nam obrnjen«, ps tudi njim so ae tresle hlače, ko so videli toliko množico prod seboj 4 tremi saata-vami. • / g*• 2$fC- W.d Nastopili so nali voditelji ia jim raatolmačili, kaj zahtevamo, kar pa ai pomagalo ia čakali smo, ds pridejo atavkokazi od dela, ds se s njimi pogovorila«. Prišli ao rss par minut po šeeti ari. Kar so morali Iti čez ulieo, kjer amo atali mi, jim je šel na čelu depu tij a strojnico v rokah. Štel osa jih ia bilo jih je 28, dočim jih # f Strojnico federacije lo? Ako t Isogibnl ilco in uravnali po nji svoje d*- Glnaovi Članov S. N. P. J. |n čitat*U*v Proavata. delalo 38 do 40. Onega smo pustili naprej, ko je pa uboga para prišla v našo arodo, smo jih obkolili. Ni mogoč« po pieati, kako so bili prootrsšeni, ko ao naa aagledali. Todsj so jim nafti načelniki dopovedali, kaj jo naš namsa ia po kaj amo prišli Po dolgom prigovarjanju ao val do enega obljubili, da bodo pustili delo. Neki 81ovsk, a kateri pogovarjsl, mi ja rskel, da so bili aajeti v Pittaburghu i" od tam jih je dobavljals kompanija. Izpovedali ao, da imajo po $3,50 za 12 urno delo in da jim kompanija odvzame ss atanova nje, hraao in atroške, ds so jih dobavili sem, toliko, da jim od plače skoraj nič ne ostsne. Dopovedali amo jim, kolika bi morebiti njih plača in kako škodo delajo samim sebi, da ne prenehajo t delom, tedaj pa jih pustili, da ao odšli na svoja borna ata-novanja. Vendar ae nismo zado voljili z njihovimi obljubami, zato smo sklenili čakati do drugega dne ali toliko čaaa, da bodo odftli od tam. Drugo jutro smo bili še /.opet skoraj vsi ob peti ari na rneHtll. Petnajat minut nato so jili še pozvali, da morajo vetati in o-d«ti na aušenjsko delo, ali nikdo ni šel. Kmala nato ao nekateri začeli pobirati avoje etvari, da so lopoldne skoraj vai odšli. Popoldne ob dveh eo nam pa št* /.ene prišle aa pomoč. Zanimivo n lepo jih je bilo pogledati kakih 200 po števila, na čel« katerih je šla šenaka a zastavo v roki. Kompanijaki alušabniki ao ksr strmeli. ko jim jo pričela šcneka govorili in jim satrjevati, da ae prej na vrnemo, dokler ne odide jo vai naj«Uii odtod. Tako ao res do sadnjega odšli. Tedaj amo obrnili tudi ml proti mestu AdK ni. Spredaj ao šle šenske a saeta vo .zadaj p« molki, tudi a zastavami. Skozi meeto amo korakali, ko as je solno« ie n«gib«lo k zatonu. potem p« smo sa rasšll vsak na svoj dom. Pa naj niksr kdo ao miali, da ^ nam j« alabo godilo. Eveler so pripeljali pola motorai vn* pijače ia jedil In dragi dsa sju-traj ravnotako, ss ksr pa gre vsa čaat robenvillekemu lokalo ia njih sadrulni prodajalni. Ia toga je taavidno, kako savedno j« delavsko ljudstvo in navdušeno Članstvo v U. M. W. of A. ja sa vodao, aato poaivljaaso vso lo ae-organisirane radarja, da pristopi-jo v to organlaaoijo. da boaso vai kakor eden ia bo aaša moč popolna ter zmaga gotova. H« pustimo da bi bili kakor ielesni etroj. ki dela kadar ga goni paraa ali «• lektrična sils Oni. ki le d«late pod Ihti« semljo v tenmih rovih I. r knpljotr črne zlato, pridite aa daa la videli boete. kako lepo al je poeao pomladnje oolaoo. Stopite v naie vrste, ds nam poarorete de prejšnje am«g«. ki Ho ravaotako tadi vala. — Malo število Sloveaeev, ki amo v tej naselbini, emo vei aa stavki ia a-ds bomo vstrajali do kon-ca, da bodo sboljšani naši življen aki pogoji, ker po vaej praviei zaslužimo, eaj je le nemogoče več izhajati r taki draginji pri malenkostnem zaslužku. Btaeu-narji hočejo imeti kar vaa naš zaslužek ia če jo bilo kdaj slu-čajno kaj povilka, todsj so tndi oni Uko poakočili a iivljenekimi potrebščinami. Pa ia poleg toga, če ee plačo sniiavajo, oni ae znižajo eene življenakim potrebčči Mi pogoeto jih šele zvišajo. Nadvae potrebni amo torej, da se plača za naše delo zvila do poštene višine, asj itak nimamo niče sar od dola. Če je imel kdo kak prihranek, mu j« tudi lahko še potekel. Nič čudno ni, če amo v tako alabem položaju, ker še od 1. pril« 1921, pa do 18. aprila niamo nič delali. Tedaj pa je neka kom-panijs kupila podjetje od prejšnje in začela z obratom. Mialila je, da aa bo takoj nakupičUa bo gastva. Toda presneto se j« zmotila. 8eveda se dob« še povsod ta ki ljudje, ki ao pripravljeni de lati ss kompanija, posebno Poljski se v tem oiiru odlikujejo v aaši naaelbinl. Kdo aa vprašaje pri naa, sakaj mi Slovenei kar vztrajamo po isboljšku šivljens-kih pogojev, oni Poljaki, pa kar nadalje delaj« in m ae zmenijo ss kak izboljšek: samo, da ae trobil Martin ia ajegov set se kar nič ae zmenita ss ksk izboljšek. Verna kristjana eta in kot taka najbrie mialita, da bo dobro življenje sanja po amrti. Tukajšnji rojski dobro poznajo omenjena dva ia tudi po okoliei sta pozna aa radi avoje zakrknjenosti, aa to bi bilo prav dobro, da bi ju kdo naznanil pri njihovem polje-kem društvu v bližnjem mestu od Vilkers bara. Pa. Kot stavkar ne nič alabega, daairevno ne zastali dobrega a svojim postopsnjem Prej, ko so obrstovsli drugod, ni hotel delsti, sdsj pa, ko je etavk ka bi delsl noč ia dsa. Ko gs je nekdo opozoril, zskaj tako de Ia, pa mu je odgovoril, da aa bo jI, da bi ga vrgli ia hišo. To j« samo izgovor In nič drugega. Saj ao tadi aam le dali obvoatllo, da ae moramo preeelltl, s dozdsj smo še vidno na meatu, četudi je v ta namen dobila kompanija dva ko-zaka, naa etavkarjev pa je komaj devet v tej naselbini. Uvideli ao. da smo mirni in šli so nazaj, od koder so prišli. V "O. N." čitam, da imajo o peratorji še zmerom na razpola go 48 milijonov ton premoga, kar >a je jako dvomljivo, kajti le skozi prollo leto se je vaepovaod slabo obratovalo v premogovni ndustriji. Ne vem. kaj mielijo pri tem listu, da kaj takega po ročajo. Kje le zajemajo take va sti, ki jih prinaša tndi drugo ka pital iatično čaeopsaje, aamo da bi prikrila ljudstva resnica. Ro jakl, verjemimo le takim listom. katerih vemo, da zaatopajo de avstvo in pPajo v na«« koristi. Vsi rojaki, ki š« delete, pusti te orodje, drage narodnosti pa. ti ne čitajo naprednih liatov in Šive v temi, podučita, da ae pri drušijo nam. Tam okoli Pitta bunrha, ako boste kaj Čuli o tej naeelbini, ai sapomnite, ds tu atsvkemo in pokslite vaakemu a-gentu figo. ako vas bo vabil aam. Ta kompanija Ima menda avoje rov« tudi v kraja, ki ee ma pravi Kltaai«, la vm j« kaj 8!ovene«v v dotičnem kraja, poročajte, kako poteka otavka pri vaa. ■ ■ Vztrajajmo do konca, da aa bo S razočarani p« končani stavki. Posdrev vsem stsvksrjem po Ameriki, liatu Proaveta pa obilo želim Martiau —53 in jih je deeat družin, ki po^.iujejo svoje dom«** Nekaj družia j« tudi drug« «l»eu ske narodnosti. Tndi nekaj roja-kov-aamcev j« v aaeelbiai. Kolikor je meni znano, ai je tu prvi Slovenec poetavU avoj dom leU 1911. Ne vem, če je bil kateri 4rugi kdaj tukaj, da je stalno bival ali sačaano. Čital sem dopis, v katerem se je rojak pohvalno izrazil o naši naeelbini, morda radi tega, ker. se tu obdršavajo ahodi etavkarjev kar is treh rovov akupaj. Vendar ai treba mieliti, da amo tako napredni. To je treba le pripiaati mestni upravi ali županu, ki je nam etavkarjem nekako aaklo-njen. Ko bi bil na njegovem meatu prejšnji, bi nam mogočo Mko-zaki" marsikako dali po glavi, če bi ae ns U način shajali Sedajai župan pa je aam kopal črni dija-mant in Slovenci amo mu veliko pripomogli, da jo prišel do tega mesta; on dobro pozna premogar-jevo življenje, zato pa je nam naklonjen. 6e kake tri četrt atoprocentne-šev je tu, ki naa prav po etrani gledajo ob naših shodih in tudi par drušbinih hlapčonov je hodilo po hišah nabirat podpise, ako bi bil kdo pripravljen iti aa daln. Nekaj, ne vem, koliko, podpiaov eo dobili; k meni jih ni bilo in z delom le niše skusili. V sooednji naeelbini, kjer je tadi rov te družbe ter imajo aamo drušbina stanovanja, ao skusili s obratom in dela aedaj, kolikor mi je znano, leet atoproeentnežev in dva Italijana. V Blickvillu jih dela kakih trideeet, natančnega števila ne morem povedati, vendar ni med njimi Slovencev. J Claridge mi je dobro znana naselbina, če na po dragem, vaa j do-pise aem včasih pogosto čital od tam. Kolikor mi je rojak pripo vsdoval, je tam petdeect kompa-nijakih hiš in vsi v njih naata-njeni obratujejo; med njimi j« tudi pet Slovencev, deloma članov SNPJ. Apeliram na tamkaj-šnje društvo, da takoj ukrene vse potrebne korake, če tega še ai storilo ia dela po pravilih. Kolikor mi je znano, Slovenei, ki imajo svoja stanovanja ali pa so nastanjeni po zaaebnih stanovanjih, ne delajo. Medtem, ko aem čital krilajoče ss dopise med Tuko-nom ia Olaridgom, sem zvedel, da stavbe naselbini eaako bogati aa slovenskih najeteUh, zato j« pač potrebno, da v obeh pometajo pred avojim pragom, pa bo vaa dobro. Če le mogoče na j ae to stori, ako pa ae kaj v javnoat poro ča, naj ae piše o alabi in o dobr atrani. če ae bo v naši naaelbinl izneveril kak Slovenec, česar pa vem, da ne bo atoril, tedaj bomo tud vedeli kako postopati. Kdorkoli še opravlja delo, naj to opuati in i pridruži nam. Naj nikar ne mi slijo, da bodo a tem delom obogateli, pač pa bodo še toliko večj reveži, ako ae aedaj, pozneje, po ifnt n ,, -lat meieonti Vladni ruda raki biro ima kon*. no eno veeelo poročilo: Nezgode s premogovnikih ao ae zelo zinžalr teaecu maju! — Kdor ne Ve da ao rudarji v stavki, se čud. .„ ugiblje, kakšen angeij varuh prišel v ameriške radnike. I' r"ptvr-' « • • v-.. Uenry Pord bo ksadidiral u predsednika Združenik držav Dragi kapitalisti porinejo advokat«, da kandidirajo t ajiho vem imenu, Henry je pa prvi p„ i ton kapitalist, ki noče kand,(i. rati aam brez krinke. Tudi to je znamenje povojnega čaaa. e e e . Oproatitev radarja Blizaarda v Zapadni Virginiji š« ne poineru da ao beetije, ki poaedujejo pi, mogovnike v omenjeni državi, premagane; Blizzardova zmaga Domeni le to, da je bila krivica tako velika, da jo je zagledala celo justlca s zavezanimi očmi • e • (Nadaljevanje). Kazimir: Mi smo mislili, da ao republike na prodaj kakor maše sa mrtve. IV mislite, koliko maš bi bilo za 60 tiaočakov 1 Celo življenje bi jih lahko mrmrali in še precej bi jih ostalo sa naše ainovs — razen se voda če bi dobro računali, kar n. izvzeto. - Ne bo»nič, pater. Pritožite se dr. KoroŠou, ki je kupoval Koro-škol (Se pride.) u • • • "Naša vlada je v devetdesetih odstotkih vlada bogatinov in za bogatine". — Arthur Briabane. e e e " • "Pošenimo bogove is oblakov in kapitaliste z zemlje in človeštvo bo rešeno". — Williom Mont gomerj Brown, škof (v pokoja) epiakopalne cerkve v Arkansasa. • m • Njegovo dolarako veličanstvo Morgan rešuje Evropo. Ali se je Morgan kaj naučil od Wilsona? e:t. b. leg tega pa si bodo nakopali jezo od ovojih sotrpinov. Mi aed« stavkamo za izboljšanje položaja nam vaem, kako morejo torej, ko isuijo le kaj zaveati Se dalje opravljati delof Rojaki po naael binah, kjer imate v svoji ared tudi kompanijske pristaše, zapomnita ai njih imena in čim bo prilika za to, jih priobčite, da bomo vai vedeli, kdo ao bili oni, ki ao pomagali razbijati nalo organizacij«, da bodo rojaki povaod vedeli, ksk o se napram njim ob našati. Ako ne zaveat aama, to jim bo dalo misliti, da bodo pu stili delo in prenehali takorekoč trgati krah od uat nam in našim ter njihovim naalednikom. Vai stavkarji, atojmo trdno, poleg tega pa s lopo beeedo pridobivajmo na našo atran še aotrplne, ki še niso epregledali. — Stavkar DstBMSt, Pa. — Rad čitam poročila o stavki, ki ao bila počet koma tadi la aale aaaelbine do-volj gosta, toda aodaj ao nekako prenehala. Jak« malo dopbov pri d« odtod ali pa eploh nič. V no-katerih dopisih sam la videl om+-I« naselbino, a vidim, da poročevalci njene notranje ramena poznajo zadostno Ddmont je aokako v sredini med Clarid partam ia mUkrMom, v aafbolj oddal leno od omenjenih Melhln je pot milj. O napredku Slad aaml Slovan si v te j aaeelbiai a« motom po-račati, kot poročajo nekateri r* laki ker v reeaid ara ■I mod aaml 1 La. — Rojaki la bratje 8NPJ., delajmo aa to, da se uresniči moj nalrt, namreč, da ustanovimo slovensko zadružno podjetje, v katerem bi bili vai od oetalega sveta neodvisni ter bi meli vai enake in dobre livljeneke pogoje I Mogoče ae bo kateri čita telj aorčeval is mojoga načrta, ampak to ae lahko ureeniči in bo. ako ne prej pa slaj, ker ta af stem produciranja ne more dolgo eksiatiratl. Ozrimo ae na premo garsko atavko in nezaposlenoet. ki traja le približno dva leti Ko liko izmed rojakov je imelo težko pridušeni deaar. daaee pa ga ni m« več, ker kriaa trpi le dalje. Kaj bo pa pozneje! !u kako bi to lahko breaakrbno »vali kar do au bi pred »tirali vse« obleko, o-buvsU in jedila. Izkašaje imam, kak« talko je delati nevednemu delaven pod priganjata* hi kak« s veeeljom dela tukaj Imk Čea leto ali dve bi mšm Ha prosti čas bi lAlik* MrnMm = kupi delniee od oljnih družb, kjer nimsjo nikakega dobička od njih, ker dobičkalačni bankirji vse po kupijo z valim (delavskim) de narjem in oni aeveda poberejo ves dobiček. V mnogih elučajih so že bili rojaki ogoljufani zs svoj težki prislulek. Moj načrt, mislim, da je ume-sten, le delavcev in denarja je treba za nreaničenje. Ne vem ns tanČno, koliko bi stsl prostor, ns katerega mielim. Tukajšnja rs druga je dobila semljo po $6 aker, celo naaelbino pa za $250 Seveda niao bile hiše, ki jih je bilo kakih 100, kaj prida vredne. Prostor, ns katerega jaz mislim, ima 350 hiš z električno rsz svetljavo, stroje za produciranje 500 konjekih ail elektrike, parno žago in atroje sa izdelovanje stavbinskegs materijala. Kupili bi atroje za izdelovanje blaga u obleke in izdelovanje usnja za o buvala. Ker tu zraae 750 funto* bombaža na akra zemlje, goveje ali svinjake kože pa ae dobijo malone zaetonj, stroje pa bi lahko obratovali aamo z električno silo, bi bilo vae to produciranje precej olajšano. Delali bi lahko samo zs svojo uporabo ali pa za profit, kar pa bi bilo na delničarjih le žeče, ker to bi oni odločili. Zs drugo bi obratovali v naprednem duhu, ker kjer ao nSsadnjski vmes, tam ni slog« in obstojs. Sedaj rojaki, kdor se za ni ms sa načrt in boljšo bodočnost svojih otrok, in kdor je voljen v ts namen potrošiti nekoliko densr ja, naj aa mi oglaal Za tisot do larjev ne morete kupiti prave*s doma nikjer, k večjemu če dobite kje kako hišo, poleg česar pa morite vae svoje življenje delati u pod letnika. Mislite si o organizaciji s 000. Zakaj bi nala SNPJ ne ns-lošila nekoliko svojegs premo!* nja t zemljišča ali zadruro in m> bi šli potem ns delo, delnice pro dsli rojakom, nato pa vrnili jed noti denar? Delnic naj bi se to di prodajale na m«oečne obroke Delavei, ki ee zavedate, ksj je taka zadraga ia kako kori.tn« more biti za njo «aae, pofnnte se. ker ta prilika ne bo dolgo trs isla. Koliko jO bilo govorjenjs « IsVovsnskem zavetišču. Ta je pr> lika, da bi jednota lahko ko pil« nekaj delni« ia bi «benem bil« tudi zavetišče, želel bi. de bi se kdo imaod aaMh aradnikor orlr •n la povedal svojo ■nanj* J« ekapaj, ki ae »nimate is -lično podjetja, pefljite kog. »« svoja sredo, da «1 erfeda tnksj^ sil PROSVETA Slitmki Nania* »ta lawndalk avi., chicaoa illinoii. lv«rkTtli>i odbor t upravni odsek i zrnirnk*,, pm+fmmlk am+,