Letnik III. fLVIII.) V Ljubljani, 13. januarija 1905. List 2. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. II. nedelja po Sv. treh kraljih, (Jezusovega imena.) I >.ttt<» inu iv lulf nui Uvii-d nk '1 \ Ponositnu veseljem praznuje marsikedo svoj iinendan in prijatelj ter prijateljice mu hite donašat svojih v lepe besede njkičenih voščil. Tako med nami in nikedo ne bi oporekati hotel takim prijaznjivim navadam. A eno ime je. ki pa stoji toliko nad vsakim, katerim si ;"v bodi imenom, kolikor so nebesa viša nad zemljo: kolikor je božje nad človeškim: ..zakaj nobenega druzega imena pod nebom ni danega ljudem, v katerem bi zamogli izveličam biti." (Dej apost. 1. 12.) To je presveto ime .lezus. Sv. Avguštin piše o tem imenu naslednje besede: ..To ime svojega Odtvsenika sem od mladosti sprejel v svoje srce in kar je bilo brez tega imena na) še tako uiično in modro, to me popolnoma razveseliti nikoli ni bilo v stanu." (.e veliki cerkveni učenik lako lrdi. prikladno bo. da godovni njega dan ludi mi premislimo: K a k o š n e moči da je i m e .1 e z u s v s o k r š č a n s k o d o b o bilo do človeških src: in kak oš ne m o č i bodi t o rej do n a s d a n e s. Jezus, t. j. Izveličar ali Odrešenik. je ime včlovečenvga božjega sinu, ko je prišel na zemljo. Da bi si zaslužil to ime, odrešil nas je na lesu sv. križa. To odrešeniško ime je v nadpisu nosil križ. na kojem je umirajoč zapuščal naš Izveličar po sebi osvojeno dolino solza. S tem odrešilnim imenom je Jezus vstal od mrtvih in šel v nebesa. Kako je zažareti morala luč tega sv. imena v očesih navzočnikov pravi sv. Kernard — ko je kakor blisek izšlo to ime iz Petrovih ust. ozdravilo hromorojenca : razsvetilo pa veliko množtvo slepcev na duši. Ali ni ime Jezus plametielo v občinstvu. ko je Peter do tega hroinca kob tempeljskih Salomonovih vratih govoril ognjevite besede: „V imenu Jezusa Krista Na zareškega vstani in hodi!" (Dej. ap. •>. o.) Tako sv. Bernard. Da svetilo psv. Jezusovega imena nese do vseh narodov, odločen je bil apostoi Pavel. In kaj je vsem ostalim apostolom čudežnejšega bilo. nego to psv. ime? Saj jim je Ciospod sam božest tega imena zatrdil govoreč, da bodo v nje govem „itnenu hudobne duhove izganjali : nove jezike govorili; kače prijemali: in ako kaj strupenega pijejo, ne bo jim škodovalo; in na bolnike bodo roke pokladali in bodo ozdraveli". (Mark. U\ 17. IS.) hi res so apostoli kojkoj spoznali, kako vse premorejo v moči Jezusovega imena. Zato so se brez skrbi podajali v vsako ne-varščino: ker z njimi je bila pomoč jim dana v imenu Jezus. To ime je bilo vselej nad njimi njihov ščit jim je bilo ime Jezus; njihova hramba; njihov up. To isto ime kakor apostoli psv. ime Jezus je nosil v svojem notranjem apostolom učenec: mučenik in škof Ignacij. Ker so ga morali preganjalci, naj Jezusa za- taji. odvrnil jim je v ognjevitih besedah : Ime Jezus ne izgine od mojih usten. Ko so mu pa da bi se rogali takemu izra-/ovanjii - zagrozili / odglavljenjem. nadaljeval je v tej isti podobi: Da. mogoče vam je odtrgati ime Jezus od mojih ust; nikakor pa in nikedar mi ga ne izkoreninite iz mojega srca. Kar apostoli in mučeniki prvih časov, to isto je spoznal tudi apostolski mož novejše dobe: sv. Bernardin iz Siene. Na svojih verskih potovanjih je namreč prišel v italijansko mestece ter dobil tam moža, ki je natiskoval karte za igranje. Bernardina pa je bilo posebno n.i tem. da bi odpravil ta čas povsod tako razširjene igre za denar. Sv. Bernardin ga je vprašal: \e mnevaš li nobene druge umetnijo? Natis-kalec je odgovoril: Nobene. - Bernardin je nadaljeval: Ce hočeš izvesti, česar ti svetujem. preskrbljen boš popolnoma za svoje živenje. Bernardin je vzel ob teh Ivsedah v roke črtalnik. Na kartni papir je zarisal z njim okrog. V ta okrog je naredil začetne črke imena Jezus in obdal te črke z žarki. Tako učini. moj sin reke! je na to kartaču in gotovo ti vse dojde. česar boš potreboval z,t živenje. Mož je vbogal svetnika iu res mu je bila ta kupčija hasno-viteja od vseh njegovih poprejšnjih. lirami! Ta umetnija. kakor i«»je svetoval kartaču sv. Bernardin. bodi nam vsilil priporočena: vdolbimo v>i mi ime Jezus v svoja »ca. Saj jv- to sladko ime Jezus ime miru ime resnice ime ljubezni in živenja. Sicer tudi na zemlji premoremo dosti sladkih imen. Komu ni blago prijate- ljevo ime; katere prijateljice ne razveseli prijateljičinega imena spominj? Kateri imeni na zemlji draži človeku od materinega in očetovega imena? Katero ime vzradosti dobrega človeka srce trajneje, nego dobrotnikov o ime ali ime onega, o katerem smo prepričani, da nam želi vse dobro? Ali ime tistega, o katerem vemo. tla nam je bil svetom in dejanjem Ze večkrat desna roka ter nam je to isto biti vsak čas priprav I jen ? A ime Jezus, to pa ni zemsko, to je nebeško ime. Ono je po besedah sv. Bernarda jned v ustih; pesem v ušesih; vesel vsklik v našem srcu." Ono ni le sladko; ono je presladko ime. Vse zemeljsko nam mora izginiti pred tem nebeškim imenom in bodi nam to še taka sladkoba v srečnih urah našega živenja tu na zemlji. Zato nam veleva apostol v svojem listu do Kološanov: „Vsc karkoli včinite z besedo ali z dejanjem: vse storite v imenu Gospoda Jezusa Krista." (3. 17.) Blagor ti torej, če ti je znana postala moč Jezusovega imena blagor ti, če si se kakor ob času veselja isto tako tudi v dobi trpenja prav v vsem klicati navadil iz vsega srca: Jezus. Amen. Čudežna moč presvetega Jezusovega imena. \ ».ik. kedor l><» klical ime < i«»-spodovo. ho resen. (Joel 2. 32.) lin«- Jezu< j«- ime čudežne moči. katero • •kii^i >i'derni, ki ga na pomor kliče: saj je lo 1 f 11 • - njega, ki j«- kralj liebes in Zemljo, pred kab-rim si- pripogiLajn kolena vseh. ki >o v nobenih, na zoiui.ji in pod zemljo. lile* Jezu*«« je naša pomor, naša tolažba \ britkobah in težavah našega živenja. I ie žaio^ii in britkosti. ure trpenja in nadiog napočijo prej aii slej v tej solzni dolini. Saj je w to potrebno po naukih Jezusa Krista. kakor potrebni volneni žarki vinski trii. ( io\ .»ško -j «-.- bi napolnilo trpenje z <>/-ko^rčno^ijo. ue>trpiji\. ">.) .\ vočja moč. ne^o je i.i. čudežna 111«»r- jo v tem imenn. Božji Izveličar pravi sam: V mnjem imenu bodete prijemali kače in ak«» l»o«I«-i«• kaj strupenega pili. ne bo vam škodilo. \ imenu Jezusovem so apostoli in svetniki oz«lravljali bolne, delali čudež«-. Čudežno 111« »r- te«ra iimaia je občutil hromi ob vratih Jeruzalemskega templja. To moč p?. >vfti'ifii imena l»omo «»1 »-čutili vsi. ako s«- v živi veri in trdnem zaupanju zatekamo do nje^a in ira kličemo na pomoč. Ako pa nam vse nm odloči nadloge in trpe nje. «d>r*tttimo v leni tolažbo in krepilo, da voljno vstrajamo. dokler hoče. Ime Jezusovo je delalo mučenik«' srčne. z im« u«nu Jezusovem na jeziku s<» prestali najhujše in dolgotrajne muke in mueeiiiki so sami mučili svoje mueitelje. ki so prej jenjali mučiti. neiro mueeniki umirati. line Jezusovo je naša moč v izkušnja vali. Sovražniki naseda izveličanja nas obč-nejše in nioe-oenejše iie^-o so vse sovražil«' moči je ime dezusovo. \ imenu Jezusovem so apostoli Innlobne duhove izganjali in p<»-begnili so. Ker nioeiiejši pride nanj. vzame orožje, na katero je zaupal (Luk. 11. 2*.t in in ta močnejši je Jezus. ki je strah hudobnemu duhu. Puščavniki v puščavah in svetniki >n okusili te boje. a so zmagali z orožjem imena Jezusovemu, ker resnične so besede: Vsak. kdor bo klical ime t iospodovo. ho rešen Ime Jezusovo je ono ime. ki deia nas«' molitve IJoe-u prijetne: inn* njegovo naj se ulasi v naših molitvah in vslišane bodo. T.ol: sam je rekel, da mu vsečnje Jezu* in /al«» tudi naše molitve in prošnjo. katere se vrš»-v njegovem imenu. Ta je moj ljubljeni sin. nad katerim imam svoj,. dopadenje . (Me. L 11) tako irovori I»<«l: in zato o«.vori Krist. oziraje se na te besede: licsnično vam povem, karkoli bod.»ie prosili ( »četa \ mojem imenu, vam «la.» ilv. ir» 2.'!.i Zato -ki«'pa sv. eerkev vse svoje molitve s prošnjo: > I » Jezusu Kristu (iospodu naš«-nr Ime Jezusov«« klieimo zlasti v sinrtm-m boju. v smrtni uri. I ra smrti je za ua- važna, a je težka, strašna. To j«> ura. v kateri dopolnijo apostol«)Ve be>ede : Clovekll j«' «l«»-ločeno umreti. p«» smrti prid«' sodba. illeb. u. IT.i To j«-ura. v kateri drevo ži\ enja pade in obleži na srečnem ali nesrečnem kraju. Zopet nam j«- takrat ime Jezusovo itn«- polno t.«-lažbe in sla«lke.u'n upanja. Ako se strašimo pred -o<|iu>. /ai«'« iuio >«• do Jezusovega imena, ker nihče • Irmri m-Lfo Jezus sani i»o naš sodnik. Saj oče ||«' -odi II« »bene^a. Vsii sojho p* izročil Sinu. im«-. im«-. ki ve/«- nebo in /•■niljo. Častimo lo presveto ime. hvalimo in slavim«« j«-, vanj stavim«« s\<»je zaupanj«' in srečo. in 11 • • bonu« «a-ra-m«»čeiii. T»» im«* je naša moč. naše upanj«' \ ži\«'iiju in sinili. L. IV III. nedelja po Sv. treh kraljih. < ilej. da nikotmil IU- poveš I .Mal S ) Krist dobrotno (Očisti ^lbovegii ter mu veleva, da naj nikomur ne pravi o tej /a-dohljeni sreči. Besede: „(ilej. da nikomur ne poveš" (Mat. S. L) ne poitienjajo: naj poprej gobavi sedaj prejete dobrote pozabi, nego le bolj sam pri sebi naj očiščeni hvali Boga; v svojih mislih naj si vedno budi spominj ozdravljenja. So namreč taki bolj zaprti ljudje, ki jim gre globočje do srca. kadar ne govore drugim na okrog. Prav taki. hvaležna morata biti Gospodu današnja stotnik in hlapec. Kako bi si pa tudi nehvaležno mislili stotnikovo blago naravo: nehvaležnega njega, ki v svoji ponižnosti govori besedo, da jo rabi sv. cerkev sedaj oh razdelitvi najsvetejšega svojih zakramentov. Kakor ropajoča zver je nehvaležnost. ki se prikrade med ljudi in raztrga vse. kar jej pride nasproti.' Nehvaležnost otuja srca ljudem med seboj: prepir, jezo, sovraštvo. obrekovanje rodi in Boga ne po-rajta. Hvaležnost pa nas ljudi zedinjuje in nas zedinjuje / Bogom. Premisljujino zato v svojo spodbudo danes: 1-vič Kako naj bomo hvaležni Bogu in 2-gič Kako naj bomo hvaležni ljudem. 1-vič. Kako naj bomo hvaležni Bogu. Ni dosti, dragi, da samo pregleduješ božje stvarstvo. Vprašati se moraš tudi ob takem pregledovanju: Ceniti je Bog stvari! zemljo in nebo? ( .emu na nebesu solnce. luno in zvezde? Cenili izhajajo in zahajajo zvezde in se giblje vse stvarstvo v tem 1110 gočneni redu? Ceni i je vstvaril tiče v zraku, čemu ribe v morju in v vodah; čemu ži vali po zemlji in drevesi, zelišča in cvetice ter stvarja vse to še danes? Ceniti je božji >in postal človek; bival tri in trideset let na zemlji: zakramente vstanovil m apostole razposlal vvse dele sveta ? Tako. dragi, se vprašuj piav pogosto in preveriš se. da vse. kar vidiš kiog sebe. je božja vstanovitev. al; za tvoj časni, ali pa za tvoj večni blagor. A kaj. ker je neliv'ale/nosti na zemlji tako obilo! V podobah nam jo kaze večkrat tudi narava. Cilej morje v >e spre jenia vse mogočne reke in njihova voda. akoprav poprej sladka, v morju ogn iti. Tudi vsem rekam, ki se stekajo va nje, odvzame morje ime: Donava >e ne imenuje v morju več tako in Sava tudi ne več svojim inu -110111. Torej niti toliko, da bi ostalo in, hnako kakor morje / vodami, enak« ravna mnogokrat tudi človek. Vse pode Ijene si milosti pokvari. Bog mu je vstvaril bistro glavo; toda / nj<» si i/miš ljuje. ku je pregrešnega. Drugi zopet je prejel od Boga trdil«» zdravje, a končuje je / neredom v jedi in v pijači. Tretjemu je zgovornost \ dar; a kaj. kei govori le. k.u je nepotrebno in večkrat pregrešno. Četrti ima obilo zlata in srebra; toda rabi je v izpodtakljivo živenje. Čudili se ne bomo. da po takem ravnanju razžaljeni Bog človeku odtegne pomoč, ter mu pošlje mesto dobrot tisočernih nezgod - kakor so bolezni; smrt: nesreča na polju; nesreča na kupčiji: povodenj in požar nesreče povsod! Saj zboli tudi kralj Kzekija. da so se bali njegove smrti, ko namreč po svoji srečni vojski zoper Asirijane zabi tega. kar je najpotrebnejše bilo zahvale Bogu! A dragi! Mi pa hočemo od slej za vsak prejeti dar izrekati Bogu zahvalo, ter se kakor taki dobri otroci vredni skazati novih dobrot. 2-gič. Kako naj bomo hvaležni 1 j u d eni. V naravi celo. med neumno živadjo, se nahaja pogostokrat hvaležnost. Nekedaj, tako pišejo, sta se bojevala lev in kača. Zadušila bi bila leva krog njega ovita kača-velikanka. ko ne bi bil prišel oh tej priči vojak in kače zabodel. Od tega trenutka. tako povest nadaljuje je hodil rešeni lev vedno za vojakom, ter mu bil v vsako-jako postrežbo. Nekokrat se je moral vojak podati na morje. A lev. za svojega dobrotnika se boječ, je planil v vodo in plaval za barko tako dolgo, dokler ga niso zapustile moči in ni poginil v morju. Tako v naravi med brezumnimi stvarmi. Narava je že sama vdihnila postavo v nas. ki jo potem božja zapoved vrtrjuje z besedami: ..Spoštuj svojega očeta in svojo mater." (II. Moz. 20. 12.) Obljuba pa. če to storimo, se glasi: .,Da boš dolgo živel na zemlji." (II. Moz. 20, 12.) A ka-košni pa so časih otroci do starišev? Odgovor: Večkrat nepokorni: dvignejo se zoper stariše zoper nje govore in jim celo žugajo. Nesrečna roka. vredna da se posuši na tej priči, ki sega nad očeta in mater. Nekaterim so stariši le lestvica, po kateri se gre zmiraj više. da se pride do zaželenega konca. Ko so se povzdignili s po močjo očetovih denarjev do odličnega mesta vržejo proč l<» lestvico, očeta po/a b:jo iu ga morda več niti ne poznajo v potrebi. Kako so vedejo časih ljudje do dobrotnikov, do prednikov? Bere se o škofu na angieški zemlji. Vzel je mladeniča, ki ni imel nikamor, v svojo hišo. Celo boter mu je postal in ga je, kakor je botrom dolžnost, poučeval v sv. veri ter mu sploh delih vseh dobrot. Danci so prihrumeli in nenavadno divljali po Angleškem. Prišel je v ječo tudi škot-dobrotnik ter bi bil moral, da bi se bil rešil, odšteti veliko svoto globe. Ker ni mogel plačati, tirali so ga iz ječe. da bi ga kamenjali. In kedo je bil prvi, ki si je upal nad častitega škofa? Poslušajte in strmite: Mladenič, ki ga je nekedaj sprejel na svoj dom — ki mu je bil bulji oskrbnik, nego morejo to velikokrat lastni stariši ta mladenič je planil nad svojega največega dobrotnika in ga umoril sekiro. Mi pa, dragi, prosimo danes Boga, naj ne dopusti, da bi kedaj pozabili njegovih nebeških dobrot. Prosimo ga. da bi nikedar nehvaležni ne postali starišem. dobrotnikom, prednikom sploh nikomur, ki nam dobro stori. Le'oni. ki vsak trenutek gleda na Boga nad seboj in ki se vsak čas ozira na blage ljudi krog sebe le oni je dober človek. To pa hočemo biti vsi mi. Amen. Božični prazniki v nebesih. I'ml iiitiM^n l«'ti j«' Lila v mali vasi«-i n-vna «lružini»'a. katera je inn-la pripr«»s|o bajti«*«) brez |ni■> ->»' s pr»»«laj«» v/itjalir in mila. Živali silim t•• • \n«». ivei siiif: v berašt vit. I'i»m| |»af 1«■< h i i umrli •ntara mali. katero so iim-li «iiro«M<*i nepopisno radi. Vedno s«» jim pripuv«.'«|o\ali ljub«* prav-ljii-i'. «is<»i»it«• pa «» njihovih prihodnjih v«-r-i m »st i iu «> n«'b«'sih. lako pazljiv«* poslušali unin-ki in unukinj«' -dnro 111.11«• i ^nvnivni /»• ^ lr»'S«»«*Min se in o«»ij mrtvaškim ^las«»m. Kaj n«-. draira stara mati. lam u«jri l.»«.uu«.» HuJi mi. «»j tam »lir Pritiskala j• * /ima tura/ in lakota na r«*\n«» hiši«-<». Zal«» veli «'«'••• starejši InVrki: T«j4e torbi«.-«.* p«»ln«» vzidali«.- v/.eiui l».T idi v s« dej na. «l»'sn«» Ii<»d«»e skozi u'o/«l v s«»sedin» va> in prodajaj vsako škalljie«» /a kraj«*ar. Kosr«'k kruha inmj /a popolnim: saj to j<-/adnji. ki ua imamo domu. • Tudi mlaj«» ji «»«lprii kradli«« >obatu». kj«-r j«- v-«' v n«-p«»pi^ni ra«l«»«»lm» lm-i« . kat«'i «* prižigajo auu«'lji. Miza pa j«- p«»iiriij«'tia z vsakovrstnimi j«-dili. Takih i«-«iii ona š,« ni \ i«l«-la. Sr«-«-j«'j tak«- ra«l«»-li šo ni ol»«'-utiio. Navzof-niki pa s«. \«--.«»iiii. tr<»beiitali in p«-ii. lakih subaicili. ljuba «*< -11 h doni! Anton AVdvvd (Dalj. ) >ivar j«- kmalu zasukala. L. j«-umrl marljivi Ivan goriški. N i • nam |»i ■ i A1 • • rok«- iM-ii-žk«* •> prepiru. tako da nam ni znan««. kako j«* koii«'*ai lnnli raz por. S.. ii i/«.l.«'-.>nri opravili rerkvijo in zakaj — j«- zgodii««. nam j«- m-znaiio. I/ živenja \:k«»iaja I. Lt.">o |:;."»r» škofa zagrebškega jasni. • i i t'* |'i .in da in pr»pir na«laij«'val š«' pod njim. Stvar j«- menda |»uravnala l«»ta v i-.i-ii ^kolovaiija Strfana III. «►«! i. I:::>»'. L!7.">. ki jr živel dolgo po koneanih i»r*-i»irih gl«*«!.* in«- s križniki. Oilškodo- .iti -o marali križniki kapitul vsako leto s in-mi markami ires Man-as . Ali j«* Henrik • •)•• »v-ski do<-akal izi«l prav«leaii ni. ni dognali««. \|..-im«' s,- j«* k«•ii«**aI prepir p«»d njega na--. • •• 111 i k • »ni Ivanom Trebanjskim. kaU-regfa je t>i |.r»-z»'?iio\ .ii .|»'ž«-lni koiutnr avstrijski Uin- • -ii**!ii>iir^ki }»o »mrli < Ipavskrga in ga <»eak Nikolaj I.Y I«*l»niarija l.'»;Vs im«*iiovaI župnika pri -v. I Virn v 1 riionilpi. N;i ta n a»: i n - «• j «• «>pro>til a I »r I a krajina / a o r »• l» > k«* duhovne nadvlad«' :« r prišia po.I otjl.j^k«* patrijarh«' skoraj v i - t •• m «"• ,i u . no malo piv j. pivdno jr prišla p o .i » v 1 n «• v I a «1«» a v < t r i j s k i li habsburških v .»j v oi|. Tako smo s«* prerili -ko/i z.mii < »i a n •• > ima IJela Krajina rllotlir gospodo: v «• •• i k \ «• ji rin o z i r u o g I o j s k r o i- a k e. v - v •• t ii •• m a v - t r i j > k «• vlada r j «•. ihUlrj si* d<»-li io/ji- za^irdujr njriia zgodovina, i žaliL«.- p., kr.itkili dimli zlalrg.i solima. k; ji jr -ij.,......1 /atVtka pod I labsbiiržani /.ikrii»jo ii-mni oblaki nj«'gov«' blagodejne /arkr iii 11 • • I m » piv v Jorr z Imdoiirnimi • •i.laki turškega iin>i!»tva. 1'o.la «• t« m kedaj p« »z.iirj»-. I'o (1 ino g-orno S vrt II o V I ari O. o I <» I el j i p ri še I o h duhovno vlado. Pae vse sr spreminja - z a g" r e 1» š k a škofija s •• je u ni a k n i 1 a oglejski, o g 1 r j s k a sama pa ljubljanski, domaei. V 14. sto-1 olj u j r stal og-lej s ki patrijarh na vrbnnrn svoje svetne in duhovne slav«-. Vender z vrhiinea poeasi strmoglavi, dokler mu ne uniei v letih 141S 1420 beneški lev svetne oblasti. Z njo pa jr ginila tudi eork vena vel ja va oeakov. In to j«' uinljivo. I>«inerani so se odslej unie-savali v izvolitev vsakterega očaka in strogo so pazili, da je bil na oeakov i stoliri r«'j>ubliki benečanski vboden. sosednji Avstriji ver ali manj nasproten gospod. Iti prav s tem je izgubil pa-t r i j a r h v a v s t ri j s k i b. posebno v si o-v «• n s k i h d e ž r | a b velik o v p I i v a. kar je bilo rnkvi in vernikom v izdatno škodo. (I);iljr pride.) . r." Stara slovenska molitev na čast Materi božji svetogorski. I Vednaslovni list I'agJoveeve knjige Sve-sti Tovarsh . ki je vnovič izšel leta 1707 >k iiuzii mladini, inu ftarim. ledig. inu zakonskim, gmein. inu deloimim hidein . in ga shranjuje pisale«- teb vrstir v svoji knjižni zbirki, j«* opremljen z izvirno molitvijo, pisano z lepimi potezami in izvirajoeo iz poslednjih desetletij I s. veka. (Masi se takole: Molit u k' te z bes h «'ni Materi I»o |'h j e 11 a S v «• t (i o r". O nar sveteishe. in pivzhista mati liofhja, ino^ozlma poniozhniza ie pr«'fvete Troize. Jeft remi grefhnik na tvojo inehkiift savuplin. ktera li ti skus to midosbtio pastarizo napovedala, k.atiri s., ti na Svet (ior p«'r(Joriz perkafeozb •sa |»oveidala: povei letein' tolkli, de bo on men", tiikei eno Zirku isvdoti. inu gttade po-girvoii. deft se poftavini is poiiishneni Serzatn pr«'d troti ivoje milofti prosejozh. del«' ti m«'iii j»»*r Ivojinu lioshjimu Svnn to gnado N: N spr«»sila. vemler pred nisem, d«' i »i j»'It pravo pokuro zLes moje grehe fturu. Serzlmo Iu- besen*) Bofhjo. oLstajeine v' dobrim mozhnu sraunstajne v moji fniertni uri fadobiu: dehi jeft po premaganih fourashtiih padzmi skus tvojo varvajne. inu rounajne tega vezhniga isvelizbajna ure«len biti- Amen. Pod molitvijo je nalepljena maj lina ok miglja vinjela predstavljajoča višarsko Mabn* božjo. H. ) Prvi zlog Iv besede .In* je dvakrat napisan Zrnje. Marijino ime — strašno ime. junaški deviei orleanski, loaui ti' Are. se bere. kako je zadostovalo le imenovanje njenega imena, da so bežali sovražniki. Veljala je za nepremagljivo. Zastonj so >e vojskovodje trudili pomiriti vojake. Klic Devica gre« jim je vzel ves poglllll. - To illie je bilo ime e i s t e in >vete device, katero jo Bog poslal Kraneoski v rešitev iz stisk. Brez primere mogočnejše je ime Marijino! To je illie brez lliad«'Ža Spočete Device in Matere božje, ime kraljiee nebes in zemlje. t<» je ime one. o kateri je prorok začujen vzkliknil: Kdo je ona. ki vzhaja kakor jutranja zarija. lepa kakor sobn-e. strašna kakor vre j ena vojski na truma? Da ime Marija, je ime device, ki je p«»slana od Boga v rešen j«- vsega človeštva. Ni čuda. da že ob /vanju njenega imena i»eži sovražnik našega izveličanja. Kaj čuda. da že sam k 1 i<* ^ Devica gre . zapodi V beg celo peklo. o. Kazimir. Kako se preganja dolg čas. Blaženi Kie-tneiit Marija I )vorak je bil že kakor otrok \ i k prijatelj molitve. Nikakor ni mogel razumevati, da nekateri molijo neradi. Večkrat je spremljal po kakem opravku >\«>jo pobožno mater. In mej potjo sta stvčavala razne znanec. Mati je imela za vsacega prijazno besedo. Povpraševala je to iu ono. kje je ta in ta. kaj dela in drugo. Otrok je pa/no poslušal pogovore. Največkrat je slišal besede: Kaj hočemo dru-zega. Je da ni dolg čas. Ko sta z materjo nadaljevala svojo pot. potrese jo za krilo in pravi: Ti. mama. zakaj so pa ti. s katerimi -i govorila, večkrat izgovorili besedo: dolg' čas: kaj pa je dolg čas? — Mati je odgovorila: Vidiš, ljubi moj. če kedo nima nobenega dela. pa prav i, da mu j«• dolg ras. Potem se gre izpreliajat. ali pa počne kaj druz.egn. le da 11111 gre naprej čas. Deček se začudi in pravi: Ljuba mama. če srečava š,- katerega. ki ti poreče, da mu je dolg čas. odv rni mu: Moli! I < i Nikoli še ni bolje dokazal. Pred kratkim je imel v cerkvi sv. Barbare v niesiu Krakovo o. Peter Motiz. pridigo, (lovori! je o smrti. Kako neizogibna je. in kako nenadoma pride. Ko je z vso navdušenostjo izgovoril besede: Bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure n« dneva, je omahnil in umri. l- Voje časne Zadev C je p(»poil|o uredil. dilhovsko pomoč pa je odkiaiijal. Tedaj je rekei •'deli izilled .'llill dve|l gl'» l ia« I i l'je V . stari in v mnogih bojih izkušen veteratiec: Ne delate prav. gospod maršal. Najbolj pogumno selil se takrat podal v boj. kedar sem poprej svojo dušo izročil V božje roke. po kratkem odmoru mu je odgov orii maršal Ne v : »Prav si rekel. Dal je poklicati duhovnika, ki mu je podelil sv . zakramente. In tako je maršal Nev premiiiol ne b- kakor pogumen vojak, nego tii*ii kakor pravi kristijan. Besede, katere je goVofil priprost grefiadir. so nagnile maršalovo srce ua pokor«». In tu so se izpolnile besede apostola da k oba : 1»! al j« moji. ako kedo izim-d vas zajde od resnice. in ga kedo vin«-, naj ve. «]a ke«lor grešnika merjalt vstanoviti knjižno društvo za vrli*-»»•! njt-gMVf kriv«« |iMii. reši njegov o «lušo prekmurske Slovence. Dasi se jim ta nastani iti pokrije \«-iik«» ši.-vii«» grehov. mera ni posrečila zaradi raznih zaprek, hočejo Župnik Aloj/ij Kummer vendar izdajali poučne in zabavne knjige iu jih širiti med ukaželjnim narodom. Bog blagoslovi njihovo plemenito trudoljubivo>t! I C Iz književnosti. Kaleudar najszvetesega Szrca Jezusovoga na i'Mir». let«>. (lena (»O tilerov tod krajcar«»v). S. nmbotel. Cerkvena stamparija. Ta veliki .kaleudar za liidsztvo" je doživel dtv.ui tečaj. Pod pokroviteljstvom somboteljskega bi- kupa j« prinesel na beli dan dokaj izbranega /a-bavuega m potu nega čtiva; opremljen je > primernimi -bkann na ceiu ima lepo podobo nebeške Kraljic«- Jezičkom v barv«»ti>ku in pisan v zanimivi o g e r s k i slovenščini, ki l«» kazi «. din.de madjarski pravopis. Za p;-n;.j«» >kiisa vanji" >t,>ji na prvem mestu popi- ..pobožnosti k sladkorni >rci Jezu-mimuiii*. Nato mi k po o/uačcni .častilci p:».-v. Si ca i/ ca-a tranc«»>ke reberije" prekucijei Tu nam predstavlja nesrečni kralj I judtMt Xi\ . ki je g«»jil prav posebno zaupanje do Jezusovega pr«.>v. >rca. .V pre>v. Srci J e-/ihinoiii j«, smrt sladka" in .Drobtinice od Srca Jezusovoga" ><» krepki izpod-budki na njegovo ceščenje. Se-tavek: a j plemenitejši vlar boži nep«»znani" razpravlja o diruvi >v. mase, njenih sadovih. o načinu. Kako naj |<» darujem.Poleni je se dolga vr-ta p:ikupn:h ui jedrnatih pisiie «it:ce. p«»učna razprava «» ir-ju ::i goricah, por«>-»il«»: J a p a n - k o -1 u s u s k a boj n a", zg(»dbe minulega leta. -mesnice i dr. V člancicu .Hrana «1 u | .»v eno v" poroča vrednik. kako -e je godilo piv emu tečaju .Kalendarja". K' iz sinl«» - e ga je MOO i/vmlov med *lo-veii-kiin ljudstvom na Ogerskeni. To je .namenit v-pe'i. Oudotni lodoljubi s() na- Ljubljanska škofijska kronika. Župniki ^«> postali: V liojzdn ta-niošnii župni upravitelj č. g. Alojzij Podob-nik: v Žabni«i č. g. Karol lik. kap«dati v \*išnji gori: v Lipoglav u latnošnji župni vpravitclj e. g. do>ip Šolar. K a n o n i e u «> v iu e š «• eni >«'» b i i i: \ \. ee. gg'.: Alojzij Podobnik na župnijo t ioj/.d dne 12. «lee«-iubra 1904: Kar«d ("i k na župnijo Žabnieo dne ir>. decembra |!Mi4: l«»sjp Šolar na župnijo Lipogiav dne decembra 19ol. P le iii e Še e 11 i so bili čč. gg. : d »»sip | > r a j e i/ Trnovega pri 11 i i - i I5i>tii«-i na S«»r«»: Aloj/ij \«>i<- z Mirno v Trnovo pri Ilirski P»i>iii«-i: Mat.-j Kos iz ('i kl|.«n n.» I >•>-i»r«»vo pri Ljubljani: Anion M«»iv««l iz. K«»njšiee v Presko. Odpovedal s e j e župniji S m 1 «• «1 n i k t«-r zara«li boie/.ni prosii za začasno pokoj-nim» v e. g. Ivan I)«»b n i k a r. /;ii-a>ni »lop iist j.- nasiopil č. g. «lr. Ivan Zore. kapelan tia D«»i»r»»vi pri Ljubljani. Si a 1 n i pokoj j«* nastopil v. e. g. Ignacij Sa 1 «• b a r. župnik v I )ol«-ti|i va-i j»ri Uil»ni«i. I* m r i a >la v v. čč. gg.: .1« .sip Ua z bor še k. župnik v Smarlinu pri Kranju. i»i\ši dekan \ t i radii »Iu«'- 1«». decembra 1901: iu «*. g. Mihael Kol n i k. kurami b.-n«Ti«-ijai v \'' oglja b. dne ju. dei-ciubra I9n |. 1».. J pil. -kot lisi,,- st |\. i//;i j'.» ii. «". lt*>4. . iUH.r i/...i|.i iK-kk i!,i ali »li m \ vlja po pošti za vse Ul»» «» kron. /a t>»»l 1> ta •> krone. /.. o-irt lri.i 1 kn»n«» • vm Zunaj velja /a l»i.» ki..p. /.i Ameriko '.» kr«»n \k.» l»i l»ii pelek pra/.nik. i/.iile .D.imum" «I.iu p«>|uej . I ,;ii»'.).i:i: »1«-im .»!•' p«-.i:iu/iH st. . ilk> :>.. In vinarjev v L o v r o Hla/nik ovi trgovini na St;ir. i:i iii;u in v Ivane 1'nii.e j «• v r labakarni na K««n^ri >iuiu ir^u vlili .n-Jnik. ia>lmk n: ij T oni o / upan 'lisk Di agol in 11 r 11» a r - j a \ I jtihljan