Svetislav Predič: Četiri komada. (Cir.) (Kad vec zidamo. — Najveei dušmanin. — Ver-den je pao. — Stekao čovek telefon.) Beograd, Geca Kon, 1927. H. Sienkiewicz: Potop. Iz poljščine prevedel R. Mole. 13. in 14. snopič. Tiskovna zadruga, Ljubljana, 1927. M. Murko: Die Bedeutung der Refbrmaiion und Gegenreformation fur das geistige Leben der Siidslaven. Prag u. Heidelberg, 1927. Danilo Gorišek: Maj. Pesmi za deco. Celje, 1927. Hermann W e i fl e r : Calderon und das Wesen des katholisehen Dramas. Herder. Frei-burg i. Br. Strani 23. — Spis je kratko strnjena razprava, ki proži nekaj zanimivih misli glede nekaterih osnovnih vprašanj o tragičnem. Pisec se je discipliniral ob estetih iz nemških katoliških revij. Maria Homsc h e i d : Der Schleuderer und andere Knabengeschichten. Herder. Frei-burg i. Br. Strani 147. — V lahkem, nazornem jeziku pisane deške zgodbe, lahko umljive tudi slovenski šolski mladini. Scharlan M, (Magda Alberti): Sieg! Kampfe einer Konvertitin. Herder. Freiburg i. Br. VI. in 240 strani. — Knjiga je drugi del avtobiografičnega romana, čigar prvi del se zove »Boji«. Izpoved »lepe duše«, dehtivo preprosta, zanimiva, dasi ni v njej elementarne snovi, ki je kot doživljena tragična ekspozicija človečansko poljudila podobne avtobiografije velikih konver-titov-pisatel jev. Dr. I. P. Aus fernen Landen. 32. B. I. A. Otto S. J., Der Fischer von Karange; 33. B. Kari Kalin S. J., Der Sieger auf Futuna. Herder. Freiburg i. Br. — 900.000 zvezkov te zbirke priča, da to propagandno misijonsko pripovedništvo uspeva. Čar te fabulistike pa je ugasnil tisto uro, ko je to pripovedovanje postalo samo zunanja tehnika. Marika Stjernstedt: Die von Sneeken« strom. Roman. Aus dem Schwedischen von Rhea Sternberg. Herder. Freiburg i. Br. Strani 316. — Roman zasluži kot umetnina in kot snovna zanimivost (diaspora) branja. Pisateljica ima ime. Slovencem jo je priporočil in predstavil, ne vem, po kakšnem čudnem naključju »Slovenec«. Hermann W e i 6 e r : D|e deutsche Novelle im Mittelalter. Auf dem Untergrunde der geisti-gen Strbmungen. Herder. Freiburg i. Br. Strani 128. — Disertacijski spis z mogočno bogato snovjo, ki je pregledana z nekakega novega vidika: iz perspektive srednjeveškega mišljenja. Dvomim, da je študiju ta in samo ta perspektiva potrebna. Spis sicer ne ogreje in ne prime stilistično. Dr. I. P. Izdaje književne družine »Luč« v Trstu: 1. Luč. Poljudno znanstveni zbornik. L Uredil Lavo Čermelj. (Iz vsebine: L. Čermelj: Politično-upravna razdelitev Julijske Krajine v razvojnem pogledu do 31. maja 1927. — Fr. Bevk: Slovenske knjižne izdaje v Italiji. — SI. Slavec: Nekaj italijanskih glasov o Južnih Slovanih.) 2. F. M. Dostojevskij: Tuja žena in mož pod posteljo. Iz ruščine prevedel C. Cej. 3. F r. Bevk: Kresna noč. Ermenegildo Paccagnella: Una-nizziamo P insegnamento della musica (Novi didaktični principi za študij teorije, pianoforta, orgel, skladbe in pedagogike glasbe.) Milano, 1927. Knjige »Goriške Mohorjeve družbe«: 1. Koledar Goriške Mohorjeve družbe za L 1927. 2. Ksaver Meško: Legende o sv. Frančišku. 3. Evgen Kumičič: Jelkin nageljcek. Povest iz istrskega življenja. Prevel Anton Kacin. 4. Kolački. Za našo deco priredil P. P. Z risbami opremil Milko Bambič (Izbor iz slovenske dečje literature). 5. Luč v temini. Kako so znameniti ljudje naše dobe iskali Boga in kako so ga našli. (Vsebina: Junak v puščavi [Karel de Foucauld], Roža med trnjem [Lujiza Henselj, Glas iz groba ob Soči (Jozve Borsij, Vnuk se vrača (Ernest Psichari], Prerok 6vete Rusije (Vlad. S. SolovjevJ). Dr. Branko Štorov: Novi akcenti. Lirika. Split, 1927. Ivan Cankar: Zbrani spisi. 5. zvezek. Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. Ljubljana. Nova založba, 1927. (Kralj na Betajnovi — Na Klancu.) Dr. Nikola Stojanovič: Jugoslovenski odbor. (Članci i dokumenti. — Cir.) Nova Evropa, Zagreb, 1927. (Kratek pregled delovanja Jugoslovanskega odbora.) Pravljice o Gralu. Po francoskih virih povedala naši mladini Anka Nikolič. Založila TKD Atena, Ljubljana, 1927. Jovan Radulovič: Za utehom. S predgovorom Sime Panduroviča; pesmi, cir. Beograd, Cvijanovič, 1926. Dr. France Veber: Idejni temelji slovanskega agrarizma. Programatična socialna študija. (Vsebina: Uvodne misli. — L Družina in narod. — II. Sloj in slojna produkcija. — III. Sinteza družinsko-narodnega in slojnega socialnega vidika. — IV. Agrarizem edina historična psihološka in normativna osnova sociologije. — V. Agrarizem — svetovno-življenjski nazor.) Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, 1927.