Edini slovenski dnevnik -: ▼ £edinjenih državah :- Velja za vse leto . • $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily -: in the United States. :- Issued every day except Snndays —: and Legal Holidays. :— -: 50.000 Readers. TZLEFON PISARNE: 4687 OOBTLANDT. Entered m Second-Glue Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congre« of March 3, 187«. NO. 266. — STEV. 265. TZLEFON PISARNE: 4687 CORTLAND? NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 10, 1916. — PETEK, 10. NOVEMBRA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. PREDSEDNIK W00DR0W WILSON JE ZOPET IZVOLJEN. California in North Dakota sta mu prinesli zmago. CALIFORNIA JE ODLOČILA. — WILSON IMA SE-DAJ 272 IZVOLILNIH GLASOV, MEDTEM KO JIH IMA HUGHES 235. — ŠTIRIINDVAJSET GLASOV JE SE NEODLOČENIH, TODA, AKO HUGHES PRAV VSE DOBI, NE MORE ZMAGATI. — REPUBLIKANCI HOČEJO, DA SE V NEKATERIH DRŽAVAH GLASOVE ŠE ENKRAT PREŠTEJE. — V CA-LIFORNUI SO ODLOČEVALE ŽENSKE. Woodrow Wilson in Thomas R. Marshall sta bila od ameriškega ljudstva še enkrat odbrana predsednikom in podpredsednikom. Včeraj zvečer so prihajala iz Kalifornije in North Da-kote tako ugodna poročila za Wilsona, tla ni skoro niliče dvomil, da bo zmagal, in ob 11.25 je pa došlo uradno poročilo, da je Californijo odnesel Wilson in tako dobil več glasov, kot mu jih je neobhodno potrebno, da zmaga. Chester Ii. Howell, republikanski menežer za državo Californijo, je pripoznal, da je poražen in da je zmagala demokratska stranka. A ko bi hotel Huglies zmagati, bi moral odnesti Min-nesoto in Californijo, zdaj če bo prav dobil Minnesota in vse ostale glasove, ki so še na razpolago, mu nič ne pomagajo. Da so demokrati zmagali, se morajo največ zahvaliti San Framiscu, kajti to je mesto največ odločilo, da je dobil Wilson večino. Znano je ž«-, da so demokrati zahtevali, da se glasove \ Los Angelesu prešteje pod nadzorstvom vladnih maršalov. V Sail Franci sr o ne zahteva nihče, da bi se glasove štelo j>od nadzorstvom državnih uradnikov, pač pa zahtevajo republikanci, da so vse glasove v North Dakoti enkrat prešteje; pravijo, da so tam več glasovnic proč vrgli, k«-r niso bile glasovniee pravilno križane. Predsednik Wilson bo imel veliko sitnosti s petinšestdesetim kongresom. Zadnja poi >čila naznanjajo, da bo njegova stranka sicer kontrolirala senat, toda nikakor ne poslansko zbornico. Zdaj izgleda, da bo 212 demokratičnih zastopnikov iu republikanskih. Asbury Park, X. .1.. 9. novembra. — Predsednik Wilson se danes ne nahaja v }K>letni Beli hiši, temveč je na predsedniški valiti •"Mayflower", s katero se pelje v Williamstown, Mass.. kj«-r bodo jutri krstili njegovo vnukinjo. Okoli polnoči mu je njegov privatni tajnik Tuinultv jM»slal sledečo brezžično brzojavko: — Tukaj sem skupaj z demokrati iz Old Maumoutlia in Vam pošiljamo naše pozdrave in čestitke. Stvar, katero ste tako plemenito zastopali, je končno zatriumfirala. in mt Vas pozdravljamo. Naša srca, naše misli in naši čuti so z Vami. McCORMICKA JE NAPRAVILA ZMAGA ZELO SREČNEGA. Toliko veselja še ni bilo kmalu v eni sobi kot ga je bilo ve era j zvečer v demokratičnem glavnem stanu, ko je prišlo |x>ročilo. da je California Wilsonova. To je bilo stiskanja rok. vpitja zunaj in znotraj itd. Okolo polnoči je predsednik demokratičnega narodnega odbora MeCormiek izdal poročilo, da je popolnoma gotovo, da je Wilson zmagal. Ko se je McCormicku povedalo, da bodo republikanci zahtevali, da se glasove prešteje, se je smejal, češ le naj štejejo, pomaga jim tako nič ne. Willeox, republikanski vodja, dozdaj še ni hotel pri- jMjznati poraza, rekoč, da se bo še vse zaobrnilo. % NADALJNJE STAVE. Tekom včerajšnjega dne, ko ni mogel nihče vedeti, Kdo )yq pravzaprav zmagal, se je samo v New Yorku zastavilo okoli 750,000 dolarjev. Največje svote so bile stav-1 jene za Wilsona. Poročila iz drugih krajev se istotako glase, da se je zastavilo včeraj dopoldne zelo veliko denarja. HUGHES. Ko se je včeraj zvečer okoli enajste ure Hughes, republikanski kandidat, vrnil iz gledišča v svoje stanovanje v Astor hotelu, se je takoj zaprl in bil nihče dopuščen notri. Ob 11.25 je Associated Press izdala poročilo, da je republikanski menežer za državo Californijo pripoznal, da je California Wilsonova. Njegov tajnik mu je prinesel katero je mirno sprejel ter rekel, da uimft nice- Asquith. Anglija je zvesta svojim zaveznikom, pravi Asquith. — Vojne ne bo konec, dokler ne bo dosežen cilj. London, Anglija. 9. novembra. Ministrski predsednik Asquith je držal zelo važen in pomemben go-»vor na banketu, ki ga je priredil Lord Mayor, v katerem je začrtal točke, oziroma poboje, pod katerimi bi zavezniki sprejeli mir. Zgražal se je nad nemškimi propagandist v nevtralnih državah, ki poskušajo razveljaviti fakte in raz-kreditirati vse, kar ni nemškega. Ministrski predsednik je rekel, da si mogoče Anglija med vsemi najbolj želi miru, — toda pripravljena ga je skleniti samo tedaj, ko bo jasno, da ne bodo vse žrtve, ki jih je imela ona in njeni zavezniki v tej krvavi vojni, zastonj. Asquith je rekel, da so nemški propagandist! opravljali svoje delo na raznih koncih tega sveta, in so imeli pri tem namen, da bi napravili med zavezniki needinost, da bi se pričelo sklepati separaten mir. (Pri tem je mislil gotovo Rusijo in Nemčijo. (Op. ured.). V svojem govoru je tudi dal tributo nemškim borilcem. češ, da ne smejo Angleži in zavezniki misliti, da so Neinei slabi. 4'Nemci so veliki organizatorji in izvrstni borilei na bojišču.'' — Glede Grške je rekel, da so šli zavezniki v Solun kot prijatelji obeh. Srbi j." in Grške. Zavezniki hočejo Grško rešiti iz nevarnosti, da bi jo Nemčija vjela v svoje mreže, in pred drugo nevarnostjo, da ne bi prišlo do notranje vojne. Glede Rumunije je rekel, da je zdaj na varnem, da še ni poražena. — Pri banketu je bilo več drugih odličnih mož. med drugimi tudi ameriški poslanik Page. V Grški je treba ameriške banke. Ameriški konzul v Atenah je te dni sporočil državnemu depart-mentu. da je kaka ameriška banka v Atenah neobhodno potrebna. '' Espangne "je zadela. Francoski parnik "Espangne" je v megli zadela v nek neznan parnik. Poškodovana je le nekoliko. Cegav je bil oni parnik. je vsem velika uganjka. Pozor, pošiljatelji denarja! Vsled negotovega dostavljanja poste, ki je namenjena iz Amerike t Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOOOOE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati zamorejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljate? toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne in radi sigurnosti pri ik>-Siljanju denarja. Gene: K f K $ 10.... 1.50 | 120.... 15.60 15.... 2.15 | 130____ 16.90 ao.... 2.75 | 140.... 18.20 •»i —o.... 3.40 j 150____ 19.50 30.... 4.05 j 160____ 20.80 35.... 4.70 j 170---- 22.10 40.... 5.35 j 180____ 23.40 45.... 6.00 j 190.... 24.70 50.... 6.65 j 200____ 26.00 55.... 7.25 j 250.... 32.50 60.... 7.90 . I 300.... 39.00 65.... 8.55 | 350____ 45.50 70.... »^0 | 400.... 52.00 75.... 9.85 j 500.... 65.00 80____ 10.50 j 600____ 78.00 85.... 11.15 | 700____ 91.00 90•• 11.80 j 800« • • • 104.00 100.... 13.00 f 900.... 117.00 110.... 14JJ0 | 1000____ 129.00 Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primoranl računati po naj novejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa ti|di kaj manj. IJst dospe na zapad ponavadi par dni kaaneje in med tam, ko dobi naslovnik list v roka. m pri nas cene morda fte ve&rat — .........- - Lansing- je v Washingtonu. — Norveška protestira. — Še štirje par-niki potopljeni — 'Deutschland'. Washington« I). C., 9. novembra. Državni tajnik Mr. Lansing se je vrnil v Washington. Izjavil je, da je državni department zelo zainteresiran v zadnje aktivnosti nemških submarinov. Dognalo se je dozdaj, da je nemški submarin potopil parnik "La-nao'\ ko je plapolala na njem ameriška zastava. Potem je nek nemški submarin istotako obstreljeval ameriški parnik ''Columbian". Dognauo je tudi, da je bila 'Marina' potopljena nepostavnim potom. Danes je državni department dobil zanesljiva poročila, da je bila "Arabia"' potopljena brez svarila. Ako ne bi bil parnik eno ur»* po torpediranju ostal na površini, bi se s potniki zgodilo isto. kar se je z "Lusitanijo". Zdaj je le še vprašanje, če je bila "Arabia*' oborožena. Berlin, Nemčija. 9. novembra. Poročila iz Kristijanije se glase, da je nek ruski torpedni čoln dne 2. novembra obstreljeval nek nemški submarin, in sicer za trimiljsko mejo. s čemer j-.' ruska vojna ladja prekršila pravila nevtralnosti. — Poroča se. da je norveška vlada naročila svojemu vladnemu zastopniku v Berlinu, da protestira tozadevno pri nuskt vladi. Kristijanija, 9. novembra. — Norveška vlada je izročila nemšk .-mu poslaniku odgovor na protest, ki se ic tikal norveške odredbe, da nemški subinarini ne smejo priti v norveška pristanišča. London. Anglija, 9. novembra. "Lloyd"7 poroča, da so zahtevali tekom dne nemški submarini štiri žrtve, in sicer štiri angleške par-nike — "Sheldrake", "Skerries". "Sunnsvside" in ''Suffolk". London, Anglija, 9. novembra. Od 437 potnikov "Arabije", ki je bila v pondeljek potopljena v Sredozemskem morju, jih je 198 pristalo na Malti in 84 pa v Port fiaidu. Tako je bilo danes uradno na znanjeno. New London, Conn.. 9. nov. — Ne ve se še. kdaj bo odrinil nemški submarin "Deutschland", kajti dozdaj ni se vse naloženo. Domnevalo se je, da bo odplul jutri, v petek, toda zdaj je gotovo, da bo stal tukaj še najmanj par dni. Z vseh strani. Stavka premogarjev v Avstraliji. Novo avstrijsko posojilo. — Ravnatelj. konx. departments. Melbourne, Avstrailja. 9. uov. — Stavka premogarjev, ki je izbruhnila pre dpar dnevi, se neprestano širi. Vsled pomanjkanja premoga je moralo več tovarn zapreti vrata. Ako se ne bodo v kratkem pogodili delavci s tovarnarji, bo železniški promet vstavljen. Kristjanija, Noverška, 9. nov. — Norveška vlada naznanja, da je danes odgovorila na proteste Nemčije. Nemčija je protestirala proti stališču, ki ga je zavzela Norveška napram nemškim podmorskim Rumuni so zasedli Hirsovo. Zavzetje donavsega otoka. NEMŠKI GENERALKI ŠTAB POROČA, DA NEMCI PRODIRAJO. — ARMADA AVSTRIJSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA JE ODBILA BAJE VSE RUSKE NAPADE. — V DOBRUDŽI JE POLOŽAJ NE-IZPREMENJEN. — BOLGARI, NEMCI IN AVSTRIJCI SO PREKORAČILI DONAVO. — NEK DUNAJSKI AVIATIK JE IZSTRELIL RUSKEGA ZRAKOPLOV-CA. — RUMUNSKA POROČILA. Vrhovno po- Bukarešt, Rumimsko, 9. novembra, veljstvo rumunske armade naznanja: čolnom. Vsebina odgovora, ki je! — Severna in se ve r noža pa dna fronta: V dolini reke bil izročen nemškemu poslaniku. Trotur je bil sovražnik zadnje dni precej agilen. Vprizo- ril je bil več napadov, katere «no pa z lahkoto odbili. Ko se m znana. Dunaj, Avstrija. 9. novembra.—, _T . . , . . . . ... , t Novi finančni minister dr. Marek' ^» Nemci enkrat izprevideli. da kljub vsestranskemu pri naznanja, da bo v kratkem času zadevanju ne morejo ničesar opraviti, so se umaknili. razpisano peto avstrijsko vojno po-j sojilo. Posojilo bo pet in polod-j stotno. „ i Berlin, Nemčija, 9. novembra. Z Dunaja poročajo .da jv odpoto-j val proti K«*rlimi Wilbur < "arr. rav-j nate 1 j ameriškega konzularnega departmenta. Na Dunaju seje mu-J dil šest dni. Pariz, Francija, 9. novembra. — j Francoski finančni minister je' uspesna. Kongres. Ob sklepu lista je došlo poročilo. da bo kongres najbrže z večino demokratičen, namreč senat in zbornica zastopnikov. Angleški parnik je nasedel. Santiago, Chile, 9. novembra. — Angleški parnik "Malawasca*' je nasedel v Corral zalivu. Japonska in Zdr. države. Elbert H. Gary, preasednik Unites States Corporation, jc včeraj izjavil, da so odnosa ji med Japonsko in Združenimi državami popolnoma prijateljski. On se je mudil zadnje čase na Japonskem in je bil skupaj z mnogimi japonskimi diplomati. On je mnenja, da bosta po vojni Združene države in Japonska največji velesili na svetu. Roosevelt še upa. Oyster Bay, N. Y.. 9. novembra. Kolonel Teddy _še vedno upa, in upa, toda njegov obraz je kisel in mrk kot še nikoli poprej. Cel dan je- bil mož pri telefonu. Imel je le dva obiskovalca. Pošiljateljem denarja! Vsled zelo slabe poštne zveze svetujemo rvjakoss rwlljsti zdaj star* d ii ml lin po brezžičnem bnojavu. Natančno smo poizvedel!, da pridejo take pošiljatve za danačnje razmere hitro. Za naslov se raeuua 65 centov za vsako besedo. NajboljSe je, da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj. Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, odtam na Dona j, odkoder jih odpošljejo na določeni naslov. Potrdil o izplačilu se zdaj iz stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesterr. Credit Austalt na Dunaju poroča, da zahteva in dobi od poŠte za vsako izplačilo iakozvan Payee's receipt, t. j. potrdilo s pečatom zadnje pošte in lastnoročnim podpisom prejemnika ali poštarja Vsa ta potrdila omenjena banka zbira in hrani ter jih bo poslala Bern, ko bo poštna sveža zopet vrejena. Opomrjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavu poslati le okrogle svote kot so spodaj navedene in še naprej do 1O.000 kron. Za take pošli ^ t ve se naj nam i »ožilja le poštne Money Ordere In denar ▼ gotovini, kajti privatnih čekov za brzojavne pošiljatve nI mogoče sprejemati. SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TBEBA PRIŠTETI ŠE $4M ZA BRZOJAVNE STROŠKE. Naslov se mora jasno napisati in dodati: peOje anj se trzaja vb*. K: 100.00..........$i::.00 j K: 600.00.......... f 78.00 K: 200.00.......... 26.00 | K: 700.00.......... 91.00 K: 300.00.......... 38.00 I K: 800.00.......... 104.00 K: 400.00.......... 52.00 j K: 900.00.......... 117.00 ........ 66-00 | K Pri Table Buzi so boji nadaljujejo. Na ostali fronti je situacija neizprenienjena. Pri Dragoslavlju se je Nemcem izjalovil napad, na katerega so se že dalj časa pripravljali. Bitka pri Ti test i s<- še vedno nadaljuje in ne bo še tako k malo končana. Na južni fronti je naša artilerija neprestano v ak- eiji. Do hrušk a fronta: Naši monitorji so že dolgo easa ob- pretlla?ral. da naj se obdavei Rostil-! streljevali mesto Hiršovo ob Donavi. Včeraj so vprizorili ne in sieer na poseben način. Kre-1 naSi Vojaki na mesto splošen napad. Pripoznati je trebn, mar naj bi plačal od vsakega ko-j da . sovražnik izvauredno vstavljal, ko je pa slednjič sila oziroma veeerje, ki jo proda . , , , I *' .l . za en dolar, tri odstotke, od kosi-j izprevidel, da ne more ničesar opraviti, se je umaknil. la oziroma veeerje. ki je vredna Mesto smo zasedli in zaplenili veliko sovražne municije dva dolarja pa pet odstotkov. — j ter drugega vojnega materijala. Predno se je bil sovraž- Predlosa je predložena poslanski j njk umaknil, je mesto Hirsovo zažgal. Požar smo še pra- zborniei. . f. . ,t voeasno pogasili. Ta določba naj bi bila veljavna samo za Pariz. Istotako so zazgali tudi vas JLopal. Chicago, lil.. 9. novembra. — Nemška in avstrijska poročila so zelo pretirana, kar Še nikoli ni bila na tukajšni bor-i se tiče vojnih jetnikov. Značilno je pa, da nemško poro- zi cena pšenici tako visoka kakor: f.\\0 pripozna, da so vjeli Rumuni tekom šestih dni skoraj je danes. Cena bušlju je narala na . ^ tis(>- avstrijskilu nemških ill bolgarskih vojakov ter $1.93. \ splosnem je poskočila tu- , . ... " . . , .. . di efua vseh dru-ih žit. ; da so zaplenili precej vojnega materijala. San Francisco, Cal.. 9. novem-j Berlin, Nemčija. 9. novembra. — Poročilo, ki ga je bra. — California bo tudi zana- izdalo vrhovno poveljstvo nemške armade o položaju na prej ostala mokra. Vsa prizadeva ruski fronti, se glasi: nja prohibicionistov, da bi uve-( Armadiia skupina bavarskega princa Leopolda: Na 1 javili svoje zahteve, so bila brez- obeh straneh žclezniSkc proge, ki vodi proti Tamopolu, so se vršili včeraj in danes vroči artilerijski spopadi. Dunaj, Avstrija. 9. novembra. — Avstrijski generalni štab naznanja: — Pri Tartarovu se nam je posrečilo izstreliti neb ruski zrakoplov. Zrakoplovec je padel skoraj nepoškodovan na zemljo, stroj je bil pa precej poškodovan. London, Anglija. 9. novembra. — Rumunski generalni štab poroča, da so se začele avstrijsko-nemš k o-bolgarske čete na celi črti umikati. Rumunjcem se je posrečilo zavzeti Hiršovo. ki leži ob Donavi, kakih trideset milj severno od Černe vode. Nemci in Bolgari so na svojem begu požgali vse vasi in mesta. Iz Petrograda poročajo, da so začeli Ruinuni prodirati proti jugu. Mesto Hiršova je v plamenih. Ob sedmograški fronti so osvojili Rumuni precej o-zemlja. V Jiul dolini so vjeli sto avstrijskih vojakov in odbili vse sovražiliške napade. Berlin, Nemčija, 9. novembra. — Bolgari so zavzeli 5. novembra rumunski otok Dinu na Donavi. K tenm uspehu so bolgarskim četam največ pripomogli avstrijski in ogrski monitorji, kateri so že parkrat preprečili, da niso Rumuni prekoračili Donavo ter se umaknili na desni breg reke. Z otoka Dinu so prišli Bolgari na nasprotni breg Donave. Nasprotni breg Donave je branila le mala romunska posadka, katero so pa kmalo premagali in utrdili zavzeto ozemlje. Zaplenili smo dva topa in veliko municije. Berlin, Nemčija, 9. novembra. — Nemški generalni štab poroča: — Pri višini Georgeni smo odbili vse sovražniške napade. Pri Predealu se je moral sovražnik umakniti. Južno od prelaza Červena veža se spopadi nadaljujejo. V zadnjih dveh dneh smo vjeli nad 150 vojakov in zaplenili dve strojni puški. Fronta generala Mackensena: Naši poizvedovalni oddelki so se hoteli včeraj spopasti z močno romunsko posadko. Še predno je prišlo do boja, so dobili oddelki povelje, da naj se umaknejo. Boji med našimi in sovražnimi prednjimi stražami so boji na dnevnem redu. Kakorhitro bo dobila naša armada nekaj ojačenj, bo vprizorila spošen napad. jUUUKt, m _ GTiAS NABODALO. NOV. 1916. "GLAS NARODA 99 (Bor«nian Daily.) Owned tod published by the PUBLISHING (ft wporitUn.) *«4VW President LOUTS BENEDIK, TreaBarer ILOTIITIO O O K P A H T r -Ac* or bntiuew of the corporation and addressee of above officer«: «2 fWr'aDdt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. T. 4a uelo leto velja ust aa Ameriko in [Za pol leta sa mesto New York.. 2.00 Oanado ...- .nakoijA" lahaja vsak dan lsvgema nedelj ln praanlkov. -ti L A S NABODA" (-Voice of the People") day except Sundays and Holiday!. Rohacrlption yearly $3.00 Advertisement on agreement. l>oplsl torea podplss ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order, •hi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejiaje UraBMr mana nI, da hitreje najdemo naslovnika._ pa na kraljevino Poljsko. ' more, da ga je potem mogoče ra- Kraljevina Poljska bo imela svojo armado in naloga biti za tr=ovske s vrhe." te armade bo, odbiti ruske napade. razmer v Angliji Poljaki so prepričani, da se bodo borili z Rusi za o- Britanija ima zdaj pet hranitev svojega kraljestva, v resnici se pa bodo borili in miljonov vojakov, v armadi je umirali za Nemčijo in njene interese. * zdaj že veliko mož, starih preko Nemčija bo laliko veliko večino svojega vojaštva po-štirideset let. slala v druge strani kjer sta potreba in nevarnost nai- ljudstvo ni bilo še ' nikdar v takem blagostanju kot Ai -r» t i • i j -i. -i ... . , ,. n. je zdaj. Nikdar niso imeli ljudje Ako Poljaki ne bodo mogli vbraniti svoje kraljevine še toliko denarja kot zdaj. Biz- proti Rusom, bo to njihova krivda. nes cvete po celi Angliji Delavec Ce je ne vbranijo, bodo na istem stališču kot so bili ima danes več denarja kot ga je predvojno. ~ 1 imel nekdaj...-' Razloček bo le ta, da bo padlo par tisoč ljudi več in ——- da bo Ruska Poljska še enkrat — to je vsedmič — prega-žena... POZOR, PEČLARJI! Potrebujem 4 drvarje in pla,-čam $1.75 od klaftre. Gozd je v ravnini, lepo drevje, brez grmovja. Pridite takoj ! Carl Poje. R. F. D. 1, Box 62, Russell, Pa. —k. Umori v Everettu, Wash. Uopisom ln poSlUatvam naredite ta naalov: -O L A 8 NABODA" no s tremi miljoni Poljaki, toraj jjeo stalo "grozovitim ruskim ko-zakom'' n Onrtlanfit ur IViefob «JKJ »V>rtlanrtt mZ^ot.iAffv* ■ - . so jih zmasakrirali in pomorili. . AliqmPpa, Pa. - Precej časa je , y Galiciji SQ ,eta 1915 ruske ar. New York oitv ze od takrat, ko je bil od tukaj made priš[e do toraj za_ pnobeen zadnji dopi* Slovencev vze]e gkoro gtjri ^ ^^ je tukaj vec m pndno delajo. Nič manj kot gn miljon bival. Imajo tudi lastne liise in v krat- Zadnje štiri dni so prihajala poročila iz Seattle in Everetta, le še devet milj ono v, "da T3??" daJf bil'° tam umorih okoli pet delavcev m okoli petdeset je bilo pa ranjenih, ko so hoteli člani Industrial Workers of the World (I. W. W.) priti v Eve- Potujočim Slovencem priporočam svoj d^bro urejeni SALON ter snažna prenočišča. Prodajam dobra domača vina po zmerni ceni. Prijetno shajališče Slovencev! Jos. E$irJ<* 6006 St. Clair St., Cleveland, O. HARMONIKE Še enkrat Poljska. - Avstrijski in nemški cesar sta torej dala Poljakom svobodo. To se pravi samo onim Poljakom, ki se nahajajo; v osvojeni Rusko-Poljski. Poljaki v Galiciji bodo baje dobili samoupravo. Po-j Jjnki v Prusiji niso in ne bodo dobili ničesar. To je ravno tako, če bi kdo osvobodil Notranjsko iz- kem bo do gotovi jenih še pet na-daljnih slovenskih domov na Main St., nedaleč od tovarn Vulcan Steel Co., kjer se precej dobro zasluži, toda s tam nowm nikogar vabiti. — Poročevalec. cev iz teh krajev je bežalo v notranjost Avstrije, in tako je v o-zemlju. ki je bilo okupirano od Ru »odlsl kakršnekoli vrsto lsdeinjea t» popravljam po najnlfjlb cenah, a d» lo trpežno In sanesljlvo. V poprav r i u- * • ^ , sanesljlvo vsakdo pošlje, ker sem ti rett, da bi tam govorih stavkar- ^ M let tnkaj v tem poslu ln seda jem, ki se potegujejo za svoje svojem lastnem doma. V poprave* pravice, in jih pozivali, da vstra- j vssmem ksanjska kakor vse drng» jajo, — do česar so po vseh po-! barmonlke ter računam po delu k» Resnica o Poljski. Vsi dogodki, vse nezaslišnosti* ki so se dogajale y Poljski tekom vojnih kampanij 1914 in 1915, najbrže nikdar ne bodo znane svetu. Gotovo pa je, da je zadela polj-pod avstrijskega jarma, Gorenjska in Dolenjska bi ostali'ski narod v tistem času najkru-pod Avstrijo. Itejša usoda. S tem bi menda ne napravil slovenskemu narodu ni-j, ;ia™d * tekomi ?lstlh ... ^i^ii kampanj skusu vec grozodejstev. kak usluge, pac pa le škodo. ; več nmoroVt več - lakote in' mraza Čimbolj je narod deljen, temmanj zivljenske sile|kot kak drus narod tekom zad. ima v sebi. njih dveh stoletij. To prav dobro vesta dunajska in berlinska gospoda. Anton Czarnecki, posebni raz-Vzemimo, da so trije brati ter da ima eden med nji- iskovalec chicaškecra lista "Daily vse mogoče dobrot.; ki morejo biti dodeljene človeku £ v tej solzni dolini. Ostala dva brata se bosta jezila nanj,r Qn je potovalj videl razraere, kljub temu. da sta mu brata. ; slišal pripovedovati preprostojjud Ruska Poljska je svobodna. stvo, ki se ne laže, in zbiral dej- Vladal ji bo kralj, katerega bosta izbrali avstrijska; stva. in nemška birokracija, in vladal ji bo tako kot bosta do- 0n & °l>isal ^zmere resnično v , vM v, . . i • • 7 • ' slojih za^'mivih člankih, ki jih ie lomila nemški m avstrijski cesar. prinašal omenjeni časopis in ki so v Galicija je dobila samoupravo. >;e Poljaki v Galiciji, j jih potem razni listi ponatisnili o-pač pa Galicija. ziroma prinesli v prestavi kot n. Galicija je dežela, naliajoča se na severovzhodnem pr. naš list. koncu avstro-oGorsko monarhije. Na jug-u jo loči od Ogi'-- Kamere, _ kot jih je opisal ske slemen karpatskega pogorja. Točno do karpatskega Czarneckl so ^ °?iroma še slemena bo potemtakem meja med samoupravo in med madžarskim tiranstvom. Poljaki v Bukovim ne bodo te samouprave čisto nič deležni, Slovaki na Ogrskem bodo še zanaprej to kot so prozne. Tragedija je taka, da je bili dozda] I že samanasebi dovolj grozna, in Za Avstrijo in Nemčijo je slabo znamenje, da sta po- toraj ni treba' da bi se jo čitateU" stali naenkrat tako strašno radodarni. Avstrija in Nemčija sta že od nekdaj zelo krivično postopali z slovanskimi narodi, ki se nahajajo v njunem okrilju. Besed, kot-so prostost, neodvisnost, svoboda itd. se ni smelo izgovarjati. In kdor je bil toliko predrzen, da jih je izgovoril, je moral za par tednov ali mescev v ječo. V slučaju, da je javno pridigoval in govoril o svobo-; -di, so ga prišteli med veleizdajalce in mu s hudo kaznijo !nih straneh velikanske članke s zamašili usta. slikami, v katerih se čita, da je V narodu je pa živelo ill kipelo. Nemčija postopala v Poljski zelo Vlada ni hotela o tem nič slišati. Za to kipnenje in lepo in človekoljubno in da je vsa hrepenenje je izvedela šele v zadnjem času. ' ktrdivda na strani Rusije' AnKliie Nemčiji in Avstriji primanjkuje vojakov. 1 ^e storije, ki jih je nemško in . ° ,pOStaV1 ,1C ®me oblerl vojnim jetnikom vojaške umazano Hearstovo časopisje upo- suknje in jih poslati zoper svojega sovražnika. trebovalo za pronemško propa- Ruska-Poljska je velika. Sega od nemške meje pa -ando' llima nikjer drugje svoje-do Visle in zdrav narod živi v njej. Poljaki, živeči na Ru- ffa vira kot kje v bližini nemške" sko-Poljskem, so sovražniki in veliki nasprotniki Rusije, P°slaJ^tva v Washingtonu. ker jih je Rusija vedno zatirala in jim ni pripustila svo- -The Boston American" je v hodnega razvoja. | svoiem članku pisal, da so Rusi v grozne, zgražanja vredne. Teh grrozovitosti sploh ni mogoče na papirju povecavati, kajti menda vendar so že samenasebi dovolj stvu predstavljalo še luči. v strašnejši Ako kdo pravi, da je tragedija Poljske krivda Anglije, Francije in Rusije, je najbolj nesramen polit ikaš in zakrivač resnice. Hearstovo časopisje je zadnje čase prineslo na svojih editorial- Prišli so Nemci in Avstrijci ter osvojili to ozemlje, j Poljski pomorili štirinajst miljo Zemljo so osvojili in žnjo tudi prebivalce. Prebivalcev pa ;nov Poliakov p° naročilu carjeve-niso mogli vporabiti zase. ker bi se imelo šele po vojni iSJ?^ nadvojvode NikoIaja odločiti, če bo Ruska Poljska res pripadla Nemčiji in Av-j' NmTbTne mogel niti besede J • reči. ako bi bilo izvaiani« tega je vse skupaj resnica. In raditega je potreba, da se nad takim časopisjem vsak ! človek zgraža. kateri niti z mezincem ne ganejo v korist Nemčije. Da se vsemu temu odmore, sta proglasili svobodno Rusko Poljsko. S tem sta dobili v svoje kremplje vse prebivalstvo.' CeI° prebivalstvo Ruske Polj-Dozdaj sta imeli v svojih rokah zemljo, mesta^ vasi itd. • iske Je *t*I° pred v^no komaj dva-zdaj pa tudi prebivalstvo. '!najst milJ°nov* in prebivalstvo Vrnejo je, da je poljsko ljudstvo navdušeno. ,^^ Izpolnila se mu je namreč najsrcnejsa želja, katero t ljonoy. fc £ojil leta in leta v svojem srcu. V avgustu leta 1914 so Nemci Nemška vlada j« takoj po proglasitvi namignila, da okupirali Kališ v Kusko Poljski, bi bilo dobro, ee bi svobodna kraljevina Poljska imela ^ ea zažffali- ° tjem svojo armado, ki se bo borila ob strani Nemčije. ^/f i; __j ». , , _ . , Kupirali Lestonovo m ^lik del za- temelja, aa m ono to dobro, je jasno, da j ho -i • . . ~t> t i btrazimki, uslužbenci Oouuner- vpraianj. no pet miljonov Poljakov. . , r,, , . , , _ m . . -d • •• lcial <-hi'ba, so naipadli teh dvesto Toraj so imeli Rusi v svoji o- -i, a i Vi- w i i , • ,, JLkt- -X- - članov I. \V. W., nakar so delavei blasti približno stirinajst miljonov ^ , 0 ,. , T. .. u . tudi odgovorili s samokresi m po- Poljakov. In ker pravijo Hearsto- ^^o-r i - ^ - , i-i , • strelih dva mom postave m re- va zmazila da so ruski Kozaki na du„ ^ mod ^^ ee|o povelje Nikolajevica pomorili sti- miličarati voroz^ rrnjast miljonov Poljakov, je se- Kort se v kapitalističnem vedap opolnoma gotovo da m mo- časopi^u> je teh dvesto d,laveev gel niti en Poljak ostati. prišk) do mesta ^ . ^ aabteva bras cadalJnU POZOR ROJAKI! 'NaJnaociidJ« caxilo ca ttmki Use. kakor tad « brta tn brade. Od tera mašila »raatejo v -rtih tedclh kraaal soatl Id dol^i Uaj« kakor tad i Tootkltn kraaal brki lo brada in d«bodo odpadali i a oaiveli. Revmatirem koat.bol all tmaaje v rokah, noeah in v kriin. ▼ oiznib dnrh popolooma ozdravim. rane. opekline, bale. ture. kraate in rrinte, potne noj^n kurje oče »a otebl-ne v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi ar je adravi'a brez uspeha rabil mu jtmiim ia rv. T'i^ite takoj po Wfc ki ea takoj po>liom za»torei, kako je bilo z njegovo ne- [ merava Nemčija napraviti povsod, srečno smrtjo. Jaz bom potem; To je nemška stara politika, ka-jsp01*0^! njegovi nesrečni materi, tere se je posluževala vedno in ka-i I>oti軚ku se že naprej najlepše j tere-se bo posluževala tudi v bo- zahvaljujem, doče. Anton Stegnar, Nemčija ne sme zmagati, ako bo _Dalzell, 111. — potem bo konec neodvisnosti IŠČEM SLUŽKINJO vseh malih narodov, in sčasoma - , ' bodo prišli ob neodvisnost tudi,T ^^ v kulnnji. Plača od $20 i do $2u na mesec. Katero veseli. ■ ! naj se oglasi na naslov: John Prosoii, (9-10—11) Bi« Bay, Slieh. 55,000 mož je našlo dobro, ugodno plačano, stalno službo, ki so se pridružili East McKeesport. Če ni nič drugega, je že lo dokaz, ki zagotavlja bodoči napredek, da tako hitro narašča. East McKeesport ni le mesto bodočnosti, ker to je že ZDAJ. Tn stanuje velik >! t z TVil-merdingom in East Pittsburghom, odkoder ji le malo odalje za iti peš. Delavske razmere so ugodne. Tovarne »>■! Westing-house v "Wilmerding in East Pittsburgh in delavnice National Tube, McKeesport Tin Plate ter m-101:0 rudokopov v okoliei zajamči stalno in dobro plačano delo skozi eelo leto • Ceste v East Pittsburgh so tlakovane kanali — plin — električna razsvetljava in telefon, v»e že vpeljano. Mnogo dobrih šoi, vštevši tudi višjo šolo. cerkve raziiih veroizpovedi j. dobre trgovine, hoteli, salooni iu prostori za zabave so na razpolago. Izplača se vam, da obiščete McKeesport. Ako kupit-tam en lot si boste vstanovili srečen dom v prijaznem iti zdravem kraju, kjer so povsod naokrog krsiji, kjer se vedno dobro dela. kjer so nuj višje plače, ki se jih zamore dobiti v tej deželi, in kjer ste svojim sosedom dobrodošli t« r se takoj čutite kot res doma. Torej, če se zanimate, ne odlašajte takoj pisati za uadaljua pojasnila v svojem lastnem jeziku ali pa se oglasite pri podpisanem, da se preskrbi prosta vožnja, kadar boste hoteli pogledati pos»-«tvo. A, Schwarzenberg, 314 House Building, Pittsburgh, Pa. vecji. Če zmagajo nemški sovražniki, je gotovo, da slabše ne more biti. na vso rnoez gradnjo trg. mornarice. pram Rusiji. Bu» n« bodo »« pritiski bo K«[>ot cl ^lajni governer, __ s S. Whitman, prinesel <**a-: na ve d; Bolezen pobere v Ameriki več ljudi kot vojna v Evropi, Angleži pravdo "War is hell", vojna je peklo. C'e je temu tako, potem je bolezen v mirnih časih v Ameriki še nekaj hujšega kot peklo. V Združenih državah umrje več ljudi na raznih ozdravljivih in ; prtprečljivih boleznih kot jih pa 0:i je vpeljal postavo, da governor lahko vsako uro liee milico pod orožje in se jo poslužuje kot največji aopis ''Sua", eno od glasil republikanske stranke, ki je obenem — kot je ven'* i na kapitaiistieneira časopisja — za propareduess ali militarizem. katerega zdaj vpeljujejo Združene države. "Sun" hvali tega militarUta — "Whitman* —, češ, da je njegova zasluga, da iiua država New York tako popolen militaristični si-stom. Kaj pa je ta vojaški sistem, ki ga iiua država New York po zaslugi tega človeka, ki po človeški neuumoMti sedi v Albany na iro- vernersakem stolu? , . ,, . , ki dolo-.unu'Jt' v Evropi r&di krogelj. Več kot ena tretina več ljudi umrje na leto v Združenih drža- lahko poslužuje kot največji av- vah ysled ietik?t kat P* v l>osa; tokrat. Milic ar MOKA biti danes uu'zmh »vrapsatih državah vsled vsak telesno sposoben ui->ž. (Jo- verner Whitman lahko vpokliče' To so takti, ki dokazujejo, da milieo vsako uro. kadar se mu /aH J«' "»r bclj uničujoč kot vojna, iu /njo razpolaga, kot to lahko ako se ne postopa s človeškimi *tori ruski car, nemški kaj/er itd. življenji slabše kot z živalskimi. iViuu je t<> dobro.' Govern«:-; Njislednje številske kažejo smrti Whitman j« s pam.....JO kapitali-jv Z.Iružeuili državah. ki so poetičnih posta voda jniko v napravil v počene od devetih najbolj nalez-to postavo zato, da bo mogel na bolezni, ta način luspešno protežirati ka j V Zdniženih državah je umrlo pit alist ičue interese v državi Ne v, ( v enem letu vsled devetih naj-York. — Ako bi se delavci slučaj- bolj razširjenih bolezni 770,000 no vprli kapitalističnim iakori- ljudi. ščevaleem in ako bi bili kapitali-j Francija je v prvem letu vojne btieui interesi v resni nevarnosti, izgubila 700.000 za vedno, Rusija ima guverner Whitman po tej po-J Najhujša bolezen. ki zahteva stavi popolno pravico, da akličc 4-.0.000, Nemčija 425,000, Avs-tii-milico in STRE STAVKO. jja 350,000 in Aiiglija 125,000. To je največja stavkolomska največ žrtev, je srčna bolezen, ki postava, kar jih obstoja v Zdru- je zahtevala v letu 1914 150.000 ženi h državah. I žrtev, potem pride jetika, ki je Zato zdaj .slavi kapitalistično zahtevala 145,000 žrtev itd. ~**opisje Whit mana 111 gotovo je, Vse te boiezili bi se v vc_ Ostanki srbskih armad so Pričakuje se, da se bo zopet v prvi bojni črti. I nemška država reformi- Newyor&ko časopisje je dobilo. ffildi sledeče poročilo iz Berlina: i "In the name of humanitv„ , , T" . , j spare, the last of the Serbian1 ^ «>ar d"e\l J- Pf'^sel new-1 anmy*is the caption over a vorskl hst ' <-'Ia»<* od letter from M. Milkhch, a svojejra ^topnika Swope-a, ki se Serbian, published in the J0 Jaljčasa v Nemčiji, v Geneva Journal and quoted katerem navaj» pogovor, katere widely by the German press ?a JC im;\ omenjeni časnikar z to-dav ( Evgenom Zimmermaiiom, nemškim The writor impl-ores the'državnhu Podtajnikom za zunanje Entente Powers to "spare za^ove- the last representatives of . "Ni mo^če zanikati, da so po-tlie Serbian race, who a.gahi litije misli Nemčije obrnjene pro-must fight in the foremost tS liberaliziran ju", je rekel Zim-line at Hie Macedonian nermann. "Ne morem« zanikati, front", lie asks how tlie ker to bi bil° nevarno, kajti, ako allies propose to re-establish bi zanikal, bi pokazal, da sem zo-the Serbian kingdom "if per te misli- Serbia's last manhood per-J "Jaz ne mislim reči, da so vsi ishes in new battles". j načrti že izdelani, toda vera. da je V ]>restavi se to poročilo glasi: velika večina nemškega naroda za "V imouu človečanstva, o- izpremembo političnega stališča, lii-aiiite zadnje ostanke srb- skoro prepričan sem, da bodo ske annade". je naslov nad.te izpremembe prišle, pismom M. Milkiča. nekega j "Jaz mislim, da bo nekaj refor-Srba. ki je bila natisnjeno \ lliac'J T>rišlo še pr^d koncem voj-žtMievskem **Joimialu" in Iie' totla skoro laliko rečem, da ponatisnjeno danes skoro \ prave in glavne reforme ne bodo vseh nemških časopisih. | Prišle pred končano vojno. Pisec poziva zavezniške si-.' "Vpoštevati je tivba. da je zdaj le, da "ohranijo zadnje za- v Nemčiji okoli petindvajset po-stopnike srbske ra^e, ki se litičnih organizacij, ki so tako moč-inorajo zopet boriti v prvi da ni niti najmanjšega dvoma, črti na macedonski fronti". so vse skupaj zmožne doseči On vprašuje, kako mislijo za- kar hočejo." vezniki napraviti zopet neod- Dalje se je podtajnik Zimraer-visno Srbijo, "atko bo pokon- raaun celo izrazil, tla misli Nemči-čan v novih bitkaJi zatinji ja sprejeti nekako tak vladni si-Srb". .stem kot sra imajo Združene drža- Poročilo je skoro brez dvorna ve, razlika bo menda le ta, da bo resnično, kajti kaj takega je bilo namesto predsednika kajzer. pričakovati. f Dalje pravi isti časnikar v član- Treba je, da bi vsak Srb danes ku od 9. novembra, da je nemški protestiral proti brezobraznosti kancler z dušo za to. da bi nemški zaveznikov, ki gledajo, kako se narod dobil drugačno vlado, nam-morajo zadnji Stanki srbske ar- reč. da bi se cela Nemčija liberali-made sami boriti na macedonski zirala, — in — pomislite! — celo front i in tako poskušati osvobo- sam cesar je zadovoljen s tem. d iti svojo domovino, ki je zdaj v To liberalno gibanje v Nemčiji rokah Nomea. % 'podpira tudi serof Rantzau, velik Vsi vemo, koliko so zavetniki nemški diplomat in vladni zastop- storili za Srbijo v najbolj kritični nik v Nizozemski. Dalje se strinja un- s tem gibanjem tudi grof Joliann v I>anes umira zadnjih 200.000 von Bernstorff, nemški poslanik v . I srbskih junakov na macedonski Združenih državah. fronti, medtem ko stoje Angleži. Nemški narod se je pričel zelo Francozi. Rusi in drugi "naši za- zanimati za te liberalne ideje, in vezniki" nekje pri Solunu in —kot pravi ta časnikar — je po-menda čakajo, da bo konec še te poluoma gotovo, da bodo vse te srbske vojske. , ideje prodrle in se vresnieile. Kot ]>raa*i srbski .g. Jeftie — ----— . —- naša stvar zelo slaibo stoji. Vi. ki ste že premerili Jugoslavijo in ji določili že zunajnjo ]>o-' litiko, kaj pravite na pisiuije dr.' -T. .Tedlo\-skega o Italiji in zavez ... , , nikih ter o naši bodočnosti?! • V°htVe 80 P°ka2ale' da 8e Wllson Razumeti resnice božje, je dar božji. (Metelko). Potrpljenje železne duri prebije. (N. pr.). Kovač kuje železo, dokler je vroče. (N. pr.). Kdor materin jezik zaničuje, tudi matere ne spoštuje. (N. pr.). Delavstvo in Wilson. , ni z osemifrno postavo posebno prikupil delavstvu. Municijske tovarne in pro-hibicija. da ga ne zastonj. Druga postava, katero je spravil Whitman v veljavo, je ta, da se morajo vsi dečki, ki jim ni treba delati, militaristttino izv«žbati. namreč telesno in duševno. To je postava, nad katero se liki meri omejilo, ako l>i bila dežela dinigače orgaaiizirana, ako bi se bolj skrbelo za ljudsko zdravje. Kot pravijo zdravniki, je srčno bolezen, ki — kot rečetno — naj- „ . , „. . »boli mori ljudi, mogoče v večina mora sgrazut, vsak pt^t-n m raz !slu, -;h pre|m*iti. umljiv elovotK. — la postava e pred par dnevi Rc- eakovali najmanj od 75.000 do mington Arms Company v Edtl> - 100,000 večine, in sicer od delav-stonu odslovila 2000 inunieijskih tenia kot znano, je dobila v delavcev, češ, da niso sposobni za York,i republikanska stranka delo v njenih napravah, — pravza- 40.000 večine. prav pa leži vzrok v tem, da je' Istotako so se demokrati tudi v imelo teh 2000 delavcev navado l5"l'falu zelo zmotili, ko so raču-piti. t nali 11a delavske glasove. Kot iz- Nek uradnik družbe se je izra- .so republikanski delavci o- zil, da je to družba raditega sto-'stali republikanci, le malo jih je rila, ker je sprevidela, da taki de- šlo na demokratično stran, kljub lavci ne zaslužijo toliko kot dobi-1 temu, da je Wilsonova zasluga pri ' ___l v ! rkAC+ O 1» 1 T rt An nmii vin n rl /% jo plače Da bo mogla družba dobiti delavce, ki ji bodo nadomeščali teli 2000, je zdaj zopet odprla svojo delavsko posredovalnico. Uradniki pravijo, da bodo imele tri tovarne v Eddvstonu v šestih postavi za osemurno delo. Ni še gotovo, kako je organizi rano delavstvo volilo, vendar go tovo je, da so se demokrati zelo zmotili. Glavni vzrok temu je, da, ker se večina delavčev gotovo ni ozi mesecih najmanj štirideset tisoč rala na tisto osemurno postavo, temveč se je bolj na današnjo draginjo, češ, da je to Wilsonova krivda, ker se potrudi, da bi se prepo vedalo izvoz hrane. medtem ko to revnim dečkum ni ^ako leto; - tako po-avijo dovoljeno, ako morajo delati. Za steVl1ke Zdniženih vožbanje teh btigatih fantov moa-a.1 I/*aA* plačati pa eela država, tudi očetje To bolezen bi se dalo v veliki revnih fantov. meri omejiti, ako bi se skrbelo za Telesno vežbanje jc dobro za' zdra\-stvene razmere, za izboljšani lade ljudi toda ni treba, da bi,11.)0 delavskih razmer itd. bilo militarist i čiio, dovolj je čisto' Nemčija je v vojni, pa je imela •navadna .telovadba. delavcev. Prebivalci v Eddystonu so zelo veseli, ko so zvedeli, da bo družba odslovila toliko delavcev, ki so popivali, kajti zdaj ni bilo cele noči miru. Ta korak kompanijfc je imel takoj velik upliv na druge delavce, namreč, da so se v velikem številu odrekli pijači popolnoma ali pa vsa i deloma. Ozdaj nanrej ne bo družba sprejela v službo nobenega človeka, ki ne bo mogel dokazati, da je trezen. POTREBUJEM dobrega kovača. Stalno delo in dobra plača. Oglasite se takoj pri Frank Mains, Box 27, Clove.- Lick, W. Ya. (9-10—11) NAJBOLJA TRGOVINA OPOJNIH PIJAČ V AMKRTKI. Naročite vse pijače pri nas po pošti. Ekspres vam jih prinese v hišo. PRIDOBIL JE PRIZNANJE IZUMITELJI želite li informacije kako da IZPOPOLNITE in ZAVARUJETE SVOJ IZUM, pišite v SLOVENSKEM JEZIKU in Vi bodete takoj vdobili natančen odgovor v SLOVENSKEM JEZIKU. Knjižico zastonj vsakemu, ki jo sahteva. Pišite na naslov: A. M. WILSON, Rd. rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 Beli rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 Rum (rdeč)......$2. $2.50 $3.00 Gin ali Brinjerec. $2. $2.50 $3.00 Kimd........... $2. $2.50 $3.00 Anisette......... $2. $2.50 $3.00 Roaolijo.........$2. $2.50 $3.00 Vinski špirit.....$3. $3.50 $4.00, Vina sladka ali kisla.......... $1, $1.50 $2.00 Pišite po natančni cenik whi- i skeya, vina, okrepeujočih pijač | itd. Mi plačamo ekspresne ali že- j leznične stroške ako naročite za $5.00 ali več. Naročte tiskovine, i zalepke, zidne koledarje, kupice! za žganje, odpirače, vse dobite i brezplačno s naročilom. Denar pošljite po pošti ali v priporočenem pismo. G. F. ZARUBA & CO. i 313 THIRD AVENUE. Dep. G. N. PITTSBURGH. PA. List "The National Labor Tribune", ki je skozi petdeset let glasilo pittsburških delavcev, je vprizoril pravo gonjo proti nepriporočljivim oglasom patent zdravil. Zastopniki so preiskali na tisoče pisem, v katerih hvalijo Bolgarski Krvni Čaj oni. ki so ga rabili. Odpravi večkrat prehlad pre ko noči in se ga lahko priredi za vsakega v družini. Josip Stiinae. 2426 E. 29 St. So Lorain, Ohio je pisal sledeče pi smo: "Iz dna srca se Vam zahvaljujem na Vašem Bolgarskem Krvnem Caju, ker odkar ga vživam. 309 Victor Bldg. Washington, D. C. se čutim popolnoma zdravim". ___________________________ IŠČEJO SE PREMOGARJI. Za unijske in neunijske majne blizn Pittsburgh a. Premog je •» čevljev širok, nikakih ovir. delo vsak dan. toliko vozov, kolikor morete nakladati. Plača po tonu. Prazne hiše za poročene ljudi. Možje, ki hočejo dobro zaslužiti, naj pišejo ali pa pridejo k : UNITED COAL CORPORATION Employment Dt-pt^. Koom 107 421 1 Fourth Ave., Pittsburgh, Pa. 1 Uradne ure: od S.30 predpol. do 12. opoldne. Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Caja, ki traja pet mesecev, pošlje za .$1.00 kamorkoli, v Canado za $1.12: Marvel Products Co, 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Pripomba: Ako hočete pošilja pv osittiirati. do"' lite 10c. veS. RESIMO SLOVENSKI LAKOTE! NAROD ^qpqrivxrz: EDINI SLOVENSKI HRVATSKI HOTEL | v RANKINTJ, Cor. Hawkins Ave. in i. ulica. ^ Jos. Starčevič, lastnik ; » ! SLOVENCEM dobro znan še z Butler St., Pittsburgh, Pa. s Izvrstne domače kakor tudi importirane pijače, gorak in ^ mrzel prigrizek vedno na razpolago. ^ Rojakom se priporočam. oauuk Cenjenim rojakom priporočit STOJA NARAVNA VINA. VINA! VINA! VINA! VINSKO ŽGANJE (TROPINJEVEC) Za samo $26.00 pošljemo 52galcn sod californijskega rdečega vina in za samo $37.50 pošljemo pa sod 52 galon Rieslinga( oelega) vina Vse blago jamčeno pod zakonom THE PURE FOOD LAW. Pišite po cenik na: DALMATINSK0-KALIF0RNIJSK0 VINARSKO ZADRUGO 140 Liberty Street, New York, N Y. J. [V/" - rf iS v Prva skrb. Nek powedovaloc ženitovanj manj umi-ljivosti kot pa Zdrahe- pripoveduje, da ]>oznajo ženske le Toda l^ecimo, da bi vsi tudi m:-'ne države, ki žive v m-qru; Nemi-: tri vprašanjar" ako se jim pripo-litarišti^no vežbanje odobravali čija je imela maaij smrti, a^ko roca ženina Ako je kdo, ki bi to odobraval, prav seštejemo žrtve, ki jih je za-j Mlade in lepe daane vprašajo: mikakor ne more odobravati, da htevala vojna, in one, ki so jih za-."Kakšen je?" bi se le ihogaititdečki, katerim n.htevale raauie bolezni. | Zrelejše neveste: "Kaj je?" > treba delati, mogli vežbati, med- Vsemu temu je kriv nezitosen' Popoilnonta do«ore>le samice pa tem ko mora cela ameriški socialni sistem, -proti ka- planejo takoj z %-pfra^aojem: 'Kje "vati, da se jim je mogoče. j teremu se mova vsaflt bojrili. - fel*' "Deutsohland" ne bo vzela pošte. Poroda se, da nemški trgovski podmorski čoln "Deutsehland" ne bo vzela pošte, kljub temu, da je pošta Združenih držav to dovolila. Kaj je in proračune. p^^r JI Njegova posebnost je popravljanje prenavljanje poslopij. LES OPEKA CEMENT Pisarna: HOTEL MUCHITZ, Forest City, Pa. poroča ničesar posebnega iz somme število, ga naročite takoj. — Cena ske in verdunske fronte. Bilo je j Je isto^kot lansko leto. nekaj bojev, toda položaj je ne- "SLOVENK? PUBLISHING 00." kpremenjeu. _ „_T. ?? OofUaad Btf New Yofe ft f, Posebno poročilo Profesorja Doktur SLOAN. S st-bfj je prinesel v Pittsburgh v?e svoje Čudovite stroje in aparate, ki se jih ral»i pri zdravljenja možkih in ženskih bolnikov in tu bo nadaljeval svoje uspešne metode, ki jih rabil z velikim uspehom na jr'avnih klinikah v Evropi, poleg vsepa tega pa ne bo računal nič za preiskavo in nasvete. PBOSTO PRE ISKANJE Z ELEKTRIČNIMI ŽARKI je na razpolairo vsakemu bolniku, ki se oglasi v njegovem uradu. Doktor Sloan pravi: Predno se zamore koga zdraviti, je neobhodno i>otrebno, rla se ga natančno preišče, ker ravnotako je potrebno z zdraviti. To je torej, da pridete in preiskani boste brezplačno ter sprejeli zdravniške nasvete; preiskalo se vam bo vodo, kri in želodec, Se celo rabilo se bo električne žarke. Potem .šele se prične zdravljenje (če se bolezen pronajde ozdravljivimi in ^dravnikjovejirillgnn. kako dolgo je potrebno zdraviti in koliko bo stalo. ftlegofi ur^di so eni izmed najboljših, Tu boste videli čudovite stroje, potom katerih se večkrat doseže znatne uspehe, ki se jih nI doseglo po drugem načinu. Čudili se boste, kako vse-na vas učinkujejo ti stroji ln aparati_ Ako ste bolni. Pridite takoj, da vam ta specialist pokaže, kaj zamore za vas narediti, povedal vam bo aico u. amU biti uintljai. Ako ste Je rabili vse drujre_______ prave za zdravljenje v m-h bolezni, ki jih ;e uiagrrf^ zdraviti. Nj*civa uporaba vsakovrstnih priprav je po»i«d:c* večletne«* učenja. Vm to je crez vsakih twie*jn aH škod«, ker ozdrar-Ijenje je prijetno in ni potrebno irubiti svojega rieia.rewa ču? Doktorjev namen je. da nihče ne trosi svoj težko prisluženi denar brez uspehov, torej po kratki uporabi njegovega načina »te na potu do popolnega zdravja? $1000.00 X ŽARKE se rabi pri preiskavi in zdravljenja. Mnoga priznanja in uspehe ima radi znan-stveuega načina, ki ga pri vsakem bolniku uporabi. Xič ne opusti, kar zamore porn a era t i bolniku v najkrajšem času Osebno zdravljenje in popolno ugodnost se jam-č! bolnikom. načir.e brez vspeha. ni kar n« obupajte, temveč pridite in pustite profe-aorju in doktorju, da rabi avoje čudo* te priprav«, ki jih dobit iz raxnth delov sveta, pri njem bo«te videli pri- Ali imate nerad v želodcu, katar, hronehitia, rered ▼ ledieah ali mehurju, reumatizem. bolna jetra, zaprtje, glavobol, nečisto kri. f-ire ali mazulf? Otrpneiost, bolečine, sbacanje ali zvijanja, nervažnost al: oe!abel nt Kakršnokoli be leze n ali onemogluat? !Vn e pl o£a? Bolno are«? Kašelj - Spolne bolezni, možice ali žetrske? Vaša prilika. Zdai :« vaSa prilika, da obiščete vehkega specialista, da vas pr*>!S£e z X žarki popolnoma brezplaSnot Nikdar preje ae ni se nu dila taka prilika bo!nikora. ki se zdaj nudi ienskara ali m^kim vtem mestu. Svetuje mo vam. da ga takoj obiičete. Uradne ure vsak dan cd 3. ure zjutrej do S. ure zvečer. V nedeljah od 9.30 1. ure Prof. Doktor Sloan xa sta! no nastanjen 303 Smith field St. Kupnt! pošte. Pittsburzh, Pa. V GLAS NARODA, 10. NOV. 1916. podp. društvo ZA ZEDUNJENC DR2AVE SEVERNE Sedež: FOREST CITY, PA. d>« 21, jttiuijt 1902 w irimvi Paaaijlrtnk SLAVKI UKADNIKIt JOŽEM PJBTTBBNRL, Box (MS Wlllock, Pa. 1 podpredsednik: SLA BOL ZALAfL Bor 547. Forest G!ty, Pa. IL podpredsednik: LOUIS TAPCHAR, Box 830, Bock Springy Wy% Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forect City. Pa. CL rejnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest Olty, Pa »lsgsjrlk: MABTIN MUH I C, Box 537, Forest City, Pa. fiil'lllsmj JOSIP TiAT.AR. 1004 North Chicago SL, Jotttft. m, VSHOVNI KDBAVNDU M «A*rai rvmo, 909 cnisscs BU JsUs«. m, KAOZOSNI ODBOSa Predsednik: IGNAC POPVASNIK, «325 Station 8L B. B., Pittsburgh, Pa L aadsornlk: JOHN TOBNIČ, Box 022, Forest City, Pa. tL msdsornlk: FRANK PAVLOVClC, Box 705, Conemsngh, Pa. ILL s*4eornlk: ANDREJ SLAK, 771J Isaler Ave, Olsrslaad. 0*1* POROTNI ODBOBi PvsdMdnlS: MARTIN OB REŽ AN, Box 72, East Mineral I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČI^. Box 78, Franklin, Kana U. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davson A v«.. B. F. D, I. • »•Id. Detroit, Mich, UPRAVNI ODBOBt PsedMdalk i ANTON HOČ2VAR, R. F. D. No. 2 Box 11%, Bridgeport, O, I apravnik: ANTON DEMŠAR, Bor 135. BrougLton, Pa O. vpramlk: PA VRL OBREOAR, Box 402, Witt, DL Deplsl aa] ss pošiljaj« L tajnika Iraa Telbsjs, F. O. Baz ZtL DrvMrrl g'nslle: "• L2| I1IOD1", •Seme ga je razumel. "Prepišite dvakrat ta-le imenik! Pojdite z menoj, da vam pokažem T" Seme je potegnil izza suknje list papirja in prav giasuo fjovo-! reč vedel vratarja v so,bo pri ) vhodu. j To raj kako je? — Zaprite ! vrata!" "Sedaj ujamemo karpa, gospod nadzornik! Poglejte listek! Žena delavca Jurija S-moleja je na težkem poTodu. Zdravnika kličejo. Dvajset minut že čakam, da bi odtegnil pete, pa danes ga ni iz stanovanja. Če taikoj ne odide, pridejo drugič ponj!" "Ali site bili že pri njem?" j "Pri njem? Saj ne smem. dokler je doma, če hoče obveljati najin načrt. Sicer pa vem, da ga i ni v stanovanju. Dolgo je že, kar : sem ga videl iti po hodniku b :kon-! trol or je vim. Gerti je seveda še vedno v siLni nevarnosti, zato se ha iz tvojih usten, rdečih hi raz-paljtmih od njegovih poljubov..." Ne da bi kdo potekal, so se vrata hipoma odprla in Kleten an je ves zasopel prijeeal: "Gospod Seme — hitro, lepo vas prosim, brž v pisarno — gospod baron so se pripeljali!" Klešman je pustil vrata na ste-žaj odprta in je bropel naglo čez dvorišče ter se postavil pred vrata ka»kor bi zmrznil. Seme se je v trenutku iztreznil od ljubosumnih izbruhov. V dolgih skokih je tekel proti pisarnam. Srce mu je silno plalo, hitro je izpraša val vest. k jo bi ga utegnil prijeti baron Pinkeles. ki bil visok in brezobziren ter je ravnal z uradniki grje ko: s svojim laikajem. Ko je stopil Seme v pisarno, je' stalo pred baronom vse uradno Pozor čitatelji! Nove slovenske knjige! Naročite še danes! Ot'1. V zalogi imamo: Slovenske novele in povesti 30c. j Pegam in Lambergar 35c. Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe 15c. fi Zaklad kupčevalca s sužnji 15c. Lepa bolničarka 15c. Ena sama kaplja črnila 15c. Grob v svetilniku - 15c. osobje in mu s ponižnimi pogledi Gospa S kanarskim bll-poljubovalo laikaste čevlje. | Ijantom 15c. posla v to .Londonski ponarejalci de-.. narja 15c. Kako so vjeli Jacka raz parača 15c. Skrivnost mlade vdove 15c. Plemič I5c. -SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St. brž po drugega ral pregledoval listine ter York, N. Y. Ca moie stro-i^ venomer popravljal zlati na-' ste imeli mera muditi toliko časa! He-he-; "A'li lie! Gospod nadzornik, ali vi kaj i varni?" verjamete na to bolezen? Majcke-j Baron še pogledal ni nadzorni no glavobola — drugega nič. Ta j ka, ko se mu je priklonil globo bolezen je most do doktorja., da j ko. da bi se sfeoro prelomil. se pride čezenj do Listih črnih "Prosim gospod baron, tla. Klešman je razkrehnil svoja ši-; ron t roka žabja usta, stiisnil trepalnice! . ..... in se satansko smejal ter užival | St"'me Je J^W lagal. bolest, ki se je pojavila na Seme-j Baron je šel od pulta do mikaj novih licih. 'mize mize iai povsod odpi "Klešman. zdravnika v mesto! Xa moje stro-!^ venomer papravlj Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandore, s&stave, res»ij«, S od bene lnžtrmnente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete uro, rerl£leo, prlve***. orstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. UprsSanjs Vs« stane le 2e. pa al bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pobijamo brezplačno PUHte ponj IVAN PAJK, & CO., Box 328, CONEMAUGH, PA. gSaaiiffiSfiHiffiKIfiK^ * m NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim kratkem obiskal naš zastopnik Iz modernega sveta. Roman. Spisal Pr. S. Finžgar. (Nadaljevanje.) 'n mu je rekel zdravnik-'*lVstitam vam! Stvar ni Pri vc svetnik: "Oo bila lahka. I'pani. la vas ca pa bodočnost in da boste človt Ntvu s svojim talenttmn mnogo k< ristiii." Po tovarni se* je hitro o bolezni kontrolorjev« i jo izvini« 1 Seme, kateremu šel povedat Klešman iu ga n»-naj se zlaiže, da sta urejevali' in«'-« »ue zaipi>ke. Kontrolor da je bil strašno jezen. K > jo nadzornik i/ivedel o bolezni (»ertini. se mu je zbudilo prvi trenutek re&njuuo sožalje. lli- likoval svetnik!" "Meni zadostuje to. kaj- scan videla. Taka požrtvovalnost — in eelo proti nam. ki smo mu bili krivični! Pri meni mu je zagotovljen hvaležen spomin za vedno!" KooitroloTka je ošinila Semena s pogledom, ki je rekel: "Beži. Pi j«* til tro t-t.' je 4»blačil. da gi-e čimprej do kc*ntrolorjevih in izrazi iukre-nn sočutje. Ttxla. ko so j slil. da je bil dr. Sluga celi v bližini Ivuei, zbudila se j gova str;ust in nebrzdana jeza.i j tragika neuadn Klešman se je podrgnil po m o- prav pulili med seboj, kdo mu po- ic\eec. , , . , . gočnih stegnili iu se na glas za- da kalko stvar. Edini direktor jo I Nadzornik je nekaj jecal in se sieer nekoliko .razburjen, a vm- prestopal z noge na nogo, potom ti faatl^ ljubosumui dar dosti samozavesten obstal pri |f ponovn par sočutnih obnorilll t(, da bo§ ležal!šefu in mu drugovaL Seme je pri- izvedelo'[V-1^, m ° Kontrolorka se je na trebuiiu in grizel travo, -kakori nesel palico iu jo držal s svetim' * kofitrun." j strahom pred baronom; debelij Takrat so se oglasili trdi in od- blagajničar je nosil klobuk; kan-j ni koraki zdravnikovi. Kleš- trolor je pa drž:il v Široko razpe-' v ....... JIJ('ne . , , ^ man je poskočil iz sobe. odprl tih roikah svrhnik. da °-a osrne1 Znano ji Je bilo kot pi-avi zenrfa, vraU iu se Iližno priklojjil ,dl, baronu čez rameni. Baron je mir-1 da j„s,Mi.e ljubi blazno., ^ «daj ■ SlUffi, ki «e'Se ozrl ui naaij. |no, s flegmo budistn, odvijal . .. . . _ . "Vrag te nesi, kozlobradež! bambusov list od liavane in jo 111110 M GIm Naroda IU izdajati srcuJjuiKJsu-mje. l)asi Saj u kmaIo ^ vedno Predaval med prstL Parkrat jo, , . J ta vrata!" je zagodrnjal je nesel do ust in vselej je zapra-! mu boudo ^ y j sketala užigalica v rokah ravna-, M roko' Same se je, prišetlši v sobo, za-j telje\Hi. Ali obakrat jo je vzel__Uredništvo. grabil z obema rokaima za glavo baron zopet iz ust in ravnatelj je Kje in nervozno trepetajoč obstal pri, moral drugič prižigati. Ko se jo mizi. Sumnja, katero je izprožil ba ron očividno naužil servilne u-i . Klešman, mu je vlila krop na itak služnosti tvorniških uradnikov in, I S'-ine se je, prisedsi v sobo, v razburkane možgane in v sencih se do dobra prepričal, da vsi ve- Profesor LONG S MAGNETIC 1 COMB g in \ 1 ' f '/' i f ' povspesi rast in ffi zabrani izpadanje las. Odstrani luske, okrepi in izboljša kožo jjj ter uživi rsat las. Ozdravi glavobol. Cena temu Prof. Long's Ma- jjj nasinelmila za odhajajočim Semenom. Ona je vedela dobro, kako'j^", l o učiiiikovale S gnetie glavniku je en dolar. Pošljite ponj danes. Naslovite: ® I jfi NOVELTY_sALES COMPANY _ P _0 . B«J 35_2___FITTSBURGH. PA. Sjj Telefon: Bell 111 Hiland. P. & A. 561 X East. SVOJI K SVOJIM! je hotela priliti tej stra-sti še olja. da zažge v Semena ni ljubila, vendar ji je ugajala njegova ljubezen, kakor usraja vsaki ženski, če vidi, da jo kdo ljubi, da jra boli vsak prija-domi- y,i'\i prygl»Kl, ki velja diirgeinu, naj Ur. Janko Pleško. ki je pooblaščen sprejemati naročnino ea "Glas Naroda' tozadevna potrdila. — Upati ja. polnoč j j. nje- memben. tako navaden in brezpo- i j« ««mla *>red ni-'.vo u- f^f kar f-rudil ^ s\<>1; Kaik®r P^-lo kovati kalkor s kladi- vJe "> bnihafle misli Vom. Nekaj časa. je tiščal dlani ob ha, je odstopieal v tvornieo. . , , . , . .. . 4 po njegovi glavi m Mines je donel notptn io lomn-fnn 7 i xrr. - - , . , i, kako slom ob postelji m i>o- . f , . • f , , , - ," - Poum J° laput-mi z .oKama Komaj se je prikazal pred dur ■ , ■■ . • . \ ^ tanknn glasom, kakor bi bilo ,no „,:»: ;„ «« ........... • .. Lu Item ti roke » pri p ceni 1 ko 'irn ogrinja l<»tikajo ntrolork eta k h< h itn bliž nt«*e, ik-sti uet.rko. Ia» doditorjevi Oba hkra-| rki iu raz-1 ije s'1 d»>tikajo še dalje so d i v-1 in se razrivale, * |H>ltenost. Ob-! )jub<»siunnost, saelje«na m-voš«"*- j mu poarH»n; nmte naj He okreva, • srcu Li*eijme«mu, on ki ga prekosi. Slepar! prečiščena je MARIJA JORAS ? Pred dvema letoma je bila v "Wells House, Little Falls, N. Y. Z:> nje naslov bi rada zvedela nja prijateljica Julija Šubic. zato prosim onega, ki mu je znan nje naslov, da al je umetno nabrati ki bi kazal razburjenje, so-iu globoko žalost. V pred-je srečal kontrolorja. Ji je r*-s? Ah, >okal sem, veni. prijatelj, jokal sem, ko >ul o bolezni tega zlatega o-i. Iskreno «o"-utje!" [vala lepa, Kgooi", mu je se-ontrolor precej mrzlo v rn-Upamo, je rea nevarno. kaj easa je vh^l na stolu, v možganih ga je stiskalo, kakor! oblaka. Premnog« jih je vntlolo brez moči, brvz volje, kakor lupi- bi mu zabijal zatgoado v glavo.'da je Peter Rožniau odjiosial spona na sivdi veletoka, kakor bi mu Prišli so trenutki, ko ni mogei menico na barona, in sedaj jim je Kdu z i"'11 m udarcem pi ese-kal vse zbrati ne ene misli, ko je čutil sa- bilo jasno, da ga je to privelo v linis ee u bi se sesedel ziv mrlič na mo tako gigantsko težo aiad se- tovarno. Niso siee tia. Polagoma je poneha val spkrš- boj, da je žedel kot. napol zada v-' kalkih nad j in pritisk na živce, plamen .si je ljen in Š«' vzklikniti ni mogel prebodt l p«»l » kozi sleme, st rast i strašni bolr^rti. je bukiiila in Seme jo planil škr- |taje Z zobmi kvišku, zagrabil rc- vsak živec in zdelo se mu je, da rak je bil storjen,'nazaj niso v jvolvei- iti tra visoko držeč prise- jih a železno »četjo trga na mogli kosce. gojili bog v c vendai- se jim je zdelo v dobro, da so povzročili vsaj nje-gov prihod. Tudi fiO bili sedaj pri-Strast ljub<«vunja je zgrabila mora,ni, da govorijo odločno. Ko- r*CČ & gel: 1111 (ira > L' toda naš iik, Egou, nas zsdra\*nik ti *vi vosi'-ak v deželi, svetnik — kaj ne, »um. p potrdi <-io!?pa je piišla i/ sobe iskat sveže vode za obkfmike. Nadzornik je pirijel za posodo, a tako, da se je dotaknil obeh rok kantrolorke. "Prosim, milostma, pomagam!" Teda^ ji je ie poljubil roko. "Sasj ne znate. Dr. Sluga/da. ta ri^ume, vi ste |x ščal , , - i ! rs • • v . - , , i Potoma vpraša baron ravnate- - m prisegam, da Dv-guil se je pocasx m kakor jlja p<) lloveiu zdravilLku. 0me3liI I ras odtod, ee ne. je konec tve- bolnik taval do vode; pil }C z mr- ^ • 0 • « j,ga in mojega življenja!" zlično dolgimi ^ Potem ^ jako'ug^? vvv- ,1CKlll1 ^ SGbl in vremen, vti.sk: zdel da se mu je z^lo inte-l XXV- ; - ,n(m]sl t dvorišču je leno in široko oči. ki so meni prepovedale vsako! ^Dalie nrihndni^5,l topal Klešman. Obe roki je ti-j bližan je. Manever! Satanela! — v žepu in večkrat jih je pri- Ne, ne! Ne bo«ta uživala in sc tisnil k sebi, k;;koo* bi zadovoljno ineni smejala! Ta hi bila lepa! objemal pfzo svojega života. Nje-j Leto dni sem že klečal pred njo, I gove oči so tičale sedaj v levem,1 otrokom nosil igrač, za kiižka sem j sedaj v desnem kotu pod trepal-jji bil — in vse to za en poljub —! uicami. Glave ni obrnil, kakor bi i in še ta pravzaprav uigraden! In ( se ne bi-\gal za nobenega človeka, sedaj me pomete čez prag. kaikorj Toda zelena zeniea je snšela proti sune otmk razbito igračo. Ne boš!; paviljonu, kjer je bival zdravnik Povem ti. Luci, da sem prenevar- \ in kontrolor j evi. Hodil je že pre- na m predraga igrača! Jokala| eej dolgo, čedalje bolj je bil ne--bo« in se tresla v krčih pred mc-miren in nejevoljen. Večkrat je noj! Kakor je velika moja ljube-! potegnil uro iz žepa, j»ogledal na- aen, tako velika iai grozna bo tvo-j njo, poigral se ndkoliko žnjo iu ja bolečina! — Toraj on je zrna-! jo zopet spravil ter \-taknil roko g-al! Ozmerjal je oto-oke, zameril! v žep. Tam so tolsti prsti stiskali «vile, ti- "Kaj postopate?" |«tega Proseoica, da, bi me prete- Dr. KOLER, 638 Penn Are., Pittsborgh' Pa. Dr. Koler Je naj8tarej61 slovenski zdravnik, Apecijalist v Pittsburgrhu. ki ima 13Ietno prakso v zdravljenju tajnih mo Skih bolezni. Sifilis ali za- t strupljenje krvi zdravi s glasovi-tim ouo, ki ga je izumel dr. prof. Erlich Ce imate mozolje a!l mehurčke po telesu, v grlu.Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite In izčlstil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se neleze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac ali tri-per in tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja. samega sebe. Eušenje cevi. ki vodi iz mehurja o»-dravim v kratkem času, Hydrocelo all kilo ozdravim v 30 urah in sicer brei operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-Tine v križu in hrbtu in včasih tudi pri spuščanju vode. ozdravim s goto-vojstvo. Reumatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečo, čkrofle In druge koin« bolezni, ki nastajejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času ip ni potreb-ro ležati. KUPITE GA SEDAJ! ''Pokorno javljam, gospod nadzornik, da sem v službi!" Z očmi je pomežiknil in očrnil ko v c ga ataoiCA an j a. pal! Nič več! Sam mi pride pred pištolo — in .potem ali — ali! Gledati in naipasbi ae moram ob nje- okna kont rotexrjevega in zdrcmri-rniH- .sohsttb — naj- bom -pod čemijo, da ne vkliin tvojega sme- Motorji olajšajo delo. Mali motor v vaši prodajalni ali delavnici vain bo večkrat pomagal iz zadrege in pomnožil dohodke. , Najsi bode vaše delo že kakršno hoče, pronašli bodete. da električni motor olajša delo in pomnoži dobiček. Edison delo v zvezi z električnim motorjem dajo štiriindvajseturno rabo in popolno zadovolj-nost. The New York Edison Company A.t Your Service General Offices: IrvintrMacs and ISth Street Office Show Rooms (or the Convenience of the Public •151 E ttth Street •27 E 125th Street "Mja M»th Street laOcfamccT Street NIr*iii(Plac« •124 West 42d Street •Open until mfamight Da, triumf na tem pal ju je tu! Ravno jc priše! — in prišel Jeta, predno so ga izvedenci pričakovali. Izdelovalci 50 delali celo življenje, da dobijo ta idealni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko smo dali svetu prvi vidljivi stroj. Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil slieen novemu Oliver "V". Mislite na tako nežen pritisk, da bi stopinja mačice pritisnila tipke! POZOR! Najnovejše iznajdbe, katere je opaziti na tem stroju, kontrolira vse Oliver. Celo naši prejšni modeli — slavni kot so bili — niso imeli dvojnega premikaea. Ta daje celo kontrolo 8** črk in znamenj v mala prsta leve iu desne roke. In ta vam pusti, da jih pišete le s 28 tipkami, najmanjšim številom na kateremkoli pisalnem stroju. Pisalci na vse druge stroje lahko rabijo Oliver "D" takoj ter hitreje in lažja. 17 CENTOV NA DAN! i f SVARILO! Ta krasni novi Oliver prihaja po stari ceni. Ne »ti ne več kot zastareli v primeri z novim razkritjem. Doeim so novi deli Oliver ja dragi, aioo zenačili večje utroške s tem, da smo napravili konstrukcijo bolj pri-prosto. Odločite k sedaj videti Ca umotvor, predno izdate dolar za kak drugi pisalni stroj. Ce rabite kakega drugega, »e prepričajte, koliko ve3 ! stori ta. Če rabite Oliver, je naravno, da si želite najfinejši model. Zapomnite si, da pe ta najnovejši Oliver "9" največja vred nost, kar se jo je kedaj dalo ▼ kakem pisalnem stroju. On Ima vse prejšne posebne Lsnajdbe — vidno pisavo, avtomatic ni4'spacer*6 in y2 unče toneh ter dodatno poljubni premikač, lanenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe. Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakemu po našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. Sedaj si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim PEIN TYPE, ki piše kot tisk. Se danes pišite za vse posameznosti ^ boditf Td .. _ , . * prvimi, ki bo do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, eakaj se poslužujejo tipisti, delodajalci in privatniki povsod Oliver pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih ob ves-ao»tL Veselilo nas bo pojasniti vam vse. THE OLIVER TYPEWRITER CO., 310 BBOADWAY, NEW YORK, N. Y. MImpW GLAS .NABODA. 10. NOV. 191«. 33 (Nadaljevanje). t r * * \r — Toda .Stela? — Kaj bo žnjo? — Draj»i stric, o tem se morava posvetovati. Posvetovala sta se in slednjič sklenila, da je najboljše, ee se Šteli v«e razodene. Pozno zvečer je prišel k njima Gozdowski. — Zdaj ne smemo zamuditi niti trenutka — je rekel. — Vse dragocenosti, zlato, srebro in slike moramo spraviti in poslati vstran. Edino na ta način nam lahko nekaj ostane za bodočnost. — Kako bi bilo, če bi podkupili kakega zdravnika, da bi nasve-toval staremu knezu izpremembo zraka? —- Njega ne bo mogoče pregovoriti, da bi odšel iz Branska. Pozno v noč so se poslovili. Naslednji dan se je že precej zgodaj preibudil. — Ko se je oblekel, m) se odprla vrata, in vstopila je kneginja Štela s šopkom v roki. — Po njenem obrazu je bil razlit angeljski mir, na ustnicah ji je bledel otročji nasmeh. — Kaj ti je, dragi brat ; — ga je vprašala. — Moj Bog, kakšen si! — Ali si bolan? — Dobro, da sem prišla k tebi. — Nikogar ni tukaj, nikdo ni vedel, da si bolan. — Povej, kaj ti je? — Nič, — nič — je odvrnil Robert. —jSlabo sem spal. — Zdaj je že vse dobro. — Včeraj sem se dolgo pogovarjal s stricem. Nehote je zavzdihnil. — Štela je začudeno pogledala. Sedla je na pručico k njegovim nogam in začela govoriti: — Moj dragi Robert, zdi se mi, da nekaj skrivate pred menoj- — Nikar ne misli, da sem slepa. — Sem so bili dospeli tuji ljudje. — Gotovo so prišli po kakem važnem opravku. — In posvetovali ste se. dvakrat ali trikrat. — Stric general je zelo razburjen. — Sla ste poslali k stricu škofu. — Kaj se je zgodilo, moj dragi Robert? — Jaz sem pogumna. — Jaz hočem vse vedeti, jaz hočem z vami vred deliti žalost. — Govori, nikar ne skrivaj. Robert jo je pogledal in solze so mu zablestele v očeh. Bila jc tako lepa in pred kratkim še tako mirna, tako srečna — Ali naj z eno besedo uniči vso njeno srečo? — Molčal je. Prijela ga je za roko in ga prosila; — Brat, dragi brat, prisrčno ljubljeni. — Povej! Govori resnico! — — Draga sestra, ali veš, kaj zahtevaš od mene? — Ali bo tvoje rame preneslo strašno breme, katerega bomo vsi deležni? — Štela do danes se ni še nič zgodilo, toda zanaprej ti ne bom prikrival. — Vojne in razni drugi slučaji so izčrpali naša sredstva, tako da nam preti beda. Štela je prebledela. — Prve besede, ki jih je izgovorila, so sc glasile: -— Oče, moj ubogi oče! — Nikar mu ne povejte! —Ne boj se! — Njemu moramo prikriti do zadnjega trenutka — Ti m hotela vedeti in zdaj veš. — Morda bomo že jutri berači. Štela je gledala s svojimi velikimi očmi nepremično brata. — Zatem jc položila roko na čelo in rekla s tresočim toda resnim ii svečanim glasom: — Bog je dal, Bog je vzel, posvečeno bodi njegovo ime. — Rev ščiua! — Kaj bo revščina za naju dva? — Midva sva še mlada. — Delati bova morala, toda delo naju ne bo ponižalo. — Ali se bojiž revščine, brat? —- Ne. jaz se ne bojim.... Toda.... — Vsi ljudje delajo, zakaj bi midva ne delala za se in za svoje' — Ne, jaz se ne bojim revščine, toda oče. — Kaj bo z našimi ubo giuii starimi služabniki, z našimi prijatelji? — Oni bodo nesrečni ne pa midva. Začela je hoditi gorindol po sobi. — Zadelo nas je kot strela iz jasnega. — Kaj bo z Branskom. Robert? — Na vsak kotiček nas veže preteklost. — Ločiti se od ftranska se pravi umreti. Zakrila je oči in zajokala. — Štela! -- je vzkliknil Robert,— resnico si hotela, zdaj pa vidim, da je ne moreš prenesti. — Pomiri se. — Tako je in nič dru gače. — Mi smo preslabi, da bi kaj izpremenili. — Ne, to je samo hipno razburjenje. — Vidiš, saj sem že cisto mirna. — Toda. kaj bo z generalom? — Ubogi stric trpi za vse. — In s škofom? — Ali škof že ve? — Oba vesta in nas poskušata rešiti pred prepadom. — Stari Zurba je dal zadnji novčič, od prijateljev smo dobili, kar smo mogli. — Gozdowski pravi, da so vsi viri izčrpani. Štela je povesila glavo in se zamislila. — Zdaj pa že razumem, zakaj je general na vsak način hotel da bi se ti poročil z Alfonzino. — Mislil je, da se bomo na ta način rešili dolgov. — In ti si se hotel žrtvovati, dasiravno je nisi ljubil. — Oh, kakšna sreča, da se nisi poročil! — Zdaj si prost in lahko delaš kar ti veleva srce. In znova se je zajokala. — To niso bile sozle obupa, pač pa sol ze žalosti. — Brat, pogum v srce! — Midva morava voditi čoln brodolom-ecv. — Najine roke so mlade in močne. — Ti starci so najine relikvije, najina preteklost. — Zaradi njih morava biti močna. Robert ni odvrnil. — Zadnji čas te neprestano opazujem in vem, da si se naveličal življenja. —• Pogum v srce, Robert. — Prenašaj ta križ, ki nama ga jc naložila usoda. — Vem, draga Štela, vem — jc odvrnil Robert. — Vrjemi, da mi je bilo najhujše, razodeti ti, na kakem stališču se nahajamo. Tedaj so se odprla vrata, in ,vstopil je general. Pod pazduho je imel šop papirjev. — Najprej je pogledal Ro-b rta, potem pa Štelo. — Takoj je vedel, kaj se jc zgodilo. — Maj otrok, moj angelj! — Zakaj so ti povedali? — Jaz sem sama uganila — je dvrnila Štela. — Toliko boljše. Mogoče vam lahko še kaj pomagam. — Boste videli. — Nikar ne obupajte! Zlitem je poljubila brata in strica. — Očvtu ne smemo ničesar povedati. — Zaupajmo v Boga! — Njegova volja naj se zgodi! Zatem je odšla. — General je zajokal. — Zakaj mora trpeti ta angelj? — je rekel. — Ne, Bog uc more kaj takega dopustiti. V sobi Polikama Vencentoviča je bilo toliko rož, da je bila podobna aoba cvetličnjaku. — Vincentovič je vedel, da se nekaj do-caja. — Prepričan je bil, da se bo nekaj zgodilo, kar ne bo posebno dobro za kneze. Obiskoval ga je pan Burski, pater Serafm in vec drugih ljudi. — Gospod vojnih trum — je govoril pater — ne bo dovolil, da be propadla ta ugledna družina. — Družina, ki je tako poštena in tako bogoijubna! — Čakali so boljših Časov, pa je postajalo vedno slabše. — Slednjič »o* zaželi celo sami premišljevati f ...... Vincentovič je mrko gledal, pan Burski je hodil zamišljen sem-tertja. pater Serafim je pa molil in jokal. Zadnje dni se je razširila govorica* da so bila pogajanja brezuspešna, ter da upniki nočejo popustiti. Zadnji dan pogajanj je bil pan Vencentovič neznanokam odšel :o se je šele proti večeru vrnil. Vsi so planili nanj in ga začeli izpraševati: — Kaj je ? — Kaj se je zgodilo ? — Ali je sploh kaj upanja ? — Moj Bog, nesreča za nesrečo. — Baje so se cel dan pogajali, računali in ugibali, toda nič in ie. — Saj pravim, to so hudiči. — Denar hočejo in denar. — Ničesar drugega kot denar. — Niti četrt leta nočejo počakati. — Obresti so strašno narasle. — In seveda, takih svot ni mogoče izsesati iz prsta. — Toda, nekaj, nekaj, me je nad vse potrlo. — Kaj pa? — Kaj pa? — To se ne da tako lahko pojasniti. — Povedati vam moram, da imam jaz izvrsten spomin. — Če sem videl koga samo enkrat v svojem življenju, ga pri drugem snidenju gotovo spoznani. — Spoznam ga po glasu in po nosu. — Seveda, jaz tudi — je rekel pan Burski. — Ne, motite se, pan. — Pri meni je drugače. — Jaz takoj spoznam vsakega Človeka, če sem ga le enkrat videl. — Koga ste pa videli? — Povejte vendar. — Takoj vam bom povedal. — Rečem vam že vnaprej, da je zanimiva zgodba. — Hitro, hitro — je rekel pan Serafim — jaz sem strašno radoveden. (Dalje prihodnjič). Kelih nedolžnosti. Silvin Sardenko. 1.. Dragotkna. ti nedolžno moje dete, po srebrnem glasu tvojem te vrstice so posnete. A čemu sem odposlal -na dan jih boli ? Morebiti, da 'bi verzi tvojo livailo ipeli Pa kako bi misliti na hvalo mogli, ko jih stra'h in misel tesna straži!a na vsakem vogli? Glej, bojim se, da ob nekem dnevu vročem ti zvenela bi kot roža, dasi praviš: Ovesti hočem! 2. VInogoikaj že takih rožic sem poznal in za njih nedolžni-raj sem trepetal. Mnogokdaj jne preje ni 'zaipusstil strah, da je bila mnoga poteptana v (prah. 3. Dra^otina, ti še inisi sla čez trnje bridkih skušenj in usode meč je tvoje le gotovo nenabmšeu. V tvojih smehih se zaupoDoist raizodeva ljubezniva, in v 'besedah mehkih tvojih lepa duša se razkriva. A ne izaibi! So metulji, ki hite na evet najrajši, ko najlepše se razvija, kadar verj mu je naj&lajsL Seveda.. . ako bi nedolžnost otroška bila 'le igrača: Okrogla, prožna, ne-zdrobljiva, ka vedno spet se k tebi vrača, naj si jo vržeš ikaonor drago. Pa ni! .. N-edotžnost je tančica iz najfinejših niti tkana kot v logu biserna meglica: od vetra (slednjega nignana iz j oka se kot rosa v travi. Še angeli bi jo ranili, da ne bi 'božja moč edina na vekomaj jih ohranila; pa ti je ne *bi, Drajgotina, če potzabila, b bi legla spat in na cvetje bi mi grobno med prišle čebele brat. Pravile bi sestram svojim, kaj je sladkega medu na gomili! ... a v gomili — kaj je sladkega miru! a Draga, pusti smrt v grobeh, dokler si še v mladih dneh! 8. * - * Kakor nageljnov se cvet tihoma razpoči, ko ga jutro razcvete; v moje misli snoci — tiho si prišlo, detkle. Spomnil sem se tvojih dni, mladih dni veselih; ikalkor da bi pred seboj videl rožni keiik, v .kelHiu pa čast napoj. fn bodoči dnevi tvoji — morda neubežni ?! Kakor mah bi razmeten golobičji videl nežni... kjer je jastreb našel plen... Draga, naj ne bo to res!! 9. Med vsemi lepoticami na svetu nedosezna, nobena med cvetlicami nikjer tako ni nežna« Nje cvet je praznik majski, od solne a p oz laičen, nje rosa dih rajski, nje vonj je {božji sen. In v ustnih se ji smeli topi kot bi srebro pretakal; a ko se ona zasolzi, kot angel bi zaplakal. Prinesli so iz raja, k nam v tgocsti jo saauo: uued deco se sprehaja — Nedclžnost ji reko. Poslušaj. Dragotina, me! Če ce3i vrt zeleni za vjuk) hišo odi-vete — le ti. le ti ne zveni!... NAZNANILO. Na hebrojna pisma glede domačega sadnega žganja i.rjav!jam, da ■40 kuha sedaj in da se prične razpošiljati 10. decembra. Vse rojake, katej-i ste poslali naročila, pro-sim. da počakate, če ne. se vam pa pošlje denar nazaj. Žganje se ne more prej kuhati, dokler je sadje ugodno. Špirita in esence mi ne poznamo, toraj potrpljenje. Obžalujem naznaniti,' da to leto ne bo slivovike niti bre-sko ve a. ker tega sadja ni bilo veliko. Rojaki, kateri ste te vrste naročili, se premislite, ali se vam pa denar vrne. Žganje se kuha sledeče vrste: Jabolenik. tropinjevee in persimmon (zadnja vrsta prvič v večjem obsegu; persimmon je sadje podobno češpljam). Rabi se izključno jajponski persimmon; žganje persimmon je finejše kot vse druge vrste sadnega žganja. Rojak, ne zamenjaj teh žganj z onimi, katera se prodajajo pod enakimi imeni. Po poročilu državne davkarije je to edin prostor v Mississippi Valley, kjer se žganje kuha kot ,pri kmetih v starem kraju. Ona galone vseh vrst je $3.50. Kdor želi v resniei pravo sadno žganje, ki se rabi v veliko slučajih za zdravila, naj blagovoli po-i sluti takoj naročilo, kajti ena tre-tina je že sedaj prodanega. Vsakdo, ki pove, da blago ni tako kafleor ogla seno. dobi denar' nazaj in žganje zastonj. Izjavljam tudi, da prevzamem kot vedno vsa naročila za najbo-lja vina Amerike Gasconade Co., M issouri. Cena; da ret, Concord, oba rdeča. 55«?, Elvira rmeno 65^, Ives črno 70r. Sodi 50 galon prosti, m an j i $1 posebej. Vsa naročila se prevzamejo iz pnijaznosti z edinim namenom oiglasa, da rojaki vedo, kje se dobi pravo naravno blago. F. GRAM, (8-11 —1»-12)_Naylor, Mo. OPOMIN. Vse one, ki mi kaj dolgujejo, opominjam, da mi vrnejo do J10. noveimbra. t. 1. in kdor tega ne stori, (ga bom obelodanil s polnim imenom in rojstnim krajem. Martin Mohar, Box 41, Carpenter Creek, Mont. JAVNA ZAHVALA. Cenjeni G. J. Wahčič, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Dolžnost je moja. da se Vam javno zahvalim za Vašo čudodelno "Alpen tinkturo". Imela sem kratke lase in so mi tudi izpadali. Poskusila sem več drugih stvari, pa vse brez uspeha; nisem mogla ustaviti izpadanja las, dokler nisem poskusila Vašo čudodelno zdravilo. Takoj ko sem počela rabiti Vašo '"Alpen tinkturo", so mi prenehali lasi izpadati, in hitrim uspehom so mi začeli rasti gosti in krasni lasje, tako, da imam danes en jard in 16 palcev dolge lase. Pošljem Vam dve sliki, kateri blagovolite vsakemu pokazati in če hočete tudi v novine dati, da se lahko vsakdo prepriča, da je Vaša ALPEN TINKTURA v resnici najuspešnejša na svetu, za katero se Vam še enkrat srčno zahvalim in ostanem vedno hvaležna z vsem spoštovanjem Mrs. Marry Steleer, 751 E. 70. St. (Adv.) Cleveland, O. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali iinena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno iu solidno postrežem. lika! Kadar gre za obstoj naroda, ni nobena žrtev preve- Velika vojna mapa MODERNO UREJENA TISKARNA EL1S MODI vojskujočih se evropskih drža?, Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV. Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij itd. V zalogi imamo tudi STENSKO KAPO CELE EVROPE $1.60 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STKANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OEU SVET, CENA $1*50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE H DALMACIJE Z MEJO AVSTEO-OCtttSKE S ITALIJO. _ CENA JE 16 CENTOV. Veliki vojni atlas vojsbgoah se evropskih držav in pa Jko- knijskih posestev ii GENA Naročila in denar pofljite jevidov. CENTOV. jSLovenic Pabfishing Company VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. * * * DELO OKUSNO. * * * IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. * * * UNIJSKO ORGANIZIRANA. * * * POSEBNOST SO : # DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. i. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y - - . '-V - 4