Koprska televizija bo danes predvajala Dokumentarni portret Milan Rakovac -Tihotapec besed >/12 Primorski Pogajanja o novi koaliciji postajajo vse bolj zapletena Rado Gruden Pogajanja o novi vladni koaliciji, ki naj bi jo sestavil prvak Pozitivne Slovenije Zoran Jankovic, se še nadaljujejo in nič ne kaže, da bi bil njihov konec že blizu. Morda bo nekaj več jasnosti prinesla današnja konstitutivna seja novega državnega zbora, ko bodo volili tudi novega predsednika. Kdo bo to, je v tem trenutku še precej nejasno, kandidati pa so najmanj trije, kar kaže, da je dogovor o novi koaliciji še daleč. Običajno to mesto dobi ena od strank vladne koalicije. Če bi bil danes na primer izvoljen Borut Pahor, katerega predlagajo Socialni demokrati, bi bilo že skoraj jasno, da bo tretja najmočnejša stranka v novem parlamentu tudi del vladne ekipe, ki bo skušala slovenski voz potegniti iz težav, v katere se pogreza na številnih področjih. Če bo izvoljena kandidatka Pozitivne Slovenije (ali morda Karl Erjavec, ki se tudi poteguje za ta položaj), bo to jasen znak, da se v pogovorih med najverjetnejšim mandatarjem Zoranom Jan-kovicem in možnimi vladnimi partnerji močno zapleta. Slovenija nujno potrebuje čim hitrejšo rešitev in operativno vlado. Le tako se bo lahko soočila z gospodarskimi težavami, ki grozijo, da državo, ki je bila s svojo zgodbo o uspehu še pred nekaj leti zgled za mnoge, potisnejo povsem na obrobje Evropske unije in jo potegnejo v vrtinec, iz katerega se bo težko rešila. Prav zato bo današnje dogajanje v državnem zboru že dovolj jasen kazalec o tem, kaj lahko Slovenija in njeni državljani in državljanke pričakujejo v novem letu. confindustria Sergio Razeto razgrnil vizijo razvoja Trsta TRST - Predsednik tržaške Confindustrie Sergio Razeto je prepričan, da je mogoče oživiti omrtve-lo tržaško gospodarsko prizorišče s sodelovanjem gospodarstva in lokalnih institucij in z uravnovešenim razvojem različnih sektorjev. Na novinarski konferenci ob koncu leta je analiziral glavne razvojne sektorje, med katere je poleg industrije in pristanišča uvrstil tudi raziskovalne dejavnosti. Confindustria podpira projekt plinskega terminala v Žavljah, seveda ob strogem spoštovanju varnostnih in okoljskih standardov. Na 4. strani dnevnik SREDA, 21. DECEMBRA 2011 Št. 300 (20.315) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Polemika z ministrico Fornerovo Sindikati glede 18. člena ne nameravajo popustiti Premier Monti se je zavzel za dialog pri reformi trga dela gorica - Nižja cena in krajša čakalna doba Goriška urgenca je dobila rešilno vozilo iz Slovenije GORICA - Mnogi se za nakup novega avtomobila odpravljajo čez mejo v Slovenijo, kjer lahko prihranijo marsikateri evro. Za ta korak se je odločilo tudi goriško zdravstveno podjetje, saj je v Kopru nabavilo novo reševalno vozilo znamke Volkswagen za skoraj polovično ceno od tiste, ki bi jo zaračunali v Italiji. Poleg cene pa je imel nakup rešilca v Sloveniji še dodatno prednost. »Ko bi ga naročili v Italiji, bi nanj morali čakati eno leto. V Sloveniji pa je čakalna doba znat- no krajša: rešilno vozilo smo naročili 28. julija, dostavili pa so nam ga 28. novembra, kar pomeni, da smo nanj čakali pičle štiri mesece,« je povedal vodja goriške urgence, primarij Gianni Giagnorio. Na 15. strani RIM - Polemika med ministrico za delo Elso Fornero in sindikati o odpravi 18. člena delavskega statuta, ki varuje zaposlene v večjih podjetjih pred neupravičenimi odpusti, je bilo tudi včeraj tema dneva. Sindikati trdijo, da je 18. člen le pretveza za napad nanje in vabijo vlado, če so ji pri srcu mladi, naj zagotovi višje plače fleksibilnim delavcem. Ministrica priznava, da plače že dolgo let zaostajajo za inflacijo in je pripravljena na dialog vendar brez predsodkov. Premier Monti pa je včeraj ob napovedi zaostritve boja zoper davčne utaje menil, da je reformo trga dela treba uresničiti z dogovarjanjem s socialnimi partnerji. Na 5. strani Premik s špetrsko dvojezično šolo Na 2. strani Novo nočno zatočišče za brezdomce v Trstu Na 6. strani Praprot: je požar »zanetil« krmilni voz? Na 6. strani Kokain je zelo razširjen Na 7. strani Slomak za ohranitev ministra za zamejce Na 11. strani Davek IMU neznanka za občinske uprave Na 14. strani S Pipistrelom bo obletel svet Na 16. strani TRST - UL. GINNASTICA, 7 - TEL. 040/774242, INF0@STIGLIANI0R0.IT A&tvieHU Stc^Uam vošči vesele praznike! Prstan, uhani in obesek. Ves nakit iz kolekcije Versailles je izdelan iz belega zlata in diamantov. KOLEKCIJA VERSAILLES BBIGI' BIBIGI.COM 2 Torek, 20. decembra 2011 ALPE-JADRAN / špeter - Obnova sedeža dvojezičnega šolskega centra Še pred koncem leta bo Cipe nakazal skoraj pol milijona evrov Ostala sredstva po začetku del - Vest o »božičnem darilu« posredovala senatorka Blažinova ŠPETER - Kot kaže, bo Božiček (ali Dedek Mraz) prisilil pristojne, da se končno lotijo prenove sedeža dvojezične šole v Špetru. Iz tajništva senatorke Tamare Blažine v Rimu je namreč prišla vest, da bo Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje Cipe še pred koncem leta nakazal prvi obrok finančnega prispevka, ki je namenjen za prenovo špetrske šole. Kot je znano, gre za milijon in 92 tisoč evrov, ki ga je Cipe namenil za ta namen, medtem ko je celotni prispevek za obnovo precej višji, saj je 551 tisoč evrov odobrila Dežela Furlanija-Julijska krajina, 300 tisoč pa gorska skupnost. Cipe bo na bančni račun špetrske občinske uprave nakazal 45 odstotkov odobrene vsote oziroma približno 490 tisoč evrov. Celoten postopek v zvezi z odobritvijo prispevka Cipe že od vsega začetka spremlja senatorka Blažinove, ki je še sporočila, da bo drugih 45 odstotkov Cipe nakazal po začetku del, preostalih 10 odstotkov pa po zaključku gradbenih del in prilagoditvi zgradbe v skladu s protipotresnimi varnostnimi predpisi. Samo upamo lahko, da se bodo dela res kmalu začela. Denar zdaj je, kako pa je s postopki za začetek obnove se uradno ne ve veliko. Izvedba obnove je v rokah nadzorništva za javna dela pri ministrstvu za infrastrukture in prevoze v Trstu. Špetrska dvojezična šola čaka na prenovo; sredstva prihajajo, tako da zamude niso več opravičljive NM fjk - Deželni svet Odobren proračun in odprava preživnin TRST - Deželni svetniki Furlani-je-Julijske krajine, ki bodo izvoljeni leta 2013, se bodo morali odpovedati preživnini, ki v bistvu pomeni lepo pokojnino, v zameno pa jih ne bo doletelo znižanje osnovne svetniške plače, kot je predvideno za parlamentarce. Odprava preživnine - ki jo bo zamenjal t.i. prispevni pokojninski sistem - je bil rezultat včerajšnjega glasovanja o posebej temu vprašanju namenjenem členu deželnega finančnega zakona za leto 2012, za katerega so glasovali svetniki Ljudstva svobode, Demokratske stranke, Severne lige in UDC, proti pa so se izrekli svetniki Mavrične levice, Občanov in Italije vrednot. Zvečer je deželni odbor dokončno odobril finančni zakon 2012. Proračun je izravnan na ravni približno pet milijard evrov. Za proračunski dokument so glasovali svetniki večine (Ljudstvo svobode, Severna liga, UDC in mešana skupina), proti pa opozicijske Demokratska stranka, Italija vrednost, Občani in Mavrična levica. lipica Konferenca ■ ■ • V v* • o dediščini Krasa LIPICA - Z mednarodno konferenco Kras 2011 se je v Lipici sklenil istoimenski projekt. Ta je zasnovan kot multidisciplinar-no delo vseh strok, usmerjeno v znanstveno obdelavo Krasa s ciljem vpisa na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. S projektom želijo ovrednotiti in ozaveščati o dediščini Krasa, je poudaril arhitekt Borut Juvanec. Na konferenci, ki jo organizirajo Unesco, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in izdajatelj revije Kras, družba Mediacarso, se je zvrstilo več predavanj s področij arhitekture, etnologije in biologije. Ob zaključku konference so ustanovili tudi organe Projekta Kras 2011, s čimer bodo lahko začeli s pridobivanjem potrebnih sredstev, ter začeli postopke za ustanovitev Organizacije za suhi kamen Slovenije in za oblikovanje Živega muzeja Krasa. Kot je ob začetku konference pojasnil eden od organizatorjev, sicer predavatelj na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, Borut Juvanec, želijo s projektom Kras obravnavati celovito, torej ne zgolj z arhitekturnega vidika ali zgolj lokalno na ravni posameznih občin. Pri tem je priznal, da je kvaliteta Krasa kot kulturne krajine predvsem kamen oziroma tisto, kar je človek naredil iz kamna. Kot je opozoril, so do zdaj na matičnem Krasu evidentirali in opisali že 45 stavb, ki predstavljajo dediščino tega območja. Predstavnica Unesca za Slovenijo Marjetka Hafner je omenila, da so v okviru Unesca prijavili in tudi že pridobili pilotski čezmejni projekt za nominacijo dinarskega krasa. Takšni pilotski projekti so namenjeni uravnoteženju seznama svetovne dediščine tudi z vidika geografske zastopanosti, je pojasnila. Direktor Kobilarne Lipica Toni Rumpf je poudaril, da je tudi za kobilarno prav okolje, v katerem se nahajajo, bistvena prednost in dejavnik prepoznavnosti. Sežanski podžupan David Škabar pa je ocenil, da vsi, ki živijo na tem območju, lahko s tovrstnimi konferencami le pridobijo. (STA) dežela fjk - Začetek smučarske sezone, jutri odprtje Na Žlebeh Poudarek na turnem smučanju Družba Promotur: Povezava med Florjanko in Višarjami šele čez eno leto - Tabeljska županja napoveduje žičnico pod Mokrinami TRST - Konec tedna je v gorah snežilo in vsem, ki se preživljajo z zimskim turizmom, je končno odleglo. S pomočjo obilnega umetnega zasneževanja so v vseh smučarskih središčih Furlanije-Julijske krajine pripravljeni na božične in novoletne dni, ko bodo v gore prihrumeli težko pričakovani obiskovalci. Jutri bodo naprave pognali Na Žlebeh, v petek na Zoncolanu, v soboto pa v vseh ostalih središčih. Družba Pro-motur pa bo v letošnji sezoni posebno pozornost posvetila turnim smučarjem, ki so bili doslej zanemarjeni. Predsednik delniške družbe Promotur Stefano Mazzolini je na včerajšnji novinarski konferenci zagotovil, da je na progah dvajset centimetrov snega, kar je za smučanje dovolj. Skupaj z deželno odbornico za proizvodne dejavnosti in turizem Federico Seganti pa je predstavil deželni sistem prog za turne smučarje. Segantijeva je poudarila, da so naše gore primerne za najrazličnejše športne aktivnosti, tudi institucije pa morajo biti na to pozorne. Turno smučanje je vse bolj razširjena in priljubljena panoga. Kdor se udejstvuje s tem športom, pa ima pogosto težave, ker so vzponi po običajnih smučarskih progah prepovedani. »Turni smučarji doslej niso imeli svojih prog. Mi smo se prvi v Italiji (in morda celo prvi v Evropi) odzvali na njihove zahteve. Slišal sem, da Avstrijci hitijo, da bi nas posnemali, kar pomeni, da smo na pravi poti,« je bil ponosen Mazzolini. Proge za turne smučarje so na voljo v vseh deželnih smučarskih centrih, posebno storitev pa nudijo na Piancavallu, kjer je na Deželna odbornica Federica Seganti in predsednik delniške družbe Promotur Stefano Mazzolini KROMA razpolago kronometer. Pri blagajni lahko smučar kupi mikročip, prek katerega bo naprava izmerila čas smuke. Rezultat bo objavljen na spletni strani www.promotur.org/sportarea, ki je po besedah komercialnega direktorja družbe Promotur Enza Sime prava spletna skupnost za ljubitelje zimskih športov. Delniška družba Promotur je že dalj časa tarča kritik, ker ustvarja večmilijonsko izgubo, zaradi česar so jo pred nedavnim izločili iz deželne finančne družbe Friulia. Pro-motur vsekakor še vedno uživa podporo Dežele in sam predsednik Renzo Tondo je pred časom poudaril, da v smučarskem sektorju nobena družba ne ustvarja dobička. Mazzo-lini pa je tudi včeraj - tako kot vsakič - pojasnil, da »vsak evro, ki ga Dežela FJK vloži v Promotur, prinaša 3,60 evra dobička v sektorjih, ki so tako ali drugače povezani s turizmom«. Na vprašanje, kdaj bo Promotur odprl že zdavnaj napovedano povezavo med Flor-janko in Višarjami (lani v tem času je izjavil, da jo bodo odprli letos za božič), je Mazzo-lini odgovoril, da bo odprtje šele čez leto dni. »Delo sploh ni zahtevno, a še vedno čakamo na pozitivno presojo o vplivu na okolje (VIA). Upamo, da bomo aprila odprli delovišče,« je razložil. Tabeljska županja Isabella De Monte pa je včeraj z zadovoljstvom izjavila, da je predsednik Dežele FJK Renzo Tondo pristal na financiranje žičnice, ki bo povezovala Tabljo z avstrijskim smučiščem Mokrine (Nassfeld). Načrt je predmet dolgoletnih trdih pogajanj s koroškim predsednikom Gerhardom Dorf-lerjem. Tabeljski občinski svet je prav včeraj odobril smernice ozemeljskega načrta, županja pa računa, da bo razpis za gradnjo žičnice čim prej objavljen. (af) Proge za turno smučanje v Furlaniji-Julijski krajini Smučarski center Odhod Prihod Višinska razlika Dolžina Težavnost Urniki PIANCAVALLO Piazzale Tremol, 1290 m Zgornja postaja Tremol 2, 1815 m 525 m 3750 m srednja Celo zimo od 9. ure do 16.30, sestop po vseh progah Piazzale Tremol, 1290 m Zgornja postaja Tremol 2, 1815 m 525 m 3750 m srednja Ob sredah do 22. ure ZONCOLAN Koča E. Moro, 1315 m Malga Tamai, 1600 m 285 m 2650 m nizka Celo zimo do 21.30 Koča E. Moro, 1315 m Vrh Tamai, 1970 m 655 m 4350 m srednja Celo zimo do 21.30 Koča E. Moro, 1315 m Sedlo Zoncolan, 1740 m 425 m 3000 m nizka Ob torkih samo zvečer do 21.30 (proga Z4) RAVASCLETTO Madessa, 880 m Zgornja postaja žičnice, 1700 m 820 m 3700 m visoka Ob sredah samo zvečer do 21.30 FORNI DI SOPRA Vico, 900 m Tragonia, 1752 m 852 m 7290 m srednja Celo zimo Vico, 900 m Tartoi, 1702 m 802 m 6780 m srednja Celo zimo Spodnja postaja Varmost, 920 m Fienili, 1490 m 570 m 2590 m srednja Ob četrtkih od 17. do 21. ure TRBIŽ Vznožje Višarij, 860 m Višarje, 1760 m 900 m 4950 m visoka Celo zimo Višarje, 1750 m Vmesna postaja, 1295 m 455 m 1570 m srednja Ob petkih od 16.15 do 22.45 z razsvetljavo v obeh smereh Vmesna postaja, 1295 m Spodnja postaja, 802 m 493 m 1950 m srednja Ob petkih od 16.15 do 22.45 z delno razsvetljavo NA ŽLEBEH (NEVEJSKO SEDLO) Spodnja postaja Kanin, 1110 m Koča Gilberti, 1840 m 730 m 3650 m visoka Celo zimo (steza Cai 635) Parkirišče stare žičnice, 1135 m Koča Gilberti, 1840 m 705 m 2530 m visoka Ob četrtkih od 16.15 do 22. ure (turistična proga Kanin) PRIDI NA PROGO Z NAMI... CartaSi ggfa QOQO oooo 1)000 O«- I a FCtROWC USE ONLV ...in smučaj zastonj: s Kreditno Kartico Smučarja, podarimo takoj dve dnevni smučarski karti! Za več informacij vprašaj v vseh naših podružnicah, www.dvibank.it v sodelovanju? PROMOTUR X> Banca di Cividale ^^ Gruppo Banca Popo l a re di Cividale OglitmtpirriilA i proTH>ci|ifci_ -i^r^iiu- Za podrcbnA tkframshe in ppjodbcri! pofniu u Vbr v Miihpodiuinicjh ntvnlp (h Ml i ril i lifli 4 Četrtek, 22. decembra 2011 GOSPODARSTVO analize - Ocene predsednika tržaških industrijcev Sergia Razeta ob koncu leta Confindustria ponuja svoj razvojni recept in sodelovanje Podpora predlogu tržaškega župana za skupno reševanje razvojnih ovir TRST - Če Študijski center Con-findustrie napoveduje, da se bo italijanski bruto domači proizvod (BDP) v letu 2012 zmanjšal za 1,6 odstotka, v letu 2013 pa bo zrasel za komaj 0,6 odstotka, lahko za lokalne razmere trdimo, da trend ni nič manj zaskrbljujoč, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal predsednik tržaške Confin-dustrie Sergio Razeto. In navedel: stopnja brezposelnosti znaša po podatkih za lansko leto 4,4 odstotka, v prvih enajstih mesecih letošnjega leta je bilo odobrenih 1.399.492 ur dopolnilne blagajne (od tega 905.506 v ma-nufakturi), tržaška pokrajina ima nizko dinamično gospodarstvo, v katerem imata industrija in gradbeništvo razmeroma majhen delež, velika podjetja (teh je komaj 0,7%) beležijo znižanje rasti, zaradi česar trpijo tudi njihovi kooperanti (82,5% teh so mikropodje-tja z manj kot 10 zaposlenimi, 11,9-od-stotni delež imajo majhna podjetja in 1,9-odstotnega srednje velika podjetja). Predsednik tržaških industrijcev Rezeto je novinarsko konferenco sklical skupaj s predsednikom pokrajinskega združenja gradbenih podjetij ANCE Donatellom Cividinom. »Spričo opisanih razmer smo se odločili, da ponudimo tvoren prispevek za preseganje dejavnikov kritičnosti in nakaže-mo nekatere aktivnosti, ki bi jih kazalo sprožiti za poživitev pokrajinskega gospodarstva, je povedal Razeto. Izhodišče za to odločitev je ponudila raziskava, ki jo je Confindustria naročila fundaciji NordEst in ki je »fotografirala« nizko dinamično mesto oziroma pokrajino v smislu gospodarskega razvoja, in to ravno v fazi, ko javna uprava ne more več jamčiti - tako v obliki neposrednega ali posrednega zaposlovanja, kot v obliki javne porabe - pro-ticikličnega socialnega padala. »Mislimo, da je bolj kot kdajkoli nujno staviti na uravnovešen razvoj gospodarskih sektorjev v pokrajini (industrija, turizem, inovacije in raziskave, pristanišče in logistika), sprožiti proces dimenzijske rasti podjetij in okrepiti tehnološki prenos v podjetja s pomočjo številnih na Tržaškem umeščenih znanstvenih in raziskovalnih centrov odličnosti,« je poudaril predsednik tržaških industrijcev. Na nekaterih točkah sicer Confindustria že dela (turistična promocija, okoliš kave, promocija podjetniških mrež, realizacija novega terminala za trajekte), glede drugih pa bo še treba potipati razpoložljivost lokalnih Predsednik Confindustrie Trst Sergio Razeto in predsednik združenja gradbenikov Donatello Cividin institucij, da se pridružijo našim predlogom. Razeto se je pri tem nanašal na možne projekte, kot npr. za vzdržnostni razvoj s sodelovanjem razvojnih in tehnoloških centrov in podjetij iz različnih sektorjev, za kavo z iskanjem novih možnosti ustvarjanja dodane vrednosti v verigi in za kakovost življenja starejše populacije z ustvarjanjem inovativnih rešitev za probleme tretje starostne dobe. Razeto je glede odnosov z lokalnimi institucijami dodal, da se njegova organizacija strinja s postopkom, ki ga je predlagal tržaški župan Cosolini za skupno reševanje problemov, ki preprečujejo razvoj tržaškega gospodarstva. Pri tem se je posebej nanašal na bonifikacijo onesnaženih območij, na konverzijo škedenjske železarne, na železniške povezave tržaškega pristanišča in na prenovo starega pristanišča. Glede načrtovanega plinskega terminala je predsednik industrijcev ocenil, da bi bilo projekt v Žavljah ob spoštovanju vseh najbolj modernih in rigoroznih varnostnih in okoljskih standardov vredno uresničiti, ker ponuja priložnosti tako na področju oskrbovanja z energijo kot zaposlovanja. Na koncu se je Razeto ustavil še pri projektu Unicredita za pristaniški terminal v Tržiču, ki ga njegova organizacija podpira, vendar je pomembno odpraviti negotovosti in si prizadevati za čim prejšnji zagon tega pomembnega projekta. trgovinska zbornica - Moje podjetje Nov priročnik za bodoče podjetnike TRST - V prostorih tržaške Trgovinske zbornice so včeraj predstavili priročnik za kandidate, ki želijo postati podjetniki. Pripravila sta ga zbornično posebno podjetje Aries in dnevnik Il Sole 24 Ore, poleg predsednika zbornice Antonia Paolettija pa sta se predstavitve udeležili tudi deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Segan-ti in pokrajinska odbornica Adele Pino. Priročnik z naslovom Moje podjetje ima poleg informativnega namena za cilj tudi spodbujanje podjetniškega duha na lokalni ravni, kjer ni ravno izrazit. Gre v bistvu za odgovor na lestvico, ki je je pred kratkim objavil Il Sole 24 Ore in na kateri Trst po stopnji podjetnosti svoje populacije zaseda spodnji del. Še bolj kot odgovor pa je priročnik konkreten instrument za toliko mladih in manj mladih ljudi, ki se v tem nelahkem gospodarskem trenutku odločijo za podjetniško pot, na kateri si ne morejo privoščiti napačnega koraka. »Res je, da je v tržaški pokrajini podjetništvo slabo razširjeno (10,3 aktivnega podjetja na vsakih 100 prebivalcev v delovno aktivni dobi, medtem ko znaša deželno povprečje 12,4 in državno 13,3), vendar ima Trst znanstveno skupnost najvišje ravni (7,7 raziskovalca na vsakih tisoč zaposlenih) in velike potencialnosti glede na izobraževanje mladih ljudi,« je opozoril Paoletti. V tržaški pokrajini ima desetina prebivalstva, starejšega od 15 let, univerzitetno diplomo, kar je več kot v ostalih pokrajinah FJK, v Venetu in na Tridentinskem. Ravno za polni razvoj teh potencialnosti se je zbornica s podjetjem Aries odločila za izdajo priročnika, posvečenega mladim, ki se odločijo za naložbo v svojo prihodnost z ustanovitvijo podjetja. Pobudo sta pohvalili obe odbornici, pri čemer je Se-gantijeva izpostavila deželne spodbude za žensko podjetništvo, ki bodo oblikovane februarja, in za mlade podjetnike, ki so v pripravi. tuja vlaganja - Marjan Hribar z ministrstva za gospodarstvo S prodajo Mercatorja bi pokazali, da nimamo več zavor za tuje investicije LJUBLJANA - V primeru prodaje deleža Mercatorja gre za kupnino v višini več sto milijonov evrov. Več kot se bo zgodilo tovrstnih transakcij, bolj se bo Slovenija pokazala kot država, kjer nimamo zavor za tuje investitorje, po čemer smo bili kar nekaj let znani v mednarodnih finančnih institucijah, pravi Marjan Hribar z gospodarskega ministrstva. Z vsako naložbo se povečuje delež naložb in odpira prostor za nove, je ob robu novinarske konference o tujih neposrednih investicijah v Ljubljani še poudaril generalni direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo na gospodarskem ministrstvu. Ob tem je pojasnil, da je odločitev, ali bo do prodaje Mercatorja prišlo ali ne, v rokah lastnikov delnic. »Lahko samo presojamo morebitna sporočila v mednarodni poslovni svet, tako v primeru te, kot drugih transakcij. V primeru Fructala se je na tem področju zagotovo zgodil premik,« je dodal Hribar. V Sloveniji je sicer vrednost tujih neposrednih investicij do konca lanskega leta znašala 10,8 milijarde evrov. Največji delež teh investicij prihaja iz držav članic EU (Avstrija, Italija, Francija, Nemčija... ) in Švice. Kot je pojasnil Hribar, bodo pripravili novi ministrski ekipi predloge in tako opozorili na ovire, ki znižujejo konkurenčnost Slovenije kot lokacije za tuje neposredne investicije. »Govorim o odpravi teh ovir, ki bi jih lahko strnili v točko proizvodnih stroškov. Pri nas so visoki stroški delovne sile, visoki davki in predvsem visoke cene zemljišč. Na tem področju smo najbolj nekonkurenčni v primerjavi z ostalimi državami v regiji,« je opozoril Hribar. Dodal je, da imamo nefleksibilen trg dela, preveliko reguliranost poklicnih dejavnost, predolgo se čaka na izdajo gradbenega dovoljenja in predolgo trajajo postopki za nakup zemljišč in objektov. Ob tem pa je izpostavil, da tuje investicije v slovenski gospodarski prostor v marsičem prinašajo tudi novo kulturo upravljanja podjetij. Za izvajanje večine večine ukrepov s področja tujih neposrednih investicij je zadolžena Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (Japti). Njen direktor Igor Plestenjak je pojasnil, da so novembra končali dveletni javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v Sloveniji. Letos se je na razpis prijavilo 34 investicijskih projektov, od tega jih je bilo finančno podprtih 18 v skupni višini skoraj osem milijonov evrov. V letu 2012 pa bo v okviru razpisa predvidoma na voljo deset milijonov evrov. Skupna vrednost teh projektov, ki bodo končani najpozneje v treh letih od podpisa pogodb, znaša 52,2 milijona evrov, kar predstavlja 51-od-stotno rast glede na leto 2010. V treh letih po koncu investicij bo ustvarjenih 686 novih neto delovnih mest, kar predstavlja 78-odstotno rast glede na leto 2010. Plestenjak je še pojasnil, da se vsi projekti leta 2010 že izvajajo, dva projekta od osmih sta v zaključni fazi, ustvarjenih pa je že 181 novih delovnih mest, kar predstavlja 47 odstotkov vseh predvidenih novih delovnih mest na projektih. Tudi projekti leta 2011 so se z izjemo enega že začeli izvajati, ustvarjenih pa je tudi že 168 novih delovnih mest. (STA) EVRO 1.3074$ +0,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. decembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 20.12. 19.12. okusi krasa - Jutri V Tommaseu o kulturi hrane in kraških okusih TRST - V tržaški kavarni Tom-maseo bo jutri ob 18. uri kulturni delavec Edoardo Kanzian z društvoma Il Pane e le Rose in Amici del Caffe Tom-maseo priredil srečanje na temo Hrana in kultura - Okusi Krasa. Ob priložnosti bo tudi predstavitev knjige, ki je nastala ob 10-letnici prireditve 10 let dobrot - Po poteh Okusov Krasa. Na večeru bodo sodelovali Vesna Guštin Grilanc, Giuliano Orel, Livio Do-rigo, igralka Liliana Saetti, jazz pianist Marco Gerin in Davorin Devetak. Poleg avtorjev knjige in predstavnikov Okusov Krasa bo nastopil tudi predsednik tržaške Akademije italijanske kuhinje Giuliano Relja. Gre za svojevrstno priložnost, za nekakšen »report« o pomembni prireditvi, ki je namenjena vrednotenju kulture hrane in se je v glavnem iztekla med oktobrom in novembrom. Bo tudi priložnost za razmislek o njenih perspektivah, o razširjenem potrošništvu in standardizaciji okusov in o prizadevanjih za odgovorno uživanje v skladu s kulturo pristnega omizja. ameriški dolar 1,3074 1,3039 japonski jen 101,88 101,52 kitajski juan 8,2914 8,2558 ruski rubel 41,9600 41,7629 indijska rupija 69,2600 69,0220 danska krona 7,4338 7,4318 britanski funt 0,83680 0,83980 švedska krona 8,9780 8,9898 norveška krona 7,7080 7,7475 češka krona 25,491 25,292 švicarski frank 1,2192 1,2190 madžarski forint 300,56 303,23 poljski zlot 4,4590 4,4880 kanadski dolar 1,3508 1,3505 avstralski dolar 1,3082 1,3086 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3165 4,3075 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6969 0,6973 braziljski real 2,4303 2,4272 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4760 2,4690 hrvaška kuna 7,5198 7,5160 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 20. decembra 2011 1 mesec meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,28485 0,56315 0,78800 LIBOR (EUR) - LIBOR (CHF) 0,03167 0,05167 0,09750 EURIBOR (EUR) 1,137 1,417 1,667 ZLATO 1 (999,99 %%) za kg 1 39.674,43 € +523,20 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 20. decembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE IMTFRFI IROPA 4,06 +0,22 +2 44 INIEREUROPn KRKA 1 I IKA KOPER 0,42 50,00 -0,40 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 7,30 167,00 156 35 +2,82 +3,09 TELEKOM SLOVENIJE 63,50 -2,43 -1,55 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 15,50 +1,64 AERODROM LJUBLJANA 10,10 -0,98 DELO PRODAJA ETOL 21,00 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 72,01 15,10 +0,01 +0,60 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,15 h/11 iMnTCCT -) m +1,61 KOMPAS MTS NIKA 6,00 1800 -- PIVOVARNA LAŠKO 12,00 +3,81 POZAVAROVALNICA SAVA 6,00 +5,26 PROBANKA SAI I IS IIMBI IANA 9,89 - SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 242,00 14,00 178 00 -6,73 IERME ČnlEŽ ŽITO 91,00 - ZAVAROVALNICA TRIGLAV 10,50 -0,94 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 20. decembra 2011 +2,04 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 0,708 +1,36 ALLIANZ ATIAMTIA 75,25 1199 +4,59 +3 18 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,053 02611 +2,33 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,3118 +2,71 +6,78 -0 13 EDISON ENEL ENI 0,75 3,02 1543 +0,33 +1 98 FIAT FINMECCANICA 3,568 +6,19 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,744 11,31 +4,73 +1,80 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,287 11 44 +5,49 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,11 +4,28 +3,08 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,088 4,84 1421 +5,61 +5,17 +1 43 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,59 1021 +5,19 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 31,71 +6,35 +1,73 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,344 4,368 +0,24 +4,45 TENARIS TERNA 0,805 13,80 +0,88 +2,15 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,534 0,0352 -0,24 +2,03 UNICREDIT 3,426 0,7355 +9,04 +5,68 SOD NAFTE ■ (159 litrov) 1 97,88 $ +3,75 IZBRANI BORZNI INDEKSI 20. decembra 2011 indeks zaključni tečaj prememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 596,98 +0,15 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.732,41 -0,45 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^ 838,76 1.733,64 AQ~7 +0,45 +0,05 _n Qn LIUICA 1 J, 1 OU -r VIDEM O -3/9 -4/10 O PORDENON ,„„,,„ _ O N. GORICA M. SOBOTA O -4/5 MARIBOR O -4/4 PTUJ C " O ---- LJUBLJANA -S/S N. MESTO -4/4 ZAGREB -6/2 /Š ^NAPOVED ZA DANESS Danes bo jasno do rahlo oblačno in oblačno v visokogorju. Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Hladno bo in dopoldne bodo v ravninah možne poledice. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do -8, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do -12, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od -3 do 4, na Primorskem okoli 7 stopinj C. TOLMEČ O -3/4 & TRBIŽ O -9/i X\ VIDEM o cy D/ID O PORDENON i/9 O GRADEC J^H -3/4 , '——Ž* M. SOBOTA ^ ...o.™., O-2/4 AA CELOVEC „ C» O -4/4 ¿X o -6/0 0-8/-1 ^ GRADEC KRANJSKA G. Q TRŽIČ CELJE ;3/4 . -6/3 O _ ^ -- 1/9 ^ """o «S ^N LJUBLJANA Z/ -¿■t00^orica S»^JNA -4/4 ;^sto -4-4 ^ PORTOROŽ ^^^^^^^ >v^CRNOMELJ UMAG ~ OPATIJA REKA -6/3 ČEDAD O ' & MARIBOR o-3/4^ PTUJ c—^ O ZAGREB -3/4 £ (NAPOVED ZAJUTRI Ulica Apiari, 7/1A 34134 TRST Tel. 040-416836 Mail: bk.termoidraulica@atagas.com Ulica delle Linfe, 20 34128 TRST Tel. 040-568685 Mail: info@knez.it Pooblaščena Servisna Centra Nudimo originalne nadomestne dele in razpoložljivost v zimskem obdobju tudi ob sobotah in nedeljah. C()sem strankam voščimo veliko topfine v prazničnih dneh( VČLANJENI