St. 39 Mtdia platai) t KtiM Btmrale m b pntt V Trstu, v sredo 15, fibruaria 1922_Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVI« irhtja, levzemši pondeljek, vsak da« zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Frančiška Ad&ega St. 20, L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefr»-'-* pisma se ne sprejemajo« rokopi i se ne vračajo, izdajate)' ' -V& ^ Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost T? ^ r ' 9 ^ znaSa za mesec L 7. —,3 mesece L 19 50, pol leta L —in ' - - Za Inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva ln uprava a-67. Z DIN OST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računalo 9 širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent* osm tnice, In zahvale, poslanice in vabila po L !• —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. - Mali oglasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv1 Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ia uprave 11-57- Kdo Je za spravo In miri Čitatelji vedo, kako silen hrup so zagnali italijanski listi, ko jm je došla vest o pretveznem porazu naše narodne stranke v Sežani in Postojni in o sijajni zmagi «ideje pomirjenja med obema plemenoma». Zvenele so vse fanfare in radostni streli so se razlegali po predalih teh listov iz vseh njihovih papirnatih topov in topičev. Slovenski nacionalizem je zadobil smrten udarec, ljudstvo mu je začelo obračati hrbet in zvezda raznih Wilfanov je jela temniti in se nagiblje k zatonu. Postojna in Sežana sta izpregovorili v imenu vsega slovenskega ljudstva v Julijski Krajini za pomir-jenje in mirno sožitje z italijanskimi sode-želami! Ljudstvo noće nič več slišati o sovražni gonji vodstva proti italijanskemu narodu in italijanski državi! Tako so kričali in potvarjali resnico. Kričali na vse grlo. Sedaj pa nam prihaja neki italijanski list, ki očita nam, čemu da toliko kričimo o občinskih volitvah v Pc-tojni in Sežani?! S tem da proračunjeno kvarimo razpoloženje med našim ljudstvom za pomirjenje z italijasnkimi sode-želani in sodržavljani! S tem da dokazujemo najjasneje, da so vse naše besede o r; emir jen ju zgolj hinavstvo! Od kod na- krat ta obsodba «kričanja» od strani prav ii tih, ki so poprej tako silno kričali? Od kod? Potek prvih sej novoizvoljenih občinskih svetov v Sežani in Postojni jim je vzel sapo; pokazal je, da so oni kričali — laži v svet! Postali so malobesedni. Zadnje dni pa so zopet prišli k sapi in zopet so začeli kričati, da bi pomašili goro-i*1 asno blamažo, ki so jo doživeli. Posegnili so po novem triku, po novi potvorbi, po novi neresnici. Celo vrsto občin, katerih zastopi nimajo niti enega predstavitelja italijanskega nacionalizma, torej nasprotnica poštene slovenske stvari, in med njimi celo take občine, ki nimajo niti enega italijanskega volilca, so pritegnili v svoj seznam tistih občin, kjer da je zmagala italijanska stvar, ali pa vsaj njihova «ideja pomirjenja*. Kot posebno kričeč primer naj navedemo občino Budanje v skoz in skoz slovenskem in narodno - zavednem okraju vipavskem! Drzne je se pač ne more po-tvarjati resnice! Žal le, da jim tako potvar-janje uspeva vsaj pred široko italijansko javnostjo. Saj lahko — tako računajo — la-žeino! Naše liste čitajo v Italiji, kdo pa čita slovenske liste? Tako morejo računati, da bo italijanska javnost, ki je — kakor znano — v stvareh izven meja stare kra- j 1 jevine skrajno površna in nepoučena, verjela lažem! In uverjeni smo, da je redko kdo v Italiji, ki bi sedaj ne prisegel, da sta Postojna in Sežana italijanska kraja. » | OjačUa je italijanske liste tudi udanostna brzojavka, ki jo je sklenil postojnski občin-| ski zastop. In zopet so zaceli kričati, da bi uverili javnost o navzkrižju med mišljenjem ljudstva in načrti našega političnega vodstva. Tudi to je poizkus drzne prevare. Mari ne uči naše vodstvo neprestano, naj se ljudstvo prilagodi novemu položaju, svojemu novemu državljanstvu? Ali ne pišemo mi vedno, da nam to državljanstvo nalaga dolžnosti in ravno zato da smemo zahtevati tudi vse državljanske pravice? Izrabljanje postojnske brzojavke je torej tudi drzno in tendenciozno potvarjanje resnice. Sedaj pa k glavnemu. Trdijo, da smo mi nasprotniki pomirjenja med obema plemenoma v deželi Ravno nasprotno je resnica. Mi želimo pomirjenja in hočemo, da pride do mirnega sožitja! Ravno zato pa zahtevamo, naj se to sožitje zasnuje na podlagah, na katerih edinih mora sloneti mir, ki bo resničen in trajen! Na podlagah enakih dolžnosti in enakih pravic, brezpogojnega priznavanja pravice našega naroda da samosvojega narodnega življenja, brezpogojnega priznavanja pravic našega jezika v uradih, v šolah in v vsem javnem življenju, na popolni svobodi za razvoj našega socialnega in gospodarskega življenja, in — slednjič — povsem svobodnega političnega uveljavljanja. In ravno zato, ker zahtevamo vse to, smo mi edini resnični prijatelji sprave in mirnega sožitja! Mi hočemo, da se medsebojno življenje zasidra v resničnosti, ne pa v iikcijah, kakršne hočejo nasprotni nam listi ustvarjati s spletkarjenjem m raznimi nemoraličnimi sredstvi križem dežele! Zdrave, iskrene in poštene morajo biti podlage, ako naj bo zgradba trdna in trajna! Če pa hočejo za vratno« ti, prevari in potvorbi postavljati temelje, so podlage nezdrave in gnile in stavba se mora podirati sproti! Že stari pregovor pravi: Clara pacta boni amici! Če kje in kdaj, se je treba ravnati po tem pravilu, ko se hoče ustvariti mirno sožitje med ljudmi, ki so si bili doslej nasprotniki! Mi smo prijatelji sprave, ne pa tisti, ki lažejo o italijanstvu naših slovenskih krajev. Ti poslednji kvarijo med našim ljudstvom razpoloženje za mir! Te resnice ne morejo zatemniti nobene fanfare in nikake «statistike» v italijanskih listih! Jugoslavija Belgrajska vlada za odgoditev rimske konference BELGRAD, 13. Gospodarska konferenca, ki se je imela sestati v Rimu pred konferenco v Genovi, to je 16. t. m. Jugoslo-venska vlada je prosila za odgoditev konference do 20. t m., ker jugoslovenski delegati bi ne mogli priti pravočasno na konferenco zaradi prometnih težav. Za jugo-slovenskega delegata na rimski konferenci je določen dr. Ryba? s še tremi tajniki. Jugoslovenske čete zapustile ozemlje pri Lendavi BUDIMPEŠTA, 14. Uradno se naznanja, da je po ustanovitvi obmejne črte na podlagi trianonske pogodbe Jugoslavija izpraznila ozemlje na avstrijsko - madžarsko-jugoslovenski meji pri izlivu Lendave v Muro. čehoslovaika Beneš proti benečanskemu dogovoru RIM, 14. Agencija « Volta* javlja, da zastavlja Madžarska spričo priprav Male entente za konferenco v Genovi vse sile, da bi v Genovi ne prišlo do tega, da bi se sklepi beneške konference glede zapadne ogrske ne tolmačili kot izprememba mirovne pogodbe. Madžarska dela tudi na to, da bi si zagotovila pomoč Francije in da ne pride do razprave o habsburškem vprašanju Nekoliko nepredvideno potovanje Beneša v Pariz ima ravno namen, da stopi v okom madžarskemu diplomatskemu delovanju, to je, da prepriča Francijo, da je benečanski dogovor v popolnem navzkrižju z mirovno pogodbo- in da bi se moral vsled tega razveljaviti Rusija Lakota v Rusiji ŽENEVA, 14. Dr Frithjof Nansen, ki vodi mednarodno pomožno akcijo za Rusijo, je poročal pomožnemu odboru v Ženevi o svojih vtiskih iz izstradanih ruskih pokrajin. Dr. Nansen pripisuje lakoto v Rusiji izvanredni suši, opustošenju zemlje tekom 7-tetne vojne, pomanjkanju poljedelskega orodja in zgrešeni taktiki sovjetske vlade, ki je vzela kmetom voljo, da bi producirali še preko svojih potreb. Število gladujočih znaša približno 33 miljonov. 15 miljonov teh nesrečnikov trpi neznansko. Če bi me bili poslušali septembra meseca, bi se bilo teh 15 miljonov ljudi lahko rešilo. Medtem pa so konji vsled pomankanja krme poginili in vodne poti zamrznile. Ostalih 18 miljonov ljudi se bo rešilo le, če jim pride hitra pomoč. To pa zahtevajo človekoljubje in gospodarski interesi Rusija je žitnica Evrope. V gospodarskem življenju je Rusija neobhodno potreben činitelj.» Dr. Nansen je govoril nato o očitanjih, da je vsega kriva sovjetska vlada. Mnogi odklanjajo zaradi tega vsako pomoč. Toda tudi če bi to bilo res — je izjavil Nansen — ali se bo spričo potapljajoče se ladje klical kapitan na odgovornost zaradi slabega krmljenja? Rusija je podobna potapljajoči se ladji Resnično je I Ali imamo pravico, da pustimo iz političnih vzrokov umreti 30 miljonov ljudi? Nekateri prihajajo s peklenskimi trditvami, da krade pošiliatve ! ruska vojska ali pa da se uporabljajo za njeno prehrano. Jaz imenujem take trditve peklenske, ker so izgovorjene z gotovimi nameni. Ustanovila se je izrvševalna centrala, ki sestoji iz enega zastopnika mednarodnega pomožnega odbora (Nansena) in enega zastopnika sovjetske 'lade. Vsaka pošiljatev se na meji pretehta in vozovi se zapečatijo. Nato se obvesti ruska vlada, katera prevzame od meje dalje vso finančno odgovornost. Ta sistem se je izvrstno obnesel in ga je posnel celo Hoover, predsednik amerikanskega prehranjevalnega odbora v Moskvi. Lahko zagotovim — je izjavil Nansen —, da se je pokradlo med vsemi državami, v katerih so bile doslej organizirane pomožne akcije, najmanj v Rusiji. Dr. Nansen je imel predavanje, pospremljeno s slikami, ki kažejo vso bedo, ki vlada po nekaterih pokrajinah Rusije. Zapuščeni domovi, porušene vasi, grobišča, prenapolnjena s trupli, umirajoči lakote, to so slike ruskega življenja v izstradanih pokrajinah. Italija Vstaja Arabcev v TripoEsu RIM, 14. Zasedba Mizurate s strani italijanske vojske je povzročila, kakor se je predvidevalo, silno razburjenje med Arabci, ki so priredili pravo vstajo proti italijanski vojski Italijanska vlada je morala baje poslati v kolonijo močna ojačenja. Uradna agencija « Štefani* je dala o tej vstaji te-le podatke: «Arabci so poizkušali poškodovati železniško progo Tripolis - Azicija. Poizkus je bil preprečen in promet se je vzpostavil brez vsakega spopada. Arabci so tudi poizkušali prekiniti železniško zvezo med Mizurato, Marino in Buskojho, ki obvladuje pristanišče in ki je bila vsled tega od nas zasedena. Poveljnik mesta, ki je izvršil že pred dnevi izpad, tekom katerega so imeli vstaši težke izgube in tekom katerega je padlo na naši strani 8 Eritretjcev entente za konferenco v Genovi vse sile, in 2 Italijana ter bilo kakih 40 Eritrejcev ranjenih, je dne 10. t. m. zopet izvršil izpad iz postojank. Vstaši so se žilavo upirali in so imeli velikanske izgube. Naše izgube so: i ital. častnik in 2 italijanska vojaka ter 14 Eritrejcev mrtvih. Razen tega je bilo ranjenih: 3 italijanski častniki, 9 italijanskih vojakov in nad 40 Eritrejcev. Vkljub tem dogodkom je delovanje gu-bernaiorja kolonije vsmerjeno nasproti lojalnemu sporazumu in pomirjenju. Upa se. f i - • rda bo oMričevalno delo pri voditeljih v dokazalo škodljivost te vstaje rlh zagmovilo koloniji mir, ki je neobhodno potreben za njen gospodarski in kulturni razvoj.* Italija bo dobila še ea kos afriške puščave ■ LONDON, 14. «Times* javlja, da je vzhodnoafriška vlada ukrenila vse potrebne ukrepe za izročitev Džube Italiji. Džuba je bila prisoj ena Italiji, kakor znano, v londonski pogodbi 1. 1916. kot odškodnina za ozemlje, ki sta ga dobili v Afriki Anglija in Francija. Džuba bo izročena Italiji bržkone prihodnji mesec. Nova meja bo rezala puščavo in se bo lažje nadzirala, ker vodij preko nje le nekoliko poti Sedanja meja sledi toku Džube, čez njo vodi 9 poti in njeno nadzorovanje stane angleško vlado okoli 50.000 šterlingov na leto. Demonstracije v Genovi pred odhodom parnika «Amilcare Cipriani* v Rusijo GENOVA, 14. Ob priliki odhoda parnika «Amilcare Cipriani», ki vozi živila v Rusijo, so priredile tukajšnje socialistične in komunistične delavske množice . burne demonstracije. Ko so se demonstranti zbra-; H na obrežju pred parnikom, so prišli na krov parnika med drugimi zastopniki odbora za pomoč Rusiji, poslanec D'Arago-na in zastopnik ruske sovjetske vlade, ki so pozdravili množico z navdušenimi govori Posebno burno je bil pozdravljen zastopnik sovjetske Rusije. Ko se je on prikazal na krovu, je glasba intonirala rusko mednarodno himno. Ko so se manifestanti vračali z rdečimi zastavami v mesto, je prišlo do nekoliko spopadov s fašisti, toda policija je naredila red. Izseljevanje bivših vojakov v Ameriko. RIM, 14. Notranje ministrstvo javlja, da je ministrstvo dela v Zedinjenih državah Severne Amerike izdalo k zveznemu zakonu z dne 19. maja (921 sledeče pojasnila: Ameriški izseljenci izza predvojnih časov, ki so morali zapustiti Ameriko radi vojaške obveznosti in se želijo danes povrniti v Ameriko, morajo vložiti prošnjo pri pristojnem ameriškem kon-latu najkasneje do 3. marca t. 1. in se povrniti v Ameriko najkasneje do 3. marca 1923. Izse. ljcnci, ki so že dobili dovoljenje za brezplačno vožnjo, a se do danes niso mogli še izseliti radi omejitev, ki jih je ameriška vlada odredila proti izseljevanju, bodo lahko odpotovali tudi pozneje, ko bodo prišli na vrsto. Oni, ki se mislijo poslužiti izjemnih ugodnosti v smislu zveznega zakona z dne 19. oktobra 1918, morajo vložiti posebno prošnjo pri pristojnem ameriškem konzulatu. Žrebanje zakladnic obveznic. RIM, 14. Včeraj se je pričelo žrebanje sedemletnih zakladnih obveznic, vpeljanih s kr. odlokom z dne 30. decembra 1920 št. 1723. Dobitek 100.000 lir je zadela obveznica št. 572.741, dobitek 50.000 lir obveznica št. 1,647.928, dobitek 10.000 lir obveznica št. 605.686 in 4 dobitke po 5000 lir obveznice št. 502.183, 818.922, 1,745.342 in 864.854. Frandja Nove francoske skrbi pred genovsko konferenco. —r Frandja vitraja na odgoditvi konference °ARIZ, 14. V sredo sie bo sešla mini-sterjalna komisija, ki se bo bavila s tehničnimi vprašanji genovske konference. Kar se tiče odnošajev z Rusijo, je dosegla Francija na mednarodni konferenci za zaščito privatnih interesov v Rusiji, ki se je vršila te dni v Parizu, da so se vse na tej konferenci zastopane države izjavile solidarne z zahtevo francoske delegacije, da je priznanje dolgov vseh prejšnjih vlad v Rusiji s strani sovjetske vlade predpogoj za vsako pomoč tujega kapitala, kf ga bo Rusija neobhodno potrebovala. Končno so francoski diplomatski krogi mnenja, da je odgoditev genovske konference nujno potrebna. Neglede na nebroj drugih vzrokov, se mora vzeti v ozir tudi želja male entente, ki se ne bo mogla pripraviti za konferenco do določenega dne.' Pri tej priliki poroča «Petit Parisien*, da je včeraj ministrski predsednik Čeboslova&ke Beneš izjavil Poincareju, da se morajo na vsak način zvezne države sporazumeti v glavnih vprašanjih 2e pred konferenco. Beneš misli doseči v Londonu, kamor pojde te dni, da se bodo smele teh preliminarnih pogajanj udeleževati tudi male države Srednje Evrope. Mednarodna konferenca za zaščito privatnih Interesov v Rusiji .PARIZ, 14. Včeraj se je sestala mednarodna konferenca za zaščito privatnih interesov v Rusiji. Predsedoval je bivši francoski poslanik v Petrogradu Noulens. Sprejela se je resolucija, ki vsebuje pogoje za ipustitev Rusije na mednarodno konferenco v Genovi Resolucija zahteva naj se sovjetska vlada prizna samo pod pogojem, da sedanja ruska vlada prizna dolgove in obveze carjeve vlade. Končno se predlaga, naj bo vsaki delegaciji v Genovi prideljen član odbora, Id je 2e pred tremi meseci pripravil načrt za ureditev ruskih dolgov. JLmriUa Razprava o faififc t fgUMrl doljnji _ _ ikonici LONDON, 14. Na vCerajiofi seji je As-quith pri razpravi o odgovoru na prestol-ni govor predlagal, da bi se izreklo vladi obžalovanje rta prevelikih izdatkov v državnem proračunu. Velikanski stroški za armado in mornarico ni lajajo deželi neznosne davke. Pred vojno se ie Izdalo za armado in mornarico 80 miljonov šterlin na leto, medtem ko je letos proračunjenih za isti namen 190 miljonov, ker je bila armada pomnožena za 29.000 mož. Na As-quithove izjave je odgovoril Robert Hor-ne v imenu vlade, da so- se morale v zadnjem času plače častnikom in podčastnikom občutno zvišati in so se cene raznim potrebščinam najmanj podvojile. Kar se pa tiče števila vojaštva, odgovarja to popolnoma državnim potrebam, ki so danes vendar očividne bolj kot kedaj prej. Kljub temu je danes finančni položaj Anglije po-voljen, in če je kak faktor danes lahko porok za vzdržanje evropske situacije, je to »urejenost angleškega finančnega sistema. Na Chamberlainovo trditev, da je vlada skrčila državne izdatke za 40 miljonov šterlin, je zbornica z 241 glasovi proti 92 zavrnila Asauithov predlog. Angleški dominijoni povabljeni na konferenco v Genovi. — Odločitev o odgoditvi konference je odvisna od Italije LONDON, 14. V odgovor na tozadevno vprašanje je odgovoril Lloyd George, da so bili angleški dominijoni povabljeni na kon-•ferenco v Genovi. Kar se pa odgoditve tiče, je izjavil, more sklepati v tej stvari edino italijanska vlada, ki pa ni do sedaj spremenila prvotnega sklepa. Polom velike angleške zavarovalne družbe «City Equitable Fire Insurance Company» LONDON, 14. Zavarovalna družba «Ci-ty Equitable Fire Insurance» je doživela polom. Izvedelo se je, da ima družba, ki se je pod vodstvom znanega ravnatelja Davana sijajno raze vela, deficit 4 miljonov šterlingov, svota, ki predstavlja ogromen denar. Ravnatelj te družbe je imel stike z najbolj odličnimi osebami angleške aristokracije, katere so postale člani upravnega sveta. V polom te zavarovalne družbe ni nihče verjel, ker o Devanovi zmožnosti ni nihče dvomil. Devanovo ime je bilo znano po vsej Angliji. Ko pa se je izvedelo za strašno novico, je Devan izginil brez sledu. Upravni svet je hotel rešiti družbo, toda posrečilo se mu je zbrati samo pol miljona šterlingov. Polom banke se pripisuje dejstvu, da je Devan zalagal denar v preveč riskirana podjetja. Nemiri na Irskem. — Anglija pošilja vojaštvo na Irsko za vzdrževanje miru BELFAST, 14. Nemiri na Irskem se nadaljujejo in so dosegli včeraj v Belfastu svoj višek. Angleško vojaštvo, ki je bilo pripravljeno za odhod, je dobilo nalog, da ostane v deželi. Razen tega je angleška vlada javila, da bo poslala pomožne čete za vzdrževanje miru. Stavka delavcev v predilnicah v Bostonu. BOSTON, 14. 40.000 delavcev predilnic bombaža v Bostonu je stopilo v stavko v znak protesta proti splošnemu znižanju plač za 20%. Do sedaj ni prišlo do nemirov. NemSija Nemški odgovor Poincareju BERLIN, 14. V poluradnem poročilu odgovarja nemška vlada na Poincarejevo spomenico glede konference v Genovi. Nemški odgovor se posebno dotika točke, v kateri Poincare zahteva garancije proti vzpostavitvi monarhije v Nemčiji. Poročilo poudarja, da Nemčija ne bo nikakor dala takega jamstva, ne zato, ker želi vzpostavitev monarhije, temveč zato, ker ne more dovoliti, da bi se tujci vmešavali v njeno notranjo politiko. Tudi drugega francoskega pridržka, in sicer da naj bi se sklicala gospodarska konferenca, katere naj bi se udeležile samo zavezniške države, ne boste sprejeli ne Nemčija ne Rusija. «Deutsche Allgemeine Zeilung» piše, da se morajo Nemčija, Avstrija, Madžarska in Rusija pripustiti na genovsko konferen-oo kot enakopravne z zavezniškimi državami, če hoče Anglija res ustvariti kako trdno podlago za bodočnost. Poizkus Francije, ki hoče vsiliti Nemčiji in Madžarski posebno obliko vladavine, se mora odločno in formalno zavrniti, ker tak poizkus pomeni nedovoljeno vmešavanje v notranja vprašanja posameznih držav. Volitve v novih, oziroma Nebrojenih oM v Julijski Rrollnl. S kraljevskim ukazom od t9. januarja 1922., ki je bil objavljen 6. tek. m., so se izdale določbe za volilno postopanje v tistih naših občinah, ki so se sedaj na novo ustanovile, oziroma drugače razmejile in se v njih zato še niso vršile občinske volitve. Posebno važna je določba o skrajšanju raznik rokov. 1. Rok za sestavo volilnih imenikov teče že od 6. L m. in je skrajšan na polovico, tako da poteče že 21. t. m. 2. Rok za zahtevo vpisa v volilni imenik teče tudi že od 6. t. rl in, ker je ravno tako skrajšan na polovico, poteče že 16. t bl To je posebno važno, ker se tiče vseh onih, ki jih županstvo ni dolžno uradoma vpisati v volilni imenik, posebno torej optantov, kolikor niso bili morda že vpisani v volilne imenike za politične volitve. 3. Rok za določitev in razglasitev sekcij in volilnih prostocoT, Id isto tako teče ie od 6. L m. in je skrčen na polovico, zapade že 3t, t m* 4. Najvažnejši rok, namreč za reklama-25?:. . županovega razglasa o raz- grmtvi vohlnih tmeniko*, je končno tudi dem'dri,** PO ic°' ta *e na samih ^ Istrski volilni: odbori, pozor! Pritožbe proti določitvi sekcij in volilnih prostorov se morajo vložiti v roku treh dni pri pristojnem civilnem komisarijatu. Dnevne vesti Slovani in Italijani. «L* Emancipazione» nadaljuje s svojo enketo o razmerju med Italijani in Jugosloveni. V članku, ki ga je podpisal neki «Ermete», očita tržaškim Italijanom, da nili ne vedo, kaj prav za prav hočejo Slovani! Le včasih — pravi — doznavamo, kaj da govorijo o nas listi v Jugoslaviji. Potem vprašuje: «Kcliko jih je med nami, ki poznajo jezik in čitajo jugoslovenske liste? Kako naj poznamo njihove aspiracije? Resnica je, da ne poznam a -eh najemnikov v svoji hiši. Ne poznamo ne njihovega slovstva, ne njihovih šeg, ne zahtev. V našem razumu je le en sam jugoslovenski tip: v kroju bivših ccsarsko-kraljevih redarjev! Smo pod utisom bližnje minulosti, ki jo je treba izbrisati» Pisec naglasa tudi, da se dandanes ne more govoriti o slovanskem iredentizmu kot delovni in izdatni struji! «Nimamo zgodovine resničnega slovanskega iredentizma na tem ozemlju. Če se bi komu zdela ta trditev neupravičena, naj pomisli, da Habsburža-nov ni več. Pred vsem pa naj si funkcionarji trgu «Edinost» (generalni civilni ko-misariat) zapomnijo, da so vajeti slovanskega iredentzma v Julijski Krajini v rokah Italijanov.'« Na koncu pravi: «Ko bodo vse pravice državljanstva (vštevši volilno pravico)^kakor so bile določene v Rapallu, sankcionirane tudi v Trstu za vse prebivalstvo Julijske Krajine (vštevši slovanstvo), potem si ne bo treba več ščititi oči pred ognjem slovanskega iredentizma na tem ozemlju! Tako se ugladi pot za bratstvo med ljudmi blage volje.» — Besedo o ena-jemnikih» v «njihovi hiši» odklanjamo, seveda, najodločneje. Ta hiša je tudi naša, jsogospodarji smo in zato naj se ne govori o nas Kot «najemnLkih»! IMismo najemniki, in tudi ne gostje, ki da jih tu le milostno trpijo, kakor naglašajo včasih nacionalistični listi in menijo še pri tem, da so s tem posebno spravljivi napram nam. Kar se pa tiče pretveznega,našega iredentizma, je podal pisec res potreben pouk svojim so-plemenjakom, ko je rekel: Ne sodite o ljudeh, ki jih ne poznate! Spoznavajte njih, njihove zahteve, in ne odrekajte jim pravic, glede katerih ste se pogodbeno obvezali! Potem se vam ne bo treba več bati za svoje oči pred jugoslovenskim ognjem! Beseda o «najemnikih» ovaja sicer, da se tudi ta pisec ni mogel še popolnoma iznebiti ideologije drugih republikanskih piscev; vendar mu moramo priznati, da se ugodno razlikuje od njih s tem, da odkrito polaga prst na rane, ki krvave po krivdi italijanske strani! O tem še nekoliko drugi krat. Druga seja mestnega sveta. Včeraj ob 12 se je vršila druga seja mestnega sveta, na katere dnevnem redu je bilo poročilo verifikacijske komisije. Med drugimi se je udeležil te seje tudi komunistični poslanec Juraga, ki je bil na še ne pojasnjen način ranjen po otvoritveni seji mestnega sveta. Po prečitanju zapisnika je dr. Stocca predlagal, naj se črtajo iz zapisnika besede komunističnega poslanca Cavarocchija, izgovorjene potem, ko mu je bil predsednik vzel besedo. Predlog je bil sprejet z večino glasov. Komunisti niso glasovali. Svetovalca stotnik Benvenuti in Silvani - Sulligoi sta predlagala, naj se briše častno meščanstvo vsem tujcem, ki so ga dobili pred 3. novembra 1918. in naj se podeli častno meščanstvo Neznanemu vojaku. Ta predlog se sicer protivi pravilom, toda večina poslancev je mnenja, da mestni svet, ki ima značaj deželnega zbora, lahko izpremeni pravila. Sprejel se je predlog, da se briše častno meščanstvo raznim avstrijskim prin-com in ministrom in da se podeli častno meščanstvo Neznanemu italijanskemu vojaku. Komunisti o prvem predlogu niso glasovali, pridružili pa so se manifestacijam v čast Neznanemu vojaku, toda s pridržkom, izraženim od svet. Cavarocchija, da so nameravali s svojo pridružitvijo počastiti vse sinove naroda, ki so padli v buržujski vojni. Razvila se je nato živahna razprava o sklepu verifikacijske komisije, ki predlaga naj se razveljavita mandata komunističnih svetovalcev Romana Jelusicha in Renata Sabadinija, ker sta občinska nameščenca. Komunistični svetovalec Gasivoda je zahteval, naj se dosledno razveljavita tudi man-daita svetovalca Pitacca, ki je občinski vpokojenec in Battistele, ki je upravitelj občinskega imetja. Proti Gasivodi je govoril dr. Stocca. Vršilo se je nato glasovanje o sklepu komisije. Sklep je bil sprejet. Proti so glasovali komunisti in večinska svetovalca Benvenuti in-de Porenta. Potrditev občn&kih svetovalcev. — Dva mandata razveljavljena. Na včerajšnji seji mestnega sveta so bili potrjeni občinski svetovalci, ki so bili izvoljeni na zadnjh občinskih volitvah. Pri tem sta bila v smislu člena 78 kr. odloka z dne 7. oktobra 1921 štev. 1393 razveljavljena dva mandat ta in sicer za Jelussich Romana in Saba-din Renata, ker sta oba občinska name« Ščenca. Na njihovo mesto sta bila imeno* vana Danielis Simeone In Scabar Rak modo« Stran II _^EDINOST«__V Trstu, dne 15. februarja 1922, Seja finančnega odseka deželne posve-1 tovalne komisije. Na sobotni seji finančnega odseka deželne posvetovalne komisije Je najprej poročal dr. Cleva o načrtu zakona za spremenitev nekaterih odredb davčnega zakona glede na naznanitev plač s strani obrtnih in trgovskih podjetij. Te spremembe je predložila vlada finančnemu odseku v proučavanje. Poročevalec se je na splošno izjavil proti temu predlogu, kar je tudi odsek sprejel po kratki debati. Pri drugi točki dnevnega reda se je prečitalo poročilo podkomisije o izenačenju pristojbin v novih pokrainah z onimi v ostalem delu države. Odsek se je po kratki razpravi izrekel za ta predlog in odložil končno odločitev na prihodnjo sejo. Na tozadeven predlog se je sklenilo opozoriii centralna oblastva, da bi bilo koristno, ako bi dobil odsek v proučavanje vse v njegov delokrog spadajoče odloke, da bi se lahko izjavil pred njihovo objavo. Zborovanje upnikov Italijanske eskomptne banke. Predvčeranjim se je vršilo zborovanje upnikov Italijanske eskomptne banke. Zboro-valci so po burni razpravi sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo v ostrih besedah proti vladi, katera ni naredila nič za rešitev krize in je celo hotela zaslepiti javnost z znano okrožnico prefektom. Zborovalci zahtevajo, naj se takoj in brez obzirov ugotovi odgovornost upraviteljev in se izgube banke nadomestijo z imetjem teh upraviteljev Poslana je bila tudi brzojavka ministrskemu predsedniku Bonomiju, v kateri se ostro protestira proti nadaljevanja moratorija. Druga protestna brzojavka proti konkordatu, predloženemu od sodne komisije, je bila posJana predsedniku sodišča. Tretja protestna brzojavka je bila končno poslana sodni komisiji za rešitev vprašanja eskomptne banke. Podobna zborovanja so se vršila in se vrše po vsej Italiji. Upniki banke so ustanovili svoj lastni konsorcij. Prosimo vse cenj. nabiralce ic nabiralkc, ki hranijo še nabiralne pole (prazne ali izpolnjene) za istrske žrtve, naj jih čimprej z nabranimi svotami vred pošljejo podpisanemu odseku. Odsek nujno rabi vse pole, da lahko zaključi svoj'e delovanje, ker je nabiranje \ te 1 namen že zaključeno. Tozadevni poziv je biJ že večkrat objavljen, a le malo se jih jc od-1 zvalo, kar otežuje odborovo delo. Prosimo vsled tega ponovno, da nam pole vsi, kf jih Še imajo, čimprej vrnejo in ne otežujejo zaklju-čitve odsekovega delovanja. Odsek za pomoč Istri. (Trst, Via S. Fran-cesco 20, I. n,). Prošnja ^Podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi». Imenovano društvo nam piše: Naše društvo obstoji že 20 let in je v tem času dalo na podporah slovenskim Študentom čez 80.000 kron. Podpiranje je bilo mogoče, dokler smo dobivali izdatne prispev- j ke iz slovenskih mest in vasi, kakor tudi od nekaterih čeških bank in prijateljev sloven- j skega dijaštva. Po razdelitvi bivše avstri^ke j države je ta radodarnost prenehala; sloven-! ski študenti so si pomagali s podporami svojih društev v domovini, vsled česar naše društvo prispevkov ni več zbiralo. Pred dvema letoma je naše društvo radi pomanjkanja sredstev sklenilo, da bo v bodoče dajalo podpore samo za plačevanje taks za izpite. V zadnjem času pa ne more društvo zadostno vršiti niti te naloge. Iz tega vzroka je odbor društva sklenil, da se obrne z javno prošnjo na vse one slovenske študente, ki so bili od društva v Pragi podpirani in so sedaj v takem gmotnem položaju, da bi mogli podpore društvu vsaj v malih obrokih vračati. Društvo smatra, da je moralna dolžnost tistih, ki so bili nekdaj podpirani, da se vestno odzovejo pozivu svojega bivšega, dobrotnika. Vsled tega se zanaša z vso gotovostjo na ta vir novih dohodkov. Če bi ta poziv ne imel uspeha, namerava društvo dotične podpirance osebno prositi za podporo in jih javnosti naznaniti. Prispevke sprejema naš blagajnik dr. Kari Šebesta, advokat, Praga II, Spalena ulica št. 9. Meteorološka postaja na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je bila doslej opremljena z navadnimi vremenskimi aparati (barometer, termometer, maksimum - in minimum-termometer, vlažni termometer, priprave za merjenje padavin in solnca); nedavno jo jej drž. zavod za meteorolijo in geodinamiko v Ljubljani izpopolnil s prvovrstnimi registru-joČimi instrumenti (barograf, termograf in higrograf). Razun tega se je nabavil se termometer za določevanje mrazu v naprej. Tako je postala ta vremenska postaja meteorološki observatorij višjega reda. Početkom tega stoletja je bilo na svetu okoli 30.000 vremenskih postaj, in sicer okroglo 400 postaj prvega, 3000 drugega, 7000 tretjega, in 19.600 četrtega reda. Mariborska spada k prvi skupini, kar znači lep napredek na tem zlasti tudi za kmetijstvo važnem polju. Eno najlepših vinogradskih posestev v m a. riborski okolici je na prodaj. Ustmene informacije se dajajo za obe stranki brezplačno le resnim retlektantom brez posredovalcev iz zgolj strokovnega interesa na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru do 25. t. m. vsak dan med 12. in IX uro. 1 Is Padrič. Gozdna zadruga iz PadrK naznanja da bo imela svoj redni občni zbor v soboto dne 18. februarja ob 7. uri popoldne v gostilni pri «2upanu». Plesni venček «Šeatjak. čitalnice*. V nedeljo 19, februarja priredi «Šentjakobska čitalnica« svoj običajni kostumirani plesni venček. Deloval bo bufet, garderoba in šaljiva pošta. Tudi druge zabave ne bo manjkalo. Plesovodja bo gosp. Josip Bizjak, a sviral bo mali orkester. Ker je Čisti dobiček namenjen za iond dramatičnega odseka, se odbor priporoča slavnemu občinstvu, da se polnošievilno odzove temu našemu vabilu. Začetek ob 7. uri. Odbor «Šentjak. čitalnice«. * Tržaški odsek «Zveznega» pevskega zbora. Pevska vaja, napovedana za 19. t. m. odpade vsled pevske vaje v Postojni in se bo vršila dne 5. marca. — Pevovodja. Uradne cene za sladkor. V smislu odloka finančnega ministrstva z dne 30. oktobra 1921 štev. 25Ć se določajo sledeče cene za rafiniran sladkor; Sladkor v kockah v škatljah po 1 kg L 7 20 za kg, sladkor v kockah na kg L 7 20 kg in sladkor v kosu L 7'00 kg. Zgubila se je Ustnica s precej veliko svoto denarja v vlaku med Rihemberkom in Vrdelo. Pošteni najditelj se prosi, naj prinese najdeno v upravo «Edinosti». Od Sv. Jakoba. Kakor Je bilo že javljeno, priredi v soboto, 18. t. m. CMD pri Sv. Jakobu v dvorani »Delavskega konsumnega društva« ples. Zanimanje za ta ples je veliko. Obeta se, da se bo obnesel najbolje med vsemi plesi, ki so bili dosedaj prirejeni pri Sv. Jakobu. Vsa društva se ga bodo udeležila, ker je čisti dohodek namenjen otroškemu vrtcu pri Sv, Jakobu, zato Šentjakobčani pričakujejo, da bo vsak zavedni Slovenec prišel k temu plesu — položit svoj dar domu na oltar. Iz tržaškega iivllenla Tatvina. Preteklo noč so obiskali neznani gostje skladišče tkanine, ki je last tvrdke Toravini & Micoevich, v ulici Torre bianca št. 29. Nepovabljeni gostje so odnesli iz skladišča za 8000 lir tkanine. Tatinska služkinja. Italia Rebetzova, stanujoča na Garibaldijevem tekališču št. 3, je opazila v zadnjem času, da je izginilo iz miznice pisalne mize njenega moža več bankovcev. Kdo jih je kradel? Da bi prišla Rebetzova hišnemu tatu prej na sled, je napisala na druge bankovce številko. Pretekli petek je izginilo iz omenjenega predala 200 lir. Sum je padel na služkinjo Milo S. Gospodinja jo je vprašala po ovinkih, če ni m^rda ona tista, ki sega po tujih bankovcih. Služkinja je izjavila, da je nedolžna, toda pozneje je priznala svoj čin. Policija jo je spravila pod ključ. Istotako je morala v zapor njena sestra Marija in Henrik Letersich iz Škorklje. Oba sta namreč našuntala Milo, da je kradla bankovce. Aretiran tat. Pred par dnevi je bila izvršena tatvina v manufakturni trgovini Marije Jakse-tičeve v ulici Giuliani št. 19. Iz trgovine je bilo ukradeno razno blago v vrednosti 6000 lur. Včeraj so uvedli policijski organi hišno preiskavo pri Ivanu Jurisevichu iz ulice Giuliani. V njegovem stanovanju so zaplenili polovico blaga, ki je bilo ukradeno v trgovini Marije Jaksetičeve. Tozadevni krivec je bil odpeljan v zapor Coronec. Okradena perica. Perica Ana Sturmanova iz Škofij je pustila včeraj zjutraj svoj voz s perilom v neki kolnici v ulici G. Carducci. Na voz je imela paziti njena hčerka. Toda hčerka ni pazila na voz, se je ženila z neznancem. Med tem časom je pa izginilo z voza več omotov perila. Perica trpi 5000 lir Škode. Vesti Iz Istre Iz Riža ne. Podpisani izjavljam da sem prostovoljno odstopil od kandidature za odbornika občine Dekani in to zgolj iz vzroka, da se ne ruši narodna disciplina z ozirom na dejstvo, da tudi druge frakcije davčne občine Rozar dobijo svojega zastopnika v občinskem zastopu in se morejo kompaktno udeležiti volitev. — Ivan Oblak. Vesti z Notranjskega * Postojnski odsek »Zveznega* pevskega zbora. Pevska vaja se vrši v nedeljo, 19. t. m. ob 10. uri. Vabljen je tem potom tudi vipavski krožek. — Pevovodja. Rnližeunost In umetnost Vinko Vodopivec, skladbe za moški in mešani zber. Založil skladatelj v Gorici 1921. Dobiva se v prodajalni kat. tisk, društva v Gorici. Cena L 3.50. — Pod tem naslovom je izdal g. Vodopivec 10 svojih zborov, in sicer: 1. Pobratimija, 2, O večerni uri, 3. Svarienje, 4. Fantovska pesem, 5. Barčica in 6. Žabja svatba, moški zbori, ter 7. Le plakaj, .8. Pri oknu, 9. Naša zvezda in 10, Naročilo, mešani zbori. Skladbe so poljudnega značaja in se vidi da skladatelj ne stavljta posebnih umetniških zahtev dO njih. Nekaterih kardinalnih pogre-Skov se pa mora g. skladatelj v bodoče vsekakor ogibati. «Naročilo», tragična pesem re- , zigniranega, na bojišču pred očmi smrti se na-j haiajočcga vojaka, ki se bridko spominja o-iabaega dekleta, je komponirana na poskok in za meian zborfJ). Istotako bi priporočali g. skladatelju in tudi drugim, da ne komponirajo tekstov, ki so jih že drugi vglasbili, ker jih je težko prekositi glede vrednosti. To velja n. pr. za skladbi •Naša zvezda« (Nedved, Vilhar, Hudovernik) in «Pobratamija > (A. Foerster). Nasprotno treba priznati g. Vodopivcu dobro humoristično žilo, ki jo je pokazal s pesmijo «Žabja svatba«, ki je res dobra za predpust, čeprav nas «re-garega« spominja na Gj. Eisenhutha. Izmed ostalih skladb se najbolj odlikuje «Barčica». H koncu eno besedo vsem, ki so dobre volje: Duh sedanjega glasbenega časa bi zahteval kaj drugačne hrane nego smo jo dobili v predstoječi zbirki. A naša pevska društva je, razun par izjem, ne bi mogla tako z lepa pre-ba vi jati. To je res! Nisem sicer naziranja, da bi morala glasb, literatura obogateti na podlagi za petje neizvedljivih tvorb, a tudi pod onim povprečnim s sedanjostjo se skladajočim nivojem, ki ga moramo zasledovati, ne smemo ostali večno. Izobrazujmo svoje pevske zbore teoretično dobro, in zmagali bodo marsikatere tehnične ovire, in-konečno tudi občinstvo samo je treba, kolikor je pač mogoče, uvajati v naprednejši glasbeni hram. Pozdravljamo sicer radi vsakega kulturnega delavca, toda ravno ta mora, ker je kulturni delavec, tudi sam ubirati pot k napredku. Napisal sem kakor čutim: sine ira et studio, — V. M. Gospodarstvo. O jugoslovensk h bankah. Zagrebška podružnica dunajskega «Bankvereina» se pre-osnuje v samostojen zavod s sedežem v Zagrebu ali Belgradu in z delniško glavnico 25 miljonov dinarjev. Ustanovi tudi vrsto podružnic po drugih mestih. — Upravni svet jugoslovenske Narodne banke je sklenil, da v prvem polletju 1922 osnuje podružnico v Šabcu. — Muslimanska osrednja banka za Bosno in Hercegovino se strne z muslimansko banko (delniško družbo) v Banjaluki in z več drugimi podezelnimi zavodi. V zvezi s tem se delniška glavnica poviša od 20 na 25 miljonov kron. Omejitev izvoza valut iz Jugoslavije. Glasom sporočila generalnega nadzorstva finančnega ministrstvi, zagrebškemu odboru z& kontrolo kupčije z devizami in valutami pri Narodni banki je izvoz valut na podlagi splošnih izvoznic prepovedan. Za vsak valutni znesek, ki se ima izvozit, se mora v bodoče zaprositi za posebno dovoljenje odbora za kontrolo kupčije z devizami in valutami pri Narodni banki v Belgradu. Že izdane, a še ne porabljene splošn izvoznice se morajo oddati. Ta odredba naj prepreči zlorabo splošnih dovoljenj. Zopefao podaljšanje trgovinske pogodbe med Jugoslavijo ia Avstrijo. Jugoslovenski minister za trgovino je pooblaščen, da podaljša pogodbe o začasni uredbi trgovskega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo, dokler se ne sklene nov gospodarski dogovor, in sicer najdalje do 30. junija 1922. Za sedaj ostanejo za blago, ki se uvaža iz Avstrije, tudi nadalje v veljavi minimalne tarife. Jugoslovanska n&ročba nemških lokomotiv in vagonov. Jugosk)vensko prometno ministrstvo je sklenilo z nemško vlado pogodbo za dobavo lokomotiv in vagonov. V teku bližnjih mesecev se ima dobaviti: 100 lokomotiv za brzovlake, 200 za osebne, 100 za tovorne in 50 manevrirnih lokomotiv normalnotirne Širine, potem večje število ozkotirnih lokomotiv, 4000 zaprtih vagonov, 3500 tenderjev za premog, 1500 vagonov za prevoz kamenja in nekaj vodnjakov. (Cistern)._ Bonna coroUla* Tečaji« Trst, dne 14. februarja 1922. Jadranska banka . • ...........* 130 Cosullch ..........267 Dalmatia 190 Geroilmich .«••••*••••*•••. M3o Libern Triestina • ................ Lloyd « • 1290 Lussino 7(?o Martinolich 130 Ocean i a .«••<»••••••••»*•» 230 Premuda ,,,,•••.••»•»••••» 345 Tripcovlch • ••••••«.•••••..» 260 Ampelea 590 Cement Dalmatia ..................355 Cement Spala t o • ..................-40 Taja valuta aa tržaškem trgu: ogrske krone ........... —- 3.20 3.30 avstrijsko-nemške krone ..*••• —-39.--.43 češkoslovaške krone....... 39.75.— 40.50 dinarji .. *..«*»«•*•• 28.50.— 29.25 lejt............... 15.50.— 16.75 marke......«••••••* 10 35 — H.3^ dolarji............. 20.85-21.15 francoski franki.........180-75 181.25 švicarski franki . . . . * . • • . 412.—.-415.-- angleški funti papirnati...... 91.20- 91 60 angleški funti, zlati....... 107.75.-109.75 rapoleoni . . . ......... 86.25 87.— KDOR HOČE KAJ KUPITI m KDOR HOČE KAJ PRODATI ■ KDOR IŠČE SLU2BE, ITD. V • INSERIRAJ V »EDINOSTI« • —i— —--— — PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteči Holandec Roman (67) Mornarji, ki tekem tako težkih ur niso za-vžili ničesar, so začeli omahovati in vsepovsod se je čula želja po vodi — od najmanjšega o-troka, ki se je tiščal matere, pa do mornarjev, ki so junaško veslali. Filip je vsa poskusil, da bi spodbodril svoje ljudi, zdaj ko so se že bližali obrežju. Ti pa so bili že čisto izčrpani, godrnjali nad splavom, ki jih le ovira na poti v pristanišče in začeli govoriti, da bo treba pustiti splav samemu sebi, ker morajo najprej zase skrbeti, ze se je pojavljal duh uporništva. Toda Filip jih je pomiril in le iz spoštovanja do njega s oveslali še eno uro dalje. Zdaj pa je nastopila okoliščina, ki je privedla vprašanje, o katerem so preje le razpravljali, ' do odločitve. Valovito morje in oster veter sta tako premetavala splav sem in tja, da je bilo Ijudeaa prav težko obdržati se pokoncu. Silen krik, ki »o ga spremljati klici boka ti, je pritegnil pozornost čolnarjev nase. Ko se je rihp ozrl, je opazil, da so spone broda odpovedala, ker so bik valovi preaaočni ia da se je slaboten splav razlezeL Bil je strašen prizor; žene so se ločile od svojih mož in del splava se je odtrgal in bil prepuščen usodi valov. Žene so zagnale obupen krik, dvignile svoje otroke k neba in nekatere so skočile iz obupa v morje; hotele so doseči plavajoči brod, na katerem so se nahajali njihovi možje, pa so omahnile in utonile, še predno so prišle do njega. Toda grozote so se še večale: kajti komaj se je odtrgal en del, so se tudi razšli še ostali in predno so mogli priti čolni na pomoč je bilo morje posejano z deli plavajočih tal, na katerih so se stiskale v najsilnejšetn obupu kepe mož, otrok in žena. Pretresljivi kriki so se razlegali vsenaofcoli; mnogo žena je utonilo, ker so hotele rešiti svojo deco. Čeprav so prihiteli vsi čolni, je bilo vendarle težko in nevarno preriti se skozi plavajoče droge in trame, tako, da so se zamogli le redki rešiti, pa še teh je bilo preveč, da bi mogli vsi na čolne, Refitfo se je le nekaj mornarjev in vojakov, toda vse žene z otroci vred so našle žalostno smrt v valovih. Lahko si le predstavljamo učinek te katastrofe, težko ga je popisati. Mornarji, ki so morali prepustiti toliko hud« hladni smrti, so jokali, ko so veslali obrežja nasproti, Filip sam je bil do dna srca prevzat; zakril s! je obraz in postal čisto brezbrižen. Bilo jc ob petih popoldne. Čolni so hiteli, kolikor so dopoščak moči otmjenih vaslačev. Se predno je sohsce zašlo, so dospoU do obak ia moštvo je izstopilo ■» poftttaico, kjsr so bili na varnem. Iz vode so potegnili čolne in se vrgli po tleh, ne da bi kdo mioiil na žejo ali glad in kmalu pospali. Kakor hitro so bili čolni na varnem, so stopili kapitan Barenc, Filip in Kranc v posvet, nato pa so sledili vzgledu svojih ijndi in polegli. Več ur so prebili v globokem spanju, sanjali o vodi, pa se zbudili v prebridko resnico, da jih res tare huda žeja in da se nahajajo na pe-ščenici, kjer se jim rogajo slani valovi. Toda spomnili so se koEko njihovih sopotnikov je doživelo grozno smrt v morja in zato so zahvalili Boga, da jih ie rešil. Bilo je jutro, ko so se vzdignil iz vdolbin, ki so jih napravila njihova telesa v pesek. Po Filipovem nasvetu so se razpršili na vse smeri, da si poiščejo vode. Ko so ili čez peščen grič, so iz-taknili nizko grmičevje z mesnatimi listi, ki so bili pokriti z velikimi rosnimi kapljami. Poklek nili so in jeli jih lizati, dokler si niso vsaj nekoliko utešili žeje. Ko so do poldneva zaman iskali studence, se je žeji pridružil še glad. Vrnili so se na obrežje nazaj, v nadi, da so bili njihovi tovarili srečnejši. Toda tudi ti so si morali pogasiti žejo le z roso in niso ravno tako naUi na vode ne ihriL Nekateri so Žvečili liste omenjene rastline, ki so jih spoznali za kisle, a so trdili, da vsebujejo sok, ki je zelo okusen. To zelišče poznalo tudi dro-medarji In drag« pustinjske Hvali Na Filipov nasvet so nabrali mornarji aaago tega zeHKa, ki so fa spravilf v čolna in se pripravili na odhod. I Mali oglasi so računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2*—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išč<; službo, plača polovično ceno. POROČNA SOBA, bukova, zajamčeno suha. se proda za L 1550. Via Milano 4, I. 273 KLOBUKI, svilnati, elegantni se prodajajo po L 35.—. Viale XX Settembre 85, I. 274 SVINEC, baker, med, staro železo in kosti kupujem v vsaki množini in plačujem po najvišjih cenah, Snideršič, via della Tesa 16, skladišče. 47 JURIST s prvim izpitom v Gradcu, promoviran v Paviji, vešč deželnih jezikov, s sod-njisko in bančno prakso, išče mesta pri odvetniku, notarju ali banki. Naslov pri uprav-ništvu. 276 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt. 275 POROČNA soba, kuhinja in jedilna soba, vse masivno predvojno delo, se prodajo. Via Artisti 11, skladišče. 272 SEMENSKI izbran grah ima na prodaj Franc Uršič, Podraga, Vipava. 256 NOVO ZGRAJENO tovarniško poslopje, v Mariboru, (Jugoslavija), pripravno za vsako podjetje, blizu železnice, sedaj uporabljeno kot tovarna pohištva, eventuelno z novimi stroji za izdelovanje lesa, se proda. Pojasnila daje Karol Wesiak, Maribor Aleksandrova cesta 19. 252 GLASOVIR, znamka «Besendorfer» v dobrem stanju, se proda radi selitve, Ruggero Man-na 3, pritličje. 270 IZKUŠENA babica sprejema noseče tudi na dom. Ut Chiozza 50, priti. 271 MOTOR NA BENCIN 5'5 konjskih sil, sistem «Original-Sendlinger-Motor» (Miinchen) in krožna žaga, oba popolnoma nova, pripravna za obrtnike in lesne trgovce, se prodata po ugodni ceni. Leopold Dolgan, Košaaa pri St. Petru na Krasu. 269 (JBIRALEC in popravijalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1, V nadstr. 17 STEKLENE ŠIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo m drobne. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22 Dr. FERFOLJA in Dr, SEDMAK sprejemata svoje klijente sežanskega okraja vsako soboto pri gospodu Amfu v Sežani. 70 IŠČE se prazno stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinje, ali soba in kuhinja. Ponudbe pod «Ugodnosti» na upravništvo. 185 KROJAČNICA Avgust Stular, al. S. Francesco D'Assisi št. 34, in. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 9 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 19 URADNICA z daljšo prakso, popolnoma veščo srbohrvatskega jezika, stenografije in drugih pisarniških poslov se sprejme v industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod *M:trlji-va» na upravo lista. 255 KLAVIR, v dobrem stanju, se proda. Pojasnila daje Javna ljudska knjižnica v Nabrežini 225. Cena ugodna. 234 GOSPODIČNA izuČena trgovskih in pisarniških pošlo-" iŠČe službe takoj. Govori in piše slovensko, nemško in italijansko. Ponudbe pod «Takoj» na upravništvo. 259 STROJEPISKA s prakso v odvetniški pisarni, išče primerne službe. Ponudbe na naslov: A. Penko, poštno ležeče, Sv. Peter na Krasu 261 »POHIŠTVO za spalnice, masivno, od L 180G naprej, kuhinje, stolice za gostilno se prodajajo v via Udine 25, skladišče. 264 POROČNA SOBA, masivna, se proda po iz. redno nizki ceni L 2000 in belo lakirana kuhinja. Campo Belvedere 1, Semolich. 265 PIANINO, svetovne nemške tovarne, krasen, popoln, modern, se proda radi odhoda. Viu Acquedotto 23, vrata 11, od 14 naprej. 266 DUNAJSKI krasen porcelan in namizni servis za 10 oseb, se prodata radi odhoda. Via Acquedotto 23, v vrata 11, od 14 dalje. 267 NOVE POSELJE L 70—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice itd. po zmernih cenah v ul. Fonderia 3. 164 PRSNI SIRUP za kašelj, najvišjih cenah plačuje edini groust Belleli Vita, Via Madonnina 10, I. 16 KOLARJI IN MIZARJI! Izbran speciialen les, na strojih po naročilu prirezan, pooblan, ostrugan, dvodelne jermenice, narejena kolesa itd. dobavlja Mehanična žaga, Fužine, Ajdovščina. 38 Sen vseh eršt zajamčena glede čistosti in kaljivosti, trte bele in črne, umetni gnoj na razpolago. — Sprejema naročila na semenski krompir in sadna drevesca KMETIJSKA ZADRUGA v TRSTU, via Raflineria 7. 107 ................................t................... S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena soproga in mati Josipino Kosovel po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil danes, 15. t m„ ob 15.30, iz mrtvašnice mestne bolnice na pokopališče pri Sv. Ani. TRST, dne 14. februarja 1922. Franc, soprog. Franc, Alojz, Rudolf, sinovi in drugi sorodniki, Novo posrebro podjetje Trst Corso V. EL 111. 47. ZAHVALA. Globoko glnjeni vsled neštevilnlh dokazov sočutja ob izgubi našega dragega cčeta, brata Frana Sancina (Sto&aEil se iskreno zahvaljujemo vsem blagim osebam, ki so počastile spomin, bodisi, da so daro* vale vence ali se pa udeležile pogreba. Posebno se zahvaljujemo cenj. osobju kr. dež. sodišča In kr. okr. sodnije ter godbenemu društvu za ganljive žaloatinke Bog plačaj vsem! (108) Žalujoča družina SANCIN (Kotali). Na ^prodal [e v Spodnji Šiški pri Ljubljani na zelo prometnem kraju, enonad-stropna hiša trgovskimi prostori in vrtom. Natančnejša pojasnila daje gosp. dr* 1 udovik Gr« belnik, Ljubljana Bleiwtisova cesta št. 16 (Jugoslavija) 103 Urarnfi In zlatarna FRANCESCO BUDA Trst, Via Scalinata ik 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vcdr.o najnižje. 18 Kupuj« srtbrn« kron«. Pozor na naslovi Pozor na naslov! Prodaja. V Podberjah pri Št. Vidu nad Vipavo je na prodaj posestvo pl. Sebi-rifhoffen, obstoječe iz hiše, stranskih poslopij in lepih zemljišč. Ponndbe sprejema notar Cibej v v Gorici. ' 106 MatiS fcii iMi zavodi Tržaško posojilnico in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom, uradu je v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje i*«*- pO 4% ^ai večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Orodne m za stranke od 9 da 13. Ob ncdeijah in praznikih je urad zaprt Št telet. 25-67.