21. številka.
V Trstu, v soboto 12. marcija 1887.
Tečaj XII.
Opazke.
Vsi dopisi ne pošiljajo uredniStvu v ulu-i Torrente, IS.VhhIc liat mora biti trankiran. Rokopisi ne ne vračajo.
e^jnti«)
In*ernti (razne vrste naznanilu In po-slanico) ne zarurunijo po pogodbi ; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami h« plačuje za vsako besedo 18 nov.
Naročnino, reklamacijo in in^eratfi prejema opravništvo, ulica Torrente 12.
EDINOST
• Edinosti
izhaja dvakrat na teden, v«*ko sredo in sobota ob 1 uri popoludne.
Cena Z a vse leto r prilogo J for , za pol 3 for 50 nov., za četrt |»>ta ■ for. 9S nov — Edinost brez priloge stane za celo leto O for., za pol leta 3 for., za četrt leta ■ for. SO nov. — Posamezne številke se dobivajo pri oprav-niStvu, v prndajalnicnh tobaka v Trstu po * nov., v Gorici in v Ajdovščini po O nov.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
• V eJiimst
0 vojni in miru.
m.
Interesom večine avstrijskih narodov torej zveza naše države z Italijo in Nemčijo proti Rusiji in Franciji nič posebno ne ugaja.
Naša država se ne more in ne sme na nobeno stran preveč vezati in 81 mera ohraniti proste roke za vse slučaje. Baš za to pa mora močna biti in da se močno pokaže, treba jej je tako močne in dobro organizovane vojske, da na zunaj imponira; ah treba jej je tudi navdušenosti narodov, iz katerih obstoji, za državno idejo. — No uže večkrat so avstrijski narodi pokazali, da so do skrajne meje udam državi, posebno pa dinastiji, k je prav za prav sredotočna moč, ki drži skupaj starodavno zgradbo; pokazali so ti narodi svojo udanost državne) ileji še prav posebno zadnji 8as, ko so radovoljno dovolili velikanske svote za pomnoženje in dobro oboroženje naše slavne vojske.
Mislimo, da presvetla krona ne more nikdar dvomiti o zvestobi vseh avstrijskih narodov in baš ta zavest mora dati našemu vladarju ono moralno moč, da s ponosom zahteva spoštovanje naše države pri vseh vlastih, katerim mora biti prijateljstvo take države veliko vredno. — Ni torej misliti, da bi oni krogi, ki pri nas odločujejo zunanjo politiko, našo državo postavljali pod varstvo kake druge sosednje države, kakor se je to tolikokrat povdarjalo v velikonemških krogih; ampak se da iz vseh dosedanjih dogodkov sklepati, da odločilni krogi v resnem trenotku to store, kar se najbolj strinja z interesi države in dinastije.
Po dosedanjih tradicijah ni nikder zapisano, da mora mej našo državo
in Rusko priti do vojne, Rusija se je pokazala odkritosrčno prijateljico Av-trije v oaodopolnih, najnevarnejših časih; ona je z našo državo od nekdaj Živela v dobrih razmerah, in ako v politiki le trezna glava odločuje in ne srce, potem se mora priznati, da je bilo to prijateljstvo našej državi in dinastiji velike koristi; mej tem ko je bil odpad od te politik* leta 1854 za Avstrijo zadosto osodopoln.
Ako se ozremo nazaj v srečne Čase naše Avstrije, vidimo, kako se je uže mej cesarjem Jožefom II. in carico Katarino vršil marsikateri dogovor glede jutranjega pitanja in kako ste bili uže tistikrat obe državi po-razumljeni za slučaj, ko bi se imel na Balkanu napraviti nov red. — Tradicij on a In a politika avstrijska nas torej vodi do sklepa, da bi Avstrija in Rusija mogle same dogovorno rešiti gordični vozel na Jutrovem.
Na tak način bi bil tudi najboljše zavarovan evropski mir, kajti Avstrija bi potem imela na strani Rusijo in Francijo; Nemčija pa nema na Balkanu nič opraviti, kakor to Bismark v enomer zatrjuje. — Tako sporaztimenje bi morda kramarskim Angležem in pohlepnim Italijanom ne usjajalo, ali na obe ti državi, ki bi se radi na troške drugih okoristili, ne bi bilo treba več ozirati se. — Rusija ima svoje obče znane aspiracije na Balkauu; Avstrija pa ima tam doli engažirane svoje uprav živenjske interese*
Enim in drugim naj se postavijo določene meje, kakor se uže zdaj nekako predstavljajo in jutrovo pitanje se bode rešilo brez občnega evropskega poloma. — Avstriji zgodovina prejasno kaže, kje more iskati svojih prijateljev in tudi, katerih prijateljev s« jej je bati.
In baš zato, ker se kaže v zadnjem času bolj samostalno in zavestno postopanje naših državnikov, nadejati se j«, da Bolgarske zmešnjave ne postanejo voda na mlin Bismarku in Angležom, ampak da se tam red napravi, kakorien je v interesu Avstrije, Rusije in vse Evrope.
In« ino£.»
F
PODLISTEK. Slikar.
Iz laškega poslovenil Levjn.
(Dalje.)
Calcedonio se je narodi! v Teramu. Abruški win, kojega sorojaki so se toliko odlikovali v umetnostih, odlomil so je k malu, znan ]>o svojej domišljiji, zapustiti svoje lastne roditelje, ki so se ustavljali njegovej želji — postati slikar. Njegova mati je vslod tega od žalosti umrla, kar mu jo vedno srce tožilo. Njegov oče ni hotel več vedeti o njem ter ga ni smatral voč sinom, pustil ga trdej osodi, katero si jo samovoljno izvolil.
K malu se je zaljubil Calcedonio v neko deklico, katoroj se je priljubila njegova poetična in navdušena nrav. Njej so je lepo zdelo, biti ljubljena od umetnika v tem, ko so jej navadno dvorili le elegantni a neumni fantiči. To so jo dopadalo njenoj ničemurnosti.
Bila jo jedina hči nekega trgovca, ki jo je oboževal ter zadovoljeval vsem njenim hudomušnostim. Izjavila je svojemu očetu, da bi umrla, ako bi so ne omožila s tem simpatičnim umetnikom. — Zategadelj sta se tudi poročila. On je bil srečen, kajti ljubil je iskreno svojo Olgo, tako, kakor ljube umetniki, in pozabil je nekoliko časa umetnost, misleč jedino na svojo Olgo. Ali k malu, kakor sama ra-
zumeš, ona se ga je naveličala. To tako oboževano bitje je izgubilo prod njo pre-kmalo svojo svetlobo, ker videla ga je po-bližnjo ter ga spoznavala. Vedno ovržitve njegovih pretiranih slikarij, ki niso imele sreče pri kupčevalcih ter ao ležale doma zaprašene v kotu, stroge obsodbe, ki so od vseh strani udarjale tudi na njeno uho o slabem pojmu, kojega je imel njen soprog o umetništvu, vso to narejalo jej je zopern njen ideal in nastopila jo najprej brezobzirnost in na to novolja na mesto nekdanje ljubezni, ali boljše nesrečne trme. Slikarjera sreča pretila jo zrušiti se.
Da so je popolnoma razdrla, pomagala jo neka druga stvar.
Olgin oče jo imel veliko zgubo v svojej trgovini, kar je znatno zmanjšalo njegovo imetje, Olgi ni ostalo druzega kot majhna dota, ki jo komaj zadostovala za vsakdanji kuuh še dve ali tri leta. Ko jen jena dota pošla, pokazalo jeuboštvo v hiši svoja suha rebra, koje uboštvo so je še pomnožilo, narodivši se otrok, rudečolasa deklica.
Viktorioa jo večkrat vprla svoje modro oči v svoje roditelje, kakor bi jih hotela prašati, zakaj so jo postavili na ta svet, ker niso poprej preskrbeli, s Čemur jo bodo preživljali.
Mej štirimi stenami ho so prigodile čestokrat žalostno stvari. Slikar mi jih je natanko pripovedoval in, veruj mi, prav globoko me je ganol.
Olga je metala na umetnika vso krivdo
Bismarkova politika.
Bismarkaniso imenovali dosedaj zaman voditelja evropske politike; brezlasa je uže njegova bistroumna glava, a vendar on še ve izmotati so iz raznovrstnih zaprek, ki ga okrožujo, kakor pajek iz svoje mreže. Globoko tuhta v mišljenja raznih evropskih dvornikov, dokler ne sprevidi, looga se mu je v prvej vrsti bati. Tedaj napne vso svojo moči, vporabi vso svojo bistroumnost in umetnost, da iztakne pravo sredstvo, s čemur potem državnike zapelje ter jih v nastavljene mreže vjame. Tiho-tapno preži na lov, koji se mu pa skoraj vsak sponese, ker Bismark ima železno voljo, katerej se je zastonj upirati celo v „Reichstagu" zbranim ljudskim zastopnikom. — Videli smo lansko leto njegove manevre, da zadovolji državne nemirneže, socijaliste s tem, da jim preskrbi posestva, v kateri namen jo izpokal meni nič tebi nič vshodnje Poljce z njih posestev ter naselil ondot nemških kmetov z jedino pretvezo, da so Poljci nemškej narodnosti nevarni. Tudi zadnjič v priliki glasovanja za zloglasni septenat je razpustil zbor ter napovedal nove volitve, česar posledica je, da bode nova zbornica septenatu najbrže ugodna ter Bismarkov predlog obvelja.
Sedaj so kritični časi za evropsko politiko in slaba pređo osobito Nemškej, kajti bati se jej jo severnega velikana Rusa združenega z navdušenimi Francozi. Bismarkov pogled jo zategadelj obrnen na ti dve državi; z nezaupnostjo gleda na Francijo in njonega unotega ministra vojnih zadev — Boulangera, kakor tudi Rusijo, čije vlada, kakor vse kaže, sim-patizuje s Francozi. Zadnji so si vedeli pridobiti rusko simpatije s tem, da so povsod spoštovali rusko imo in čast, glo-
___________9
tega žalostnega položaja. In on je sramotno pebešal glavo ter stiskal mej koloni deklico, ki je namakala prstke svojih ročic v očetove barve.
Večkrat ga je obhajala misol, zgrabiti čopiče in platno ter jih zamlatiti skozi okno in se poprijeti kakega bolj koristonos-nega dela, postati pisar, prepisovalec, iz-pravljavec tiskovin, ali kar si bodi, da bi le bilo za nujnojše potrebe. Ali ni imel zadosti moči.
Konečno jo prišla nenadno sramotna katastrofa.
Ko je neki dan Calcedonio izšel ponujat svojo slike, vrnovši so domov, našel je sobe prazne.
V srcu je nekako slutil nesrečo, ki ga je imela doleteti ter vseči mu globoko rano v srce, ne da bi ga nemotila. Sredi na pol dovršene slike bil je s klejem pri-j lepljen papirček, na kojem so bile te besede: „Jaz sem nesrečnica! odidem s hčerko, ne povem kam, kajti lahko bi ine prišel mučit. Bojim se te. Živi za umetnost, sedaj si prost, lahko se samo njej posvetiš. Odpusti mi, odpusti mi — 01gau.
Pobegnola je, tako nenadno. Užo dolgo je mislila na beg, ali on se tega nikdar ni zavol, ni se zavel, da mu je žena nezvesta, da ga izdaje z nekim neumnežem, kateri edini jo vkupil od njega neko sliko. Njegova odkritosrčna plemenita duša ni si mogla misliti tako nesramnosti lastne soproge! Bil je slep, gluh! In sedaj mu je ta divja nesramnost naglo odprla oči.
dali na ruske interese, gojili rusko slovstvo in jezik ter dajali na tak način sebi priliko poznavati ruske odnošaje in navade. Francoski narod se je tem načinom Rusom prikupil; razmere inej francosko ljudo-vlado in Petrogradom so uže davno ugodno in brez dvombe računajo Francozi v slučaja v jne z Nemčijo na rusko pomoč.
Zid njega se pa železni kanclar največ boji; on dobro vo za te mejusobne dobre razmere mej tema državama; njegovo idejo in mišljenja so pa — vojevita: Nemčija bi hotela Francosko podreti na tla, ponižati jo tako, da ne bi mogla več vstati. Vse atvari in priprave kažejo na to. Vojs-kine nemške pripravo so strahovite, lijejo se topovi, dele se nove ropetirke, utrjujejo se trdna mesta, hoče se uvesti septenat, s katerim bodo vojna moč izdatno pomnožena. Sploh vse jo pripravljeno na napad, na strahovito vojno z meječo Francosko, — a Bismarku vežejo roke uprav Rusi, plašijo ga dobre razmere zadnjih s Francijo.
To je morda edini uzrok, da ni Nemčija užo pričela vojne z bližnjo Francosko.
Da si nekoliko razjasnimo splošni položaj, poglejmo, kako je z drugimi evropskimi državami in v kakih razmerah so z bojevito, po Bismarku vladano Nemčijo. Razmere mej Avstrijsko-ogersko in Nemči jo so, kakor je videti, prijateljske j Avstrija so klanja trilasatemu kanclerju, kakor židovski žurnalisti po svetu trobijo; ohladila se je pa v zadnjem času prijateljska zveza avstrijsko-ogerske monarhije s petrogradskiin dvorom, čemur jo vzrok zamotano vshodnje prašanje; na Balkanu so interesi obeh teli držav križajo, radi česa se je bati tamkaj slučajnega spora.
Bolgarsko prašanje jo še vedno na dnevnem redu ter visi kakor Helenino jabolko mej tema državama. Bismark nema na Balkanu posebnih interesov in pušča zategadelj, naj se ti dvo državi skupaj pobogati glede Balkana. Pri vsem tem bi pa vendar rad v one homatije svoj nos vtaknol, da tudi v tem obvelja njegova beseda.
Rusiji ponuja, naj se zaveže za neutralnost v slučaju vojne Francosko z Nemčijo; samo s tem pogojem jej pusti na Balkanu prosto pot. O tem pa neki na ruskem dvoru nočejo slišati, kajti ako bi Rusija kaj takega storila, bilo bi to
Calcedonio se jo jokal, ko mi je to pripovedoval; prav v srce so mi jo smilil.
Ostal je sam z neutolažljivo žalostjo v srcu, mučila ga jo inisel na ta beg, in pri tem mučila ga je brezobzirnost in zaničevanje hudobnih ljudi. Črte na njegovih podobah so bilo še bolj čudne, radi česa so ga tem bolj grajali.
* _ >|i
Za našega slikarja so prišli osodopolni časi. —
Olga je odnesla z seboj, kar jo še ostalo od njene dote, in Calcedonio je bil k malu primoran, popustiti prijetno stanovanje, ki je bilo svedok njegovej zakonskoj sreči in njegovej navdušenosti do umetnosti. Pogled na te stene, mej katerimi je mislil sprovesti živenjo v večnej sreči, sklel ga je v srce. Sedaj se mu je zdelo, da se mu tudi zidovi to hišice po-smehujejo, ker je dal ubežati lastnej sreči, zdelo se mu je, da ga grajajo, ker ni mogel obdržati vsaj svoje rudečolasc hčerke, ki je napoljnjevala to prostore z svojim veselim kričanjem.
Kos za kosom je prodal polagoma svoje lepo pohištvo, in vsakikrat, ko so mu jednega odnesli, čutil je v sebi, kakor bi trgali njegovo srce. Žametni divan, omare, lepo narezljane stole, preproge, škrinje, krasno zibelko njegove hčerke Viktorice, mize — vso jo polagoma izgi-nolo. Ostala mu jo še njegova postelj, pisna miza, trije stoli, stojalo in slike.
(Dalje prih.)
lahko v njeno veliko škodo. Glavni His-markov namen je, skaliti vodo mej francoskimi in ruskimi merodajnimi krogi in potem Francijo napasti, za kateri napad je u ž t* vse pripravljeno. To grdo, nekr-ščansko načelo : divide ot impera — sej razpor in svado in sam boš na dobičku, rabil jo Rismark vedno, če tudi sam sebe imenuje: elirlicher Makler.
Ako bi se Hismarku posrečilo odvr-noti Rusko od Francije, zapletel bi najbrže v boj s Francosko tudi Italijo, koja ni tudi v preugodnih razmerah s Francijo, ampak si ta dva sorodna naroda v marsičem nasprotujeta.
Zaveznica Nemčije je, kakor smo uže rekli, tudi Avstrija in'celo Angležka, večna sovražnica Rusije. Če ostane Rusija neutralna v slučaju nemško-francoske vojne, potem bi te zaveznice po uničenju Francoske postavile se proti Rusiji — in tedaj bi nastal oni velikanski vojni koncert, kate roga časnikarji uže davno pro-rokujejo in za kojega 'se delajo velikanske priprave.
To so pa menda le velikonemške skomine, namere namreč zagrizlih sovražnikov Slovanov. Da bi tudi Bismark kaj takega mislil, tudi to je mogoče; nekda gotova je pa, kakor uže davno časniki pridigajo, zveza Italijo, Avstrije, Nemčije in An-gležko za mojusobno hranitev državnih mej.
V slučaju nemško-francoske vojne neki bi Italija Nemčiji pomagala, ako bi se pa pretrgale mirovne razmere mej Avstrijo in Rusijo, ostala bi Italija neutralna.
Sicer pa vsega tega ne bode; še vedno vladajo mej vsemi evropskimi velevlasti mirovni odnošnji in skalili bi so le po inicijativi Bismarka, kar so pa ne zgodi, kajti Rusija ne ostane popolnem neutralna, Bismark pa se ne bodo upal začeti vojne, ker dobro ve, da bi Nemci, od vseh strani pritisnem, bili tepeni in zgubili bi potem gotovo Alzacijo in Lotring, ki jo glavni uzrok sovraštva obeh meječih narodov.
L o v i n.
Politični pregled,
Notranje dežele.
Cesar je 8. t. m. zvečer izjavil načelniku avstrijske delegacijo: Enodušno pritrdilo obeh delegacij me je jako razveselilo. S to enodušno požrtvovalnostjo se mora spoštovanje države še bolj utrdili. Vedno sem upal na ohranitev miru, ta enodušnost pa daje še novo poroštvo zanj.
I' o s 1 a n s k a zbornica je 9. t. m. zopet začela nadaljevati svoja dela in bodo zborovala, kakor se jo izjavil nje načelnik dr. Smolka, do srede meseca junija. V tej seji jo vlada predložila zakon, da sme pobirati davke za mesec april, potem za dodatni kredit 11.000 gld. za zasedanje delegacije. Daljo zakon, zastran enoletnega podaljšanja porabe raznih kreditov za leto 1887. Poslanec Meisler je interpeliral naučnega ministra zastran ustanovitve češke ljudsko šole v Litomoricah. Poslanec Richter je predlagal, naj se trgovinskemu ministerstvu naroči, ker novi zakon o prostranskih železnicah ne bode »o k malu gotov, naj predloži zakonsko osnovo, da so tistim postranskim železnicam, ki se v kratkem koncesijonirajo, podele olajšave, dovoljene postranskim železnicam v zakonu od leta 1884. — Potem se je nadaljevala razprava o zavarovanju delavcev za primerljaj bolezni ter se sprejelo prvih 34 paragrafov po odsekovih nasvetih in odbili se vsi dostavki, le pararagraf 24 se jo nekoliko premenil. — Včeraj je bila zopet soja.
Obrtni odsek poslanske zbornice jo !). t. m. razpravljal Mengerjev predlog glede omejitve nedelskega počitka. Poročevalec grof Egbert Belcredi, je opazil, da se je ta predlog podal štir mesece potem, ko se je uvedel nedelski počitek; v tem kratkem času se pa ni moglo nabrati toliko skušenj, da bi mogoče bilo vtemeljiti predrugačbo zakonskih določeb o nedelskem počitku (§ 75 zakona od 8. marcija 1885). Poročevalec dalje pobija posamezne točke Mengerjevega predloga i na zadnjo kaže na to, da se je za njegov predlog vložilo 40G prošenj z 18.410 podpisi, zoper njegov predlog pa 021 prošenj z 330.282 podpisi. Iz teh razlogov so je o Menger-jevem predlogu prestopilo na dnevni red, poleg toga pa sklonole to le resolucije: vladi se naroča: a) naj se prizadeva za strogo izvršitev zakonitega nedolskega počitka pri obrtu; b) naj so prizadeva, da nedelski počitek tudi pri pohiševauji veljavo zadobf; c) naj presodi, kako bi se preveliko uživanje opojnih pijač zatrlo in
tudi pri teh obrtih uvedel strogi nedelski počitek ; t1) naj da potrebne ukaze, oziroma predloži zakonske osnove, da se tudi pri državnih monopolih, regalijah in dohodkih (strelni prah, sol, tobak, kolek in loterija) uvede in izvedo nedelski počitek po besedah zakona.
V	Mariboru se v malo dneh zbero spodnještajerski slovenski rodoljubi, da se dogovore, katerega kandidata naj pripo-roče za državnega poslanca namesti For« r°ggerja, ki se je v državnemu poslanstvu odpovedal.
O škofovskih pogovorih na Dunaj i se čuje, da no zadevajo razširjanja češke božje službo na Dunaji, ampak veljajo posebno kongrui. Po menitvi več cerkvenih višjih pastirjev je več določeb zakona o kongrui neizvršljivih. Dosedanja prizadevanja, da bi vlada kaj predrugačila, niso imela nobenega vspeha. Škofje se utegno dogovoriti o novih korakih. Tudi bodo razprave o šolskem prašanji. Škofje, kakor znano, zahtevajo predrugačbo zakonov o državnih ljudskih šolali v tem zmislu, da so več ozira jemlje na verske stvari. V zadnjem času pa se jo opazilo, da naučna uprava nema dosti volje tem željam ustreči. Več škofov priporoča skupno vlogo škofov v gosposkej zbornici, v poslanskej zbornici pa naj se ob enem predloži osnova šolskega zakona. Nekateri škofi pa menijo, da bi boljše bilo, obrnoti so na cesarja naravnost. Kardinal Gangelbauer posreduje mej obema strankama. Sklepi razprav imajo ostati tajni.
Zarad nagodbe z Ogersko stase grof Taaffe in Dunajevski napotila v Budimpešto. Navskrižje pri petrolji so utegne poravnati. Ali so še druge kočljive točke, pri katerih so porazum ni še dosegel, posebna težava so kaže glede določbe, koliko odstotkov ima plačevati avstrijska, in koliko ogerska državna polovica za skupne troške.
Vnanje dežele.
Bolgarsko prašanje. „Mosk. Viedomostiw proslavljajo spomin bolgarskih k smrti obsojenih upornikov, ki so žrtvovali živenje brez lastnih interesov, kakor pričo dolžnosti in resnico v možatem postopanji zoper nesrečno, sramotno skrunitev syvoje domovine i nje zatiralcev in izdajalcev. Častna njihova smrt porodi dogodke, katere zapiše zgodovina. Časniku so studi, da se je moritev izvršila pred očmi izobraženo Evrope, če tudi z javnim, vendar molčečim odobravanjem evropskih vlad ter sklepa: „Mi ne pozabimo, da so bili umorjeni ljudje zato, ker so bili udani Rusiji in so bili priče tistih tesnih vezi, ki vežejo bolgarski narod z Rusijo". — Iz Bukreša se poroča 8. t. m.: Kapitan Bol-man je sem dospel in ostane tukaj, da se njegove rane zacelijo toliko, da bo mogel odpotovati v Odeso. Rusija jo reklamirala oberstlajtenanta Filova in četnika Panova ; ali zadnji je uže ustreljen. Včeraj je bila hišna preiskava pri rumunskom konzulu v Ruščuku, ker se je mislilo, da so pri njem skriti uporniki, ali našli niso nobenega.
„Journal de St. Petersbourg" govori o izvršenih smrtnih obsodbah v Ruščuku in pravi: Ta dejanja nezaslišano surovo-jsti so vendar javno menjenje podučila, kako veljavo imajo nazovi branitelji reda. I Turška vlada jo na prošnjo nemškega po-| slanca, katerega jo podpiral tudi ruski poslanec, ukazala Riza boju, naj zaprte obišče i naj grozovitostim konec stori. Upajmo, da ti izgredi naposled utrde prepričanje, kako nujno potrebno je, da se konča mučeništvo ubozega ljudstva, kate-terega je rusko požrtvovanje poklicalo k živenju, prevelika evropska potrpežljivost pa izročila brezvladji. Potrpežljivost ima svojo meje in te so prekoračene. — „Po-litische Corresp." od 9. t. m. poroča: Okrožnica ruske vlade priporoča velevlastim, naj z svojim vplivom odvrno trinoštva moj bolgarskimi strankarskimi boji. Zdi se, da se je okrožnica razposlala, prodno so se izvršile smrtno obsodbe v Ruščuku. Francoska jo popolnoma pripravljena po tem nasvetu postopati. — Angleški časniki pa zagovarjajo krutosti bolgarske vlado ter bruhajo srd na Rusijo.
Iz Ruščuka 10. t. m.: Vojno sodišče je včeraj obsodilo dva nižja častnika v petletno, pet v osemletno, in pet v dosmrtno ječo; prostaki so bili pomiloščeni. Pričakuje se odlok četnika Petrova, ki ima neomejeno oblast, obsodbe predru-gačiti.
V	Albaniji ni nobeno vlado več; rodovi se tam tepo, kakor jim jo drago. Turškej vladi prizadevajo preglavico posebno Miriditi; oni napadajo celo turške posadko in turška vlada tega še braniti ne more. Skadarski deželni namestnik je sicer miriditskega glavarja povabil v Skadar, da »o z njim poboga, ali ni misliti, da bi
to kaj koristilo. Čuje se tudi, da se pošlje vojaška četa zoper Miridite, pa tudi to nič ne koristi; Miriditi napadejo in potol-čejo Turke in potem ostane vse, kakor je bilo prej.
V	nemškemdržavnemzboru je bila 9. t. m. vojaška predloga v drugem čitanji sprejeta. Vodji raznih strank so so sklicavali na izjave, izrečene pri prvem čitanji. Frankenstein je v imenu političnih svojih pristašev izjavil, do se vzdrže glasovanja, ker svojemu Btališču ne morejo pridobiti veljave. Reichensperger je rekel, da bo en del središča glasoval za nespremenjeno predlogo. Pri glasovanju po imenih se je StaufTenbergov predlog'za triletno dovolitev z 222 glasovi proti 23 zavrgel; 88 poslancev se je vzdržalo glasovanja. Poljcev in Alzačanov ni bilo v zbornici. Socijalni demokrati so glasovali proti predlogi. Potem se je vladina predloga sprejela z 223 glasovi proti 48; 83 poslancev se je glasovanja vzdržalo. Bismark je tedaj zmagal.
Nemška vlada je začela strašno osorno postopati v Elzaciji in Lotaringiji, ukazala je, da se imajo razpustiti vsa društva, ki so sumljiva, da imajo sočutje do Francozov; tako so bila razpuščena vsa televadska in pevska društva, odstavljen jo bil tudi ranavski župan. — Taka početja pripravljajo vojno mej Nemci in Francozi.
V	angleskej spodnjej zbornici je Ferguson 8. t. m. zopet govoril o Egiptu. Rekel je, da se angleška vojska ne more poklicati iz Egipta, dokler se tam niso izvedlo preuredbe. Dokler egiptovska vlada ne more vzdrževati reda, ne morejo Angleži zapustiti Egipta. To se pravi z druzimi besedami: Angleži Egipta prostovoljno nikoli ne zapustč, ker vedno bodo imeli to pretvezo, da je tam njih vojska potrebna, da vzdržuje mir in red.
Na Angleškem je pred durmi vladna promemba. Salisbury je uže izgubil iz ministerstva najboljše prijatelje in podpornike; liberalna stranka pa so jo zopet uže skoraj popolnoma združila in vse kaže, da bo v kratkem času to združenje gotovo; potem pa mora sedanje ministerstvo odstopiti in na krmilo pride zopet Glad-stonc.
Iz M a s a v e so 9. t. m. poroča, da Abisinci zdaj mirujejo in se zdi, da ne napadejo Masave.
DOPISI.
Iz Škrbine, 7. marcija. — Prišlo je skoraj v navado, da so dobro graja in tlači. Tako je tudi pri nas. Našemu gosp. županu in gosp. učitelju smo dolžni spoštovanja in hvaležnosti, in reči smemo, da sta oba možaka poštenjaka. Je pa nek človek, ki ju preganja in večkrat v Edinosti črni. Kdo je ta hudobec in škodo-želnež ? Poznamo ga vsi. Vemo tudi, zakaj tako dela. — — —
Da svet izve resnico, vzeli so si pevci nalogo, objaviti to le:
Našo orgle so v takem stanu, da niso sedaj za rabo. Ako so le tihi spremeni odprti, tedaj jih pevci ne čujejo in zato se zgubljajo iz pravega glasu. Ako so pa odprte, kriče tako, da te lahko oglušijo. Le kak butec moro reči, da so orgle za rabo. Za Božiče smo so naučili novo mašo. Ta se pri takih orglah ni mogla peti. Za to pa je prišel g. učitelj z svojim inštrumentom na pomoč. Vtisek jo bil tak, da so se marsikateremu prikazalo solzo v očeh. Le prašajte ljudstvo, kako mu je dopadlo na sv. Večer! — Dopisnik nema pojma in čuta o lepoti, zato pa piše prazno, da si prav ima že dovolj križev na grbi. Pametni so rekli, ko bi bil inštrument za obsežno cerkev nekoliko veči, orgol bi si ne kupili.
Zakaj so jo pa pevski zbor (27 udov, ne 50 kakor trdi dopisnik) skrčil? Zaradi nesloge mej nežnim spolein! S tem je vse povedano. Za petje uneti pa smo ostali in upamo, da svojemu namenu zvesti ostanemo.
Naši ljudje so žo davno pripravljajo za nove orgle. Sedaj ko imamo novega organista, zelo unotega proč. gosp. vikarja, uneto županstvo in dobro večino ljudstva, naročili smo pri vrlem gosp. Zupanu nove orgle; ko je bil tukaj g, Zupan inje imela uže pogodba splavati po vodi — ali veste kako je ljudstvo zunaj vpilo? „Se naj se da par stotakov, raji več, samo da bo roba več vredna itd." — Res, da so nekateri nazadnjaki sedaj malo kislo držć, pa večina je bila in je za novo orgle. N»»ša občina nema dolgov in občinska bla-gujnicu ima pri ljudstvu skoraj toliko denarja, du naročeno orgle iehko plača. Za
to je bilo županstvo na pravoj poti in je dobro vedelo, kaj dela, le dopunik v strastnej omotici tava okrog in bruha svoj strupeni ogenj na take, ki bi mu morali biti vzor pridnosti in poštenosti.
Oni krivi prorok, ki morda še našega petja slišal ni, in ker ne živi v naših razmerah, bode morda še s kako nespa-motnostjo in neresnico po nepotrebnem mazal časopise in svoje pošteno rojake, upamo pa, da čestiti bralci njegovim puhlim izmišljavostim ne bodo verjeli.
Pevci.
Iz Kanala 8. marcija 1887. — Tudi tukaj se je volil novi cestni odbor. Kar jih je bilo v starem cestnem odboru iz Kanalske županije, vsi so propadli, ostal jo sam župan, kot najvišji davkoplačevalec.
Hribovci, pod vodstvom g. župana Konjedica iz Plavi, popolnoma so zmagali. Za predsednika je bil izvoljen g. župan Ilumar iz Bajnšice sv. Duha, kateri se je pa tej časti odrekel.
Ta volitev je pokazala, da našemu županu ni več vse tako zvesto, kakor nekdaj.
Zdravniško prašanje je zmeraj enako. Občinskega zdravnika še nemamo. En zdravnik jo sicer tukaj, ki ga moramo, hočemo ali ne, zdaj za Kanalca spoznati, ker ima tukaj še precej veliko posestvo. Temu se pa iz več vzrokov, posebno pa iz osebnih, ne glede na potrebo in škodo ljudstva, noče podeliti služba občinskega zdravnika. — Zdravnik pa, ki ve, iz kakih vzrokov so mu noče dati služba, katero so popred drugi zdravniki za 600—700 gl. opravljali, maščuje se s tem, da tirja po 1 gl. za vsako obiskovanje bolnika, kakor v največih mestih. Pa ni še vso slabo v tem, ampak zdravnik, ki ni navezan, kakor bi bil, ako bi se mu služba podelila, more iti, kamor se mu ljubi, in nič mu ne moreš, ako ga doma ne najdeš, kadar ga rabiš, kajti ni mu dolžnost, čakati na bolnika. — Drugega torej no ostane, kakor klicati druzega zdravnika iz Gorice ali pa ostati brez pomoči — ako nemaš posebnega zaupanja v našo Tolmarco, katerej bi nekateri občinski zastopniki in morebiti cel6 naš župan, raji podelili službo zdruvnika, nego pa doktorju Oolmajerju, ako prav je poslednji bil nad 20 let v Gorici kot zdravnik in se nikoli ni slišalo, da no bi bil zmožen, vsaj toliko, kakor drugi navadni zdravniki. — Koliko pa jih je, ki morajo klicati zdravnika iz Gorice? — O da, naši občinski zastopniki skoraj vsi, drugih pa prav malo. Saj prvi tudi tako filosotirajo: Ko bom rabil zdravnika, pokličem ga iz Gorice, saj morem, saj imam konje itd. Čudež! Ali pa stem zastopaš ljudstvo? — Vsi enaki ste. Vašo koristi, Vaše želje in strasti zastopate v občinstvu in ne potrebe ljudstva! Ne zgovarjajte se na druge občine, ki nočejo plačevati kanalskega zdravnika zato, ker so oddaljeni in jim jo skoroj vse edno, ali kličejo zdravnika iz Gorice ali iz Kanala. Opozicija teh občin je skoraj opravičena, ali vendar mi mislimo, ko bi Kanal največ donesel, ki ga največ potrebuje, potem vsaka občina v primeri z daljavo, da bi so dala stvar z drugimi občinami gotovo poravnati. Pa kanalski zastopniki se le zgovarjato na druge, v resnici sto sami največi nasprotniki. Ako nočete dr, Golmajerja, dajto nam drugega, vendar pa Vaša sveta dolžnost je, nam zdravnika priskrbeti. Naj mu, ako ni drugače mogoče, sama Kanalska županija saj nekoliko plačo da s pogojem, da no bo smol za obiskovanje v županstvu več tirjati, kakor so drugi zdravniki tirjaH, po 40—50 kr.
Že tri leta ne plačujete zdravnika, kaj pa jo z dotičnim denarjem? Za koliko so se občinsko doklade zmanjšalo, od kar nemarno zdravnika? Koliko in kaj bo še treba, da »pregledate, da zavoljo Vaših osebnih strasti trpi le ljudstvo, katero zastopate?
Ko bi Vi vedeli, ali vsaj pomislili, kaj Vam moro prositi in izprositi tisti, kateri zavoljo Vašo trinoglavnosti trpi, gotovo bi so dalje no mudili.
Slednjič še en svet, za kateroga nam boste gotovo hvaležni in mi Vam še bolj, ako ga izpolnite.
Pravite, da ni sama osebna Vaša antipatija do dr. Golmajerja, ampak da mu no zaupate, da ni zmožen itd. Dobro, izpišite službo za tisto plačo, ki sto jo dajali drugim zdravnikom, imenujte novega zdravnika in škodo, katero bi utegno] imeti zavoljo pričujočnosti dr. Golmajerja — založite jo mu Vi, — saj ste v občinskem zastopstvu sami magnati. Potem bomo imeli dva zdravnika in radi bomo priznavali o tem Vašo zaslugo.
Za danes dosti.	|. Sp.
Domače vesti.
Odbor za slovesno proslavo petdesetletnice mašništva ar. Očeta se je sastal v Trstu ter se bode posvetoval, kako bi se ta redki slučaj v katoliškem svetu dostojno obhajal. V ta odbor je poklicano tudi dokaj tržaških bogoljubnih mestjanov in višjih uradnikov, koji so sej dragovoljno vdele-žujejo. O osnovah in delovanju njegovem pa bodemo imeli priložnost še govoriti.
Promene v tržaško-koperskej ško-fiiji. Veleč. gosp. Jakob Ladavac, župnik v Krkavcih, imenovan jo dekanom za ono okrožje; g. Filip Vončina, dosedanji župe upravitelj v Ospu, imenovan je tu župni-kom-dekanom in konsistorijalnim častnim savetnikom. O. Ljudevit Vodopivec, kurat v Pomnjanu, bode upravljal izprazneno župnijo v Šmarju. O. Ivan Kociper, upravitelj kuracije v Vodicah, ide kot duh. pomočnik v Jelšane, in g. Ivan Mlakar, duh pomoćnik v Jelšanah, bode upravljal kuracijo v Vodicah.
Raspisana soy župe v Grocjatii do 10. marcija t. l.,in v Šmarju do 28. marcija 1.1. Umrl je gospod Mate Pirjavic, svečenik v miru. Večni mu pokoj!
Novačenje v Trstu se je vršilo 1., 2„ 3., 4., 5., 7. in 8. t. m. Vpisanih je bilo v I. razredu 529, v II. 295 in v III. 261, vkupno tedaj 1085 mladeničev. Sposobnih za vojaško službo je bilo samo 270 vpisanih, t. j. 24.8% in sicer v I. razredu 103 ali 19.4%, v II. 67 ali 22.7% in v III. 100 ali 88.2%. Začasno oproščenih je bilo 8 v I., 21 v IL in 27 III. razredu. Za enoletno prostovoljno službo se je prijavilo 20 v I., 28 v II., in 13 v III. razredu. Izbrisanih je bilo v I. razredu 28, v II. 10 in v III. 11 novincev.
Občni zbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda bode jutre popoludne ob 5, uri v dvorani tržaške čitalnice Naj bi vrle slovenske gospe in gospice vdola-žilo ae tega zbora prav mnogobrojno. O tržaskej ženakej podružnici, „Slov. Narod." v predzadnjoj številki pišo tako-le: Ni dolgo, kar so stopile tržaške dame za Slovenstvo očitno na dan. Neodvzetna jim je čast, da so prve mej slovenskimi ženami ustanovile svojo podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. To dnij pa je uže prejelo družbino vodstvo v Ljubljani njihov uprav velik donesek 221 gld. 18 kr. — Slovenske žene! Kadar boste mislile na svoj narod, ozrite se v duhu včaaih doli proti domoljubni obali Jadranskega morja.
Slovanska čitalnica v Trstu priredi denes, v soboto 12. in v soboto 26. t. m. dva zabavna večera. — Začetek točno ob 8V2 uri zvečer.
Častiti družabniki naj bi so mnogobrojno vdeložili zabavnih večerov, ki obe-čajo biti prav prijetni.
Udom del. podp. društva se naznanja, da račun veselice dne 5. februvarja v gledišču Fenico kaže te le številke : Dohodki za ustopnino itd. f. 1294„59, troški za gledišče, godbo, obleke itd. f. 550„20, čistega dohodka f. 744„39, od katerega se je podarilo ženskemu oddelku f. 50. — Ostane torej f. 694„39. VeČ f. 1, katerega jo podaril to dni č. g. E. L.
Po sklepu odbora bodo, ako no bo posebnih zadržkov, občni zbor dne 27. t. m. Računi so užo sklenjeni in kažejo, kljubu koleri lanjsko leto, zadosti ugodno materijalno stanje društva.
Redivivus. Omenili smo v našem zadnjem listu misterijoznega samomorca. kojega je našel kmet Rovtar iz Ajdovščine na opeuskej cesti ter da so razno osebe spoznale v mrtvecu gosp. D. iz Ljubljane. Ta gospod jo zdaj pisal iz Ljubljane pismo listu „Adria", v kojom omenja, da živi v Ljubljani zadovoljin ko „mali Bog" in še dolgo ne misli na smrt. Tudi ni bil brez posla v Trstu, kakor so govorili razni tržaški listi o njem, ampak živel je kot zasebnik, dokler je nastopal svoje sedajno službo. — Ta odgovor gosp. D. vni njegovi tržaški prijatelji simpatično pozdravljajo, želeč mu še mnogo let živenja.
Plavajoča razstava avstrijsko-oger-skih pridelkov. Nuko tržaško društvo misli napraviti plavajočo razstavo avstrijsko-ogorskih pridelkov v najvažnejših lukah srednjega morja ; v ta namen bi to spomlad Lloydov parnik „Vorwart8u odplul iz tržaško luke ter se vozil polutretji mesec do sredozemskem morji. Obiskal bi te le luke: Neapel, Barcelona, Valencia, Ali-canto, Malaga, Cadiks, Tanger, Algir, Tunis, Tripolis, Aleksandrija, Berut, Smirna, Carigrad, Solun in Pirej. Za en metrični cent blagil bilo bi za vso to pot platiti 1 gld. 64 prostorov prvega in 20 prostorov druzega razreda bi bilo za zastopnike tvrdk, ki so blago razstavile; tak prostor
olajšavo pri carinskem postopanji za tako blago, ki se v raznih lukah prodA. Tudi so predlagatelji prosili, naj trgovinske in obrtniške zbornice to podjetje podpirajo i naj domače železnice za blago, ki se bo pošiljalo na to razstavo, znižajo vožnino. Uprava avstrijako-ogerskega Lloyda, več domačih obrtnikov in avstrijsko-ogerski Exportverein na Dunaji so temu podjetju uže zagotovili svojo podporo.
O stavbi tržaških skladišč. Poslanci tržaške mestno občine in tržaške trgovinske zbornice gg. Rascovich, Schadelook in Teuschl bili so na 15 t. m. poklicani na Dunaj, da stopijo v razgovor z vlado, glede stavbe in uprave novih skladišč. Za zgradbo teli skladišč je proračunano osem milijonov gld., zato so umeje, da je pri privzetju tega posla od strani tržaških kor-poracij, kakor pri izročitvi teh del od vladine strani potreba velike previdnosti. Pri teh pogovorih se udeleže razen zastopnikov trgovinskega ministerstva tudi zastopniki glavnega vodstva državnih železnic in pomorsko oblasti. Vse kaže, da bo posel dober, ako se premisli, da sedanja skladišča nosijo 8V2 odstotkov dohodka in da bo raba novih skladišč obli-gatorična. Vlada ima neki voljo, dati tema korporicijama dovolitev za stavbo in upravo na 90 let, in bosti imeli pravico pobirati od vlade določene takse.
Za Erjavčev spomenik in ustanovo
se je dosedaj nabralo f. 2034.0372.
Tržaške novosti:
Brezsrčna mati. Težak Ljudevit del Farro jo našel včeraj zjutraj na smetišču hiše št. 7 ulice Dogana mrtvega novorojenca. Takoj provedena iztraga je dokazala, da je mati v iatej hiši služeča 221etna Amalija Weber, koja jo porodila
9.	t. m. zvečer. Boječ se, da izgubi svojo I službo, je pustila ubogo dete poginoti ter je zatim zagrebla v smetišče. Sledeči dan je opravljala avoj poael kakor navadno ter jo je gosposka prijela ravno ko je pripravljala kavo. Spravili so jo v bolnico,
i toda pozneje pride pred sodnijo. j Zopet dva samomora. Skoraj ! vsak dan imamo po koji žalosten slučaj j samomora. Te dni se je ustrelil 43-letni trgovaki agent Jakob Tedesco na svojem stanovanju ulica S. Martiri št. 2 z revolverjem v usta in takoj mrtev obležal. —
10.	t. m. pa jo skočil z okna avojega stanovanja v ulici Madonnina št. 13 v drugem nadstropji 63-letni trgovec Anton Carniel in je v nekoliko minutah umrl. — Nedavno jo njegova hči prav tako skočila skoz okno in mrtva ostala. Baš to je bil tudi nekoliko uzrok očetovega samomora. Tako gre sč samomori od dne do dne, kakor o kakej epidemiji, Samomor je torej moralna epidemija.
Poskušen samomor. Včeraj popoludne si je 22-letni brusač Virgilij Giovanella na trgu della Zonta prerezal z britvijo vrat, da se umori. — Nesrečnika so takoj odveli v bolnico; toda malo jo nade, da ostane pri življenju.
Stari dolg. Redarstvo jo našlo včeraj 49-letnega težaka Franja Raschi iz Gorico, kojega išče deželna sodnija radi javnega posilstva užo od leta 1869! Gotovo se ni nadejal, da bode prišel Čez 18-let na račun.
Nesreča. V sredo zvečer so je splašil nek konj v ulici del Bosco ter dirjal na trg Barriera, kdor ga je ljudstvo ustavilo- Podrl jo nekega kmeta iz Hru-šice, koji ae jo nekoliko pobil in zlomil jo os nekomu na poti stoječemu vozu.
Z b o 1 e 1 jo na ulici 52-letni kočijaž Ivan Kerk in so onemogel zgrudil na tlak. Naložili so siromaka na voz ter ga odpeljali v javno bolnico.
Policijsko. V četrtek zjutraj je šel nek duhovnik se sv. rešnim telesom po ulici Harriora vocchia, nekega umirajočega previdit. 29-letni Mihalj I. so je začel mašniku poamehavati in preklinjati vero. Straže so ga takoj prijele ter ga oddale sodniji. — Josipa M. je spoznala včeraj na obrežju Sanita nekega S. kot onega poštenjaka, koji jej je ukradel pred ne
hi za vso pot s preživljanjem vrčd stal' Sodnijsko. 30-letna Karolina Toffoletti 500 gld. Predlagatelji to razstave so se'je dobila 11. t. m. 3. mesece težke ječe obrnoli užo na vlado, da podjetje podpira radi javnih izgredov in razžaljenja straže, in ga priporoči avstrijskim zastopnikom v Umrl je V Utovljah na Krasu umirov-Italiji, Španiji na Marokanskem, v Algiru, ]jPn duhovnik č. g. Prim. Subec, in ako-Tunisu, na Tripolitanskem, v Egiptu, Tur- j prom jt. zapustil čisto malo premoženja, čiji i na Grškem in da se dovole nekatere ,je vendar družbi sv. Cirila in Metoda v
zadnjej volji volil J 00 gld. Nekoliko dni poprej pa je bil družbi poslal v dar 10 gl. — Plemenitemu možu večna pameti
Dirka V Gorici. Društvo za konjske dirke v Gorici priredi dirko 11. in 12. aprila t. 1. pri vsakem vremenu na Rojicah in to po istih pravilih, katera so veljala za prošla leta. Prvi dan bodo 4 in drugi 3 dirke.
Societa operaja v Pulji razpisuje me-sto društvenega zdravnika za 2 leti. Plača iznaša na leto 1500 gotd. Ponudbe do 20. t. m.
Kako se je Pulji z nova povzdignol.
Znano je iz zgodovine in ostanki še danes pričajo, da je bilo mesto Pulj za Rimljanov cvetoče mesto, ki je imelo okoli 30.000 prebivaleov. ker rimsko cesarstvo je imelo tukaj vojno luko. S padom rimske državo pa je propadlo tudi to mesto tako sicer, da je skoraj zginilo, in je davila prebivalce huda mrzlica, ki seje scimila v razvalinah poprej cvetočega mesta. A to mesto se je v zadnjih desetletjih zopet močno povzdignolo in pričakovati je, da v kratkem času zopet doape do nekdanje slave ter jo še preseže. V letu 1849 je imelo še le okoli 900 prebivalcev, večidel siromašnih in mrzličnih. To leto jo avstrijska eskadra, ki je imela svojo vojno luko v Benetkah, križala ob isterskein primorji; govorilo se je, da išče luko za mornarične namene. Prišel je del te eska-dre pod poveljstvom linejnega kapitana Ivana Buratoviča tudi pred Pulj. Ta je luko preiskal in vprašal puljski mestni zastop, pod katerimi pogoji bi odstopil nekoliko zemljišča, da so tam napravi poslopje, da se v njem hranijo potrebščine za vojno mornarico. Občini je bilo to po godi in prosila jo tedajni okrožni urad v Pazinu naj to dovoli. Okrožni načelnik, dvorni svetovalec Grimšič in grof Stadion, tačasni deželni namestnik, pa sta občini gorko priporočila, naj zahtevano zemljišče odstopi brezplačno, in ako bi se zahtevalo, naj žrtvuje še več, ker take naprave so Pulju mnogoobetne. In tako so jo zgodilo. Vojna mornarica je začela delati vedno nove naprave, ki so zdaj užo velikansko in vslcd tega je Pulj od leta do leta bolj cvetel.
Obrazec pogodbe mej gospodarji In delalci, kakor smo ga v predzadnjoj številki prinesli, nanaša se le na tovarne in take drugo zavode, ki imajo najmanj 20 de-lalcev ali delalk, manjši obrtniki ne trebajo enakih pravil ali pogodeb.
Starodavni bogatini. — Dandanes vse želi, kakor hitro mogoče obogatoti, ne-brigajoč se, od kod in kako. Nek angleški učenjak je sestavil ta le izkaz premičnega in nepremičnega bogastva zgodovinskih bogatašev v lirah štrlinih. — Krez, lidijski kralj, imel je posestva v vrednosti 1,700.000 lir štrlin (1 lira štrl.
25 frankov 10 gld. 7 kr. v zlatu) in toliko v gotovini, služnih in nepremičnih vrednostih. Filozof Seneka je imel premoženja 3,500.000 1. štrl. Ni mu bilo tedaj težko filozofovati. Rimski cesar Tiberij zapustil je po smrti 23,625.000 1. štrl., katero je njegov hvalevredni nastopnik Kaligola „zafrajeral" v 12 mesecih. Milon je bil dolžan fiOO.OOO 1. štrl. Cesar, pre-dno je prišel na prestol, bil je dolžan 2,995.000 lir štrl.; isti si je pripravil pri jateljstvo z Curionom za 500.000 1. štrl.; prijateljstvo z L ucijeni Paulom je kupil za 300.000 lir štrl., sam je pa zapravil 147,000.000 lir štrl. iz državne blagajnice, kar bi v našem denarju znašalo okolo ene milijardo 147 milijonov goldinarjev, iz česar so vidi, kako izvrsten je bil, ne samo v pridobljevanju, temuč tudi v zaprav-Ijivosti. Apij je zapravil z nerednim ži-venjem 500.000 lir štrl., ostalo mu jih je še 80.000; ker se je pa bal, da bi mu ta svota ne bila zadosti za vse njegovo živenje, zato si je zavdal. Julij Cezar je podaril Serviliji, Brutovej materi biser, vreden 40.000 lir; Kleopatra v nekej. pojedini, pripravljenoj Antoniju, raztopila je v kozarcu jesiha biser, vreden 40.000 lir štrlin ter ga izpila. — Klodij, sin gle-dišnega igralca Ezopa, požrl jc biser vre-
„ Uči tel j sitom tovarni", izide v posebni
knjižici, ki bodo stala 70 kr. Dovoljujem si vabiti, da bi si jo naročili gg. učitelji in šolski prijatelji. — Pri tej priliki prosim, da bi mu oni gospodje, ki so dobili od mene kako knjigo na ogled, vrniti jo blagovolili na moje stroške, ako jo obdržati ne nameravajo.
V Krškem 10. marca 1887.
Ivan Lapajne.
VABILO.
Podpisani uljudno vabi g. ude „Dc-lalskega podpornega društva", da se mnogobrojno udeleže volilnega shoda v nedeljo, 13. t. m. točno ob 5. uri popoludne v društvenih prostorih, via Molin piccolo štev, 1.
Za volilni odsek
Franjo Andrejčič.
Tržno poročilo.
Kava — jako iskana, in ker cene v Ameriki tudi rastejo, tržaški imetniki vedno više cene zahtevajo. Te dni so havarirano kavo Rio na borzi na javnej družbi plačali po f. 72; prodalo pa se je te dni 1<>00 vreč Rio po f 78 do 87, 2UC0 vreč Santos po f. 77 do 88; Java Mal stane f 92 iid 90, Portoricco f. 10J do 117, Ceylon plant, f. 101 do 138.
Sladkor — vsaki dan slabša kupčija pa polagoma padajočih cenah. Prodalo se je t« di.i 50*0 vreč slaakorja po f. 17*25 do 19.50.
Sadje — Še precej kuočj« po za kupce ugodnih cenah. - Pomeriinčo, limoni f 2»f>0 do 5«o0, mandlj* f. GS do 85, fige v vencih f. 10 do 11, rožiči grški f. 5 do 5.50, pulješkl f. 9.50 do 10, opaša f 20 do 21, cvebe razne navadne f 14 do 17, Kleme f. 18 do 28, Sultan i na f. 20 <10 32
Olje — slaba kupčija o nižih cen.ih. Jedilno h tane f. 33 do 88, namizno f. 4« do «54.
Petrolje — amerikansko f. 9»25, rusko f. 7«10 do f. 7.20.
Domači pridelki — slabo obrnjtani, le po maslu nekoliko več prašanja. Fižol rodeči stane f. 8 do 8.50, bohinec f. 9 do 9.50, koks f. 11 do 11.50 maslo kranjsko in štajersko od f. 8l^do 93.
Žito — zanemarjeno. — Pšenica, ruska stane f. 9.50 do f. 10- koruza levantlnska f. G do f. B. 15.
Seno — dobro obrajtano; konjsko stane f, 1»50 do 1»75, volovsko f, 1»80 do 2
Borano poročilo.
Borsa je postala zopet bolj optimistična in so se kurzi skoro vsih papirjev zadnjih mi zopet popravili, ter je tendenca za Še više kurze.
Dunajska borsa.
dno 11. marca.
Enotni drž. dolg v bankovcih — —	gld. 78'65
„ v srobra — — —	„	80.—
Zlata renta--------„ 109.15
5% avstrijska ronta-----„	95-90
Delnica narodno banko---—	„	8J0*—
Kreditno delnico — —--— —	n	280-—
London 10 lir storlin-----„	12820
Francoski napoloondori — — — —	„	10'13' —
C. kr. cekini —--— — — —	n (j-()3
Nemfiko marko — — — — —--„	62.75
katerimi dnevi novčarko iz žepa. Pozvala den	lir- jeden sam krožnik jedi
Poslano*)
Žalostni Časi, davki rast6 od leta do leta in užh ne vedč, kaj vse bi obdafiili. — Znano je s kako veliko revo se ubivamo mnoge me okoličanke in kako tnorumo no<5 in dan delati, da priŽivimo svojo družino — Kedo ne va kako težko si služ mo kruh uboge peric«; me smo proste d- laike; me peremo za r»zne hiša in ne delamo iz pranja nobene posebno obrt-nije, Ali finančna oblast je v zudnjem času »pogruntala«, da smo tuai me obrtnice uprav tako, kakor razni fabrikanti Zato pa zdaj terja od nas, da plačamo obrtnijski in dohodninski davek in poslala nam je tukozvane »fasijouet, da naznanbno naše dohodke, da nas bodo potem obdačili, morda za 7 ali 13 gld. na leto in morda še več. — Za boga, ako nas ob ia-čijo, potem naj pošljejo tudi delalcem in t'a-kiiiom »fasijone«, eni in drugi več slu/, jo, nego me uboge perice, prave mučenice, ob enem pa potrebno dela ke, ker čistimo Trstu vina-zanino, in delalci so prav taki obrtniki, kakor me; oni žive od žuljev svojih rok, kakor me. - Me N' torej obračamo do poštenih naših zastopnikov, da nas branijo pred davkom, katerega du«. daj nismo poznrle, — Prosimo da nam gredč na roko vsi človekoljubi, da ubogo delalko branijo pred novim bremenom, ki menda tudi nema svojega temelja v postavi. Italijanski delalci, ki več milijonov denara i i naše dežele v Italijo odnesejo, so prosti davka in imujo vse pr ivice tukaj; mi pa?
Sv. Ivan, 10. marc* 1887.
Svetoivanske perice.
je stražo, koja je odvela drznoga tatu v ulico Tigor. — Sinoči so zaprli Marka D., koji je 21. p. m. neko Elizo Doroaa v pretepu težko ranil. — Kovač Karol T. je ukradel neko kokoš, toda no bo je niti jedel niti prodal, kajti imajo ga pod ključem.
je platil omenjeni bogati igralec 80.000 lir štrl., jedna večerja napravljena za Iva-ligolo, stala jc 20.000 lir štrl. in prav toliko llelijogabalova; jedno kosilo za Lu-kula je stala 20.000 lir štrl.
Vabilo na naročbo in prošnja. „Z godov i n a pedagogijo", ki se tiBka v
*) Za stvari pod ovirn naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu' postava veleva.
Prodajalnici v najem.
V Novem mestu oddasti se v najem dve prodajalnici, jedna na glavnem trgu, jedna nasproti c. kr, okrožni sodniji.
Natančneje pod naslovom ; Hišni gospodar štev. 46, Novo sesto, poste restaote. (1— S)
Podpisanemu je čast naznaniti p. n. gospodi, da se bode vdeležil prihodnjega in v»ih bodočih somnjev se avojo bogato
zalogo zlatnine in srebrnine,
ter da bode sprejemal tudi naročbe na na nove zlate in srebrne ukrase in tudi sprejemal pokvarjene take ukrase na popravek (se popravlja v gostilni), pa zagotavlja gospodo, katera ga bodo počeščc-▼ala z naročbami, da jej bo služil natančno, hitre in po najnižjoj ceni.	1—5
Sč spoštovanjem
Viktor Fei
Trst-Tržič zlatar.
Sadno drevje, koči
in jajca za lego,
jabelka po baži: cesarjeviča Rudolfa, štajerski Mašancki, angleški zimski zlato-par-neni, zlato-baina, zlato-reinske, sive rein-ske, carja Aleksandra, tirolska bela rožmarin, — drevešca z vrhom po 40 nvč.,
mlajša debela po 20 nvč. komad. Kruške najboljše vrsti, marelice, breskve, reinclandes (ringloti) in murbe po 30—40 nvč. komad. — Koči belega italijanskega rizlinga, rezi po 100 komadov 40 nvč. — Jajca za lego od 12tih najboljših gospodarskih in ležnih perutin, jajce po 15 nč.
prodaje	3-3
Josip Stiegler,
oskrbnik nj. preuzv. grofa F. Coronlni-ja, Št. Peter pri Gorici.
Novoustanovljeno skladišče
t bogato zalogo naj elegantne j lih in najnorejiih
gotovih oblek za gospode
EMANUEL DEUTSCH,
— CORSO št 2 -
poleg tr gor ine s eretlirami gosp. Terotti. Ćast mi je javiti slavnemu občinstvu, da sem osnoval tuknj fllijalko svoj*1 trgovine z obleko na Dunaju ter isto odprl dne 5 t. m.
Cene oblek so jako nitke ter se prodaje po stalnej eeni. Tudi se sprejemajo naročbe to meri in to po bopatej itbirki vzorcev vsakovrstnega domačega tn inozemskega sukni, ter s-i izvršujejo v najkrajšem lasu v mojej du-nnjskej delatnici, pri tvrdki ]%ff. Frloil «&l Deutdoh, Dunaj Schottenring 10 po spretnih krojačih telo solidno in okusno
Za mnogobrojno obiskovanje prosi tiajulu-dneje	2-5
Emanuel Deutach Corso št.-2
Važno
za trgovce z lesom
Podpisani proda v Logat"i na železnici za vsaki denar:
600 kub. metrov bukovih in 400 kub. metrov jelovih drv in 400 pilotov, dolgih od 4—12 metrov. 3—3	Josip Gostiša.
L1NIKA
za spolne in želod-
-okuženja i oslabenja možke slabosti, politcije, žgečo vodo. močenje postelje, puščanje krvi, zabltje
znanstvenem postopanju z neškodljivimi sredstvi.	3-52
C. Strottzel, . specijalni zdravnik Llndan am Bodensee.
^ Ljubljanski Zvon.
Gld. 4.60. *> $ Gld.2.-30. ■ Gld. 1.15. |
Strmite, čitajte, kupite! dobil sem veliko pošiljatev izvrstnih ur iz	
' Pariza | Geneve | Turinga	
j kuje moram za svaku orno prodati, zitoruj priporočam siedeče vrsti;	
samo j fr. . i *o	velja lepa Kabinetna nazldna ura. Rrć dobro, ima verižice in je lepo okraš-ria.
I samo 1 fr. * SO	stano izvrstna ž*pna ura iz lepa, zlata podobne kovrne ni igrača, ampak dobra ura za vsak^pn
samo fr. % SO	velja k run na naiitflta ura te zvonci in budilno pripravo v orehovem okvirju in z samo »verujočo ploSčo grč izvrstno.
samo fr. a so	stane ura z mahalom, najlepša ura, katero se more mi«lit.i, prava krasnta za vsako dvorano v srehoven okvirju, trre nat nko i i bije pol in cole ur-1.
samo fr. 3 »O	velja francezka budilna ura iz p zl i- čeuega brona, jako lepo zvoneča ln krasota za dom in popotovanje, ima nepokonČIjlvi stroj ter gre natanko.
samo i fr-1 4 SO	stane tovrstna žepna ura, cllindrovka iz posrebrnenega nikla zodlično vrednim strojem in lepo okrašenim okvirom krist. steklom, tares krasna ura.
l j satno • fr. S »S	stane žepna uru remotvlrka iz posre-hrnene^a nikla, se navija brez ključa, ima kazalo za sekunde, je dobro ure« dena, z lošnatim steklom iti mehaničnimi kazali. Ravn* taka ura Iz pravno« 13.1. srebra gld. 9 50
SO n.	velja lepa pozlačena verižica za uro.
fr. 1 to	jako (ina pozlačena verižica z pečatom. prekrasno, umetno d"lo
Edina za'oga v avstro-ogerskej in ra/noši-1 Ijanjo n-i vse kraje proti poštnem povzetju pri Wlener Uhren-Oepot & Versandt: i Fekete,Wien, V. Wehrgasse 18-34. j Op. Komur spMjeti predmeti niso po vnlji, povratim denar, toraj more vsakdo brez krbi naročiti. S	
rešila me je od nppopisljivih muk, knje sem trpel vsled želodčeve obolelosti veliko let; vsa umetnost in veda zdravništva obupala je nad mpnoj in gotovo bil bi danes uže pokopan, ko bi ne našel reš'lne roke v t.*>m neprecenljivem srodstvu, ki me je rešilo popubne bolezn,
H, Hermann, delovodja v tržaškem arzenalu.
Izdulovatolj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za gld. 1 91 po poStnem povzetji. Pnfitnino trp6 p. t. naročniki. 50—3 V steklenicah po ]f» nf\ bo prodaja v lekarnah: Biasolotto, Forahoschi, pl. Leitonburg, Liprandi, Pozzetto, Praxmaror, Prondini, Ravnami, Rovi«, Snraval, za magistratom, Serra-vftllo, Udovlcich in Zanetti in v večjem delu Irckarn iin Štajerskem, Korofikem, Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji,	9—50
Na obroke! ^^
daj« pohiStvo tapecarije, razno striino* blago za ob eke. ure vsak« vrste
Coreni
via delta Leuna Siv. 1 p. II.
Velika zaloga šivalnih tttrojev, izvornih za vsako porabo. Skladišče Irdnlh blagajni«-, k-r r.l
mo?( Če razbiti a sigurne so proti ognju. Vtl k izbor Kvelllnlc za pcirolje, finih in prostih, za obesiti in za pren Sati. Prodaja vsakovrstnih priprav /a po* praviJanJe In pripravljanj« Mirojei', 8 posebno uelalnico kovača in mekanika; prejemalo se poprave vsakojakih strojev pri
FILIPU BATICHU
T *t, vi m i"ir Acqu«dotio ftf. 23. NaroSbe izvršujejo nemudoma povzetjem. Cene ne noje se konkurence.	2—3
Ker je neki Josip Barnkopf, koji je deloval v Dalmaciji za razne tukajšne tvrdke, razum mnogih nerednostih tudi proneveril iznos f.480, katere je povzdignol v mojem imenu pri semenišču Zmajevih v Zadru, dasiravno ni bil k temu pooblaščen svarim slavno p. n. občinstvo prod tem človekom, in prosim da se vsakdo slučajno neposredno na mojo tvrdko obrne.
V 8 t a n o v i 1	6—8
Ivan Stikarovsky 1866.
Tvorniška zaloga sukna v Brnu (Brtinn.)
V enem opozorujem k bližujočej sezoni na mojo bogato zalogo sukna in pošiljam uzorce vsakemu zastonj. Bogati uzorci za gospode krojače nefrankirano.
Zgubljene in oslabljene
I
moške moči in nezmožnost
i
Golov pripomoček! Vsakdo se popolnoma ozd-avj z genialnim ovljenčevlm »lapom
brez naslednjih notranjih neredov na gotov način In za vedno, često krat cele v dobi 2 dol, celo navidezno neozdravljiva nezmožnost v vankej človeSkej dobi kakor tudi polucije, 8Č prijetnim, neČuteniro, zunanjim zdravenjem. 42—52 Svedočbe slavnih profesorjev in zdravniške broŠurice, na tisoče zahval od po-
Kolnoma ozdravelih osob svetujo vsem olnim rnbo ogijenčevega *Iapa, ki garantira gotov in trajen vspeh. Popolna priprava z dotičnim poi-ukom in zdravniškimi spričevali for. S.80. Prt pofilljatvi se dobro piti, da se ne spotna kaj zavoj zadržuje In od kol prihaja.
Zavod za ordinaeije za tajne bolezni:
Dr. Karol ^Itnjann
Dunaj
VII, M-riabilfersirassf 80.
Androna Gusion št.
Trstu
priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 10U-16
NajboljSi
papir za cigarete
f—6	je pristni
LE HOUBLON
franc. fabrikat Cawleje? in flfcnrj«v v Parizu
Svart se pred ponarejanjem.
Ta pipir (forkn preooroBaJo ifinpodju dri. J.J. Pohl, K. I.udvig, H. Ltppmiinn proteaorjl kutuijt) na dunajdk. vduađiliSSu,
rudi njejpva najbolji k.ikovD.sti, radi njugo vo CUiot« in /.ato. kur v njmu ni nikako drugo zdravju flloidljiv« iv.iriue.
Podp<stni opozoruje slavno občinstvo na hvoio
trgovino z dežniki
v ulici Barrisra vecchia Si. us r .to
/bhko svilnuih volnenih in h>m^n|nth teŽnikov. Svilnuti od f. 25(» nnu'-^i, vol neni od f. 1.40 naprej, bomb ž-n od 80 k', nanrej. — Tudi poni-Hvlji p av po cen' 'ifln'ke in solnčnike.
59—104	(plulto firlnim
'500J	FEUILLES
^format/ i n r n a v L—	VRAOsi cA.^.i.c-j* —i n«n.a
Fac-Simile de 1'Etiguette
L* r*M»icA*rB. 17 Rn« B>rug«r i PARI!
Dobiva so v vsili knjižarnah 13. naklada ravno izašla medic, svetovalca
Dr. Hlttllerja
najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih, o nastopkih mladostnih pre-greŠkov itd.
Pošilja se tajno za (50 nv. v pošt. markah
KAROL KREIKENBAUM
Braunschweig.	<1 -52
2-10
fino BRN-
pošilja proti gotovem ali povzetju:
3*20 m. dolffo, za celo obleko.... f. c'75 3'20 » • » boljši » 4-20 3-20 » • » fineii »5 — 3*20 » » » najf. • 8*— 2 10 » zn 1 povrh no «uk-
njo v vsih bojab . . . . » G — Uzorci na oglud franko; bogato uzorne
S|# O zbirku za gg krojače n« fratikirano 1% U Pri naročbah sukna priporočam, da s« prepusti meni izbor uzorcev. Kar ■	komu ni po volji, zamenjani
SUknO FRIEDR. BRUNNER,
Brtinn, Frdlichergasse 3, VI.
iismsgammtm^sis^m
Francezka urarnica
G. TRIBAUDEAU-A
odlikovana tvornica.
Filijalka: Via del Corso 7 u Trstu.
Prodaje :
Ekonomična krojačnicu
IVANA BATELLI -- Trst,
Barriera vecchia št. 6, I. nastp.
jo vodno bogato založena z oblekami po najnovejšem okusu/ ter je vsled bogate zaloge blaga v stanju izvršiti vsakako krojaško delo. Cene so tako nizke, da se tekmovanja ne treba bati ter se izvršuje vsako delo elegantno in nkusno, — Gospodom naročnikom izjavljam, da izdelujem tudi obleke proti tedenski ali mesečni obročni odplati.	14—24
Marijaceljske
želodečne kapljice,
izvrntno delujoče zdravilo pri vneli boleznih na želodcu Neprecenljivo do brote je posebno vpliv njihov pri notoSnoBti, slabo*	, Hti želodoa, ako z ^rla	iiickla
smrdi, napenjanju, kiaiem	tanac iz srebra od fr. 1.50 napred
pehanju, koliki, želodefi-	. . ■ , ,	„	1 ,
nem kataru, gorefiifte	LanaC IZ niCKla od 30 nVČ. napred.
(rzavci) pri preobilnej pro-	Filijalka G. TRlBAUDEAU popravlja vsak.-
dukciji hIiii, rumenio! blu-	vrstn* ure po sledečih cenuh :
vanju in inijuHU irluvobolu.	.:„... j t 1 .»r	. r.
(ako boli iz ielodoa)krii v želodcu, LbaBanji,'	?edn0 D ro - T
preobilnosti jedi in pij«* v želodcu proti glistam	Navadno staklo ! -.'lil' ! 20-20
bolezni na vruuici in jetrih in tudi proti zlati	»Nto .)ilti43||* „ _ j-
žili ali himorojdam. Cena steklenici je z mika-	. , ' .*	*
zom vred samo !{.r> nov (llavni zalog ima lekar-	Veliko skladišče urah i lanaeah iz nickla,
nifiar wk angelju varbu" 53-10	srebra i Zlata svake vrsti od f. 2—200
Dr, Ilrndy KreitiMier,	8e garancijom od 2 do 12 godina. — Cie-
Mornva	niki na zahtjev franko.
V Trstu jili pa dobite pri loknrničarju I. t, ... __,, j . ... .. ,, _k
Sera v ali u blizo starega sv. Antona	f f ^^(^gggjl^ggjp
Nove, bolj priročne 3-3
PODOBICE
v raznih barvah za družbo
živega Rožnega venca
dobivajo se 1 roža (15 listov) po 50 kr. (in poštnina) pri vodstvu BRATOVŠČINE
v Ljubljani pri sv. Jakopu pa tudi potem vsili knjigarjev.
Up^ remontoir ' iz srebra U p0 remontoir
f. 6.75 i vi
f. 3.75 i vi
ŽELODČNE BOLEZNI
Je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti
DO
JERUZA.LBMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni piiaSl Da si človek izvoli pravi Ink proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno daudeOHs, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke.
Večina raznih kapljic, izlečkov itd , kater« se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo. niso nič druZega, nego škodljiva zmes.
Edini Jeruzalem«kl bal« zam Ni je zagotovil vsled svoje priproste sestave. Odločno oživljajoče In Želodčne Sivc.e hitro krepčalne moči pravico prednosti nad vsemi dosodaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi «6 vsakim dnevom veče praftanje po njemu. Ta balzam bogat na Helajočlh snovih kinešk>> robar-bare, katera korenika j« poznana zarad nje-n. ga ugodnega upliva na prebavljenje nI čiščenje, je zaiieNljivo sr^dutvo prot.i leŽ^vam v želodcu odvisnim od slabega preb ivljanja; zato pa ca vsi strokovnjaki in zvedenci prlporoSujejo proti neješčnoHti. zabasanju, nmrdljivi sapi. giijtisu, ripanju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatencl in v»akej bolezni v črevesju
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev.	25—48
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTON/
v GORICI.
Skladiići v Trstu v lekarni Marku. Ratasini i G. B. Rovil, na Reki v lekarni al Kedentore. G. Gmeiner, v Korminu v lekarni A. Fraiizoui, v Toininu v lekarni E. PallAOb.	1—
Lastnik društvo „Edinost".
Izdatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc.
Tiskarna V. Dolenca v Trstu.