the oldest and most popular slovenian newspaper in unted states of america. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) najstarejši in najbolj. priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. ŠTEV. (No.) 167 chicago, ill., Četrtek, 2s. avgusta — Thursday, august 28,1930 LETNIK XXXIX. STRAHOVITI DOŽIVLJAJI, KI JIH OPISUJE POBEGLI SOVJETSKI KAZNJENEC. — RUSIJA IZVAŽA PRODUKTE, KI JIH PRIDOBIVA S KRVJO SVOJIH SUŽNJEV. — NEČLOVEŠKO DELO IN ZVERINSKE KAZNr. Helsingfors, Finska. — Po Nadčloveških naporih se je poučilo nekemu Rusu pobegniti 12 sovjetske kaznjenske kolo-niJ'e no Solovetskih otokih, Prekoračiti mejo in pribežati semkaj. Na njegovo lastno Prošnjo poročilo ne omenja njegovega imena, češ, da bi se Zaradi njega znesli sovjeti nad ^govimi domačini, ki so osta-11 v Rusiji. Po njegovih izjavah živijo a2*ijenci, ki so obsojeni na ^isilno delo, pravo peklensko 2lvlJenje. Zaposlen je bil v gozdovih, kjer so sekali les za ^Zvoz v inozemstvo. Nepretira rečeno, lepi na vsakem hlo- ho du Uvoženega lesa kri sovjet-sužnjeV; in da Rusija ePlavlja svet s svojim lesom, J\vzrok le ta, ker ga lahko j Je Pod slepo ceno, kajti de-8lžnjev je itak skoraj nič ne ^He. ■ bil la ubežnik, 241etni fant, je v . °dposlan na kazensko d.elo f.^iju lanskega leta, ko je °btožen, in to po nedolž-j11' da se udeležuje protire-01Ucije, y kazenskem taboru, ,an>°r je bil poslan, ,se je na-.aJal0 že kakih 500 drugih r nikov. Delo, ki so ga mo-Vs 1 opravljati,, je presegalo človeške sile. Pričeli so z Ce zjutraj ob petih, in si-; \ brez vsake hrane. Prva H ki so jo dobili, je prišla .®tirih popoldne; obstojala ga ieč male količine nekakšnega c.nika in koščka kruha. Dru- Jed je bila pozna večerja— de]jnenova Juha Mesa niso vi- loij," nilcdar. Kdor je pod de-.°magal, so ga čuvaji nebi) 3en° pretepali. Poleti je h ,V nav^di kazen, da so mo-V6ij in ga privezali k dre-s0 ga. pustili tamkaj, da fyw* Ve PolegVirugih ljene 80 P°Polnoma izpostav-kth poh°tnosti čuvajev. Ka-še bi imela Postati mati, Casom spravijo spo-'n jo ,UI J0 vzamej° v Kozd je namera ^obegniti". n° ^ak-tnjU ubežnika je skup-niev, bilijon takih suž-nju ZaPosleni pri seka teC To -o stroji, s ka-S,°vjetskn $0t'ati "proletarska" «nako t ela' v kateri "vla-'st- Pravica in brat- stv0 _ amer. SLOVENCA! Lon Chaney, "mož s tisoč obra-podlegel bolezni. zi Los Angeles, Cal. — V torek je po dolgi borbi za življenje podlegel v tukajšnji bolnišnici v 47. letu starosti znameniti ameriški filmski igralec Lon Chaney. Bolehal je že od začetka tega leta, sredi avgusta se mu je bolezen poslabšala tako, da je moral dobiti dve transfuziji krvi, a tudi to mu ni moglo več pomagati. Tega igralca pozna vsakdo, kdor je količkaj obiskoval ki-no-gledališča. Znamenit je zlasti na svoji umetnosti, izpre-minjati svoj obraz s pomočjo maskiranja, tako, da so mu dali ime "mož s tisoč obrazi Do svojega slavnega imena je prišel popolnoipa po svoji last ni pridnosti. Že kot mlad deček je bil zaposlen na odrih pri postavljanju kulis; tamkaj je dobro opazoval kretnje i-gralcev in se je nato sam uril v njih. KONVENCIJA K. S. K. J. KONČANA Mr. Frank Opeka, občeznani in ugledni rojak iz Wauke-gana, izvoljen predsednikom K.S.K. Jednote. — Prihodnja konvencija se vrši v Indianapolisu. —0- Waukegan, 111. — Konvencija se je končala s preurejeva-njem pravil v torek popoldne, nakar se je rešilo še par raznih vprašanj in zbornica je prešla na volitev odbora. Kakor smo zvedeli potom telefonskega poročila, je izvoljen sledeči odbor za prihodnja štiri leta: Predsednik: Prank Opeka, Waukegan, 111. Podpredsednik: John Germ. Pueblo, Colo. II. podpredsednica: Mary Hočevar, Cleveland, O. Tajnik: Ježe Zalar, Joliet, Ills. Pomožni tajnik: Steve Ver-tin, Joliet, 111. Blagajnik: Louis Zelezni-kar, Chicago, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, Joliet, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. M. F. Oman, Cleveland, O. V nadzorni odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik: Martin Shukle, Eveleth, Minn. II. nadzornica: Mrs. L. Liko-vich, So. Chicago, 111. III. nadzornik: Frank Lokai* Pittsburgh, Pa. IV. nadzornik: Frank Fran-čich, Milwaukee, Wis. V. nadzornik: George Brin-ce, Eveleth, Minh. V finančni odbor so bili izvoljeni: John Zulich, Cleveland, O., Frank Gospodarich, Rockdale, 111., in Rudolf G. Ruditian, Wil-kinsburgh, Pa. V porotni odbor so bili izvoljeni: Predsednik: John Dečman, Forest City, Pa.; II. Mrs. Agnes Gorišek, Pittsburgh, Pa.; III. Joseph Russ, Pueblo, Colorado; IV. Wm. Kompare, So KRIŽEMSVETA — London, Anglija. — Dva bivša angleška vojaška častnika sta se z malim avtomobilom podala na dolgo pot okrog sveta. Pot bo dolga okrog 25 tisoč milj in jo nameravata napraviti v približno 5 mesecih. — Perth, Avstralija. — Zdravje avstralskega min. predsednika se je toliko zbolj-šalo, da se je pretekli ponedeljek lahko vkrcal na ladjo, namenjen v London h konferenci dežel britanskega imperija. — Genova, Švica. — Odbor lige narodov je ostro obsodil angleško upravo v Palestini, češ, da je s svojo malomarnostjo povzročila poboje lani v avgustu in da je ona odgovorna za 200 žrtev, ki so padle. — Lima, O. — Dve službi bodo imeli odslej ognjegasci v tem mestu. Ker mesto ne zmore stroškov, da bi plačevalo policiste in ognjegasce, so se slednji priglasili, da bodo istočasno ognjegasci in policisti, kjer se jih bo potrebovalo. — Chicago, 111. — Plesom v dosedaj modernem "jazz" tempu je odzvonilo. To sa ugotovili plesni učitelji, zbrani v USPESNA REVOLUCIJAV_ PERU Revolucija v južnoameriški državi Peru vrgla in ujela diktatorja. Lima, Peru. — Vojaška revolucija, ki je pred nekaj dnevi izbruhnila v tej deželi in bila zlasti naperjena proti diktatorju A .B. Leguia, je popol noma uspela. Vstajniki so se polastili glavnega mesta in vseh državnih uradov. Ko je diktator videl, da je zanj stvar izgubljena, se je odpovedal svojemu uradu in se skušal preko morja umakniti s parrii-kom iz dežele. Po njegovem odstopu je bila takoj imenovana nova vlada pod vodstvom generala Manuel Ponce. Ljuti poulični boji so sledili odstopu predsednika in nova vlada je bila prisiljena, proglasiti preki sod. Na pritisk množice je tudi prepovedala odhod prejšnjemu diktatorju in ga drži zdaj kot ujetnika ter ga namerava poklicati na odgovor za vse Iz Jugoslavije. UBOJ PRI SV. LENARTU V SLOVENSKIH GORICAH. — SKRB ZA BOLNE DELAVCE. — STARE NAJDBE. — KOROŠKI SLOVENCI LJUBLJANSKEMU ŠKOFU. — SMRTNA IN DRUGO. njegove čine tekom diktator-tem mestu iz vse dežele, in na- 'stva. Leguia je star 67 let in se znanjajo, da bo letos zopet prišel v modo valček, ki bo podoben staremu, le da bo bolj izglajen in bolj umetniški. % -o- NA ZAPADU SE POTIJO Los Angeles, Cal. — Dočim vlada po osrednjem zapadu že več časa prijetno hladno vreme, je v ponedeljek tukaj pritisnila strahovita vročina, ki je tekom par ur pognala živo srebro od 69 na 95, 100 in še več stopinj. Vremenoslovci prerokujejo, da bo ta vročina trajala več dni. je v letu vlade. 1919 s silo polastil DELAL KUPČIJO Z ŽENIT-VAMI Ster- Zu- Chicago, 111.; V. John R bentz, Laurium, Mich. Urednik Glasila: Ivan pan, Cleveland, O. Prihodnja konvencija se vrši v Indianapolis, Indiana. Glede konvencije je bila huda borba med Chicago in Milwaukee, a pri končni ožji volitvi je odnesel zmago Indianapolis. Grand Rapids, Mich. — Na 15 let težke ječe je bil obsojen 581etni J. W. Orton, in sicer pod obdolžbo bigamije. Sodni-ja je dognala, da je ta možakar zelo "priljubljen" in da ga išče policija skoraj po vseh državah. Svoj vsakdanji kruh si je služil s tem, da se je popolnoma enostavno — oženil, kadar mu je zmanjkao denarja, takoj po poroki pa seveda ušel. Tako so mu dokazali, da je v kratkem času šel skozi šest porok, domnevajo pa, da jih je sklenil še mnogo več. Ime si je izpremenil, kamorkoli je prišel; tako so izsledili 15 njegovih imen, Cenijo, da si je s svojimi ženitvami "prislužil" najmanj 25 tisoč dolarjev. Nesrečen kone? kvartanja. Pri Sv. Lenartu y Slov. goricah so kvartali živinski meše-tar Janez Slaček iz Radehove, Franc Šumandl, posestnik iz Zgornjih Žerjave ter živinski trgovec Gvid. Najprej so kvartali v' Bohlovi gostilni. Sredi igre so se nenadoma sporekli in spoprijeli. Prav za prav ni-kdo ne ve, kako se je to zgodilo. Nenadoma se je Slaček po spopadu zrušil na tla in izdihnil. Iz prerezane žile na levi vratni strani je curljala kri. Sumandl se je nato v spremstvu gostilničarja Lešnika podal na orožniško postajo, kjer se je prijavil. Šumandl zatrjuje, da je Slaček prinesel iz kuhinje kuhinjski nož, hoteč ga zabosti, nakar mu je on nož izvil in mu v silobranu prizadejal rano. Zadeva se bo razjasnila pri mariborskem okrožnem sodišču. -0—*— Dar koroških Slovencev ljubljanskemu škofu. Posebna deputacija koroških Slovencev je obiskala novega ljubljanskega škofa dr. Gregor Rožmana, kateremu je poklonila dar koroških Slovencev — zlat škofovski križec. -o-- Silen vihar nad Osijekom. Osijek, 8. avg. — Snoči je razsajalo v okolici Osijeka, zlasti nad Valpovom hudo neurje. Med nevihto je padala toča, pozneje pa je nastal tak vihar, da je ruval drevje, odnašal strehe in porušil celo nekaj stavb. -o- Okrevališče za delavc^ na Bledu. Bled, 7. avg. — Okrožni u-rad za zavarovanje delavcev v Ljubljani se pogaja za nakup vile "Jan" na Bledu, kjer namerava urediti moderno okrevališče. Ta vila je bila do vojne last tedanjega ruskega posla nika v Rimu, ob izbruhu vojne pa so jo avstrijska oblastva zaplenila in prodala. -o- Zračni transport kvasa v Jugoslavijo. Tvornice za kvas v piznu so sklenile, da bodo v bodoče zaradi hitrejšega pt-eyoza izvažale kvas v Jugoslavijo z letali. Prevoz z železnico traja 60 ur, dočim znaša prevoz z letali rednih linij le 24 ur. -o- Odkritje spominske bazilike. V Brezi pri yisokem v Bosni so te dni odkrili ruševine starinske bazilike. Dolga je 27, a široka 10 metrov. Odkopani so bili kameniti stebri z glavica mi, kameniti svetilniki in kip angela, izklesan iz kamna. Od kopavanje vodi sarajevski mu zej. -o—— Halske pogodbo za novo avtomatsko telefonsko centralo-v Belgradu. Centrala, ki je najnovejšega sistema, bo imela zveze za 7000 abonentov. —:—o-- Smrtna kosa. V Nadlesku pri Starem trgu je umrl Jožef Škrabec, dolgoletni župan in ustanovitelj Kmetijske hranilnice. — V Rečici ob Paki je umrl lesni trgovec in posestnik Josip Peklav, star 70 let. — V Št. Vidu pri Stični je umrla Marija Balen-tin (Fajdigova teta), stara 88 let. — V Mariboru je umrla Elizabeta Lešnik, vdova po višjem davčnem upravitelju, stara 68 let. Cerkven jubilej. V pondeljek, 11. avg. je poteklo 30 let, kar je bila dograjena in odkar je pokojni škof dr. Napotnik blagoslovil mariborsko frančiškansko cerkev, baziliko Matere milosti. Župnija je jubilej primerno proslavila. ——o- Nesreča na kolodvoru v Celju. Marija Belina, 391etna žena delavca iz Gaberja se je hotela peljati z osebnim vlakom proti Mariboru. V naglici je stopila v ljubljanski vlak ,in pomoto zapazila šele, ko se je začel vlak že pomikati in je, ko je vlak že precej hitro vozil, skočila doli. Zračni pritisk jo je pa vrgel, da je tako rte-srečno padla, da si je prebila lobanjo in si pretresla možgane. --o- Nesreča pri delu. Zidar Velkavrh Franc, doma iz Cerkelj, je pri zidavi nekega poslopja v Cerkljah o-mahnil z odra in padel 10 m v globočino. Ponesrečenca, ki je zadobil pri tem notranje poškodbe, so prepeljali v bolnico, o—— Nezgoda. V tovarni ''Prometna" d. d. v Bistrici pri Limbušu, je padel kos ostrega železa na noge delavcu, 241etnemu Vladimir-ju Ogrizoviču in ga hudo poškodoval na levi nogi. ——o- Velik naliv v Ljubljani s točo. V torek, 5. avg. okoli 10. ponoči je pričelo deževati. Naliv je trajal dobre pol ure. Silovi-tejši naliv je pa bil okoli 2. po noči. Takrat je ta naliv v jugo-zapadnem delu mesta spremljala tudi toča, ki je po njivah napravila precejšnjo škodo, ker je osobito močno oklestila salato. ' Belgrajska telefonska centrala bo imela 7000 abonentoy. Minister za javna dela je sklenil s tvrdko Siemens in Črnuče. V Jerkotovi tovarni za opeko zelo pridno delajo. Crnuča-ni so prav zadovoljni, da jim je pri obratovanju dovoljena uporaba električnega toka iz ljubljanske elektrarne. Veliko delavcev najde sedaj tam zaslužka. AMERIKANSKI SUOVENEC prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. TT* Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 I ' -< Za celo leto Za pol leta -Za četrt leta Naročnina: ______$5.00 _________2.50 ______ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _____________________________$6.00 Za pol leta ______________________________ 3.00 Za četrt leta ________________________________ 1-75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ..................... For half a year ......$5 00 ...........................2.50 For three months ............................ 1-5° Chicago, Canada and Europe: For one year .............................—$6.00 _______ 3.00 For half a year ----------------------- For three months ........................... 1-75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znaa, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. _ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. ____ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ nizem. Leon XIII. je vladam pokazal, kaj je njih dolžnost. Žal, da se delavska enciklika praši nekje na polici, niti vlade se za njo ne zmenijo, niti delavstvo, eden vleče sem, drugi tja. Sveta in neizprosna dolžnost vsake prave vlade je, da skrbi za pravico in pravičnost, ako neke korporacije grabijo in izže-majo in odirajo, ako tlačijo, delavstvo in mu ne dajo niti za potrebno žitje, da naredijo več dobička zase, in vladna dolžnost je, da stopi na prste velikim lastnikom, ko ne poznajo pravice. Pravičnost se mora uveljaviti, potem bo od sebe izgini! vsak nemir, in bo propagandi odvzeta vsaka podlaga. S kako policijo pa se ne bo opravilo prav ničesar. J. M. Trunk: Amerikanski boljševizem r ___ II. Namenoma sem rabil ta izraz, ker se amerikanski boljševizem razločuje od ruskega vsaj pri vzrokih, če^se pojavlja. Ti vzroki se jasno prikažejo, ako zasledujemo prizadevanje sedanje amerikanske javnosti pri zaprečevanju propagande za ruski boljševizem. Tu imamo nasvet starega Elihu Roota. Mož drugače ni napačen, tu pa ga je očividno razsodnost in razboritost zapustila. Elihu Root nasvetuje, naj se za pobijanje ustanovi močna federalna policija. Oblika je seve malo drugačna, dasi je bistvo isto. Policija je malo ominozen izraz, bolj prikladen je izraz "zakon". Treba je, tako nekako je Rootov nasvet, posebnega zakona zoper propagando in boljševizem. Ampak Root sam se ne more iznebiti vtisa, da bi utegnil biti tak zakon zoper ustavo. Ni prav nič treba, da se tega mož boji, ker tak zakon bi bil povsem protiustaven, in Root sam pove razlog, ko meni v pismu, da nimamo take federalne policije in je na državah glasom njih ustav, da skrbijo za policijsko avtoriteto. S tem pade vse v vodo. Nevarnost je tudi pri obstoječi nevarnosti. Jefferson je nekoč rekel, da moramo z zaupanjem gledati na vlado. Vse prav, ako je vlada taka, da opravičuje zaupanje in ga zasluži. Kakor pa zdaj razmere pri nas stojijo, bi kak policijski zakon zoper boljševizem prinesel le drugi boljševizem, ki ni dosti boljši ali slabši od pravega. Tak policijski zakon bi preplavil države z neko soldatesko, ki bi bila pod poveljstvom nekih političnih satrapov v Washingtonu, kjer so se sami postavili »a čelo, in posamezne države bi bile takoj na stopnji od zgoraj vladanih provinc. To bi bil pravi c. kr. (cesarski-kraljev-ski) boljševizem, kakor se je izraz glasil še v stari Avstriji. S policijo in policijskim zakonom ni nič. Kaj potem? Treba je zelo resnega in vestnega preudarka. Ni ves nemir od kake propagande, ker propaganda je mogoča šele, ko nastane med masami nemir, so mase za propagando pripravne in zrele. Tla za boljševizem so pri nas postala ugodna, in zato uspeva propaganda. Ako se polasti mas ekonomski nemir, pride do nezadovoljnosti, izbruhov, pritožb, nikakor ne gre, da se vtaknejo taki nemirneži v ječe, ko so postali nemirni radi razmer. Razmere so pahnile mnoge v pomanjkanje, lakoto, stradanje, nezadovoljnost, recimo v neko boljševiško razpoloženje. Policija tega ne more od-• praviti, pa se lahko mnogo odpravi, ako se izpremenijo take razmere, se odpravi krivica, tiranstvo, odiranje, izkoriščanje, izžemanje, ki dela ves industrijski in socialni nemir. Komunizem ne more dati pravice, vsakemu, kar mu gre, dasi se na zunaj s tem ponaša in tako svečano obljubuje. Stalin se je vrlo pohvalil, koliko je komunizem storil v teku trinajstih let, ampak to, kar je storil za pravico, je vrlo klaver-no, in stalno ne more prinesti splošne zadovoljnosti, ker je zgrešen v svojem bistvu sedanjega pojmovanja. Kjer je med masami nemir, ker ni pravice, ne more priti do stalne odpo-moči, ako bi se tudi vpeljal ekonomski boljševizem ali komu- Alexander Castell: SMRT POD GILJOTINO "In to je vaša zadnja beseda?" "Da, moja zadnja beseda. In da vam še enkrat povem: če mi do jutri ne naštejete denarja, bodo menice s ponarejenim podpisom vašega očeta poro-male na policijo." Jan Norrel, stari skopuh in krvožejni denarni dobrotnik lahkomiselne mladine v mestu, je z grozečim poudarkom izgovarjal besedo za besedo in iznad ščipalnika, ki se mu je zibal na koncu nosu sredi za-riplo rdečega obraza, so njegove oči kakor noži prebadali mladega Morrisa Yalea, ki je Stal pred njim, edinega sina starega Yalea, ki je tvrdko Yale, Darrick - at Yale v dolgih letih trdega dela dvignil do svetovnega življenja. Bil je od mladih nog vajen očetovega bogastva, njegova dobra, bo-lehna mati ga je ljubila in gojila kakor kakega majhnega boga in nikoli ni imel prilike o-kusiti, kaj je delo. Z mladimi ljudmi, ki so bili lahkomiselni in iz bogatih družin kakor on, je zabijal dneve na športnih igriščih in noči po barih in zabaviščih in razmetaval denar. Nazadnje pa mu je prav ob času, ko se je zapletel v ljubezen s kabaretno plesalko Flo-renco, začel oče krajšati dnevni budžet. Bilo je med njima nekaj, čemur je Morris dejal ljubezen, Florence pa je vendarle neprestano terjala od njega denar. In da ne bi zapravil ljubezni te najlepše izmed žen, je Morris začel ponarejati menice svojega očeta, ki mu jih je Jan Norrel izplačeval za visoke obresti. O DELAVSKIH RAZMERAH V LA SALLE La Salle, III. Po zadnji premogarski stavki v tukajšnjem okolišu, pri kateri je igral znani vodja Lewis dokaj čudno ulogo, tako, da so se vrste premogarjev o-predelile na vse mogoče skupine, so delavske razmere pod ničlo. Nekateri največji pre-mogorovi stojijo zaprti in je malo upanja, da bi' jih kaj kmalu ali pa sploh kedaj odprli. To je vzelo seveda premnogim vsakdanji zaslužek, med temi je prizadetih tudi več naših slovenskih premogarjev, ki so delali po več let, nekateri celo 20 in 25 let v majnah, drugi pa so morali prijeti za druga dela zunaj, nekateri pa še danes ne delajo. Tak je položaj na- polju premoga. V tovarnah, kot cementov-nah, cinkovnah etc. so zadnje čase delali bolj počasi, veliko ljudi niso zaposlovali, in tisti, ki so delali, so zaslužili komaj za kruh. Delavce se tukaj zelo slabo plačuje. Srečen je, kdor zasluži sedaj $3.00 stalno na dan. Po največ plačujejo navadne delavce od 25 do 35 centov na uro. Le na gotovih prostorih po tovarnah zaslužijo malo več ali pa, če je kdo kak mehanik. Mladina je po večini zaposlena v tovarni za ure v Peru. Tam dela več tisoč ljudi, po večini mladi. Zaposlujejo radi mlada dekleta, ki delajo na raznih strojih. — Delo je lahko, pa tudi, plača ne velika. Za starejšega človeka pa ni upanja, da bi dobil delo v tej tovarni. Tu najemajo le mlade moči, da jih takoj v mladih letih vzgojijo zase. Industrijska depresija je našemu mestu hudo prizadela. Hudo se pozna zlasti na polju trgovine. Ni več tistega prometa, kakor je bil in vse je v nekem zastoju. Stavbinska dela, ki jih je bilo včasih precej, so letošnje leto bila v primeri s prejšnjimi leti zelo redka. Znamenje, da ni denarja in zato tudi ljudje ne morejo graditi. Kakor kaže, se bodo pa delavske razmere v tej okolici še poslabšale. Kompanije, kakor se vidi, računajo na to, da bodo začele zniževati plače. Tako je s 1. avgustom t. 1. znana družba The Matthiessen & Hegeler Co. znižala svojim delavcem mezde za 20 odstotkov. Naj pripomnim, da je ta družba plačevala prav nizko svoje delavce že dosedaj. Kaj pomeni torej še 20% znižanje, si lahko predstavlja vsak sam. Družba je enostavno izdala izjavo, da je prisiljena k takemu koraku vsled depresije v industriji cinjta ter da je družba zadnja leta delala s svojim obratom celo v zgubo. Kako je v tem oziru, ostane seveda odprto vprašanje. A dejstvo je tukaj, da so delavci te družbe bili resnično vedno nizko plačani. Življenjske razmere so vedno iste. Meso in vse potrebščine so vedno drage, nikjer kakega splošnega znižanja; v takih razmerah je znižanje plač za delavce silen udarec. To pomeni, da kjer so delavci na svojih prostorih zaslužili po $5.00 na dan, malo jih je, ki so, bodo sedaj zaslužili $4. Kjer so zaslužili po $4.00, bodo sedaj komaj $3.00, etc. Je to hud udarec, ki ga delavci seveda ne morejo sprejeti kar tako hladno. Zato so se zadnje tedne delavci jeli posvetovati, kaj bi u-krenili, da se temu nastopu družbe odgovori. Seveda je dalo vsakemu prizadetemu mnogo misliti. Tako slabe razmere, dela nikjer, naj sedaj gredo na kako stavko, ko so razmere za stavke tako neugodne, a na drugi strani pa tak udarec v znižanju plač za 20%. Končno je zmagala zavest, da za pravico do življenja se ima pognati za pravico vsak. Tako so zadnji četrtek sklenili, da odidejo vsi delavci, ki jih je pri imenovani družbi zaposlenih nekaj nad 900, na stavko. V petek zjutraj so zapustili zadnji delavci delo in odšli na stavko. Družba The Matthiessen & Hegeler Co. je takoj izdala izjavo, da ako se delavci pri "furnacih", v katerih tope rudo, iz katere se dobiva cink, ne vrnejo na delo tekom 24 ur, bodo peči u- gasnili in preparacija, ki se kuha in topi, se strdi in peči so nekako uničene. Treba bi bilo celih devet mesecev časa, da bi se ruda dobila ven in pripravilo peči za zopetni obrat. Zato pomeni, ako se delavci takoj ne vrnejo na delo in to preprečijo, da bo tovarna stala zaprta najmanj za leto dni. Seveda je to neprijetna vest za vsakega. A vendar družba naj bi pristala vsaj delno na zahteve delavcev. — Takoj dopoldne istega dne je posetila urad družbe delegacija delavcev ter stavila svoje pogoje, da se delavcem vrne stara, dosedanja plača, ki je že itak nizka. Družba pa vztraja pri svojem sklepu in obljublja stvar urediti, kakor hitro ji bodo dovoljevale razmere, dokler pa to ni mogoče, pa vztraja pri $vojem sklepu. Delavci so pristali na zahtevo družbe, ,da se naj potrebni delavci vrnejo na delo takoj, dokler peči ne ugasnejo, in kakor se čuje, je kakih 50 delavcev, ki so zaposleni t pri pečeh, se vrnilo v soboto jutro na delo. Med tem pa so pogajanja, katerih rezultati pa do danes, ko to pišem, še niso znani. Kakor hitro mi bo znano, kako se bodo končno odločili v tem oziru, bom poročal. Vsi prebivalci tega mesta so se prestrašili tega dogodka. Mesto je po .zadnji, premogarski stavki res prizadeto, kakor sem že omenil. Zdaj naj bi zaprli še to tovarno; to bi pomenilo tudi v gospodarskem oziru hud udarec za trgovino in vse. Na drugi strani pa, ako družba zmaga in ostane v veljavi njen sklep, bo pomenilo za delavce in trgovino vseeno hud udarec. Mesečni zaslužek delavcev te tovarne je znašal nekaj nad $100,000.00. Ako je temu tako, bo družba odtrgala od delavskih ust in od delavskih družin, katerih očetje garajo za njo, nič manj kakor $20,000.00 na mesec. In to pomeni mnogo. Take čase torej preživlja delavstvo v tem mestu. Od ene postaje trpljenja gre do druge. Poročevalec. BOLEZEN IN DRUGO IZ CLEVELANDA Cleveland, O. Da je bolezen v resnici najhujša nesreča za človeštvo, je to vsakemu znano. Nikdar pa še ni bil svet obložen s tolikimi boleznimi, kakor ravno sedaj v dobi skoro največjih učenjakov. — Dragi bralec boš morda rekel, da to ni res, da si v časopisju čital, da ljudje sedaj dalj žive kakor so živeli, ker je zdravniška veda napredovala. Jaz pa trdim, da je vedno več bolezni in vedno več trpečega ljudstva na tem svetu, katerega tudi najboljša zdravniška veda ne odpravi. Imamo razne notranje duševne bolezni, ki jim zdravnik ne ve zdravila in radi katerih se največ samomorov izvrši. Mi po veli ki večini poznamo bolezni, če nas kaj boli; zob, n. pr. ali kaj drugega. Pa tudi o notranjih duševnih boleznih ima vsak človek kolikor toliko pojma in izkušenj Ako opaziš solze na očeh svojega soseda ali brata, veš, da ga tišči in muči bolezen, veš pa, da ni treba klicati zdravnika, ker on pač ne more veliko pomagati. Rajši stopi sam tje k njemu in ga potolaži. Izprašaj ga, kaj ga muči in stori vse, da ga potolažiš. Na ta način boš ti najboljši zdravnik svojemu bližnjemu in to tvoje samaritansko delo ne bo pozabljeno, tudi ne takrat, ko bo že tvoje telo počivalo v grobu. Za zgled naj ti služi naš Baraga, katerega stoletnico prihoda v Združene države smo ravnokar proslavljali. Koliko dušnih bolezni je on ozdravil in koliko dobrih svetov je on dal revnim in potrtim. Zato pa tudi še po smrti niso umrla njegova dela in njegova zdravila še delujejo. — Umrl je on, a duh njegov živi. Nesmrtni nauki, ki jih je delil, bodo ostali, in Bog ga bo spoznal za svojega služabnika. Obiskal sem naročnico Mrs. Mary Peterlin, 9605 Yale Ave. Na porču je sedela. Pozdravim jo in rečem: lepo se vam godi in sodim smelo, da srečna žena ste tudi vi. — Zamenjajte z menoj, mi reče, in solza iz oči ji steče. Moža so ji revici vzeli v bolnišnico in se je moral podvreči operaciji na slepiču. Operacijo je sicer srečno prestal, vendar je še grozno slab. Družina je velika, vseh skupaj je enajst. Junaško mater sem občudoval in tolažil. Mož ni delal že dolgo in sedaj še ta bolezen in stroški. Mrs. Peterim, le pogum. Premagajte še to preizkušnjo. Iz srca vam želim boljših dni, soprogu pa ljubo zdravje. Tudi Mr. Frank Jerson, na 853 E. 95th St., je že dolgo časa bolan. Splošna oslabelost. Svoje najboljše moči je dal kapitalu. Z veseljem je pa naročil list, ki^ ga jako rad bere. Pfav lepa hvala. Ko sem tako hodil, me je došel bled, prepaden Hrvat. Rekel je, da gre iz mesta. V dveh dneh je pojedel samo en 'sand wich'. Stanuje na prostem, kjer ima veliko druščine v parku. Sedaj se še prestane, ker je gorkota po ceni, a kaj bo po zimi? Na stotine je takih \revežev, ki spijo na stopnicah kakih spomenikov. To je cvet mladih delavcev, ki so že dolgo brez dela in brez vsakih sredstev. Pobirajo "čike" od cigaret in prosijo kruha. Oblasti jih pustijo in so zadovoljni, da oni njih pustijo. Z obupnimi obrazi se ozirajo za teboj in si mislijo, kaj bo na zimo? — Oblasti se pa ne zganejo, da bi za delavce kaj ukrenile. En delavec je nekoč pripomnil: fantje, dajmo začeti kričati in skakati okoli spomenikov in bodo mislili, da smo nori ter nam bodo dali vsaj prostor v zaporu. Ako nas pa na- ženejo z vodo, kakor so že to napravili, kaj je za to, saj je še solnce toplo. Žalostni prizori, kaj ne? Ako kdo želi, da se kaj dene v list o njem, naj pride k meni na stanovanje. Ravno tako tisti, ki želi ponoviti naročnino, naj tudi pride na moje stanovanje na 14701 Thames Ave., Collinwood, O. Pozdrav vsem! A. Jaksetič. KADAR HITIJO SPOMINI V DOMOVINO Collinwood, O. Danes, ko to pišem, je ravno praznik Matere Božje. 0-prostite, ne morem se zdržati ginjenja, ko si' domislita na današnji pi-aznik v domovini, kjer smo bili rojeni. Čudn° mehko mi prihaja v dušo najbližje so solze. Zakaj tako? se vprašujem. In odgovor me sili, da pripoznam, da zato, ker smo se tam počutili veliko bolj srečne in zadovoljne-Komaj smo pričakovali, da smo vrgli poljsko orodje v strah in z radostjo v srcu P° slušali prelepo pritrkavanje v zvoniku. Zavriskal bi bil rad ob takih prilikah. Jutri praznik . . . Naše čiste kmečke duše so se radovale. Otroško zaupanje smo imeli v Boga u> Marijo, zato smo živeli v P0' štenosti in strahu božjem. Pr°' sili smo Boga vsakdanjeg3 kruha. — Smo li bili lačni? -"* Da, lačni smo bili večkrat, toda — zdravi. Pojedli smo res smešno veliko skledo vsak' dan trikrat. Zajemali smo P° bratsko vsi iz ene sklede, žli' ce smo imeli zelo velike in vendar smo pazili, da je vsak za" jemal "zvrhano žlico" žgan* cev in zelja. To je bila v naših krajih narodna jed. Kdo k' si mogel predstavljati pravega kmeta v bistriški okolici pri južini brez koruznih žgance^ in zelja V jeseni smo narib3'1 po 2 do 3 velike čebre (kad^ zeljnatih glav. Po cele ufe smo ga "peštali" (tlačili). Kdor ga je tlačil, ni smel n'c jesti kruha takrat, ker ako Pa* de kaka mrvica v zelje, se I*1''" ko spridi. Gospodinje sp hod1' le vedrega obraza gledat, ka' ko se dela. Tisti dan so naP'1 napravili "macafuzelne". ste, to se pravi tako, da B pi;av na fino zriblje nekolik mesa in ga zavijete v pero 0 zelja ter daste kuhat. Mi s1*1" to hudo obrajtali. — pripel0 se je, da je n£š sosed najel Z hlapca nekega Hrvata. Pa # je vprašal sosed, kaj kuha £ spodinja. Hlapec pa s, poveš6 no glavo odgovori: zelje in P° lento", — polento in zelje. Bog daj, da bi kuhala na ke. Ive pač še ni znal, da naši kmetje norčujejo iz take ga, ki ne je polente in zeU ' No, pa pni o bili kljub tenu zdravi in veseli, na operah" ni šel nobeden. Po navadi 'l(1 • vsl^ iti vešč Krasu ljudje umrejo starosti in ne radi slučaj" bolezni. Tista narodna hi'a (Dalje na 5. strani.) In zdaj je stari skopuh nena- doma terjal od njega, da menice poravna. On je že od vsega začetka dobro vedel, da so podpisi ponarejeni, toda prav ta okolnost mu je najlepše šla v račun. Vedel je, da tvrdka Yale, Darrick at Yale ne bo marala doživeti javnega škandala in da mu bo pripravljena izplačati lepe denarce, samo da bo molčal. Sam pri sebi je na tihem računal, kaj mu bo vrgla ta transakcija. Do jutri... do jutri, je šepetal sam s seboj in si slastno mel roke. Morris je s težko glavo stal sredi ceste, ki je obsajena s starimi drevesi ležala daleč zunaj v pozabljenem predmestju. Počasi je začel stopati proti mestu in je brezupno t al, kako se bo izvil. Jaz moram najti kak izhod, si je mislil, jaz ga moram najti. Te sramote ne smem očetu prizadejati — pa mu ne smem. — Sa^oj kje naj sname na vsem lepem | visoko vsoto, da do jutri stari pijavki vrže v žrelo ? Spomnil se je svoje Florence — da, ona mu mora pomagati. Saj ni treba bog ve kaj — samo da bi mu za nekaj dni posodila dragoceni nakit, ki ji ga je bil kupil zadnjič. Gotovo bo prišel še čas, ko ji bo lahko tisočkrat povrnil to uslugo. Toda mladi Yale se je motil. Ko je Florenco zaprosil, se ji je nenadoma začelo muditi, ni ga utegniJa poslušati do konci in je morala k vaji, prav hladno se je poslovila od njega in je samo služkinji naročila, naj ga spremi do vrat. Torej takšna je bila njena ljubezen? je vso pot tuhtal Morris, takole' sem se zmotil nad njo. In ko je obupan prita-val do doma, si ni upal očetu pod oči, izognil se je večerji, češ da je nekaj bolan, šel v svojo sobo, vzel iz omare steklenico whiskya, si natočil in v du-šku izpil,, potem pa je legel na divan in začel Čitati večerni list, ki je čez vso prvo stran z debelimi črkami javljal vest, da bo jutri na vse zgodaj na dvorišču jetnišnice giljotiniran morilec Chester Dicks, ki je u-bil svojo ženo, da bi se polastil v^oke zavarovalnine. Z naslado je Morris čital ves članek od konca do kraja in med branjem je v njem čezdalje jasnejša postajala misel: Jaz moram Norrela ubiti, jaz ga moram še nocoj ubiti, nobenega drugega izhoda ni. Ena sama misel mu je gorela pred očmi: moram ga ubiti, samo tako se lahko rešim sam in rešim tisoč mladih ljudi, ki jih Norrel prav tako davi kakor mene. Počasi mu je večernik zdrsnil iz rok. Skozi temno jesensko noč se je Morris vlekel po drevoredu do hiše, kjer je bil Norrel doma. Postal je, opazoval je nekaj časa okrog sebe, potem pa se je z rokami oprijel mrzle, železne ograje in se pognal čez njo. V pritličju hiše je bilo eno okno odprto in v sobi je gorela luč. Morris je vedel: to je njegova delovna soba. Tiho, sapo zadrževaje se je povzpel v okno. Čez trenutek je stal za zastorom in je gledal prostor pred sebbj: stari Norrel je s hrbtom proti oknu sedel za mizo in štel denar; človek, ki je mislil njega naslednji dan suniti v prepad, je nič hudega sluteč izgubljen sedel pred njim in z desnico z mize sipal novce v levo dlan, da je prijetno zvenelo, in štel: dva in šestdeset, tri in šestdeset. . . Morris je počasi stopil bliže. Na njegovi desni je na podstavku, črnem, kakor da bi bil iz ebenovine, stal majhen bronast kip boga Merkurja. Morris je revolver, ki ga je že tiščal v roki, potisnil v žep, segel po težkem kipu, ga tiho dvignil z obema rokama zviška treščil staremu skop 0» ul"1 v glavo. Stari Norrel se je t ... . . . . -u I-O" dil brez glasu, iz njegovih so se novci zakotalili po Zvenk denarja je Morrisa plašil, planil je v okno, PrCI i-o11 tie* Pf gtf; čil ograjo in bežal proti ^^f^l Od groze in bega ga je o'' ^ znoj, si'ce mu je tolklo, k<1^,, da mu zdaj razpoči, strah N ,j lu ga je dušil. Ustavil je j avtotaksi, ki se je pripeli;1 gg. cesti, sunil svojo adreso ^ be in se sesedel v voz. 3ofel ^ je začudeno pogledal 111 gnal . . . ve- Ko se je drugo jutro r< ^ delo o umoru, se je šofer mnil svojega nočnega P°..cjji' in je to srečanje javil P° Konec prih.) —°—:. Sram jih je. — »tf nosijo ženske take klobuk jim zakrivajo oči? pr j'«" 4 1 »ju """ |j| Zato, ker jih je sram, ko jo tako kratka krila. r 'Četrtek, 28. avgusta 1930 amerikanski slovenec Stran 8 RAZBOJNIŠTVA V KINI . Zopet se obrača pozornost velesil na kitajske zadeve. Zo-Pet se pričenja na Kitajskem nova igra, ki bi mogla v občutne j ši meri zadeti interese svetovnih velesil in drugih držav, katerih trgovina sega v veliko Področje vzhodne Azije. če pravimo nova igra, Pravzaprav ni povsem točna označba, zakaj na Kitajskem se je v teku sedaj skoro dvajsetletnih notranjih vojn že tolikokrat pričela kaka akcija znova, da je postala že davno faza vedno na isti način se pojavljajoče igre. Kolikokrat je Mo, kakor lani, že videti, da so domači boji končani in da Je država končno dobila moč-j10 enotno oblast, pa se je vse-6J konsolidacija znova podrla. Tudi to pot se je podrla, pa še temeljito, in danes je Kitajska z°Pet v stari anarhiji, le s tem Razločkom, da so zopet močne-Prizadeti inozemski interesi, r J'e vzpodbodlo svet na polnost. Saj drugače zre vse že aPatično na večne kitajske zmede. Na Kitajskem so znova na-stopiij komunisti. Niso novi .mkaj, posebno pa ne poli-cno. v dobi, ko je nacijona-ls"čna stranka pričela svoj *magoviti pohod iz Kantona Proti sti severu, so igrali komuni-ilv nJej važno vlogo. To so i dobro izšolani ali vsaj do-0 Poučeni komunisti, zakaj |.0jo ofenzivo so koncentrira-Posebnim poudai'kom zoper ®nje sile, ošobito zoper An-lj0- Ali prosto se vendarle mogli razmahniti in vrh l^a jih je kmaiu vrgel iz stran-ln iz armade Čang-kaišek, a3a sedanje vlade v Nankin-v ' Udarec je zadel tudi bolj-vjske emisarje, ki jih ni bilo jj v tedanjem kantonskem (j Jfretu in ki so očividno zelo '"o vršili svoj posel. s, dslej nekaj časa o kitaj-Sj.v komunistih ni bilo mnogo f*. Poizkušali so sicer z ak-lj 0 v Kantonu, pa se jim ni prav posrečiti. Nenado-jj. Pa so se pojavili v srednji l0,^i ter pričeli z veliko si-bogata metier h 1 arterija končna državljanska vojna, splošna nesigurnost z najab-surdnejšimi stopnjami, popularno razbojnikovanje, demo-ralizacija brez konca in kraja. Poročila naglašajo, da prestopajo nacijonalistične 'vojaške čete na komunistično stran. Take novice moremo kar lepo verjeti, kajti ne smemo pozabiti, da kitajskim generalom za vzdrževanje vojsk vedno manjka denarja, ki ga naberejo od bogatih trgovcev in bank potom kontribucije.' Kakor pričajo ropi in tatvine pri zavzetju Čangsa, pa se v ko-rhunistični vojski lažje pride do zaslužka in v taki vojski služiti je za kitajskega vojaka bolj vabljivo, nego pod zastavami Čang-kaišeka in drugih sličnih generalov. Zato se ni treba čuditi, če bodo tudi za naprej vojaki s sovražnih front p. t stopali na komunistično I stran. Seveda pa bo vojska, zbrana na ta način pod komunističnimi zastavami, vse prej nego disciplinirana armada, sposobna da se meri z dobro organiziranimi rednimi vojskami. Močna bo bolj po negativni nego po borbeni strani. Kakor pa je rečeno, za sedaj še ni mogoče niti presoditi, kaki komunisti so se zbrali v srednji Kini in kolika je njihova moč; od odgovora na ta vprašanja bo tudi zavisen bodoči odnošaj velesil do nove akcije v Kini. &U r^ sP°dnjem Jangtsekian-ska r Je P°£lavitna ekonom-j, arterija sodobne Kine. je prispelo do nas po-li]( k* sklepati, ko- W16 zveze med nekdanjimi V skimi komunisti in nji-sedanjimi brati po ime-udi ni mogoče dognati, na ^ način se' je formirala kp-Do^iSna vojska. Pač pa so se že pred obilo časa, da lov javljajo v bližini prede-kje: razbojni- koj' °dbeglih vojakov in obu-^ kmetov, ki se zbirajo v t&ofc • armade okr°£ 10.000 -n £°sP°darijo po svoje le vodstvo komunistič- Wyj8ke, ki sedaj nastopa, — eno je gotovo: V^Vih Vrstah je nedvomno elementov, ki jih vabi ft6 ^ Vsem čisto oseben interes k .^J zoper bogataše, doma-'nozemske. Tako smemo ^ePati po hudih stvareh, lt0 zagrešili "komunisti", SiCo!avzeli mesto Cangša. ^ so ti ,1e treba Priznati> a za komunistično ali % stlf"o akcijo na Kitaj- ' Pognojena. Brez- ir sediaj operirajo komu- ponesrecen poskus V stanovanju zakonske dvojice Sachs na Dunaju se je te dni pripetil redek slučaj fingi-ranega roparskega napada. Služkinja Liza Dorweghinger je ostala sama doma, medtem ko sta gospod in gospa odšla na sprehod. Ko se je okrog petih popoldne gospa vrnila domov, je našla vrata zaprta. Ko ji je poklicani ključavničar odprl vrata, je našla Lizo v kuhi-nij ležati na tleh. V ustih je imela robec, glava ji je bila vsa povezana, na levi roki pa je imela zabodeno iglo. Prestrašeni gospodinji je služkinja pripovedovala, da sta vdrla v stanovanje dva moška, ji zavezala usta, vdrla v pisalno mizo in odnesla okrog 400 šilingov. Vdrla sta tudi v omaro in odnesla od tam perilo. Ker se je njeno pripovedovanje glasilo precej neverjetno, jo je gospa Sachs začela bolj podrobno iz-praševati. Končno je služkinja priznala, da je napad samo fingirala in da si je sama dala robec v usta, zvezala glavo in si porinila iglo v roko. Ključ od stanovanja je vrgla v peč, u-kradeni denar pa zašila v obleko. DAN TRDEGA DELA NA BOJNIH LADJAH POUK 0 TEM IN ONEM. Mornarji na bojnih ladjah Zedinjenih držav najbrž ne ljubijo preveč petkov. Tega dne morajo namreč poprijeti in temeljito očistiti celo ladjo, da je kapitan pri inšpekciji v soboto zadovoljen. Gornja slika nam kaže prizor s takega "dneva dela". KAJ SE SLISI PO SVETU? a— 11-LETNI MORILEC 11-letni deček iz Galluccia na Siciliji je šel z nekim tovarišem na ptičji lov. Imela sta s seboj puško. Na povratku se je hotel omenjeni deček polastiti vsega plena in je tovariša u-strelil, nakar je vrgel njegovo truplo v neki vodnjak. Njegovim staršem je potem pripovedoval, da ju je na cesti ustavil zakrinkani možakar in da je ta ubil njihovega sina. Policija pa je nato natančneje pretipala njegove izpovedi in kmalu je moral priznati resnico. Spravili so ga v zapor. sil SAM ZA SE POKLICAL PO-GREBNIKA Springfield, 111. — 741etni tukajšnji znani trgovec z oblekami, A. Appel, je poklical po-grebnika, naj pride v njegovo hišo. Takoj nato je vzel samokres in se ustrelil, da ga je prispeli pogrebnik v resnici že našel mrtvega. Domnevajo, da ga je do samo,umora privedlo njegovo slabotno zdravje. -o- TEŽKA BILA ODLOČITEV San Francisco, Cal. — 25-letni I. S. Johnson, oženjen in oče enega otroka, je zbolel na takozvani otroški paralizi. Zdravili so ga v bolnici z novo izumljenim aparatom za dihanje, ki je edino sredstvo v tej bolezni- Na celem zapadu pa so imeli samo en tak aparat. Dočim Johnson pa še ni toliko okreval, da bi mogel pogrešati ta aparat, je zbolela na isti bolezni neka 301etna deklica, M. J. McGulloch. Zdravniki so bili zdaj na težkem stališču, kateremu naj o-hranijo življenje in katerega naj zapišejo smrti. Odločili sp se končno za Johnsona, da bodo nadaljevali z njegovim zdravljenjem, ker ima družino, dočim so deklico morali žrtvovati, ki je nato preteklo nedeljo v resnici podlegla. --o—>— ČUDEŽNA REŠITEV OTROKA Los Angeles, Cal. — Neki nepazljivi avtomobilist je za-, vozil v gručo ljudi. Ko se je zmešnjava polegla, so pogrešali 2-letnega otroka, Ignaca Parina, ki ga je držala neka ženska v naročju, ko je bila povožena.' Otroka je policija po celem mestu iskala, dokler ga ni končno našla nepoškodovanega, ležečega na sprednjem odbijaču avtomobila, ki je zavozil v ljudi, in sicer miljo daleč od mesta nesreče. ZAROTA SE JI JE IZJALOVILA St. Louis, Mo. — Mrs. Ella Bartel bi se bila rada iznebila svojega moža, češ, da je bil krut z njo, kakor je sama izpovedala. Najela si je v ta namen nekega moškega, ,ki se ji je predstavil kot "bandit iz Chicage". Skupno z nekim Robertom Hahn, ki je živel nad Bartelovim stanovanjem, je podpisala obveznico, da bo "banditu" izplačala $750 po 1. septembru. Ta "bandit", kateremu je vse natanko popisala, kje naj čaka njenega moža, da ga bo najlažje'"pihnil", pa je bil v resnici preoblečen policist, ki je vse naznanil, nakar so "ljubečo" ženo in njenega pomagača vtaknili pod ključ. -o--- EVANSTON OBDRŽI SVOJEGA POLICIJSKEGA NAČELNIKA Chicago, 111. — Kakor je bilo prejšnji teden poročano, so med skrivnimi zapiski umorjenega gangsterja, Jacka Zuta, našli tudi pismo, ki mu ga je pisal sedanji policijski načelnik v Evanstonu, Wm. O. Freeman, v katerem je ta gangsterja prosil, naj mu posodi $400. Veliko senzacijo je vzbudilo dejstvo, da je bil policijski načelnik v zvezi z gangsterjem, in delalo se je na to, da se ga odstavi. Odločil pa je mestni župan v prilog Freemanu in ga pridržal na njegovem mestu, » češ, da "je zmožen, pošten in se ne najde madeža na njem." — Ožji prijatelj gangsterja in — pošten! -o-- MANJ AVTOMOBILOV IZDELANIH Washington, D. C. — Kakor objavlja trgovinski department, je bilo v Zed. državah v prvih sedmih mesecih tega leta en milijon evtomobilov manj postavljenih na trg, kakor v isti dobi prejšnjega leta. -o- DOBRO MU JE VRNIL Neki trgovec s cigarami je poslal znanemu zdravniku zavitek cigar. Priložil je račun 25 mark in pismo sledeče vsebine: "Dovoljujemo si Vam poslati te cigare v prepričanju, da Vam bodo ugajale in da jih boste znali ceniti." — Na to, je zdravnik odgovoril: "Vi me sicer niste vprašali za kak svet, vendar si Vam dovoljujem poslati 5 receptov, ker sem prepričan, da boste z njimi zadovoljni-, kakor sem jaz zadovoljen z Vašimi cigarami. Ker računam po navadi za vsak recept 5 mark, si nisva med seboj ničesar dolžna." -o- CICERONOV GROB — OSLOVSKI HLEV Nekoliko kilometrov od For-mije, na potu v Gaeto leži na zemljišču revnega kmeta Cice-ronov grob. Slavni stai-orimski govornik je bil imel v Formiji vilo, v kateri se je skrival pred zasledovalci Marka Antonija. A ujeli so ga in usmrtili. Odsekali so mu roke in glavo in oboje poslali v Rim, kjer so jih razstavili na Forumu. Kasneje je družina te ostanke pokopala blizu mesta njegove smrti. Potem so tu postavili priprosto, a ogromno grobnico, ki je 2000 let kljubovala času. Sedanja i-talijanska vlada posveča starim spomenikom veliko paž-njo; tudi Ciceronov grob so proglasili za narodni zgodovinski spomenik in pozvali lastnika zemljišča, naj pazi nanj in poroča, v kakšnem stanju se nahaja. Lastnik je odpisal, da se nahaja grobnica v "velikem razkošju". Poročilo se je zdelo gospodom sumljivo in poslali so svojega člana na lice mesta. Imel je kaj videti: grobnica je bila deloma preurejena v o-slovski hlev. Kmetič se bo zaradi take pažnje za — svojega osla še praskal za ušesi. -o- NEZNANA ŽIVAL Znanstveniki britskega muzeja so našli pri razkopava-njih v Dar-Es-Salamu v Afriki okostnjak do sedaj nepoznane predpotopne živali. V splošnem je podobna orjaški, do 23 m dolgi žirafi, a žal lobanje niso našli. Vrat te pošasti meri skoro 8 m, zadnje noge so 4 m visoke, in pleča so se nahajala v višini 7 m od tal. PREBIVALSTVO RASTE BOLJ POČASI Izmed raznih faktorjev, ki vplivajo na porastek prebivalstva v Združenih Državah, sta najglavnejša: zmanjšanje imi-gracije in preseljevanje iz dežele v mesta. Dr. O. E. Baker od Federal Bureau of Agricultural Economics trdi, dS prebivalstvo Združenih Držav bo še rastlo za kakih trideset miljo-nov tekom prihodnjih tridesetih let in da ves porastek bo le v mestih. Okoli leta 1960 bodo Združene Države dosegle stalno prebivalstvo izmed 150 in 170 miljonov duš in porastka ne bo več. Da prebivalstvo ostane enakomerno isto ali stacijonarno ob današnji povprečni dolgosti j življenja vsakega prebivalca! (60 let) in ob neznatni ali ni-kaki imigraciji, se mora roditi vsaj 167 otrok na leto za vsakih 10,000 otrok. To pomenja, da razmerje rojstev mora znašati 16.7 od tisoč. Razmerje rojstev pa je znatno padalo tekom zadnjih desetih let. Leta 1921 je znašalo razmerje 24.3 jod tisoč, 1. 1928 le 19.7 in cenitev za 1919 znaša le 19 od tisoč. Porastek prebivalstva od 1. 1790. Od. 1. 1790, ko je bilo prvo ljudsko štetje, do Civilne vojne, je ameriško prebivalstvo naraslo tako hitro, kot je bilo sploh mogoče po naravnih zakonih. Podvojevalo se je vsako četrtstoletje. L. 1790 so Združene Države imele prebivalstvo manj kot štirih miljonov. L. 1840 je bilo prebivalstvo tako veliko in o-kolo 1. 1860 se je skoraj zopet podvojilo. Istočasno je to pre-bivalstvo zagospodarilo novo divjo deželo—iztrebilo gozdove, izoralo ledino, izgradilo mesta in ceste. S Civilno vojno je prišel hiter razvoj v rabi novo-iznajde-nih poljedelskih strojev in velik del poljedelskega prebivalstva je bil stavljen na razpolago za druga dela. Razvoj novih industrij je spremenil mnogo poljedelskih vasi v tovarniška mesta. S prihodom mestnih industrij in mestnega življenja je razmerje rojstev začelo padati. Res je, da ljudsko štetje med leti 1870 in 1910 je pokazalo večje porast pre- bivalstva, ali razlog je bil priseljevanje iz Evrope. Evropski imigranti so bili večinoma mlajši ljudje pred kratkim poročeni ali v starosti, da se poročijo. Zraven tega so ti priseljenci prihajali večinoma iz kmečkih družin, kjer je obstajala tradica mnogobrojnih družin. Zmanjšanje imigracije je zato ne le zmanjšalo porast prebivalstva, marveč tudi znižalo razmerje rojstev v Združenih Državah. Ravno tako so dandanašnji prešel j enci iz farm v mesta večinoma mladi ljudje. Ker ljudje na deželi imajo mnogo večje razmerje rojstev kot v mestih, je to preseljevanje mladih ljudi iz farm v mesta še nadalje vplivalo na znižanje razmerja rojstev. Začasni podatki minolega ljudskega štetja pokazuje, da prebivalstvo Združenih Držav znaša okolo 123 miljonov ljudi. -o- PO KRALJU SE JIM TOŽI Med tem, ko je Rumunska navdušeno" pozdravila kralja Karola, vlada pravi obup v francoski vasi Bellemesu, kjer je bival kralj v pregnanstvu. Nenadni Karolov odhod o'e kmetom vzel ves zaslužek. — Lastnik edine trgovine je pripovedoval pariškim novinarjem: "Rumunski prevrat mi je vzel najboljšega odjemalca. Dobavljal sem vsa živila za kraljev grad. Vsak mesec sem imel do 6000 frankov prometa in je vrgla ta kupčija lep dobiček." Tudi trafikantinja je žalostna: "Nalašč sem naročila za princa iz Pariza drage specialne cigarete, ker kadi samo turški tobak. Ostala mi je zdaj velika zaloga, pa ne vem, kam bi ž njo. Na vasi nimamo nobenega kadilca, ki bi hotel plačati po 15 frankov za škatljico cigaret. Tu kadijo samo najcenejše smodke in cigarete." Karol se je bil seznanil z vsemi kmeti in užival med njimi veliko priljubljenost; večkrat jih je tudi pogostil. Vaščani žalostno gledajo sedaj osameli grad in napis na njem: "Tujcem vstop strogo prepovedan." -o- Za krta ni treba plotu okoli vrta. * Vsak po sebi vatle meri. jjOYOU KNOW WHY-" A Dog Never Bites Anyone Until—the Firi fifty. International Cartoon Co rf. V. ■3 7-Z tonit« ta SDH 8j Fistal Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! MI RAČUNAMO i Za ameriške dolarje: Za dinarje: $ 5.00 ..... ..$ 6.15 200 Din ... ...$ 4.45 10.00 ..... .. 11.25 500 Din ... 9.80 15.00 ..... ... 16.35 1000 Din ... ... 18.90 20.00 ...... ... 21.45 1500 Din ... ... 28.00 25.00 ..... ... 26.55 2000 Din ... '... 37.00 35.00 ..... 36.70 3000 Din ... ... 55.40 50.00 ..... ... 51.90 4000 Din ... ... 73.50 75.00 ..... ... 77.50 5000 Din ... ... 91.60 100.00 ..... ... 103.00 10000 Din ... ... 182.00 200.00 ..... ... 204.00 15000 Din ... ... 273.00 300.00 ..... ... 306.00 20000 Din ... ... 363.00 400.00 ..... ... 407.50 30000 Din ... ... 543.00 500.00 ..... ... 509.00 40000 Din ... ... 724.00 600.00 ..... ... 610.50 50000 Din ... ... 902.00 700.00 ..... .. 712.00 60000 Din ... ... 1082.00 800.00 ..... .. 813.00 70000 Din ... ... 1260.00 900.00 ..... ... 914.00 80000 Din ... ... 1441.00 1000.00 ..... .. 1015.00 90000 Din ... ... 1620.00 Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov ▼ Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradujemo: Dnevno od 9:00 zjutraj do 4:00 popoldne. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer. KAPITL in PREBITEK........$.. 300,000.00 PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00 ZVER IN ČLOVEK Lastnik velikega cirkusa Sarrasani, dr. Hans Stosch Sarrasani, je pravkar objavil članek, v katerem opisuje svoje bogate izkušnje z divjimi zvermi. Med drugim piše: Že več nego trideset let o-pazujem zveri in na podlagi svojih izkušenj bi dal prav raziskovalcem, ki so mnenja, da izvira tisti značilni strah pred človekom, ki ga kažejo poseb no velike roparice, iz posebnega ustroja živalskega očesa. V tem očesu se zrcali sloki, pokonci hodeči človek posebno grozljivo in predstavlja zato tudi jako negotov cilj za naskok. Otrok in pritlikavih ljudi se zveri ne boje, in ravno tako ne sedečega ali ležečega človeka. Tudi odraščenega človeka se zver boji samo toliko časa, dokler ga ni kdaj premagala in se te zmage nad njim tudi zavedla. Če zver svojega učitelja tudi smrtno-nevarno ranifa jo on v zadnjem trenot-ku vendar le obvlada, tako da se pred njim umakne, potem se zver svoje zmage ne zave in ostane tudi vnaprej sposobna za dresuro in predvajanje. Če je pa zver svojega učitelja ehkrat podrla na tla, ne da bi se več dvignil, ali ga zapodila v beg, potem je konec' njenega strahu pred njim, zavedla se je svoje moči. V njej se z vso silo oglasi "ljudožrski nagon" in za krotilce velja pravilo, da se taka žival od uka in predstav izloči. Med više razvitimi živalmi je le malo takih, ki bi bile človeku izrazito sovražne. Tu bi na prvem mestu imenoval južnoameriškega jaguarja. Pa tudi čpni panter velja kot na splošno neukrotljiv, dočim postanejo njegovi krvavo-lisasti sorodniki, če se z njimi prijazno ravna, zelo hitro zaupljivi in izredno zanesljivi in vdani prijatelji. Taka prijateljstva se običajno razbijejo šele takrat, če se z leti spolno življenje živali korenito izpremeni, to je, ko pridejo v tako imenovana "nevarna leta". Prepričan pii sem, da se dasta ukrotiti jaguar in črni panter, le da imata ti dve živali neke svoje posebnosti, ki jih človek še ne pozna in zato z njima ne zna prav ravnati. • Zagonetna za človeka je še vedno slonova "duša". Njegova inteligenca se vsekakor pretirava in vera vanjo izvira pač odtod, ker zna tako vsestransko uporabiti svoj trobec. Slon se zelo težko uči, a kar je enkrat prav dojel, tega ne pozabi do smrti. Tudi je zelo častihlepen in voljan pri učenju; trudi se na vso moč, da bi svojega učitelja razumel. Kar se da ljubek zgled takega častihlepja sem doživel pri enem svojih slonov. Žival se je pravkar učila stati samo na zadnjih odnosno samo na prednjih nogah. V'učni dobi, ki je trajala precej mesecev, sem slona opetovano zasačil, kako je sam zase v hlevu izvajal te vežbe. Ni moglo biti govora o tem, da bi bil tako vadil vi strahu pred menoj ali v na-di na nagrado; kajti kakor rečeno, je delal te vaje, ko je bil sam in rieopazovan, najraje takrat, ko mu je bilo dolgčas. — Sicer sem pa imel s samci zelo SAME PRICE ^FOROVER T 40 YEAR* 25 ounces for 25 cents slabe skušnje. V dobi parenja, ki je zelo dolga, so samci zelo nevarni in bi bil enkrat skoraj postal ži'tev takega slona. Poslej imarp v svojem hlevu samo še samice, ki pa v "nevarnih letih" tudi postanejo hudobne. ' Tige? je po svoji naravi podoben domači mački, dočim je lev, kakor kaže že njegov obraz, precej samsvoj pajdaš. Tigrovo prijateljstvo je znatno laže pridobiti nego levovo. toda tiger je zelo vročekrvne narave. Hitro je pripravljen za napad, vendar pa večinoma ne kani kaj veledramatičnega in njegova hitra jeza se ob tem, ko nevoljno zarjove in enkrat po tigrovsko zamahne s šapo, že izkadi; njegov udarec s šapo zna učitelj, če je primerno pozoren, vselej prestreči.Živalske volje za uničevalen napad tiger prav za prav ne pozna. Za časa parjenja sta tiger in njegova samica prav posebno zaupljiva in krotka nasproti človeku. Ravno nasprotno je lev v tem času izredno raz-dražljiv in nevaren. Lev samec je precej len gospod, ki sta mu udobnost in mir nad vse drugo. Svoje delo opravlja z nekako resignacijo. To je kremenit možakar, ki vse, kar mu ne ugaja, nekako požre ; toda če je pa mera enkrat le prepolna in ga potrpežljivost mine, potem njegov bes ne pozna meja. V tem stanju ravna zelo smotrno in je v takih trenotkih kot sovražnik strašen. Učitelj, ki vzgaja leva, mora zato posebno paziti, da od svojih gojencev ne zahteva preveč, da ne postanejo čemerni in zlovoljni. Zato se uporabljajo veliki levji samci večinoma le kot sijajna štafa-ža, ne da bi izvajali" kake posebne umetnije. Lev je rojen statist za junaške uloge. Izredno se mu prilegajo, in čisto gotovo je dovolj nečimeren in samoljuben, da učinek svojega nastopa do neke meje tudi spo- kč ure, BAKINC POWDER mic/enf IT'S DOUBLE ACTING MII HOMf Of POUNDS UfED BY Ol'H GOVERNMENT THEY NEVER INVITE HER Do you know why she wasn't welcome? She, herself, fiidn't. Halitosis (bad breath), the social fault no one forgives, was the reason. Yet no one need have halitosis. Gargling with Listerine instantly destroys mouth odors and checks infection. Use it j daily. Lambert Pharmacal Company, St. Louis, Mo. LISTERINE ends halitosis Kills 200,000,000 germs TUBBY. zna. Medved je nevaren drug in je popolnoma napačno verjeti, da je priprost in dobrodušen. Doslej se še nobenemu človeku ni posrečilo, da bi res prodrl v njegovo "dušo", zato ga imamo za hinavca in potuhnjenca. Čisto iznenada, sredi igre ali celo ljubkovanja te brez vidnega vzroka napade. In tak medvedji napad je resen in strašen. Med belimi medvedi so nagnjene k napadu navadno le mlajše živali, starejši se umire in postanejo miroljubnejši. Ravno nasprotno je pri ostalih vrstah medvedov; tu so mladi še dokaj miroljubni, dočim so stari nagnjeni k jezi. Mnogi znanstveniki so nasprotniki dresure in izobrazbe živali, češ da so ta malo prida igrače, ki živali le mučijo. To je velika zmota, kajti tudi živalim prinaša izobrazba in u~ poraba dušnih in telesnih sil obogatitev življenja. In živali so človeku neizrekljivo hvaležne, če se z njimi peča in jim da priliko, da se česa nauče. Treba je le videti, koliko vese-lejše in bodrejše so izučene živali od onih, ki žive v kletkah samo zato, da jih ljudje gledajo. Navaden delovni konj živi povprečno 20 let, cirkuški pa do 40 let in je do zadnjega u-poraben. Meni eden danes več velja, ko tebi jutri dva. Nad vsako našo stopinjo ču-je Bog. "LEPE" MANIRE NEKDAJ Mi imamo dandanes že precej knjig o-lepem vedenju, tudi v slovenščini. Še bolj zanimive pa so stare knjige o lepem vedenju, ker vidimo iz njih prav čudne navade, ki sc nekdaj vladale med ljudmi Tako knjigo je napisal leta 1830 veliki učenjak Erazem Rotterdamski, sovrstnik Martina Lutra. On svetuje ljudem med drugim, naj si ne brišejo nosov s klobuki ali rokavom in tudi ne z roko. Tudi kihati svojemu sosedu v obraz ni,lepo. Po jedi, pravi učeni Erazem dalje, si ne smeš brisati zob s servijeto ali jih čistiti z nohti, ampak z zobotrebcem. Gostu, ki ti sedi pri jedi nasproti, ne stopaj na noge, onega pa, ki sedi poleg tebe, ne dregaj s komolcem med jedjo. Z rokami broditi po juhi tudi ni dostojno, in še manj je dostojno, loviti iz juhe same velike in lepe kose, da drugim nič ne ostane. Posebno pa priporoča Erazem ljudem, naj se češejo in naj svoje lase očistijo uši in gnid. Takrat so namreč nosili dolge lase in tudi "boljši" ljudje niso bili brez mrčesa. Držati roke navskriž na hrbtu je tudi veljalo za nedostojno, in ravno tako nedostojno je bilo, če je kdo nosil pod pazduho knjigo ali klobuk. -o- PROF. HARNACK UMRL V Heidelbergu je umrl v starosti 70 let pravi tajni svetnik profesor Adolf pl. Harnack, Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080-W. doktor bogoslovja in modro-slovja, častni doktor medicine in prava, predsednik društva za pospeševanje znanosti. Profesor Harnack se je na potovanju iz Berlina v Heidelberg, kjer se je vršilo glavno zborovanje društva za pospeševanje znanosti, lahno prehladil in se je podal na univerzitetno kliniko v Heidelbergu. Pred par dnevi so poročali, da se je njegovo stanje zboljšalo, zadnje dni pa se mu je vročina silno zvišala. Njegovo truplo bodo prepeljali v Berlin. Kot teolog je bil Harnack voditelj moderne protestantovske skupine, ki je opirana na kritično preiskavo zgodovinskih virov, stremela za spravo med kristjani. Polagoma se je Harnack razvil iz teologa v zgodovinarja in historičnega filozofa. Spisal je več sto knjig. Kar ubogim daš, ti na žlici naraste. Pokornih glas ne seka sab Ija. SLOVENCEM V CHICAGI naznanjam, da zopet izvršujem karpentarska dela, barvam hiše znotraj in zunaj, lepim stenski papir in izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Prodajam vse vrste barve, varniše, stekla za okna in razno že-leznino za vse potrebe. Rojakom se najtopleje priporočam. JOHN KOSMACH 1804 W. 22nd Street Phone Canal 4090 Chicago, 111. 5 čim režeš, s tem se vrežes. gdnina oceanu PREKO CHERBOURGA 6 DNI PREKO BREMENA Potujte v in iz JUGOSLAVIJE na najhitiejših parnikih, Kar jik plove, CKEMEN in Zavod kvalitete in postrežbe cd leta 1912. •lelser Zaloga vse vrste pohištva in Radij e v za gotovino ali na lahke obroke CHICAGO, ILL. 2105-11 WEST 22nd STREET Telefon Canal 6138 GOVORIMO TUJEZEMSKE JEZIKE. Naša trgovina je najstarejša te vrste v naselbini. S pošteno postrežbo in obratom se je naša trgovina razvila, kakor se je. Zadovoljiti v vsakem oziru naše odje-mlace, je bil vedno naš glavni cilj, kakor bo tudi v bodoče. Kdorkoli je začel kupovati pri nas — kupuje stalno pri nas, to radi postrežbe, dobrega blaga in radi zmernih cen. — Vabimo i Vas! /KKHXKH>00<>0000{>0000<>0<>00<><><>0<>0<>^ v. TFISp. m % •Jeweler. On the Cor. 8th Str. and New York Ave., Sheboygan, Wis. WOOOOOOOOO<>OOO<><>O<)<>OOOOO^{K>OOOooooo^ Kolar Floral Co. A. B. KRAMARSIC & J. L. KOLAR SLOVENIAN FLORISTS 6106 WEST 22nd STREET, CICERO, ILL. Phone Cicero 1230 ■ MI izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Podružnice: HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,000,000. takozvane "BUNGALOW PORCE-LIRANE PEČI", ki imaoj poseben prostor na koncu za kurjavo s premogom, na drugi strani pa s plinom. Prav moderna in praktična peč. O-glejte si jo v naši trgovini. Te peči prodajamo sedaj za izredno nizke cene. Poslužite se te prilike. Sedaj posebna cena: $54.50 SEDAJ je čas, da mislite na zimo, ki bo kmalu tukaj. Pre-skrbite si peč, da bo grela vaše stanovanje. — Pri nas najdete veliko zalogo vseh vrst peči, razne barve in cen. — Dovolj, da oložite na peč ki jo želite malo "aro" in peč Vam pošljemo, ko je ..bote rabili. VELIKA IZBIRA kuhinjskega pohištva — miz in stolov. Posebno kuhinjskih miznih sestavo, kakor ga vidite na sliki. Trdno delani po najboljši topoklicni zanesljivi firmi, ki svoje izdelke garantira. Te vrste ku-ninjske sestave dobite pri nas, pet komadov od Honor Satisfied. »T so YOUR yZUrr c GO/OMA GEI^ IIMV WROTE I Mooeev / /viM-Ae "TO ? VI VEM4 N > »J VOELL. VOU REL THE > BIGGEST DOMINA Y l EVJECi HEkR-D OP -VOU C^tO Pa znižajo plačo in se nič lav°Zilaj"0' lcako bo ubo^i de_ ec Preživel svojo družino. d sa Je tudi tukaj ni že dolgo časa Pom ljudje n« obč take suše- LJ'udJ'e s0 Prizadeti zaradi vode. ^o ^e v upanju na boljše S 8Voj ^m°nčič se je preselil s p" družino v svoj novi dom. šo tJe moderno hi" U Mr. Gregorich si gradi je 2° hišo in Mr. Peter Kroflič ®°Pr dosedanjo večati in v. avljati. Tako se vseeno še kakor °ziv; Prav im0 in pokorajžimo, če- ne ^ 2lvimo v slabih časih. Saj daj0 vedno tako, kakor je se-0(1 • društva nam preskrbijo DfS. do časa kako zabavo. \ tiatl]r sv. Ane št. 123 KSKJ. % ?ava Prirediti ir zopet pik- e 31. avgusta na Mr. in letog ■ a Prostorih. Ker se svoj sezona piknikov bliža koncu' J'e to zadnji ^to društva v tem letu. ŠeeJ/'ragi rojaki, pridite se 1W Poveselit v božjo na- "16 hladno senčico, ob šu-Ker je v prosti na-tako vabljivo, da se srečnega in vese-Zakaj bi ne šli vsi in se 8^biZa, ^ar "ric rešili mučnih ža0^Vstopnina je samo 25c astle, otroci so pa za- >J, ar cele družine pridite - Je 14 nik 31. avgusta. Zače-1. uri popoldne. Po-Prvovrstna in bo-•i. Jlli, kar si boste zažele-V, to bo vse preskrbel od- X'jf ornenim, da sta šla b^n i* na k°nvencijo v Wau-V k°t delegata Mr. Anton Všt ar- delegat dr. sv. Bar-U,. • 23 KSKJ., in Mrs. Ana O J> delegatinja. društva sv. 123 KSKJ. Vsem dele-'ej0 ..belimo to SJW_ veliko uspeha. \ ^Vencije je v resnici te-:j0;«og daj, da bi se dele- ft ^ Vf v • ■ - - - - v svoje naselbine y veiiu° v srcih> da so riftpra-j Ha, Za naPredek KSKJ. v vsem Čitateljem tega Mary Hoge. NEKAJ POJASNIL O PIKNIKU Z.S.Z. Denver, Colo. Že zopet se moram dglasiti, ker sem nekaj izvedel. Dobil sem namreč pismo od gl. predsednika pripravljalnega odbora iz Colorado Springs, od so-brata Mike Kapsh. Piše, da je že vse pripravljeno za v nedeljo, dne 31. avgusta. Dalje še poroča, da bo dovolj jedi za vse Slovence in prijatelje in se nič ne vpraša, koliko jih pride. Jagnjeta na ražnju bodo že opoldan rumena in lahko vsak ob času pride na južino. Drugi mi piše, da bo on vse preskrbel, da ne bo nihče žejen, ker je vse pripravljeno. Tretji mi piše, da kadar se bo kateremu dremalo, da bo že on takemu preskrbel zibel, da bo lahko zaspal. To je pa še najbolje, ker zaspanemu človeku se mora dati postelja. Samo. mislim, da je ne bo treba, ker pri nas v Coloradi je še" precej vroče in človek, če je treba, tudi zunaj zaspi. Kakor se iz teh poročil razvidi, je sedaj že vse pripravljeno. Kako bo pa luštno, bomo šele videli, kadar tja pridemo. Tisti, ki hočejo, da potujemo skupno, naj se zberejo s kara-mi pred Domom slov. (Iruštev ob pol deseti uri (9:30 A. M.), ker piknik se prične opoldan. Takrat bomo že lahko tam. Kdor pa želi iti sam naprej, naj samo gleda, kadar pride do mosta nad potom Santa Fe Railroad, naj gre še malo naprej in bo zagledal napis ZSZ. Piknik. Tam se obrnite na desno, eno miljo in pol in ste tam. Prosim, da ne pozabite tega dneva. Več ko nas bo, bolj bo veselo. Ako se kdo želi voziti po železnici, naj poprej naznani kakemu svojemu prijatelju, da ga pride čakati na postajo v Colo. Springs, ker bo vožnja radi praznika Labor Day precej po ceni. Vlak železnice Colorado and Southern odhaja iz D en ver j a ob 9:30 zjutraj in pride v Colo. Springs ob 11:48. Nazaj pa gre zvečer ob 8. uri. Torej na veselo svidenje na zgoraj omenjeni dan. Steve Mauser. -o- NOVI PREROK IN CERKVENI BAZAR Cleveland-Collinwood, O. Pravijo, da svetopisemski tolmači razkladajo sveto pis-m'o vsak po svojem lastnem načinu; en tak tolmač se je o-glasil tudi v' našem Collinwoo-du in ponuja slovensko sv. pisVno. To ne bi bilo še tako napačno, ako ne bi dotični rojak ne zabelil svoje kupčije s par mastnimi ocvirki: "Ta knjiga vam razlaga, da farji so največji lopovi, oni so tisti, ki so Kristusa umorili, ne pa judje; če berete to sv. pismo, ni treba nič več v cerkev hoditi in farjev poslušati; ta knjiga vam pomore do neba, ne pa farji, kajti oni'so pobeljeni grobovi . . ." To so besede, ki jih izraža dotični tolmač, ko obiskuje slovenske hiše. Kakor je besedičenje dotičnika sum- ljivo, tako je dvomljiva tudi njegova knjiga, ki so jo natiskali v Ljubljani 1925, ampak "was made in Germany", tako se čita na drugi strani sv. pisma. Razven tega nima knjiga sploh nobenega potrdila od kakšne cerkvene oblasti, kot edino to, da jo je založila "Britanska in inozemska svetopisemska družba." Kakor običajno vsako leto, se vrši tudi letos cerkveni bazar fare Marije Vnebovzete na svojih lastnih cerkvenih prostorih in sicer v dnevih 30. in 31. avgusta in 1. septembra. Kakoršne so današnje razmere, tako se bomo tudi mi obračali, da ne bomo prav visoko leteli, ampak pričakujemo pa slehernega faraha, da prav gotovo obišče ta cerkveni bazar, če za drugega ne, vsaj radi tega, da se skupaj snidemo kot stari znanci. Vsak lahko razvidi, da je naša župnija dobro napredovala s požrtvovalnostjo faranov in dušnih pastirjev. Napredek je vsekakor razveseljiv, toda pri vsem tem še visi na cerkvi in šoli nekoliko bremena, katerega se hočemo v najkrajšem času o-tresti. — Čeprav so slabe razmere, pa vendar razvedrila ne bo manjkalo; dobile se bodo tudi krasne nagrade, kakor na pr. v nedeljo, 31. avgusta, ledenica (Ice box), katero je darovala Stern Furniture Co.; in v pondeljek, t. j. 1 septembra, se ,bo pa oddal krasni Radio, katerega je darovala Gr-dina in sinovi Co. Upam da nas imenovane dni obišče vsak zavedni rojak in v svesti sem si, da bo tudi letošnji semenj dobro izpadel. Zatorej na svidenje na bazarju! Karol Skebe. žele, ker kadar kaj store za povspešitev našega Doma, to smatrajo za del naše skupne' dolžnosti. Ne morem pa iti mimo vseh teh, brez da bi jih vsaj nekaj ne imenovali, ki so ob ti priliki storili celo nekoliko več, kot svojo dolžnost, naj-sibo z delom ali denarjem. Z malo izjemo, so se letos odzvali vsi delničarji in delničarke pri prodajanju vstopnic. Pri temu je tudi zapopaden glavni uspeh piknika. Prodalo se je preko 5000 vstopnic. Mnogo šo . pri temu tudi pomagala naša razna podporna društva, delničarji. Poslano je bilo na vsako društvo 40 vstopnic. Ti so po svoji zavednosti in možnosti, pokupili, delno ali vse vstopnice. Vse poslano so kupili; spadajoči pod JPZS., Sloga štev 1, Napredna Slovenka štev 6, Soča štev. 15, V Slogi je moč, štev. 13. Potem društvo Sloga štev. 16, SNPJ., društvo Lilija, društvo sv. Janeza Ev. štev. 65. KSKJ. 'in društvo sv. Jožefa štev. 103. KSKJ. Potem naši številni trgovci so z prispevanjem svojih oglasov na plakate tudi veliko pripomogli. Nabralo se je za to priliko tudi rekordno število o-glasov. Dolžnost vseh nas toraj je, da se spomnimo teh trgovcev kadar potrebujemo kaj pri hiši. Tri glavne nagrade, ki so bile oddane na pikniku, so bile kupljene od Slovencev, za katere se je plačalo manj, kot bi se kje drugje. Avtomobil, Durant Sedan je bil kuplien pri rojaku Leo Ko-šaku 238 Grove St.; dal je $300.00 popusta, zato ker se je šlo v prid Dom-a. Tudi rojak Anton Skasa, ki ima svojo trgovino in delavnico pohištva, na 496 — 55th Ave. v West Allis-u, kjer se je kupilo od njega Radio in Vacuum Cleaner, je prepustil organizaciji ves svoj zaslužek. Rojak Frank Sedminek iz Oak Creek-a, je prinesel na piknik in podaril 3 doz. steklenic najboljšega hrena ki ga izdeluje na svoji farmi in razprodaja po grocerijskih trgovinah. George Dimof 1015 W. National Ave. je podaril 20 kruhov. Frank Selan, mesar na 641 W. National Ave. je s svojim truckom dovažal številne potrebščine na piknik brezplačno. Vsi ti so trgovci, ob-iskujmo jih zato tudi tedaj kadar kaj kupujemo, ne samo takrat kadar kaj zastonj potrebujemo. Ravno tako sta Frank Suša in Frank Grlica mnogo koristila z prevažanjem potrebščin. Na piknik prostoru so imeli vsi delavci dovolj dela. Izkazali so se tudi marljive in vstraj-ne. Bilo jih je mnogo, ki so ob tej priliki prvič priskočili z delom na pomoč. Pri glavni točilni mizi na vrtu so pokazali svojo izvežbanost z odliko, John Turek, Anton Butcher in John Čamernik. Pri tekmah in kolesih sreče pa zopet Alvin Glo-yeck, ki je vse tako spretno vodil. John Shartz in Mrs. Shartz, Mrs. Gloyeck, Anton Kamni-kar, John Deliček, Karel Re-genfelder, John Dobnick in •John Wohlgemuth so bili izvrstna pomoč kjer je bilo treba. Cila Goršek in Jera Delobst so imele najbolj važno naiogo, to je postreči lačnim z famoz- nim gulažom. Pripravile so ga v veliki množini, pa tako okusno da je pred' časom vsega zmanjkalo. Domovi pikniki pridobivajo na slovesu tudi radi te okusno pripravljene de-likatese. Frank Jerin je igral tudi zelo važno in težko ulogo. Pokazal pa je, da ne zaostaja veliko za poklicnimi Clovni. Zbujal je mnogo smeha in zabave Tihega zanesljivega in marljivega delavca se je ob tej priliki zopet pokazal v več ozirih Anton Vachetz. A. Bohte. R. Veršnik. V. Miško, M.' Kovačič in A. Mlinar so z veliko previdnostjo odka-zovali prostore za avtomobile in pazili da se ni prigodila kaka nesreča. Brez pažnje bi se lahko ob tako velikem številu autov marsikaj prigodilo. Vzajemno in z združenimi močmi se je 17. avgusta doseglo rekordni uspeh. Direktorij izraža vsem zato najtoplejšo zahvalo. V bodoče se bo še z večjo energijo in vztrajnostjo delalo v naselbini še za tesnejšo vez in moč, ki bo pokazala z 'svojim delom, ne kričanjem, j da je Slovenec v tujini kulturen, napreden in podvzeten, in ! da je predvsem zato vreden da pridejo njegove potrebe in zahteve za izboljšanje položa-!ja, na svoj račun. Špartak pa |naj bevska naprej, kolikor mu drago. Zaustavil započetega dela mihvauških Slovencev nikdar več ne bo. Preobrazitev na boljše stran se bliža. Čas lepo dozoreva. Jos. Matoh, tajnik. Samo cent in pol stane "Am. Slovenec" naročnike dnevno. In vfcndar koliko zanimivosti in koristnega berila najdete v riicm ra tfl rout in r»nl. LEPA PRILIKA Radi bolezni se proda lepa "komer" lota na Lawndale in 31 cesta, velikost 47x125, in zraven stoječa hiša s 6 sobami in prodajalno "Cigar Store & Candy". Proda se oboje skupaj ali pa posamezno. Dolga "mortgage" je samo $4.000, drugega nič. Vpraša se pri lastniku na 3111 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. (3234) POKLIČITE NAS, da vas založimo s premogom zdaj, dokler je po najnižjih cenah. — Wm. Suk, prevaže-valec, 1943 W. 22nd St., Chicago. Tel. Lawndale 9747. 10x(3233) KRASEN USPEH VELIKEGA PIKNIKA V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Zopet smo milwauski Slovenci doživeli en dan ki je vreden da se ga zapiše v zgodovino z debelimi črkami. To je bil dan 17. avgusta ko se je vršil letni piknik v korist Slovenskega Dom-a. Imeli smo že v naselbini številno različnih priredb, proslav, obletnic, shodov itd., a še nikoli do sedaj nikjer tako velike udeležbe. S tem piknikom so posekani vsi minuli rekordi. In to v mizernih časih kakerš-njih živimo. Kaj to znači? Da organizacija živi, je čvrsta in zdrava, da gre naprej in napreduje, in da bo zgotovila častno delo katerega propagira v dobrobit tukajšnjih naših naseljencev.' V normalnem času bi z udeležbo kakeršnja je bila na tem pikniku, organizaciji preostalo najmanj $3000.00, tako pa je čisti preostanek preko $1100.00, kar je tudi lepa svo-ta. Vsakdo ki ima količkaj pojma, lahko razume da je bilo potrebno od mnogih, dela, sodelovanja in podpore predno se je zabeležil tako lep uspeh. Imenovati vse tiste ki so na kakšen način pripomogli na u-spehu, bi pouzelo preveč prostora, obenem pa smo tudi u-verjeni, da si mnogi tega ne Izognite se PROMETNI GNEČI NA DELAVSKI DAN "(miles an hour Mites V,iUKl JESENSKI IZLET V JUGOSLAVIJO ki fja priredi znani in izkušeni direktor g^ |_EO ZAKRAJŠEK turističnega oddelka Midtown Bank na ogromnem in slovečem Cunardovem parniku i i EAST— Chicago Ssuti Stiou end South Bcr.J Ra-.lrocd NORTH—Chicago North Shore and Milwaukee Railroad „.rrHlČAG5>! jAUtfQRA/itU) £LG,IH iiafisi"" WEST — Chicago duioia end E.'rin Rči/rcad Cimpanj/ • Vr:, /.■„,; Jeklene ceste so vedno odprte PRIPOROČILO IN NAZNANILO Vsem našim naročnikom v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Ulčar, ki je določen za državo Minnesoto. On je pooblaščen pobirati naročnino in oglase za list Amerikanski Slovenec ter sprejemati naročila za knjige, k jih ima v zalogi naša knji-'garna. Rojakom ga prav toplo j priporočamo, da mu gre j o na roko in pomagajo širiti katoliški tisk. Uprava Amer. Slovenca. Hči cesarja Montezume je povest, ki obsega štirideset vrlo zanimivih poglavij. Vsa so napeta, zanimiva in polna življenjske romantike. Čitatelji bodo s to povestjo uživali nekaj, kar se ne najde v vsaki povesti. Ta zanimiva povest začene v par dneh izhajati v listu 'A-merikanski Slovenec", ter se bo vlekla več mesecev. Vsi naši naročniki so pro-šeni, da opozore svoje prijatelje in sosede na to izredno zanimivo povest in jih naj nagovore, da si naroče list pravočasno, da bodo čitali povest od začetka. KNJIGE poučne, povesti in romane, knjige za mladino, nabožne knjige in različna izbera mo-litvenikov, slovenske pesmarice, cerkvene in posvetne glasbe se dobi pri KNJIGARNI AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Zasledujte cenik knjig v listu ali pa pišjte po brezplačen cenik. NAZNANILO! Vsem onim, ki naročajo "ABECEDNIK" in "KATEKIZEM" za ameriške Slovence naznajamo, da sta obe knjigi pošli in jih nimamo več v zalogi. Glede ponovne izdaje smo se obrnili na slovenske župnike onih naselbin, kjer imajo slovenske farne šole, za mnenje o ponovni izdaji. Kot izgleda, se bo knjigi razmeram potrebno tu in tam spremenilo, v čemur pa mora priti do soglasja, predno se more kaj u-kreniti glede nove izdaje. Ležeče je torej na vodstvih slov. farnih šol, da določijo, ali so tozadevne slovenske knjige še potrebne in kako in v koliko se naj iste spremeni, da bodo odgovarjale potrebam današnjih razmer v naših šolah po Ameriki." Vsem onim pa, ki naročajo "ABECEDNIK" in "KATEKIZEM" naznanjamo, da jim z imenovanima knjigama ne moremo postreči| ker sta pošli. Gospodin Franjo ROMAN. __ Spisal Podlimbariki. Delavci so smeli slaviti sultana, in niste se ganili, da bi jim zaprli usta. Na kraju strmine ste stali, od koder ste zdrknili v prepad. Tu moramo vsi vleči ob težkem vozu okupacije, vsi moramo biti v enem taboru. Kdor ne gre z nami, je proti nam." "Nisem mislil, gospod general, da postane človek tako hitro veleizdajalec," je prostodušno pripomnil Vilar. General mu je z iztegnjenim kazalcem od-mignil pred nosom. "Prenaglih obratov, skokov tu ne smemo delati. Tudi jaz bi rad videl red v deželi, a kakor vse kaže, treba počakati, da izumrje rod, ki je videl okupacijo." "E-e, dve generaciji morate izumreti," je pristavil brigadni adjutant, ki je bil navzoč pri vseh generalovih službenih poslih. Vilar je kakor pred Lisinskim ugovarjal vsaki točki obtožbe. Govoril je prepričevalno, brez hinavstva, z zanosom mladega en-tuziasta. Ko je odbijal sumničenja veleiz-dajstva, se ni topil v meževi hiperlojalnosti. Iz stisk bosenskih ljudi so se mu rodile široke misli in vsem je dal duška. "Zakrknjenost, neverjetna zakrknjenost," je šepetal pl. Merks generalu. "Naj se zgodil menoj karkoli, pravica je pa le na moji strani," je končal oni svoj zagovor. . ' Ostre poteze na generalovem obrazu so se nekoliko ugladile, zazrl se je v vzhičeno m-ženirjevo obličje ter rekel: "Vse kaze, da pn-padate tistim ljudem radikalnih nazorov, ki mislijo, da bo precej drugače in bolje, ako se krepko zabavlja vsemu, kar se nahaja pod solncem. Zakaj se niste zadovoljili s tem, kar ste dosegli za drvarje? Oni so imeli svoj materialni dobiček, vi svojo duševno naslado." "Srečal sem nesrečne ljudi in s tolažbo v srcu sem se ustavil pred njimi. To so moji zločini. Da ni te nesrečne vstaje, te prenagljene vseobčne razburjenosti, bi bil v drvar-ski koloniji vzpostavil red, ki bi bil koristil ugledu bosenske uprave. O tem sem vedno mislil. Kar se tiče vstaje, sem nedolžen, ni mrvica veleizdajstva ne tlači mojega poštenega značaja. Gospod general, dobili ste v svojo oblast človeka, ki nikdar ne bo bežal pred svojo usodo; do kraja hočem nesti svoj križ, pa naj bo še tako težak." Generala so ozlovoljile te besede; mahnil je z roko v zrak, da mu že vse preseda. Cez hip se je površno naklonil inženirju in ta se je vrnil v svoj zapor. "Ta inženir ima vratolomne nazore," je rekel general, sedeč pri pisalni mizi in brskajoč po listinah. "Mladi ljudje hitro vzplapo-lajo, kakor bi gorečo vžigalico podtaknil pod otep slame. Vlogo Katona in Bruta bi radi igrali." "On je metal goreče vžigalice v bosenski smodnik," se je po svoje prilagodil tuji misli pl. Merks. Izraz generalovega obraza je .kazal, da resno o nečem premišljuje. "Ni napačen človek, toda neizkušen. Pravi, da so Bošnjaki siromaki. Ni siromak oni, ki malo ima, ampak tisti, ki mnogo zahteva. Na rokah bi jih nosil, ko bi ne imel ukaza, jih krotiti z naglim sodstvom." "Zakaj se nam pa ne vdajo? Brezpogojno naj sprejmejo našo kulturo, gredo naj za našimi stremljenji in videli bodo — a-a!" je rekel pl. Merks, prebračajoč svoje listine. General je pomislil o tem, kakšno čudo bi videli Bošnjaki in kako naj gredo za našimi stremljenji. "Ako začnemo premišljevati, za-denemo na vseh straneh na protislovja," je rekel in umolknil. Vilarju se je zgodilo kakor pol leta prej Jovici: kot obče nevaren človek je moral o-stati v zaporu; kadar se vremena zjasne, ga puste na svobodo. Tako je bil razsodil general. In pozabili so nanj. Prišla je spomlad, on je bil še vedno zaklenjen v svoji sobici. Spoznavši svoj položaj, je klanjal glavo v dolga premišljevanja. Vrtele so se njegove misli krog državne politike in človeške zlobnosti. Prej njegovo srce ni bilo dovzetno za mržnje, zdaj mu je legla neka črna usedlina sovraštva na dno srca. Hodeč po sobici, je stiskal pesti, škrtal z zobmi in žugal nekam. Da sq kaznive človeške misli, bi ga zaradi njegovih bila takrat lahko obsodila general in njegov avditor. Mnogo grešnikov vzgoji slepa in zakrknjena uprava sama. Življenje mu je postajalo čimdalje bolj pusto. Prej se je vsaj razvnemal ob preiskavi, ponavljal svoje zagovore ali se pripravljal na noge, zdaj ga ni nihče izpraševal, živa duša se ni zmenila zanj. Vojak mu je prinašal iz kazinske kuhinje hrano, pospravljal po bornem stanovanju; z drugim človekom ni mogel govoriti. Včasi pa so mu nastopale lepe ure, kadar se je v nemoteni samoti domislil Danice. Pride dan, ko ga naposled vendar morajo izpustiti; takrat zbeži na krilih svobode in ljubezni k njej, s katero prične novo življenje. Tudi Jovice se je mnogokrat spomnil. Ali še živi? Kod se skriva? Ali se bori v svoji Hercegovini, ali je bežal za svojo sestro? Mnogo je premišljeval o tem nenavadnem človeku. In zgodilo se je, da je zdo-laj na dvorišču slišal imenovati njegovo ime. Neko jutro prve dni aprila ga je, dremaj o-čega še na postelji, probudil velik hrum in rožljanje verig. Skočil je k oknu poglerdat, kaj se godi na dvorišču. Pet trdo vklenjenih Bošnjakov, trudnih in na smrt izmučenih, je stalo ob zidu pod močno vojaško stražo. Vojak-pisar je z velevažnimi kretnjami postavljal pisalne potrebščine po mizi. Za njim je stal vojni sodni zbor, nekakšni vojaški porotniki. Pristopil je major-avditor Lisinski s šopom papirjev pod pazduho in precej za njim general s svojim pribočnikom. Začela se je obravnava, kratka in površna, po zakonu, ki je ostal iz dobe landknehtov. Vilarju je ob takšnem prizoru vselej trepetalo srce. Pri zaprtem oknu ni skoraj ničesar slišal; zamaknil se je v apatične obraze obtožencev, ki so ravnodušno poslušali majorja, kakor da stoje v cerkvi pred propovednikom, čigar naštevanje grehov jim le malo gre do duše. Lisinski je jetnikom iz listine nekaj čital, potem jim je nekaj govoril, izpraševal je priče. Ko je končal, so si začeli možje v sodnem zboru nekaj našepetavati, potem so potegnili sablje v znak, da so složni v svoji sodbi. Avditor se je zopet obrnil k obtcžencem in jim objavil sodbo. Tedaj se jih je polastil nemir, njih verige so zarožljale. (Dalje prih.) TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po naj zmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in £očno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec ► i 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Sirom Jugoslavije Padel je. Hlapec Martin Furer, ki služi na kmetiji v Pleterjih, je šel po noči spat na skedenj. V temi mu je zmanjkalo tal in je padel 4 metre globoko in nezavesten obležal z razbite lobanjo. -o- Povožena. Neznan biciklist je v Gorenji vasi podrl s kolesom in povozil 181etno Angelo Štember-gerjevo, ki služi pri ravnatelju grosupeljske tvornice. Dekle se zdravi v bolnišnici, bicikli- sta pa lovijo orožniki. Padel s strehe. V Gornjem gradu je popravljal delavec Franc Vozlič, star 28 let, streho neke hiše. Pri delu je bil toliko nepreviden, da je padel na tla in si zlomil levo roko. -o- Nesreča Pri nakladanju brzojavnih drogov se je ponesrečil 35 letni Štefan Fuchs, iz Ragoze, ki je uslužben pri tovarni lesa v Hočah. Drog mu je padel na roko in mu jo zmečkal. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. za vaš stari likalnik ako kupite mnbearn AVTOMATIČNI ELEKTRIČNI LIKALNIK Ta novi 6-funtni Master Automatic Sunbeam se ogreva po najnovejši metodi; ročaj, ki se ohlaja z zrakom, in avtomatična kontrola. Nikoli ne postane preveč hladen — nikoli preveč vroč — avtomatično vzdržuje enakomerno toploto. S prstom se ga kontrolira. Opremljen s podstavkom, vrvjo in za-maškom, samo $7.95. - COMMONWEALTH E01 SON £ Downtown—72 West Adams Street—132 South Dearborn Street All Phones: RANdolph 1200 — Local 1227 Zaprto ob sobotah ob 1. pop. tekom julija in avgusta V SOSEŠČINI SO VSE EDISON ELEKTRIČNE PRODAJALNE ODPRTE OB SOBOTAH DO 9:30 ZVEČER. Broadway—4662 Broadway Ashland—4834 So. Ashl.-ind Avenue Logan Square- 2018 Milwaukee Avenue South State—3460 South State Street Irving Park -4833 Irving Park Boulevard Englewood —852 West 63rd Street Madison-Crawford 3D35 West Madison St.South Chicago -2950 E. 92nd Street Koseland— I1I16 South Michigan Avenue Pri vseh nakupih na obroke se priatejejo mali prenosni stroški. FEDERAL COUPONS GIVEN ess « i PRIJATELJ! Zakaj so francoske linije najkrajše in najboljše v Severno in Južno Ameriko? Zato, ker je franrosko pristanišče Le Havre najbližje New Yorku in Ljubljani, ker velikanski brzoparniki "lie de Frande", "Paris" itd. so v hitrosti neprekosljivi in priljubljeni; zato, ker imajo tudi v III. razredu udobne kabine in ker je izborna postrežba, okusna domača hrana in znamenito francosko vino brezplačno pri vsakem obedu. Cie.Gle. Transatlantique Pojasnila daje brezplačno zastopnik Ivan Kraker LJUBLJANA Kolodvorska ulica št. 35 m 1Moo<><> < PISANO POLJE L loooooooooooo ^ J M. Trunk >»o<>ooooo*oooj ^ * PALACZEV POGREBNIŠKI DOM 1 + + + + + 4» Naša postrežba je brezplačna, kar se tiče rabljenja naše mrtvašnice. — Smo na razpolago Chlcagi, Ciceri, Berwyn in vsem predmestjem. — Prevažamo umrle osebe iz vseh delov mesta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, postrežba točna. — Automobili na razpolago za vse slučaje. frank e. palacz Registrovani embalmer 1916 W. 22nd St. near Lincoln, CHICAGO. ILL. Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 4882 Duševni avtomati. Vsakega avtomata se v kratkem naveličaš. Kak materialni avtomat se tebe ne more naveličati, ker je pač gola snov. Imamo pa tudi zavestne, človeške duševne avtomate. Tudi teh se še prej naveličaš, ker tak človeški avtomat je prava spaka, ampak taki človeški avtomati se ne naveličajo, da ti trobijo eno in isto na uho danes in jutri in naprej. ' Eno in isto pri vsaki priliki, ali je to primerno ali ne, ka"kor bi se kak fonograf navil. Pri Prosveti operira tak avtomat z izrazom "po volji božji". Kdo je ta avtomat, ni ravno razvidno, ko ni podpisa, ampak stvar se nahaja v uvodnem članku, in ni treba dosti ugibati. Ime pa je stranskega pomena. , "Padec Bastilije" je priljubljena snov vseh revolucionarjev. Ima zgodovinski pomen in važnost. To bi se še slišalo. Ampak avtomat mora zaropotati o ".volji božji", ker je pač avtomat, in če je tudi z možgani obdarovan, je roba čisto avtomatična. "S padcem Bastilije je treščila tudi stara tradicija, ki je bazirala na krivičnem pravcu, da vladajo kralji "po božji volji", in da lahko postopajo s svojimi podaniki kot se jim poljubi." Dalje avtomatizira: ". . . slavi ljudstvo zmago nad tiranstvom, ki je vladalo po 'volji božji'." Avtomat brez možganov, prazna frazeologi-ja in kikenkokarija. Bogami, pripustite vendar nekaj razuma in zdrave pameti še drugim ljudem, ko mislite, da imate sami samo zdravo pamet v najemu. O osebnem Bogu in njegovi volji niti govora ne more biti v takem zafrkavajočem smislu. Malike, bogove so si res izmislili ljudje, ampak vsaj večinoma je tudi pri tem z idejo božjo združeno pojmovanje, da je z bistvom božjim in kako njegovo voljo nerazdružlji-vo, n. pr. da bi postavljal kakega kralja, in bi bila nameravana tiranija tega kralja "volja božja". Celo najnižji fetišizem stoji v pojmovanju božje ideje višje od plitvega zabavljanja takih duševnih avtomatov. Divjak bo vsekako boljši človek od teh praznih zabavljačev nad 'voljo božjo". Ker se taka praznina nahaja celo v uvodnem članku, jo mora člankar smatrati za sila resno. Naj bo njemu in sličnim za-bavljačem nad "voljo božjo" povedano, da je stvar precej drugačna, ko se ozremo na o-sebnega Roga, saj se na bogove sploh ni treba, ki jih ni. Zabavljajte, kakor vam drago, in sklicujte se na vašo ''zdravo pamet", kolikor se vam poljubi: Bog je, in od tega Boga izhaja vsaka oblast, naj je potem ta položena v roke kakega kralja, predsednika, avtokrata, diktatorja, ako je ta prišel do oblasti zakonitim in moralnim potom. Če se je postavil sam, postavil z na siljem, umorom, s kakimkoli nemoralnim sredstvom in potom, potem Bog to lahko pripusti in pripušča, ker noče u-kiniti človeške svobode,/ ampak za način, kako je prišel tak do oblasti, bo dajal odgovor. Otroško abotno in absurdno je kikenkokanje, kakor bi bil Bog v nekem dogovoru s kakim kraljem-tiranom, in bi zadovoljno kimal, £e ta svoje podložne odira in muči, in bi bilo tako mučenje "volja božja". Vsaka, prav vsaka oblast je od Boga. Tu ni na mestu nobeno plitvo zabavljanje. Oblast kakega republikanskega predsednika je od Boga. ko mu je bila podana posredno po ljudski volji in zakoniti izvolitvi, in tudi oblast seda njih ruskih samodržcev, bolj-ševikov in komunistov je 0(1 Boga. , V Naš amerikanski predsednik je prišel do oblasti brezdvo®-no postavnim potom, toraj se ga ne bo vprašalo, kako je P11 šel do oblasti. Boljševiki so tudi prišli do oblasti. AmPali kako? Še bolj važna pa je druga plat pri oblasti. Kako nafl»'ei kdo to oblast rabi, se je poslu" žuje? Starši imajo oblast nad otroci, o tem ni dvoma. Kak° pa starši oblast rabijo, o te® bodo pa vprašani od tistega-ki jim je oblast nad deco izr°' čil — Boga. Ako je kralj tiran, boljševik zatiralec, oče ne®3 ren . . ., naj le malo počaka]0, in ob svojem času bodo deli, kakšna je bila "volja boZ' ja". Duševni avtomati, ki mis'«* da imate pamet in razum v 23 J n 5t" kupu, nikar ne mislite, aa vs? drugi sami bebci, ko se strinjajo z vašim duševnim ' tomatom. Bebcarija je clS kje drugje. Neki firbec se oglaša v m0)' sicer vrlo prazni glavi, da jaha konjiček o "volji bozJ1 0 G»r uvodnem članku, in je g lek zdaj na oddihu, in ga morda zastopal g. Anton ^ den, in da se vsede na ist konjička tudi g. Tone P° ( ričan v Clevelandu. Tava«1 tieki moreči temi glede konjička, in to je skoroda lostno, g. Anton Garden pa bo hodil v robi tega rj0 ka v polni luči, in to \e * veselo. Marsikdo pa jih je dobi* hudo po buči, ker je bi' P več firbčen. "Parce mihi pater, nolo c . ponere versus . . .," je } mladi Virgil, ko je padal" ^ zadnjo stran. Mea culpa, ce padlo. Bo pač le fraza. 10# Ji? Izletnik poroča z ni "Delati nam ni treba, a z8 0 še telesne potrebe pa i111'1 vsega v obilici." ^ Delo na sebi je breme- • v o1 dih potreben in prijeten. * ^ pa bilo brez dela, bi tudi 0 | ha ne bilo, in če bi kdo 1,1 biti brez dela pri obložen1 f zi, bi kmalu iz kože skočil ni — dela. _ . "Alles lasst sich lejjc ertragen, nur nicht eine ^ von schonen Tagen," pametno zapisal pesnik ^ the in on je življenje poznal in tudi umel. J Drugo je seve, če ni ('e je ne jela. Malo vrst pozneJ« zapisano: ". . . zaposlujemalo število delavcev. Jf ko delavcev brez dela u\, čen je tisti, kateri ga im*1, pesmi avstralskih ^ mačinov / Kakor poročajo iz A" v Avstraliji, so ob prilik1 ,j| ritve tamošnje univerze M posneli na gramofonske P^ji pesmi domačinov. Da s0 to izvršiti, je bilo P0;'4 več ekspedicij v notran.!0^^ žele, ker so domačine pripravili do tega, da • ^ pred aparatom, ki so se f' j]i-li. Pesmi, ki so jih ob tej $ ki zbrali, niso važne spoznavanje deželne logije, ampak so tudi cen prispevek k 1TlU ,o(J0N'' zgodovini primitivnih ^n1" V to zbirko niso sprej«11^!' pesmi, ki jih pojejo pri l^j kih, in bojnih pesmi, tudi vse verske pesmi, minjajo na današnji ja' J A