List Izhaja ort oktobra 1947 kot tednik - Od 1. januar-ja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat te-densko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah
KRANJ, SREDA, DNE 20. FEBRUARJA 1963 LETO XVI. — ŠT. 21 — CENA 10 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan
G L ASILO. SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
Produktivnost
WiUyuianjem st>dobnejših pro-£5? procesov> * izboljšanjem £SSf?Je dGla in Z "daljnjim dnhP?InJeVanjem sistema delitve oonodka smo preteklo leto tudi
tiL T"Jskem PovečaU produk-?°st deIa ^ 3 odstotke. To Je
Sr^neko,iko slabše k°* smo Predvidevali, „a kar pa je v pre-
Strn^!-"10"^^^*1 °hscS rekonstrukcij v industriji. Kljub te-
mLn* CB je Pro«uktivnost v tej Panogi povečala za 5 odstotkov. stL - ° uP°Stevanju dveh dej-in v,5*,, on«enjenlh rekonstrukcij « števila zaposlenih, ki se lani Primerjavi z letom 1961 ni po-
VeSir ~~ končno še dokaj raz-Veseljiv podatek.
Povečanje  produktivnosti dela ni.. i nafem gospodarskem življe-To J        Še napre* Pomembnej-vloJn T°' da ne rečemo odločilno go. iz tega je mogoče sklepati,
lekfi-u       V naših kovnih ko-nvih treba stalno nadaljevati
bo
TaLZa     ig delovne storilnosti. ki\u ? "a primer tudi vsi sklepi, , na zadnjem zasedanju po
»JS™ °poročiIU °gibanju go-
^ odh 3 SPreJeI okraJ"ni "ud" i odbor,    usmerjeni dejansko
»ms, V,to °ziroma v povečanje Pro zvodnje, kar je med drugim
nosti.      °d5ca Večje Produktiv-
*faSa Pogosta slabost na vseh „.a ls Je' da Prepogosto raz-vlh t T° 16 ° načelnih ugotovit-dukf tUđi Pri P°veča«i« Pro-tičnoVnCKtJ de,a vid>mo le teore-«h, , postavke, premalo pa se Prizadevamo, da bi te prenesli določene primere in šeje na sprejemali
Značilnosti letnega obračuna socialnega zavarovanja
Zakaj tolikšen porast stroškov
Visoko povečanje izdatkov za zobozdravstvo in zdravljenje v naravnili zdraviliščih — Od najnižjih izdatkov za enega zavarovanca smo se povzpeli na mesto — daleč pred vsemi ostalimi slovenskimi področji
Lanskoletni obračun izdatkov in dohodkov bivšega okrajnega zavoda za socialno zavarovanje povzroča vsem, ki jirn je pri srcu, da redni prispevki zavarovancev krijejo tudi njihove potrebe po zdravstvenem varstvu, precej skrbi. Kako tudi ne, saj podatki iz obračuna postavljajo vse dosedanje izkušnje dobesedno na glavo. Prvikrat se je zgodilo, da je območje Gorćnjske s primanjkljaji zdrknilo zelo daleč za druga slovenska območja. Razen izdatkov za investicije in nabavo inventarja so se vse vrste izdatkov močno dvignile.
Potrebne ukrepe.
j-ov nGden izmed takih primeže preiJ6 marsik'e dokaj pereč, «-e*SSl fn° obračanJe obratnih ta ahZ'x ,jaJTadi nizkesa koeticicn-
Ja obr^ anJa je treba imeti ve*-Pdttor       sredi?tva, kar povzroča
banke nT\US'rezne fonde o^oma jetia i lani na Primer pod-
bojem PrPreČjU ™so čuti,a Pri obratniKP °Vanju Pomanjkanja »o pStSrCdSlev' pač Pa 5 bi-Pomanl?a°.PereČe prav vprafanje sredstev• Iastnih obratnih
»empom113!»H torej s P^pešenim Uvodni. • h Za P°večano pro-Prav v m P°večanim izvozom. nimiJ feZi S sledni}m pa je za-bolj uvcSf0 ,?Uev' ki se čedalje «i efew 1 ^'ja' da bomo financ-boRsi«. ,pri i7voz« povečali le z SmS i2kori^anjem obstoječih iSnJrSU in 7- nižanjem pro-
^vanlemSirOŠkOV' ne pa 8 pove" «ano nS, izv<?nih P^mij. Pove-
ko l"Il:ac je      kooperacije lah-
Zato u V1 tudi specializacija, spe^v   ?m° ,etos "strežno s po-tud n ♦em sPeciaIizacije vodili »ja." potrebno politiko investira-
jaMe. 8lede "a to, da sta tipizaci-oblik! . slandardizacija značilni je n„ yjsoko razvite specializaci-v'nax.Jue treba o tem razmišljati seda? Ji delovnih kolektivih že jo t , asti to velJa za tipizaci-darrn, ko Je uvedba stan-
•?£S?jh bo,j am manj v pri-
jnosti državnih organov.
vedno^v8. tem    naj omenjmo v°cjo zahtevo gospodarske-
Nadaljcvanje . na 2. strani *
Zelo močan • porast so zabeležili pri zobozdravstvenih storitvah (v Kranju so se izdatki povečali kar za dvakrat), in to v veliki meri zaradi povišanja števila zobnih terapevtov in tako tudi večjega števila storitev. Prav tako je mogoče delno razložiti več-je izdatke za zdravljenje v naravni zdraviliščih, ker je zavod lansko leto v sodelovanju z nekaterimi drugimi institucijami organiziral in finansiral številna letovanja za zdravstveno ogro/^ne otroke. Drugi izdatki so težje razločljivi, zato komunalna zavoda za socialno zavarovanje sistematično proučujeta vzroke, ki so nanje vplivali. Prav gotovo je med pomembnejšimi faktorji tudi dejstvo, da je zdravstvena služba na Gorcnj.ikem dobro razvita, mreža zdravstvenih zavodov pa gosta.
Po upoštevanju nekaterih po-zavarovanj so dobili končno vsoto primanjkljaja — 40 milijonov in pol. Lansko leto so bili povprečni izdatki na enega zavarovanca 45.773, letos pa 66.070 dinarjev. Prvi so bili skupaj z izdatki v mariborskem okraju najnižji v naši republiki, letošnji so pa za 10 tisoč dinarjev višji kot po ostalih območjih, kjer se gibljejo med 52 do 58 tisoč dinarji.
Samo območje bivšega celjskega okraja beleži za lansko leto primanjkljaj 9 milijonov dinar* jev, vsa druga območja pa imajo tudi po nekaj 100 tisoč dinarjev presežka. Okrajni zavod za socialno zavarovanje Kranj je tudi lansko leto zđčel z več kot 242 milijoni predlanskih presežkov.
Brez primanjkljajev sta zaklju-ili leto 1962 podružnici na Jesenicah in v Tržiču. V letu 1961 je bilo v jeseniški komuni 88 mili-jonov dinarjev presežkov, lansko leto pa 34 milijonov, v tržiški komuni so presežki obakrat do-
segli več kot IS milijonov dinarjev. Manjši je bil primanj-
kljaj v škofjeloški občini, in sicer 3 milijone in pol, vendar pa je bilo v predlanskem letu 14 milijonov dinarjev presežkov. Radovljiško območje je lansko leto le še povečalo predlansko izgubo (od 21 na 31 milijonov dinarjev), najbolj kritično so se izdatki povišali na območju kranjske podružnice socialnega zavarovanja. Medtem ko je bilo na tem območju leta 1961 143 milijonov dinarjev presežka, je bilo lansko leto precej več kot 58 milijonov izgube. — S.
Kai pričakujemo od zaključnih računov?
Kratek rok ne sme biti ovira, da ne bi dosegli glavnega cilja — Tehtne razprave v tržiških kolektivih
Letos je dosežen rekord v i* delavi zaključnih računov. V najkrajšem roku - do 15. februarja — so podjetja zbrala vse podatke in pokazatelje o lanskoletnem gibanju proizvodnje, o dohodku itd. .Prejšnja leta so to delo podjetja opravila šele do konca marca. Se veda niso vsa podjetja uspela opraviti tega v določenem roku. Izmed 30 gospodarskih organizacij v Tržiču jih je le 22 izdelalo te obračune do postavljenega ro ka. Na območju kranjske občine je izmed 85 obveznikov do časa samo 16 predložilo izdelane obračune in v Slčofji Loki samo 3 izmed 58 obveznikov. Nekoliko bolje je med radovljiškimi podjetji, kjer je izmed 72 kolektivov 22 do časa izdelalo zaključne račune.
Tako bo letošnja izdelava teh obračunov vsekakor omogočila re-
Na Gorenji Savi v Kranju kljub dokaj prometnemu, a vendar slabo urejenemu križišču med železniško progo in cesto, še ni bilo večjih nesreč. Zaradi slabe urejenosti so večkrat neprijetni zastoji v cestnem prometu, zato bi bilo prav, če bi v bližnji prihodnosti omenjeno križišče le uredili bolj sodobno
Pred rekonstrukcijo gorenjske železniške proge
Izmed 140 cestnih in železniških križišč je najbolj nevarno tisto pri Go-dešiču — V prvi etapi naj bi uredili križišča in signalne naprave za večjo varnost prometa
£ Gorenjska je med prvimi slo-% venskimi pokrajinami, za kate-% ro izdelujejo regionalni urbani-9 stični načrt. Potrebe so tu naj-
^činskeffa ljudskega odbora Jesenice
JESENICE, IS. FEBRUARJA — Danes sta tukaj po sklepu obeh zborov zasedala na skupni seji občinski zbor in zbor pro-izvajavcev ObLO Jesenice. Za uvod pred obravnavo dnevnega reda pa je bila opravljena verifikacija novoizvoljenih odbornikov zbora proizvajavcev — Davorina Baša, Marjana Burje, inž. Vinka Gabra, Roka Globočnika, inž. Avgusta Karba, Inž. Antona Koselja, Janeza Pajerja, Janeza Pikona, inž. Staneta Sek-neta in Zvoneta Teržana, ki so tudi zaprisegli.
ObOSZDL in član *AN i      komi^e ROMAN TER-
ohiC 4otlbornikom danes obšir-n»ške h~ 1 osnutek statuta jese-slatuta" ki ffa jc ustavila
f>a i,!!!a,ko,misiJa- Mt'd drugim
konCen i aTi1, da osnulck »' d°" ttrbnn ' t*my** da Je o n.icm po-n ga izpopolni da L re9 stransko popoln «,„ fn i P° sprel'etJ" Predstavljal č'ne Z vSM 7ak,m Jeseniške ob-
2- Knrist komune in občanov. 0WaiSa ra2Prava, ki je sledila 'A-Ino ni ,5 0,^nutl«. }« bila iz-l?313 in * da]a tudi fcre-
J nredloćov za Izboljšanje. Od-
borniki iz Zgornjesavske doline eo predlagali dopolnitev člena, ki gdvoa-i o dohodkih krajevnih skupnosti. Člani zbora proizvajavcev go tigotavljali, da osnutek ne zajema pomembnosti individualnih proizvajavcev. Predstavniki kra-jevnfh skupnosti pa so bili mne-. nja, da imajo krajevne skupnosti premajhne prikStojnosti. Ljudski poslanec Maks Dimnik je poudaril, da mora statut razen pravic podrobneje obravnavati tudi dolžnosti obtonov do skupnosti..
Nadalje so kritizirali člen, ki govori o pristojnosti občinske skupščine.  Bržkone bo potrebno
jasneje določiti, da ima občinska skupnost vso pravico določati načelno politiko gospodarjenja v občini. Odborniki pa so tudi ugotavljali, da sedanji osnutek Mi daje dovolj poudarka industriji in obrti politiki kadrovanja in- svetom. Sedanje število svetov pri ObLO naj bi ostalo še naprej, potrebno pa bi bilo ustanoviti še nekaj novih svetov (za komunalne zadeve, promet, urbanizem, gradnjo in druge).
Zelo živahno razpravo je dopolnil ljudski poslanec Jože. Bergant, ki je med drugim rekel, da so prvi uspehi glede izdelave novega statuta   že  doseženi.   Potrebne pa
O bolj  pereče, razvoj v zadnjih desetletjih   verjetno najživah-Q nejši   in   stihija   že povzroča ^ hude posledice.
Razen urbanističnih načrtov o posameznih krajih in zazidalnih okolišev so v okviru regionalnega urbanističnega načrta še tri velike investicije oziroma objekti, ki so odločilnega pomena /.a življenje in razvoj na Gorenjskem. To bo tako imenovana gorenjska magistrala kot podaljšek avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« do meje, kot drugo bo popolna rekonstrukcija gorenjske železniške proge in tretje — gradnja plinovoda skozi Gorenjsko do Jesenic.
Popolni načrti so že iz-Jelani samo za rekOTfltrufccijo železniške proge. Celotna investicije vnašajo več kot 10 milijard dinarjev. Prav ob tem pa se je že pred leti vsa stvar tudi ustavila. Ni d«f-naTja! Vsaj ne za enkratno tolikšno investicijo. Zato so Izdelani načrti samo kot perspektiva in zadeva, ki jo mora upoštevati regionalni načrt.
Glede železnice menijo, da bodo ta načrt postopoma  uresničili -
bodo  še  nadaljnje  razprave,   ki  seveda ob sodelovanju z ljudskimi
bodo sedanji osnutek še izpopolnile. Nove predloge za izpopolnitev pa bi morale dati predvsem razprave raznih družbeno-politič-nih organizacij, delavskih svetov,
J : Nadaljevan je _
na 2. strani 3
odbori. — Pravzaprav so ga že začeli z nekaterimi večjimi dej i na progi med Javornikom in Žirovnico in na drugih odsekih. Najprej bodo skušali uresničiti tisti del načrta, ki predvideva odstranitev sedanjih nevarnost'. Kot najbolj pereče omenjajo signalne
naprave in kraje, kjer se. križa proga s .cesto. Na tej progi je samo 27 takih križišč, ki bo vsaj delno urejena glede na promet. Toda llO jih je Se sedaj takih, ki 80 v nivoju, se pravi v isti višini, v kateri gre cestni promet čez tračnice, Načrt predvideva, da bi 88 takih križišč: ukinili oziroma preusmerili promet na druga, dobro urejena bližnja križišča. Tako naj bi ostalo samo še 52 takih križišč namesto sedanjih 140.
Najbolj kočljiva so tista križišča, kjer se cesta spušča navzdol na progo in po drugi strani dviga. Tako pravijo prometni organi. Največ nesreč je bilo na takem križišču -pri vasi Godešič pri Škof j i Loki. Cesta je tam speljana čez železnico na ovinku, in to ob skrajno .slabi- preglednosti in v jami, po kateri teče železniški tir. Zelo kritično in nevarno je tudi križišče čez progo v Lescah in mnoga druga, zlasti v Gornje;-avski dolini. Pri tem pa no gre zgolj za varnost in Za hude posledice zarad' nesreč, marveč tudi za precejšen zastoj \ prometu. v
Za uredilev teh križišč bi bilo treba (»krog 1.500 milijonov dinarjev. Prišlo je ž« do razgovorov s predstavniki občin, vendar še nobena občina ni našla teh možnosti in tudi v letočnjih družbenih načrtih to še ni pri'.!.> v po*tev. Stvar pa je v nek'lerih krajin zelo pereča in ne bi kazalo čakati na nove žrtve. — K. M.
publiškim in zveznim organom, da bodo v kratkem roku prišli do izdelanih pokazateljev lanskoletnega gospodarjenja, da bodo lahko z zanesljivostjo proučili določene objektivne in subjektivne vplive in ob tem, če bo potrebno* izdelali morebitne predloge za nove ukrepe, ki naj bi sproščali proizvajalne sposobnosti in odstranjevali nastajajoče ovire.
To pa je samo ena stran tega dela. Najpomembnejše < pa je,, da! iz lanskih zbranih podatkov'eamij kolektivi. pridejo do določenih | zaključkov, in sicer da na lanskili; izkušnjah ugotovijo dobre in. slabe strani. Te izkuš-nje so .zelo'bo-, gate spričo mnogih sprememb, doi katerih je prišlo lani — revalorizacija osnovnih sredstev, prehod na plačano realizacijo, gradnja; notranjega sistema delitve ,itd. Zaključn i račun i obsegaj o 50 \ do pO različnih obrazcev, pregledov, spiskov in primerjav. Med temi je prikazano gibanje proizvodnje,1 delitev dohodka, gibanje stroškov-proizvodnje, delo komercialne služ-, be in podobno. Številni podatki kažejo najrazličnejše probleme in težave, ki lahko zelo koristijo pri letošnjem in nadaljnjem gospodarjenju.
Moramo reči, da so kolektivi marsikje tudi razumeli to nalogo, zlasti kjer so sindikalne organizacije dale iniciativo. Čeprav je bil rok za dostavo kratek, so skušali seznaniti čimveč delavcev z glavnimi značilnostmi teh računov. Razen razprav pred delavskim svetom , ki so obvezne, so v mnogih podjetjih šli iz tega ožjega okvica. Po kranjskih podjetjih so pravzaprav te dni šele predvidene te razpravo. Po kolektivih jeseniške občine so bile zelo živahne razprave zlasti v manjših podjetjih, kot na primer v Kovinose^vi-6\i, v Delikatesi itd. Zelo uspešne s» bile te razprave v nekaterih tržiških kolektivih. V tamkajšnji tovanni BPT so organizirali razpravo za širok krog s člani svetov vseh ekonomskih enot, s člani vodstev vseh organizacij v podjetju in člani samoupravnih organov. Prav tako je bilo v tovarni kos in srpov in drugod. V tovarni Runof kjer so kljub tolikim lanskim* težavam ven/dar pozitivno zaključili lanskoletno poslovanje, so delavci
Nadaljevanje ^ na 2.*strani Z
Ali zadnje deževje že napoveduje pomlad? Upajmo — da. Dolge zime in mraza je bilo že dovolj
\
TE DNI PO SVETO
0 ODLOŽEN BOJKOT
JUGOSLOVANSKIH LADIJ Po pisanju nekaterih ameriških listov so začasno odložili izvajanje načrta sindikata obalnih delavcev ZDA o bojkotu jugoslovanskih in poljskih Jadij, ki vzdržujejo promet tudi s Kubo.
# SESTANEK ČLANIC »SVOBODNE TRGOVINSKE CONE« V ŽENEVI
Ministrski svet sedmih dežel jc razpravljal v Ženevi o skupnih ukrepih, ki bi jih države članice EFTA morale podvzeti v prihodnosti. Danski zunanji minister se jc potegoval, da bi na sedanjem zasedanju postavili rok, do katerega bodo odstranili carine.
# RAZOROŽITVI A \ KONFERENCA V ŽENEVI Na razorožitveni konferenci v
Ženevi so nadaljevali splošno razpravo. "Opazovavci so dobili vtis, da je vzdušje manj optimistično kot jc bilo ob otvoritvi pogajanj. Izvenblokovske države so napovedale nove akcije, da bi dosegli sporazum.
# PORAZ ADENAUERJEVE STRANKE V BERLINU
Adenauerjeva krščansko demokratska unija je na nedeljskih volitvah v Zahodnem Berlinu pretrpela hud poraz. Izgubila jc 14 mandatov v berlinskem senatu. V Zahodnem Berlinu ocenjujejo ta poraz kot posledico splošne nezadovoljnosti z bonsko vlado.
# RAZPUST ITALIJANSKEGA PARLAMENTA
Predsednik italijanske republike je razpustil tretji povojni italijanski parlament. Nove volitve bodo konec aprila.
# VELIKE POPLAVE
Hudo zimo, ki v glavnem traja Se v Skandinavskih deželah so zamenjale velike ponlave in razna obolenta. V Španiji je kakšnih 10.000 Hudi zanustllo svoje domove. Tudi Portugalsko so zajele poplave, kl so najhujše v tem stoletju. V Južni -Itallll je dva dni možno deževalo. Ponlavc so nastale na Siciliji m SardlnlH. Poročajo, da je zaradi poplav iz-gubl'o živi jen ie 10 oseb, več sto pa jih Je ranleno. Poplave so popolnoma uničile plantaže pomaranč in limon na Sardiniji.
Tudi pri nas imajo desni nri-toki Save vedno več vode. Najbolj naglo naraščata Drina in Velika Morava, ki pretita z novimi poplavami.
Ljudje in doeodki #LjucMe in dogodki • L.tudfe in dogodki • Ljudje In dogodki • Ljudje in dogodki 9 Ljudje in dogodK
G Mili
Podatki U.1 žejo. da so zahodna Ijala do prve resnejše  politične porazdelitvi nuklearnih orožij na moramo pristaviti, da se je bri- ZDA gradijo svoj atlantski svet
pljuča reMM zasenčena. V zahod- krize v zahodnem taboru. zavetnike,  ki  bi  pa  ostala  pod tanska jeza kmalu začela ohlaje- z vodilno vlogo v zahodnem tabo-
nih   prestofnicah   dihajo   vedno     V Beli hiši jc ameriški pred- ameriškim n .dzorslvom. vati v vročem kotlu. Ob dojema- ru in ob podpori  Velike Brita-
težje. Po bruseljskem nesrečnem sednik Kennedy prišel preti do-     Daljšo in bolj prizadeto jezo so nju britanskega neuspeha jc naj- nije, snuje de Ganile svojo tretjo
razpletu' je   zahodno   globinsko mače in tuje novinarje z naprej pričakovali iz Londona, čeprav jc več ugleda brez dvoma zapravil silo.  De Gaullc s svojim nepo-
•-- kanje   pokazalo,   da   sence   oh pripravljeno rfMage-,  De  Ganilo-  le dobro /uano, da si bruseljski  dosedanji   vodja  britanske  vlade puslljivim in togim stališčem do
malomarnost)  kmalu  lahko  pre- vi h napačnih poti se je izogibal z  udarec enakomerno delila otoška   Macmillan,, ki mu tudi že v vr- Vzhoda resno pripravlja silo, ki
sfah   lastne   stranke   prerokujejo se bo lahko merila z velikanoma
prav hiter umik. Da razprava o na Vzhodu in Zahodu. Kaj pa če
tem pe bi bila preveč nenačelna bo de Gaullc kdaj po letih, ko bo
in  osebna,  so  Britanci  spotoma zapravil    prihranjen    denar z*
obstali pri dilemi, kakšen smisel atomske raziskave, prišel do ena-
ini;: še naprej vztrajati pri samo- kega zaključka kot seda i Britanci,
stojni britanski atomski moči, ko da    mora    dvigniti    roke? De
je   znano,   da-   bodo   vsi   izdatki Gaullov načrt ima razen lega Ž«
vrženi v vodo. Šestletno britansko drugo šibke točke. Pred dnevi so
olNU-ožcvanje z nuklearnim orož- zopet v zadnjem trenutku odkrili
jem je pripeljalo do tega, da so zaroto, kl je pripravljala genera-
Britanci  zdaj  tam,  kjer so  bili lovo nasilno usmrtitev. Po tolikih
pred šestimi leti.* Lepega dne bodo poskusih usmrtitve je seveda tež-
sprevideli, da nc morejo zasledi- ko misliti, da je de Gaullc popoln
valj dveh svetovnih velesij. Bolje gospodar v svoji hiši, kljub temu
je. da iz tega tekmovanja čimprej da je na jesenskih volitvah ne-
čel vlivali »olje na oaenj«  Hitra j",""""j' ji*ji«cj v miuu, ■ ..\< ,u /.uuiuvanja       v varmutui-  izstopijo. Z druge strani so števil- kajkrat zmagal in utrdil svoj po-
.. , r [/    v .   pozneje pa še v Bonnu in morda morali počakati dokonča razgovo-   ni   britanski   politični   razumniki ložaj. Videti je, da se v Franciji
n na VMW močna zamera se je j.on<I()nu naraVnaval ameriški pO- rov. Ce odštejemo duhovit in sr-  zdaj prepričani, da vloge Brltani- politični  cilji  križajo in njegove
PO Štirinajstih dneh pntefM, ne da (Meni kompas v pravo smer. Za dil boj v britanskem parlamentu je v svetu  ne  reši  več  nobeno -tretje sile« ne more nihče jemati
bi .se pri tem /a  1M spremenila sedaj  se   Američani   niso  nikjer in strupen časopisni prepir med samostojno orožje. kot gotovo dejstvo, polittčnfe   Izhodišča,  ki  so  pripe- povlekli   glede svojih  načrtov  o londonskimi   In   pariškimi   listi.     Skoraj z enako vztrajnostjo kot Zdravko Tomažej
rastejo v odprte rane. Ker je za- direktnim obračunom, pač pa je Britanija in prekomorska Amcri-hedna enotnost za sedaj še vedno skozi ušesa povedal, da bodo ka. Razen sklicanja posvetovanja prvi pogoj, !-i služi zgrajenemu Američani svojo atlantsko smer držav članic EFTA. ki se je za-m uiii prestižu in daje med- nadaljevali in branili pred »krivo čelo v ponedeljek v Ženevi, Lon-narodnim odnosom velMt pomen, vero«. Najbrž ima ameriški pred- đon ni poka/al z nobeno večjo ni nihče v zahodnih glavnih me- aednik pred očmi žo dogovorjeno političnu »gesto* svojega nezadostni bil toliko brezglav, da bi za- P^Movanje  po  Evropi,  kjer bo voljslva. Na točen pregled ženev-
prihodnji mesec najprej v Rimu, skega zborovanja bomo vsekakor
Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki ©Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Lludie in dogodki <P» Liudie in do^dk
Večji izvoz možen tudi v Kanado
Pred„ kratkim se je kot član i nimajo tudi za steklo, nekovine,
jugoslovanske trgovinske delegacije vrnil iz Kanade glavni direktor kranjske tovarne »Sava« Drago Dollnšek, ki bo imel v četrtek (21. ičbruarja) ob 17. uri v klubu gospodarstvenikov v Kranju predavanje in razgovor s tega potovanja, in sicer bo govoril o gospodarskih odnosih med Jugoslavijo in Kanado. Predavanje, zlasti pa razgovor utegne biti za predstavnike gorenjskih podjetij, komercialiste in ekonomiste nadvse zanimiv in seveda tudi koristen.
2e omenjena delegacija jc nam-reč ugotovila, da obstajajo vse možnosti za večkratno povečanje sedanje blagovne izmenjave med Jugoslavije; in Kanado. Glede lepa pa imajo precešnje možnosti za uspešen izvoz lahko ludi številna podjetja z Gorenjske. Kanada je predvsem interesent za proizvode tekstilne, čevljarske, lesno - predelovalne, clektro, kemične, prehrambene, kovinsko-predelovame in papirne industrije; torej za proizvode, ki jih proizvajajo dokaj številne gospodarske organizacije na Gorenjskem. Razen tega pa se Kanadčani za-
Priprave za letovanje
ŠKOF J A LOKA — V prejšnjem tednu se je v škofji Loki spet sestala komisija za taborjenje. Zadala si je nalogo: v letošnjem letu je treba pripraviti kvalitetno in množično taborjenje za škofjeloško mladino.
Letošnjo akcijo bodo pričeli na podlagi izkušenj in dognanj iz lanskega leta. Upajo, da bo le-
Vreme
Vremenska slika
Hladnejši zrak je zajel se-; verno in srednjo Evropo. Na meji s toplejšim zrakom je nastalo padavinsko območje, ki je zajelo tudi Slovenijo. Atlantski oiklon se je s svojim frontalnim sistemom pomaknil proti zahodu in bo prešel tudi naše kraje, zato bodo v prihodnjih dneh pri nas prevladovali jugozahodni vetrovi, ki bodo dovajali vlažne sredozemske zračne gmote v notranjost Slovenije. Hladni zrak se še zadržuje za Alpami in bo šele kasneje prodrl proti jugu.
Napoved vremena za sredo, četrtek in petek
Danes bo pretežno oblačno vreme s padavinami. V nižjih predelih bo dež, medtem ko bo v višjih predelih snežilo. Padavine bodo močnejše v zahodni Sloveniji. Padavine bodo postopoma ponehale. Nočne temperature 6c bodo gibale okrog 0 stopinj, v Primorju 5, čez dan pa se bo živo srebro povzpelo nekoliko nad . 0, v Primorju pa do 12 stopinj Celzija. V prihodnjih dneh bo prevladovalo pretežno oblačno in nestalno vreme. Nekoliko hladneje bo.
Snežne razmere v torek ob T.
Bohinj —1, 130 cm; Komna -4, 235 cm; Rateče-Plan/ca —1, 104 cm; dom Planica —1, 150 cm; Tamar -2, 190 cm; Bovec 0, 40 cm; Vršič —2, 220 cm; Kranjska gora \—1, 100 cm; žičnica Vitranc —1, 100 cm - vrh, 220 cm; Lesce 0, 70 cm; Jezersko 1, 00 cm; Krvavec —3, 2Q3 cm; Velika planina —3, 260 em; Log pod Man-grtom -'i, 105 eni; Ljubljana 0, '40 cm.
tošnje taborjenje bolje pripravljeno kot lansko, saj imajo do pričetka sezone ie dovolj časa.
Na pni seji so se že menili o prijavah, o zdravUveni zaščiti, o kvalitetni prehrani in programu taborjenja. Težave pa bodo imeli pri izbiri terena za taborjenje, šibka je tudi oprema (šotori so že dotrajani, nimajo montažne kuhinje), pa tudi s finančnimi sredstvi bo precej težav.
Na seji so sklenili, da bodo vse organizacije, ki imajo opravka z mladino, to so taborniki, Partizan, DPM, RK — pritegnili pa bodo tudi šolsko mladino — tudi letos pripravile taborjenje skupno.
Da bi letošnja akcija čimbolje uspela, so sestavili posebno komisijo, ki bo poslovala popolnoma samostojno, sestavljena pa jc iz predstavnikov družbenih in političnih organizacij ter občinskega sindikalnega sveta. — A. P.
ČETRTA VZGOJNO-VARSTVENA
USTANOVA
trZic — v novem stamovanj-
skem bloku ob Cankarjevi cesti so pretekli ponedeljek odprli vr-tec. S tem jo dobila samostojna vzgojno-varstvena ustanova v Tržiču žo četrto »podružnico«, s katero bo vprašanje vzgoje in varstva za naselje ob Cankarjevi cesti rešeno. 2e prvi dan je bilo v novem vrleu nekaj nad '20 predšolskih otrok (prijavljenih je že 28). Predvidevajo, da bo vrtec v kratkem lahko zaseden; sprejme pa lahko 40 otrok. -
VEČER O VERDIJU
TRZIC — V sodelovanju bosta danes priredila tukajšnja DU in glasbena šola glasbeni večer 7. naslovom »Verdi in njegove opere«. Znane arije bodo peli gostje iz Ljubljane, m sicer Olga Krejeie. Olga Jež in Samo Vremšak, medtem ko bo koncert komentirala prof. Aranda Martinčič. Glasbeni večer bo v Cankarjevem domu.
POUČNO PREDAVANJE
PREDDVOR - V klubski dvo-tt ž V Preddvoru je bilo pred dru vi zanimivo-predavan je o cest-nfcprometnih predpisih in najnovejših ukrepih s področja varnosti in uporabe Javnih cest. Predavanje je priredilo AMD Šenčur.
stroje za obdelavo lesa in drugo, hkrati s tem pa obstajajo tudi široke možnosti za uvoz reprodukcijskega materiala in investicijske opreme iz Kanade.
SKRB ZA DIVJAD
JEZERSKO - Kakor drugod so tudi na Jezerskem v letošnji zimi vsestransko pomagali divjadi, da bi lažje prezimila. Divjad na območju Jezerskega je namreč letošnjo zimo še precej huje občutila kakor v dolini. Zima jc prisilila celo gamse, da so se spustili.prav v bližino naselij. V jezerski dolini je največ srn jadi in gamsov, pa tudi zajcev in druge divjadi. V zadnjih dneh je divjad že tako j oslabela, da se na cesti niti avto- I mobilu no umakne. Šoferji redne avtobusne proge so vedeli povedati, da so morali večkrat ustaviti avtobus, prijeti divjad, posebno srne, in jo odnesti « ceste na varnejši kraj. Na Jeaerekem b:. težko ugotovili, kdo je lovec in kdo ni oziroma komu se sestradana žival najbolj smili. Pomagajo ji vsi. Posestniki, ki imajo po planinah shranjeno seno v isenikih, ro jih odprli, da divjad lahko nemoteno dobi hrano, uredili pa so tudi številna krmišča. Sedaj, ko nastopa odjuga, je teren za divjad še težji in nevarnost zaradi plazov še večja. Koliko divjadi pa jo poginilo v snegu, s* bo dalo ugotoviti žele spomladi. — R.
MEDNARODNA
REVIJA
V CELOVCU
JEZERSKO - Minulo nedeljo jo bilo na mejnem prehodu na Jezerskem vrhu izredno živahno, saj je vozilo prek meje nad trideset avtobusov in tudi nekaj osebnih vozil na ogled mednarodne drsalne revije v Celovcu. V celoti pa je prek mejnega bloka na Jezerskem v dneh revije vozilo 76 avtobusov in precej osebnih vozil s skupno 3.050 potniki. Glede obiska se to dni tudi dom na Jezerskem ni mogel pritožiti. Najvažnejše pa' je, da se jc ves promet. — kljub EJnmfclm tegobam na cesti — odvijal skoro normalno in brez nesreč po zaslugi vzorne varnostne službe in dobre organizacije potovanja. Pri povratku ko izletniki pri
Glas bravcev
Enolončnica v LTH
Skoraj vsa podjetja so že uredila v svojih obratih kuhinje, v katerih se kuha in pripravlja jod za delavec ter sc prodaja v obliki »enolončnic«.
Nekatera manjša podjetja so prehrano organizirala tako, da hrano 'dovažajo iz podjetij, ki imajo kuhinje. Eno izmed teh podjetij so tudi Loške tovarne hladilnikov v škofji Loki.
Omenjeno »enolončnico« dovažajo vsak dan iz Gorejskc predilnice, ki kuha še za nekaj drugih podjetij. Ljudje pa z enolončnico niso zadovoljni.
Cena obroka je 70 dinarjev, a hrana je sorazmerno slaba in neokusno pripravljena. Vsi člani, ki so redno abonirani, in pa tisti, ki kupujejo posamezne obroke, se z upravičenjem pritožujejo nad to hrano.
Samo naj omenim obrok 7. 2. 1963, ki so ga delili pod nazivom »krompirjev golaž«. V golažu (če ga sploh lahko tako imenujemo!) je bilo samo toliko krompirja, da je dobil ime po njem. Kar pa sc jc zlivalo okoli krompirja, je bila samo obarvana voda.
Tudi »vampi« so neokusni, slabo kuhani in po vrhu še slabo očiščeni.
Glede »rIŽOttfet, ki jo dodajo kislemu krompirju, pa še danes nisem na jasnem, zakaj je nekaj riža trdega, nekaj pa razkuhanega.
Se in še bi lahko našteval te in podobne napake, toda ie ob teh vrsticah se bo prizadeto podjetje lahko vprašalo, če za 70 dinarjev res ni mogoče pripraviti boljše in okusnejše jedi?
Nadaljevanje
Pavel Završnik, škofja Loka, Mlinska V,
12
i Produktivnost
ga razvoja po vključevanju znnn-stveno-raziskovalnega dela v proizvodni proces. Na Gorenjskem smo na tem področju že naredili prve korake, treba pa je seveda iti še naprej. Lanski porast produktivnosti je delno že rezultat povezovanja proizvodnje in raziskovalnega dela.
In kočno — izredno pomemben faktor pri povečevanju produktivnosti je stimulativen sistem delitve dohodka. Zato naj bi v prihodnje ne posegali več administrativno tja, kjer so osebni dohodki , v skladu s proizvodnimi uspehi. Glede delitve dohodka v teh sorazmerjih pripravljajo zvezni organi tudi nekatere dopolnilne predpise. — J. P.
Bogate izkušnje
GOSTOVANJE
TRBOVELJČANOV
PRELOŽENO
RAZPRAVE
O DRUŽBENEM
PLANU
IN PRORAČUNU
KRANJ - V teh dneh potekajo zaključne priprave za sestavo gradiva za letošnji družbeni plan in proračun občine Kranj: Na skupni seji obeh zborov ObLO Kranj, ki bo 28. t. m., bodo odborniki in predsedniki krajevnih skupnosti prvikrat razpravljali o pripravljenem gradivu letošnjega plana in proračuna. Takoj nato, to je od 2. do 20.-marca, pa bodo o tem razpravljali še zbori volivcev, ki bodo po določenem vrstnem redu pO vSfeh krajih občine. — R.
REŠITEV
STANOVANJSKEGA PROBLEMA
NAKLO - Posebna komisija pri krajevni skupnosti v Naklem je pred dnevi razpravljala o stanovanjskem vprašanju. Ugotovili so,
razpravljali prav o tem, da bi se podobne težave nc ponavljale.
Večina, naših podjetij bo ta teden izročila poslovalnicam Narodne banke svoje zaključne račune-Pri tem gre za osnovno ugotovitev, da so zaključni računi bogato gradivo lanskoletnih izkušenj, k« lahko kolektivom zelo koristijo ln pomagajo pri odstranjevanju bosti. Zato ne bi nikjer smeli teh dokumentov zapirati v predale, marveč jih v poljudni obliki tolmačiti kolektivom,z vsemi njihovimi glavnimi značilnostmi. Pr' tem delu pa nI in ne sme biti ro- < kov. Tako bodo zaključni račun' lahko služili kolektivom za mobilizacijo novih sil. — K. M.
3 Prv č o osnutku statuta
vodstev podjetij, krajevnih skup* nosti, svetov ObLO in zbori volivcev. Na osnovi tega je bil sprejet Sklep, da je potrebno o osnutku statuta javno razpravljati, šele potem pa naj bi ObLO o 6tatutu ponovno razpravljal in ga tudi sprejel, seveda pa pri tem upošteval predloge občanov, ki bodo koristili nadaljnjemu razvoju komune. .
Na današnji seji so odbornik' nadalje razpravljali (tokrat W tretjič) o pripojitvi trgovskega podjetja »Škrlatica« iz -Kranj®^0 gore k trgovskemu podjetju »*% vila« Kranj te? o pripojitvi podjetja Elektrotehnični servis Jesenice k podjetju Elektrosign^ Ljubljana. Po daljši in dokaj živahni razpravi so oba predlog*1 sprejeli, kot sta ju predlagal^ svot za blagovni promet in sve* za industrijo in obrt. — P. U.
KOROŠKA BELA - Moški in da je na njihovem območju Večje
mešani pevski zbor Svobode II iz število takih, ki živijo v zelo sla-
Trbovelj, ki .sta vsako leto gost bih,   utesnjenih   in neprimernih
Svobode Javornik — Kor. Bela, naj stanovanjih. Ker dobrih stanovanj
Zadnja skupua pot partizanske mamice in hrabrega sina
Po Kranju, Skofji Loki in daw"
ni okolici se je te dni razširi^1
vest o žalostnem dogodku pri *r
Kra-
bi priredila v soboto zvečer na ni na razpolago, so sklenili, da harjevih v Reginčevi ulici v *r KoroSki Beli koncert. Zaradi vre- bodo poskusili režiti ta problem z       y__^\°t&^?.l ^xAfca5
menskih neprilik in predvsem za- zadružno gradnjo ali pa z gradnjo sta famrej:; **m i**?****** nien
radi neprevozne cesto Trbovlje - stanovanjskega bloka s 9 ali 6- barija PuhaTr m ?g-
Trojane,  so  gostovanje  odložili, družinskimi stanovanji, za kar bi pctinstindesctletni srn Ivo^F
Odložitev gostovanja je vsekakor krajevna skupnost najela kredite. 5^-?S^^!?V!?l,...a<SS razumljiva, saj bo ob ugodnejšem ( Ta svoj sklep bodo dali v obrav-vremenu za koncert več zanima- navo bližnjemu zboru volivcev in znavali, da je bila revija na ledu nja,  pa  tudi e.skrba  gostov bo 1 pristojnim občinskim organom.
izredno doživetje. — C.
I lažja. - U.
sodelavci in znanci so ju vcera. popoldne spremili na njuni zadi^ skupni r>oti ria kranjsko pokopa.1 šče.  Pevski zbori  iz Kranja ' Škofje Loke so zapeli partizan^ in poslovilne pesmi, poklonile se zastave in prapori, besede vornikov eo razgalile vsa čus in sledove dveh 6vežjh gomil pokrili številni venci.
•» to
Oba — mati in sin — kot .}<■ . sploh bilo pri Puharjevih, sta 'v človeka z ljubeznijo do življeg in napredka sodelovala v narod? osvobodilni vojni. Ivo je že P° 1941 začel delovati v ilegalnih ^ ganizacijah. Ko pa jc pozneje v partizane, je t.-.ni pokazal ^,
ar'
hrabrost v bojih, a prav tako .vso toplino nežnih čustev na P3 tizanskih odrih. Zato je TlChS'^n1 reda hrabrosti in mnogih ^^f\o odlikovanj   in priznanj  za' ** med revolucijo in pozneje.
Njegova »partizanska m*1***!, jc bila prav taka. V strogo zoS^rt;c ženem in okupiranem Kranju T tolikokrat tvegala življenje s & jim nenehnim delovanjem < j, NOV. Njen mož je bil pC»* r takem delovanjii zasaeen inu"1' jen.
Zaradi takih zaslug te n>**tnJ
StražiSče je pridobilo nov sodoben lokal, podjetje »živila« Kranj je namreč preuredilo prodajalno se bojevali, »Bistra« iste cilje,
in njenega sina (ki stanoval v Škofji Loki) so ^-'.'"in
1*
poklonili vsi, ki so ju pOZO*"
delali
trpel'
20. februarja
Skupščina Združenja borcev NOV radovljiške občine
Iskrena kritika
Ob tradicijah revolucionarne preteklosti oblikujmo socialistični lik človeka — Nezdravi tuji vplivi nas pri tem le ovirajo
Preteklo nedeljo je bila v Radovljici letna skupščina Združenja borcev NOV. Krajevne organizacije je zastopalo blizu sto delegatov, navzoči pa so bili tudi nekateri predstavniki druž "enih in političnih organizacij v občini. O delu in nalogah zdru zenja sta poročala predsednik Ivan Zupan-Nestor in tajnik Fran-«x,K°lman' Posebn° plodna In kritična je bila razprava. S skup Sčlne so poslali pozdravno pismo predsedniku republike tova rišu Titu.
minulem razdobju je občin-združenje opravilo vrsto po-
V
eko
dr^&ih ki imaJ°
bilo Ti1 ^^-i- Najuspešnejše je ° delo v zvezi s spomeniškim
»ADOVIJIŠKA
KOjVIU
lbSn0Tn- Prav ta dejavnost je v obm "Zel° razvita-      na njenem sn^CjU obstaJa 120 spomenikov, Pom,nskih vlm m obelež tor
Z ^ Veci™ teh spomenikov n, f Poslikali in zbrali, doku-burn ° gradivo ter uredili al-bod ' Pri nadaljevanju tega dela 10 sodelovale tudi krajevne or-g^zacije. Nekaj spomenikov ie leJJJ Plavljenih tudi v pretek
ski BistU" njici
na Vogarju pri Bohinjci, na Ovsišah in v Ceš-skupščini so predlagali, PostavV^ V bližnJi Prihodnosti narrvi      sP°mcnike  ali obeležja
nardTemU hcroju Jakobu Bcr" tos V" ^karju Pogačniku. Le-
«VaW -1uliJa.   »o   poteklo tudi Lipan •      °d herojske bitke na ihorii^1" ,Za to Priložnost se Sp-k!-, •    ob^sko združe
fajset let
> priložnost se bo u združenje še po-S pri?raviti. tov j?Jj zgodovinskih predme-V min ,   B in raznega gradiva je nutem razdobju dobro napre-
^TNI OBRAČUN
Blod ,   *" ^tne skupščine AMD 00 v soboto,
^en činTTTww' 16-1 m-> so se ra_ ntkj "T*** udeležili tudi zastop-
JevL^1111 druslev- š0'e. kra-TNz' °^anizaeije SZDL, odseka <lcleBnf-m<J.  Radovljica   in kot
v,eics?a«- >.     . m koi
Slovin-.n!pubhSke*a odbora AMZ genije Marjan Prijatelj.
tehb^o^11^ dru5tva je v svojem Znanil priPravljenem poročilu se-hi Jr^eleženee z delom inuspe-rnisij v a °žiroma njegovih ko-n'nv nadalJevanju pa je naka-
^ novi lt£m nal°g' M Ča"
UadovirPraVi je ^ ote*** TNZ hekatei1Ca Beznanil udeležence z Je vnZ1?1, novostmi. Med drugim bodo izpiti za 60-Pr*M v plfi B kateSorij odslej rane pr^^Jici in da bo tehnič-hodni/ vozil mravlja! v pri-"a Blod,VC^ot:no tudi Avtoservi.s Po kat„ °menil je tudi predlog, jih V]Z m naJ bi sredstev, ki tehni<4-a SOf0r amater servisu za ]Je PrPLPreglod vozila- odslej da-
Zaot       avt°-moto društva. dr^štvaP"'k -^eniškega avto-moto ga 4rxl.Je ot>vestil člane blejskc-
Cah ODr\Vai'. da družtvo na Jeseni-Sa Ponrt  ^ V svo^ rcziJ' manJ-vse svoje
tucii VsnL P.°nudil iste "rodnosti Pr«? članom blejskega dru-fa SZnr S^dnik kraJevnega odbo-Hih j,nn „Blcd Je dal več korist-ln AMD°       M sodelovanje SZDL
RtlJvfh&tr° > J'e d€l°valo  v tesnih svojem po-
6o \ Gor °
Šolami
Cju   \r v ——
W^k;   r, 'soIah na Bledu,
Beli,  Ribnem in Gorjah , Pfomo^ SlStematk"'no oznanjali Skem?n^m'- lapisi. V občin->J^nci I,  ra,ncm tekmovanju so m^to     °rk° žole d°segli prvo
Viii V   Orim;    i,,;.,,,,,__•
»Ji
Poznaj1 tGŽavnos,Tli *
P. N
>nja prometnih predpi-
?RAZVOJU
Bled p
ga ra_. T" ^r°8arm perspektivne-sico,.' >,0ja turizma na Bledu so ven<larLSpro-!°!i že predlanskim, ^aks-, Pa, 618 razvoj turizma in 1ot^i C;rPokazala- da »o treba ce-roord-      P°novno obravnavati
ter
vnesli vanj vsaj neka-fiPremembe   ter dopolnila.
**ftetol ki jih -ie nakazoval je Di] l. nacrt o razvoju turizma, 80 So 'e opravljena, pokazale pa naJDr^°Ve' ° katcrih bo potrebno jih        temeljito razpravljati in
Proučiti, "^rnli.
Sv«
preden jih bodo rea-
i2e Gt 2a blagovni promet in tu-gled« Pri °bLO Radovljica je *U L^monJenega problema skle-Ke r°kllcati nekatere predstavni-l»osvetriStl6nega živlJenja na širši nokat na katerem bodo »Prejeli sto««.« dopolnila na osnovi ob-Posv t     Stanja in Potreb. Taksen
^ncT ->T* ?licali na  Bledu za IlCs, 20. februarja. - B.
dovalo. Vendar pa bi bilo potrebno to delo še razširiti in pripraviti izdaje krajevnih kronik. Razpolož Ijivo dokumentarno gradivo In H teraturo iz NOB pa naj bi bolj koristno uporabljali v šolah pri vzgoji mladine v smislu tradicij revolucionarne preteklosti. S tem načinom vzgoje bi vsaj deloma omejili škodljivi vpliv zapadnja-ških navad, ki se preko različnih virov, kakršni so film, plehka in nevzgojna literatura itd., vsiljujejo v življenje mladih ljudi. Naša revolucionarna preteklost ima dovolj svetlih zgledov in dogodkov, ki bi jih naša mladina lahko imela za vzor.
Dokumentarni filmi so nedvomno bogat prispevek za oživljanje dogodkov iz ljudske revolucije. Primer za to je snemanje lanskega pohoda borcev kokrškega odreda. V načrtu pa je še izdelava dokumentarnega filma o Begunjah.. Gradiva za takšen film je dovolj in tudi živih prič ne manjka. Na skupščini so predlagali, naj bi sredstva za ta namen prispevale vse občine z Gorenjske, saj bi imela uresničitev zamisli širši družbeno-vzgojni in zgodovinski značaj.
V razpravi so nadalje pregledali se ostale dosežene uspehe in se pogovorili o nalogah za prihodnje, predvsem pa o sedanjih pomanjkljivostih. Moramo zapisati, da je bila kritika ostra, vendar pa iskrena, objektivna in" dobronamerna; izražena torej z željo, da se razmere izboljšajo. Največ kritičnih besed so delegati spregovorili na račun nesorazmerja med najnižjo in najvišjo mejo osebnih dohodkov. V radovljiški občini so pre-
cejšnje razlike v minulem obdobju postopoma sicer odpravljali, vendar pa so kljub vztrajnim prizadevanjem občinskih in političnih organov ostale še prevelike. Vsa prizadevanja pa ne bodo rodila sadov, če člani združenja borcev in Zveze komunistov ne bodo odločno spregovorili v korist tistega delavca z najnižjimi prejemki v delavskih svetih in v kolektivih, kjer sami delajo. Proces samouprave zahteva taksno metodo dela in ukrepanja. Z enotnim nastopom in s pravičnimi zahtevami bi morali preprečiti vsakršno samovoljo vodilnih ljudi v podjetju že pri samem sestavljanju oziroma sprejemanju pravilnikov o razdeljevanju osebnih dohodkov ali bodočih statutov delovnih organizacij. — J. B.
Jeseniška »Optika«, ki je imela še pred kratkim svoj lokal na Prešernovi cesti, je že prejšnji ponedeljek dobila nov sodobno urejen lokal na Cesti maršala Tita. Nova lokacija je predvsem dobrodošla za okoličane, ki imajo v neposredni bližini sedanje »Optike« železniško in avtobusno postajo
Občni zbor Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav
JESENICE — V soboto zvečer je bil na Jesenicah II. redni letni občni zbor Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Jesenice, ki so sc ga od članov udeležili tudi predstavniki družbenega upravljanja in uprave Železarne, OO LT, sindikalne organizacije in republiškega odbora DIATI. Predsednik je v svojem poročilu osvetlil dejavnost društva. Iz njegovega in dopolnilnih poročil ostalih odbornikov smo posneli tole:
V preteklem letu so avtorji tehničnih izboljšav predložili 57 iz-boljševalnih predlogov. V skupnem je bilo ocenjenih 72 in od tega 47 pozitivno ocenjenih. Ti predlogi nakazujejo 71 milijonov dinarjev prihranka za leto 1962, njihovim avtorjem pa je bila iz-
Pogovor z občani
BI.KI) — Krajevni odbor Socialistične zveze na Bledu je v zadnjem času uspel poživiti delo svojih komisij za različne dejavnosti. Tako so se v minulem tednu žc zvrstili posveti komisij za kadrovska vprašanja, za gostinstvo, turizem in trgovino ter za komunalna vprašanja. Obravnavali so največ, problematiko svojega 'dela ter sestavljali okvirne načrte bodoči1 dejavnosti. Z istim namenom se bodo v krak tem sešle še ko-mi.sije za šolstvo ter kulturno-pro-svetna vprašanja in za ideološko vzgojdi Na osnovi pripravljenih načrtov dela vseh komisij bo krajevni odbor sestavil skupni program, v katerem bo nakazal delo in naloge, ki jih bo opravljala SZDL na blejskem območju.
Po sklepu' zadnje seje krajevnega odbora bodo sklicevali tudi krajevne tribune. Ker je na Bledu še posebno potrebno skrbeti ža turistične objekte, za redno vzdrževanje komunalnih naprav, za čiščenje poti, raznih objektov in hiš, so se odločili, da bodo sklicali najprej javno tribuno z namenom, da bi v prihodnje uspešneje urejali te zadeve. Na tak jeven   pogovor   bodo poklicali
zlasti tiste občane, ki jih to vprašanje najbolj zanima ali pa so na kakršenkoli način dolini skrbeli za lepoto\ kraja ali lastnih poslopij in okolice. — J. B.
, KULTURNI VEČER
BOHINJSKA BELA — Svoboda na Bohinjski Beli je priredila v nedeljo kulturni večer, na katerem so seznanili občinstvo z deli slovenskih pesnikov Prešerna, Vodnika in Kajuha ter lani umrlega pisatelja Franca Šaleškega Finžgarja. Po kratkem orisu njihovega življenja in značilnosti v njihovem ustvarjanju, so nastopili recitatOTji s pesmimi, prozo in kratkimi prizori. Program je dopolnjeval novoustanovljeni pevski zbor Svobode.
Kulturni večer je bil dobro pripravljen, udeležba pa zelo velika, saj so obiskovavci napolnili dvorano. Na Bohinj.*! Beli se sedaj pripravljajo na praznovanje dneva žena, uprizorili pa bodo tudi dve ali tri igre: Ingoličevo Tajno društvo PGC, odrsko dramo Mirka Zupančiča Hiša na robu mesta in za zaključek morda se komedijo iz sodobnega življenja. — J. B.
plačana nagrada v skupni višini 988.170 dinarjev. Spričo dejstva, da je Železarna v rekonstrukciji, da so tehnološki procesi zastareli in zato produktivnost in proizvodnost nista na dovoljni višini, delo društva nc more biti zadovoljivo, čeprav je najmočnejše v okviru celotne težke industrije. Razvijajoča se mehanizacija in avtomatizacija, ki se uveljavljata na osnovi visoko kvalitetnih kadrov in znanstvenih metod, nujno narekujeta, da se izumiteljstvo in avtorstvo tehničnih izboljšav postavi na bolj znanstveno podlago. Vsak izum in tehniško izboljšanje prinaša družbi trajne koristi, zato nova ustava zagotavlja popoln razmah avtorstva — tako na znanstvenem kot tehničnem področju. Kolektivi, samoupravni in politični organi so dolžni nuditi z vso pozornostjo pomoč avtorjem tehničnih izboljšav, v statutih podjetij naj bo posvečena posebtna skrb dejavnosti izumiteljstva in tehničnih izboljšav, sedanje pravilnike o nagrajevanju pa je treba izbolzboljšati.
Število članstva v društvu so v enem letu povišali od 60 na 17> Večino — to jc 120 — pa sestavljajo delavci in mojstri, medtem ko jc v društvu le 7 tehnikov in 5 inženirjev. Sedanji sestav prav gotovo ne bo kos vsem nalogam pri 'rekonstrukciji Železarne. Morda bo razstava, ki jo pripravlja društvo skupno z Železarno Jesenice zal IV. zlet LT v maju na Jesenicah, dala pobudo za pritegnitev strokovnjakov, ki jih v jeseniški Železarni ni malo.
Medtem ko so v razpravi člani
Na Jesenicah v gledališču »Toneta Cufarja« v tem času Slud irajo kar tri dela. Na sliki pa vidimo naj mlajšo skupino, kl pod vodstvom prof. Jožeta Tomažiča pripravlja mladinsko Igro v treh dejanjih »Pravljica o pastirju in carju«. Premiera bo verjetno že v marcu
naštevali težave, na katere naletijo pri predlaganju izumov in izboljšav, so gostje podčrtali pomembnost dejavnosti društva. Predstavnik železarne Stanko Ravnik je v svojem izvajanju dal mnogo pobud jn predlogov za uspešnejše delo društva ter predvsem poudaril nujnost prehoda
JESENIŠKI
KOVINAR
iz kvantitete na kvaliteto. Predsednik republiškega odbora DIATI ing. Zupan je priznal pozitivno delo jeseniških iznajdi-leljev *in avtorjev tehničnih izboljšav. Poudaril Jc, da se naša podjetja še premalo zavedajo, da so dolžna podpirati to dejavnost. Prof. Krsto Cazafura je v svojem izvajanju grajal inženirje, ki stoje ob strani in se ne zavedajo stanovske dolžnosti, posebno sedaj, ko jc Železarna v rekonstrukciji.
P. U.
UGODEN
ZAKLJUČNI
RAČUN
JESENICE — Trgovsko podjetje »Delikatesa« na Jesenicah je v letu 1962 doseglo lep uspeh. Zaključni račun, o katerem je razpravljal delavski svet podjetja, kaže, da se je celotni dohodek povedal od 64 milijonov v letu 1961 na 84 milijonov v letu 1962.
Takšen uspeh so dosegli predvsem zaradi boljše delitve dela in modernizacije prodajaln v Mojstrani in na Jesenicah. V lotu 1963 bo podjetje porabilo za investicije 23 milijonov. Zgradili bodo trgovski paviljon pod Mežakljo in specialno delikatesno trgovino »•Park*t na Jesenicah, Predvidevajo, da bodo pri tem porabili 8,5 milijona lastnih sredstev. Velika obremenitev za ta kolektiv so predvsem visoke najemnine za prostore,. saj so znašale v letu 1962 4,2 milijona .
Da bi lahko realizirali plan za leto 1963 — predvideno je povečanje za 11 milijonov — bodo morali predvsem poskrbetL za bogatejšo izbiro proizvodov, povečati bo treba aktivnost nekaterih po-plovalnic in rešiti vprašanje reklame, ki je bila mnogokrat pomanjkljiva. — F. B.
VSI NAJ BI OBISKOVALI POLITIČNO ŠOLO
JESENICE - Dva oddelka politične šole na Jesenicah sla v minulem tednu dala prve absolvente. Ker ima občinski komite ZK v programu 5 oddelkov politične šole, sta takoj po dovršenem delu prvega in drugega oddelka že pričela z delom -tretji in četrti oddelek, medtem ko deluje peti oddelek v Kranjski gori. Predvide-1 vajo, da se bo politične šole udeležilo več kot sto članov ZK,, razen tega pa naj bi jo na predlog ideološke komisije pri občinskem komiteju ZK obiskovali tudi vsi novo sprejeti člani. — P.
Ob Savi Dolinki
^ DRAMSKI ODSEK SVOBODE ŽIROVNICA je ponovil v nedeljo popoldne Trifunovi-čevo mladinsko igro Car in pastir. S predstavo so navdušili učence osnovne šole na B rožnici. Ob opnovitvi igre je potrebno poudariti, da je dramski odsek žirovniške Svobode, ki ga vodi Julka Dovžanova, letos najbolj delovni odsek žirovniške Svobode. Ker študira isto delo jeseniško gledališče, se zanimajo za uprizoritve Carja in pastirja na Breznici tudi Jeseničani.
$ TABORNIKI PARTIZAN-SKKGA ODREDA JEKLARJEV NA JESENICAH so letos posebno lepo dokazali svojo taborniško dolžnost. Skupno z jeseniško lovsko družino so se odločili za krmljenje divjpdi. kl zaradi izredno hude zime trpi, ker nima hrane. Na različna krmišča v okolici'Planine, Črnega vrha in Rovt so nanosili že prek 500 kg sena. Založili so 25 krmišč in rt tem mnogo pripomogli k temu, da bo divjad lažje preživela letošnjo fcudo zimo.
a V MOJSTRANI bodo v nedeljo prvič tekme za »me-morial« Jožka Janša^, večkratnega republiškega in državnega prvaka v smuških tekih in klasičnih disciplinah in nekdanjega reprezentanta v srednjeevropski konkurenci. Tekmovanja se bodo udeležili vsi tekmovalci, ki v sedanjem smučarskem športu pri nas nekaj pomenijo. Smučarji iz Mojstrane, Bohinja, Raven Lovrenca na Pohorju, Ljubljane, Kranja, Jesenic in drugih krajev bodo selektorjem m ljubiteljem smučarskega športa pokazali sposobnosti naših olimpijskih kandidatov. Tekmovali bodo člani, mladinci in mladinke. »
DO ZDAJ TRI »ŠOLE ZA ŽIVLJENJE«
JESENICE - Delavska univerza na Jesenicah jo pripravila za jeseniško mladino' že tri Sole za življenje. Prav te dni je bila zaključena šola za življenje na Blejski Dobravi. Za to obliko izobraževanja vlada med jeseniško mladino ogromno zanimanje. Skupno se je vseh treh šol udeležilo več kot sto mladih ljudi. Posamezne teme predavajo priznani strokovnjaki, predvsem zdravniki in psihologi. Računajo, da bodo v letošnji sezoni pripravil i. skupno 12 šol za življenje. — P. is.
V ŽELEZARNI PRIPRAVLJAJO STATUT PODJETJA
JKSENICE   -   CDS Železarn«
Jesenice je že lansko leto imemr-val komisijo za sestavo statui* podjetja. Komisija pripravlja tezr za razpravo in pri tem upošteva spremembe, ki izhajajo iz dosedanjih izkušenj in prakse. Te teze bo komisija uskladila in bo posredovala osnutek kot predlog */» široko razpravo. Glavni komisiji pomaga komhsija UO in IO sindikata podjetja. Statut bo vseboval novosti in spremembe že sprejetih predpisov, o katerih bodo razpravljali vsi člani kolektiva ter sindikalne In osnovne organizacije ZK. - U.
SREDA, 20. februarja 19&
Izumi
in tehnične izboljšave -
POGOJ ZA VIŠJI TEHNIČNI IN GOSPODARSKI NAPREDEK IN BOLJŠI ŽIVLJENJSKI STANDARD
0 Industrijsko razvite države d»I-• gujejo ves svoj tehnični in go-£ spodarski razvoj ter visok živil ljenjski standard razvoju in 9 izkoriščanju novih izumov In 9 tehničnih izboljšav.
V zadnjih letih zahteva tudi naša skupnost od gospodarstvenikov in vseh delovnih organov, naj vzporedno z industrijskim in gospodarskim razvojem sploh posvečajo izumiteljsko nadarjenim ljudem mnogo več pozornosti, kot so jo doslej. Prvi člen novega zakona o patentih in tehničnih izboljšavah določa, da družbena skupnost s pomočjo državnih organov, gospodarskih in družbenih organizacij, združenj, ustanov in zavodov za razvoj izumiteljske dejavnosti podpira in zagotavlja pogoje za izkoriščanje izumov in tehničnih izboljšav.
Pri nas jc letno okrog 2000 patentnih prijav — od tega je skoro polovica inozemskih prijaviteljev — ki zahtevajo zaščito svojih izumov v naši državi. Pogosto kupujemo tuje licence in patente, ne da bi se prej pozanimali, ali ne bi za drage devize kupljenih licenc in patentov lahko rešili naši izumitelji. Celo to se dogaja, da v inozemstvu drago plačujemo tehnične zamisli in patente naših izumiteljev, ki so jih prodali tujini zaradi nerazumevanja in nezanimanja zanje doma. Marsikateri problem bi uspešnd' rešili doma, če bi delavski sveti razpisovali interne in javne natečaje, kot jih na primer razpisuje Železarna Jesenice.
Predpis zakona o zaščiti izumov in tehničnih izboljšav pa seveda ne more doseči svojega namena, Če nc spodbujamo izumiteljsko dejavnost in če izaimov ter izboljšav ne izkoristimo. Reševanje teh nalog je v kranjskem industrijskem bazenu prevzelo Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Kranj (DIATI), ki je bilo ustanovljeno že leta 1961 na pobudo republiškega odbora Združenja   izumiteljev Slovenije.
Zaradi čim tesnejšega sodelovanja je društvo januarja letos razposlalo vodstvom raznih tovarn in sindikalnim podružnicam program dela, pravilnike o nagrajevanju izumov in tehničnih izboljšav ter pristopne prijave za včlanjenje v društvo. Žal pa vodstva nekaterih tovarn vabilo društva k tesnemu sodelovanje niso sprejela z razumevanjem.
Razen omenjenih ima društvo tudi organizacijske težave, predvsem s pomanjkanjem primernih prostorov, vendar je upanje, da bo to težavo pomagal rešiti ObLO Kranj. Vsestransko organizacijsko in finančno pomoč pa so društvu nudili organi Ljudske tehnike Kranj in vodstva tovarn Iskra, Sava, Standard, Planika v Kranju, LTH v Škofji Loki in tovarna pil v Tržiču.
Da bi svojo dejavnost okrepilo in razširilo ter doseglo tesnejše sodelovanje s proizvajavci, je društvo začelo ustanavljati pri tovarnah svoje sekcije. (O preteklem in bodočem delu ter o novih nalogah pa bo društvo sklepalo na drugem občnem zboru DIATI Kranj, ki bo v petek, 22. t. m., v prostorih kluba gospodarstvenikov.) — S. Kern
PUSTOVANJE
V PREDDVORU
IN NA JEZERSKEM
PREDDVOR - V teh dneh turistični društvi Preddvor in Jezersko živahno razpravljata o izvedbi letošnje pustne prireditve. Po pripravah sodeč — bo to ena najlepših in pestrih pustnih prireditev pri nas. Začela se bo v nedeljo v gostišču Hrib v Preddvoru. Tam bodo celotno dvorišče preuredili v dom pusta, od tam ga bodo v torek popoldne prenesli do prosvetnega doma v Preddvoru in nato do križišča cest proti Jezerskemu. Tu ga bodo položili na avtomobil, ga v spremstvu kolone avtomobilov prepeljali na Jezersko in ga tam zažgali na grmadi.
Da bo prireditev res kvalitetna, nam priča tudi zabavni program.
R.
LETNI OBRAČUN RK
ŠENČUR - V ponedeljek, 18. februarja, je imela osnovna organizacija RK Šenčur svoj redni letni občni zbor. Ker je Senčurjanom sneg porušil prosvetno dvorano oz. prostor, v katerem so se lahko sestajali, je bil občni zbor v klubskem prostoru v zadružnem domu. Občni zbor je dal preeej koristnih naROtkov za nadaljnje delo. Seneurska organizacija RK je bila že do sedaj ena najbolj delavnih v kranjski občini, zlasti na področju krvodajavelva. — R.
KOVOR - Pretekli petek so se tu zbrali predstavniki vseh tukajšnjih krajevnih družbenih in političnih organizacij na posebnem razgovoru. Na pobudo krajevne organizacije SZDL so se prisotni pogovorili o načrtnem skupnem delu za prihodnje. Predvsem gre za to, da naj bi bilo med organizacijami čim boljše sodelovanje in da naj bi organizacije skupno skušale reševati tudi vse probleme, s katerimi se srečujejo tamkajšnji prebivavci. Zato so sklenili, da bi bilo priporočljivo, da bi imeli v prihodnje več podobnih skupnih razgovorov.  Prvi takšen
CimveSJa Je izbira tem teije »e Je odloči« (posnetek lz samopo- I
streioe trgovine Potroinik v Kranju, | ^ra.nem £££
Še večja skrb za dokumente NOB
Preteklo soboto je bila v Tržiču redna letna skupščina občinske organizacije Zveze združenj borcev NOB. Čeprav je iržiška občina po številu prebivavcev majhna,
1 RZIŠKI
je kljub temu omenjena organizacija precej številna. Na območju tržiške občine je sedem krajevnih organizacij, v katerih jo 1220 članov (48^ žensk in 733 moških). Razumljivo jc, da ob tolikšnem številu članstva upravičeno lahko pričakujemo tudi precejšnjo aktivnost na najrazličnejših področjih dejavnosti, prav o tem pa jc bilo govora na sobotni skupščini,  na kateri  so sprejeli tudi
številne nove naloge za delo v prihodnje.
Značilno za organizacijo Zveze združenj borcev NOB v tržiški občini je, da že dlje skrbi za čim popolnejšo dokumentacijo iz NOB z njihovega območja. Glede tega je organizacija doslej zbrala že precej dragocenega gradiva, bržkone pa jo čakajo prav na tem področju dela še večje naloge v bližnji prihodnosti. Gre za to, da je potrebno z .zbiranjem gradiva pohiteti, da bodo dokumenti lahko čim popolnejši in točni in da bodo res lahko koristen dokument za spoznavanje preteklosti mlajšim rodovom Tržičanov.
Posebna oblika, kako naj bi čimdljc ohranili tradicije iz NOB, naj bi bili tudi v prihodnje partizanski pohodi, kl so bili že doslej med Tržičani zelo dobro obiskani. V prihodnje pa naj TH bilo
Uspešno delo
bodo temeljito proučili osnutek občinskega družbenega načrta in bodo na osnovi tega posamezniki lahko dobro pripravljeni za razprave in predloge na zboru volivcev, ki bo v kratkem sklican prav zaradi letošnjega družbenega načrta.
Pretekli petek pa so se na omenjenem razgovoru prisotni že pogovorili o letošnjem praznovanju dneva žena in o praznovanju 40-letnice kovorskega gasivskega društva, razen tega pa so precej razpravljali tudi o poživitvi družabne dejavnosti. Za to dejavnost obstaja po ureditvi klubskega prostora v Kovorju dovolj pogojev, vendar pa dejavnost še ni zaživela, kot bi bilo/ potrebno. — B.
partizanskih pohodov čimveč in T najrazličnejše znane kraje " NOB. Pohodi naj bi bili predvsem ob raznih praznikih.
Skrb za borce NOB oz. za otroke padlih borcev je bila v tržiški občini že doslej zadovoljiva, kljul) temu pa so na letni skupščini poudarili, da se je potrebno v pr1* hodnje vseh problemov glede tega lotiti še bolj temeljito. — F.'
Ali že veste, da .. •
... bo danes zvečer ob 18. uri
v veliki sejni dvorani ObLO Tržič občni zbor LT Tržič.
...je priredilo KUD iz vorja preteklo nedeljo v šob dopoldne recitacij domačih avtorjev.
... je bilo preteklo nedeljo tudi v tržiški občini medobčinsko šolsko prvenstvo v veleslalomu. Prvenstva se je udeležilo 310 pionirjev in pionirk iz petih šol, ekipni zmagovavec pa je bila osnovna šola »-Heroja Bračiča«.
Pripravljena hrana počasi osvaja trg
Napredek pri kvaliteti povečuje zaupanje — Jušni koncentrati in namazi najbolj priljubljeni — Rok trajanja — brezpogojna meja
Iz leta v leto zavzemajo kon-serve na policah v trgovinah z živili več prostora. Njihov izbor se hitro širi, ob tem pa se postavlja tudi vprašanje, kako se kon-servirana hrana pri nas uveljavlja. Odgovor nanj smo povzeli iz
razgovorov v podjetjih Delikatesa in Živila Kranj in bi ga bilo mogoče oblikovati takole: Potrošniki kupujejo konserve, s pripravljeno in polpripravljeno hrano, vendar še zdaleč ne toliko, da bi lahko trdili, da jo občutneje uporabljajo pri svojih rednih dnevnih obrokih. Po konservah z gotovimi jedrni segajo predvsem turisti aH ostali, kadar jim zmanjka časa za pripravo sveže hrane. Če smemo še jušne koncentrate prištevati v to vrsto, potem lahko trdimo, da je priprava polpripravljene in pripravljene hrane popolnoma prodrla Ie do juhe. Močno so se uveljavile tudi različne paštete in golaži.
Trgovsko podjetje »Živila«, ki ima 57 prodajaln, predvsem v kranjski občini, je lansko leto prodalo 40 tisoč kilogramov mesnih konserv, kar je za eno tretjino več kot leto prej. Kot rečeno, so bile na prvem mestu paštete in golaži, manjše so bile količine pripravljenih vampov, govejih zrezkov in drugih jedi. Prodaja konserviranih mesnih jedi je bila najmočnejša v času, ko jc primanjkovalo' svežega mesa, sedaj ko je tega dovolj, pa je precej zastala. Njihova cena je le še tolikšna, da se gospodinjam, ki razpolagajo s potrebnim časom, bolj splača pripraviti jed iz svežega mesa. Nasprotno so lastnosti jušnih koncentratov (med katerimi sta najvažnejši nizka cena in izredno kratkotrajna priprava) take, da zamikajo vsako gospodinjo. Samo pri Živilih so v lanskem letu prodali okoli 800 tisoč jušnih kock. V tem podjetju ugotavljajo, da se potrošniki hitro odločajo za nakup novosti. Tako so prve pošiljke takoj razprodane ,pri drugih pa se že vidi, če so bile kupcem všeč ali ne. Tako je šla na primer zmes za pripravo krompirjevih cmokov sprva dobro v promet ,sedaj pa se je prodaja skoraj popolnoma ustavila.
V Delikatesi bi se bilo skoraj mogoče prepričati, da cena konserv le nc bi smela biti najvažnejši vzrok za njihovo počasno uveljavljanje. Polkilogramska kon-serva sarme stane 200 dinarjev, 400 gramska »srbskega . pasulja«
pa 150 dinarjev .Prav tako cene vložene zelenjave za letošnji zimski čas pomanjkanja sveže zelenjave in visokih cen niso pretirane. Tako velja kilogram vložene paprike 230 dinarjev, kilogram kumaric 280 dinarjev, ajvarja 270 dinarjev. Da so nekatere gospodinje le pripravljene nekaj primakniti in si tako prihraniti delček svojega časa, dokazuje tudi prodaja (sicer ne močnejša) raznih kompotov.
Iz podatkov, ki jih je zbrala bivša okrajna sanitarna inšpekcija, je razvidno, da je bilo v lan-
skem letu izločenih in prometa za 4 milijone 655 tisoč dinarjev raznih neustreznih živil. Tu niso všteta živila, ki so bila vrnjena proizvajavcem zaradi pomanjkljive deklaracije ali zaradi možnosti uporabe v druge namene. Med živili je bilo razen 2400 kilogramov svežega mesa in mesnih proizvodov tudi 236 kilogramov mesnih in 4234 kilogramov zelenjavnih konserv. V večjem delu so bile to konserve, ki jim je pretekel rok trajanja. Sicer pa ugotavljajo, da se kakovost kohservi-ranja močno izboljšuje, prav ta-
ko podjetja skrbijo za kolobar-jenje v prodajalnah ,tako da se jim ne nabirajo stare konserve.
Rok trajanja je eden izmed najvažnejših podatkov na konservah in je pri večini obvezen. Ce ni naznačen, velja, da se konser-va lahko uporablja do enega leta po izdelavi. Posebno je ta podatek pomemben pri tako imenovanih »polkonservah«, ki so slabše zaščitene, a se vedno močneje uveljavljajo zaradi znatno nižje cene embalaže. Ob tem je treba pripomniti, da se konserva lahko pokvari tudi pred pretekom predvidenega roka, kar pogosto povzroči nepravilno uskla-diščenje (vlaga, prah, neprimerna toplota). — M. S.
»OTROŠKA TRAGEDIJA« BREZ GLEDAVCEV
KRIŽE -  Preteklo nedeljo 3* prizadevna dramska skupina mia dinskega aktiva v Križah upr^T rila vzgojno mladinsko (priporom ljivo tudi za starše) odrsko d« »Otroška   tragedija« (Sch&neOTj Prizadevanje mladih pa je osta ^ skoraj brez uspeha, česar od lfn. žanov ne bi pričakovali. Kllu temu da v Križah podobnih P" reditev sploh ni in da ob to1* snem številu prebivavstva J"1113.], kulturno-prosvetnega društva J;'* je ostala tudi uprizoritev mlad» brez obiskovavcev. V dvorani J bilo le nekaj mladih glodavce^ ki so prav gotovo lahko prišli ^ svoj račun. Mladi, ki bi tudi Križah radi poživili kulturno-P^ svetno dejavnost, bi prav zaslužili večje priznanje.— K.
Iz obeh dolin
• JUTRI LETNA SKUPSCI-NA - Jutri, 21. februarja, M bo v dvorani Svobode ob 15. začela redna letna skupščin* sveta Svobod In prosvet. dr* štev občine Skofja Loka. P**' čakovati je, da bodo po aosedanjega dela razpravlj*B o premostitvi težav, o uvaj*' nju novih oblik dela in o P*] vezavi med posameznim i dr*" št vi.
Služba pravne pomoči se uveljavlja
Škofjeloška občina je bila med prvimi občinami na Gorenjskem, v kateri so organizirali nadvse pomembno in potrebno službo oziroma zavod pravne pomoči, ki je močno razširil so-jo dejavnost in se tudi uveljavil med občani.
Z namenom, da seznanimo naše bravce s pomenom, dejavnostjo, izkušnjami in s težavami ter perspektivami te ustanove, objavljamo v nekoliko skrajšani obliki prispevek, ki ga je napisal upravnik zavoda službe pravne pomoči tovariš MIRO SKRABOT.
»Občina Skofja Loka je med prvimi organizirala službo pravne pomoči in s tem ni le zadostila svoji dolžnosti do zakona, temveč predvsem u.slrcgla nujni potrebi občanov. Naš pravni sistem postaja vse bolj obsežen, odpirajo in širijo se nova pravna področja delovnega prava, stanovanjske zakonodaje, upravnega prava, zakonodaje socialnega zavarovanja itd. Ob tem občan navadno zastonj Išče pravno pomoč pri raznih uradih, sodiščih, ki bodisi zaradi ne-
kompetentnosti, pomanjkanja časa ali iz drugih razlogov ne morejo ustreči.
Novi zavod rešuje prav tiste zadeve iz omenjenih področij, ki gredo našemu človeku najbolj do živega, to so pravni konflikti o zaposlitvi, o delu, stanovanju, socialnih pravicah itd. Kmečki ži-velj še vedno vztraja — dostikrat pretirano — pri zaščiti svojih lastninskih pravic, dosti Je sporov zaradi posesti, služnosti poti ali meje, dedovanja itd. V stanovanj-
skih zadevah pred sodišči dostikrat ne pridemo nikamor, ker 6e ne da ogniti višji sili — pomanjkanju stanovanj. V povezavi s stanovanjskim referentom na občini, s podjetji in pa z drugimi
LOŠKI
DELAVEC
strankami pa postanejo te zaaeve lažje rešljive. Tudi v delovnih sporih zavod navadno uspešno posreduje. Pereč je pToblem dolžnikov, ki ne izpolnjujejo svojih obvez — tu je včasih potrebno seči tudi po ostrejših ukrepih - prav tako je s preživninami, ki jih plačujejo očetje za izven zakona rojene otroke ali za otroke razvezanih zakonov. Te preživnine je zavod   v   povezavi   s socialnim
a tožb in pripravljalnih & ^ to je skoro vsega dela, »■ .j,
itd
Potnik v avtobusu, kl pripelje ali odpelje z avtobusne postaje v škofji Loki, (pa tudi še marsikje drugod) Ima občutek, kot da bi se vozil jl barko po razburkanem morju: kolesa se pogrezajo v kotanje polnih vode, šoferji s težavo obvladajo volan ... Kdo je kriv: šoferji, kl so prisiljeni pristati na kotanjah, potniki ali — cestna oziroma komunalna uprava, ki čaka, da bo odjuga opravila svoje? Na sliki: škofjeloška avtobusna postaja v
vi#J
skrbstvom dvignil na dvojno y ■ no.  Sklepanje pogodb, 6Csta^j' nje raznih listin zavzema pr^ ^ šen del zaposlitve v zavodu, civilnih in kazenskih zadevah dosega zavod s poravnavami uspehe (v dveh tretjinah Prl" j rov).
Tedensko obišče zavod do strank, lansko leto je bilo Teš nad 600 dopisov, mnogo pa je ^ tudi ustnih pravnih nasvetov, vod ima »uradne dneve« P° v>-krat mesečno v Gorenji vasi i Železnikih.
Za naša sodišča pomeni ^jb' veliko   razbremenitev, ker osvobaja vseh najrazličnejši0 PtJ^ lov - sklepanja pogodb,
ga sodišča opravljala v nr^te dnevih. Nedvomno jc, da s0~a$o v zastopniku zavoda ne bo .^g nasprotnika, ki pravno 7 po*t komplicira, temveč močnega Jtf močnika, ki sdcuŠa pomag*0 pospešiti rešitev.
Jasno je, da je nova ^^t^a janja pravne pomoči šele v ra^/a ju in da naleti dostikrat na T -p težave in zapreke. V začetku 6*^, o njenem razvoju mnogo raZ ljalo v društvu Pravnik in v°[V^t ru  odvetniške   zbornice, vf^^jjU rezultati teh razpravljanj ni ^ kdove kako pozitivni. Razne V^, bleme naj bi v prihodnje na lagi izkušenj raje reševali z3 sami.
Pri pravnem urejevanju 0 ,0\<r umestno, da bi zavod dobil av^ čena pooblastila, s katerim* npr. overjal podpise, zaet?|^Jd' itd.; nujno bi bilo treba tudiP^ji pisati enotno poslovanje. ^ glede prostorov je zavod Še v ^
dregi, saj se delo tako mn
oži-
bo treba kadra in
misliti na hkrati tudi
Porast dela pa je nedvomno ^ na  zaupnica  zavodu  in °J službi.«
Neplačanih ,mlih 0fflaM,v lie JbJavjamo. Beseda slane 30 din. usinrtri.ce in zahvale v okviru "»•000 din, brez okvira 3.000 din. ^ročniki Glasa tJU6sLio ^ og]ast
" dl" besedo. za. osmrtnice in ghvale v okviru 3.000 din, brc/ okvira pa 2.000 din.
prodam
PrcKiam bikca. Andrej Urami«, Veterno 1, Križe m
KokSri^Pr°dam ratli<> T< Mokrica 55
1000k» «*
K — 528
iCa 4' Cerkljc 518
^ga^7a™ PlCmen&ltesa volit "* ga VJ mfsecev in 300 kg rdeee-
Prodam več različnih lestev In gajbice. Loka22, Križe 531
Prodam krmilno peso. >>; žt. 12 532
Prodam 3.5 ton. .k L gumj v o/. Naslov v oglasnem oddelku
Prodam  (i prm suhih
drv. Naslov V oglasnem
osa
bukovih
oddelku 534
Prodam plemenskega vola 500 kg lei-koga. Šenčur 56 535
Prodam čistokvrno kobilo, sposobno za vsa dela. Franc Sodnik, Klane 15, Komenda 548
Prodam   enostanovanjsko hišo,
lakoj vseljivo, v Dupljah. Omer-sa, Duplje 549
kupim
Kupim motorno kolo znamke BMW Od 250 do 500 ecm. Na#16v
v oglasnem oddelku
538
OSMRTNICA
^Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je po dolgi in mučni bo-Jczm umrl v 69. letu starost] naš dobu mož, oče, stan oče in svak
JANEZ KRC — REšETOV ATA bivSi prevoznik
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 21. Ic-»ruarja 1963 ob 16. uri iz hiše žalosti, Huje 9, na Kranjsko pokopališče.
Kranj, 39. februarja 1963
žalujoči: žena Marija, sinovi Janez In Peter z družinama, Jože in Štefan, hčerke Ivanka z družino, Tončka in Jelka ter ostalo sorodstvo
OBLETNICA SMRTI
dn 2S,^0,ečino» ki Je čas ne ozdravi, se spominjamo
"ne zo. februarja 1962, ko je za vedno tiho zaspala
o«dvse gubljena žena, mama in sestra v starosti 80 let
MARIJA DOLŽAN
. Žalujoči: mož, hčerke z družinami in brata
Malijevo brdo, 20. II. 1963
Kupim G00 zidakov in 300 kosov strešne opeke »Folc«. Jože Zu-mer, Voklo 69 537
Kupim desni vzidljiv štedilnik Keber. Godešič, Skofja Loka 538
Mlado kravo ali jttnJtco-brejo kupim. Zeni. Sp. Beenica 46 539
1 zavorne bobne in osi (aksi) za kmečki voz kupim. Naslov v ©glinom oddelku 540
Kupim bikca, težkega 300 do 400 kilogramov. Blažove, Foljam6ica. Pođnnrt 541
Kupim brejo svinjo. Naslov v oglasnem oddelku 542
Kupim otroški voziček. Milan Novak, Kranj, Tavčarjeva 13 550
Avto-moto društvo Skofja Loka prične v kratkem z novim tečajem za šoferje-amaterje AB kategorije, Prijavite se pri tov. Jasenovcu v trgovini PEKO,v Škofa Loka    • 481
Vabimo vas na veliko tradicionalno pustno maškarado, ki bo v soboto, 23. februarja, v zadružnem domu na Primskovem. Najboljše maske bodo nagrajene. Rezervacije dobite v trgovini zadružnetrn doma na Primskovem 489
Avto-moto društvo Cerklje obvešča, da bo 1. marca priče tek tečaja za voznike amaterje. Interesenti naj se prijavijo v društveni oisarni v Cerkljah - AMD Cerklje 543
Iščem sobo v okolici Kranja ali Bleda. Po službi bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov.v oglasnem oddelku 544
Takoj sprejmem mizarskega pomočnika. Dam tudi stanovanje., Naslov v oglasnem oddelku *545
Semenski krompir zamenjam za seno ali slamo. Naslov v oglasnem oddelku 546
Avto-moto sekcija Zabnica organizira novi tečaj za .šoferje amaterje AB kategorije. Prijave sprejema tov. Jože Podreka, Zabnica — do 15. marca 547
objave
MAŠKARADA
NA PRIMSKOVEM
Vabimo vas na veliko tradicionalno pustno maškarado z zabavnim sporedom, ki bo v soboto, 23. februarja v zadružnem domu na Primskovem! Najboljše maske bodo nagrajene. Igra kvintet »Anton Tomaž Linhart« iz Radovljici1. Rezervacije dobite v trgovini zadružnega doma na Primskovem.
MLADINSKI
TURNI SMUK   ' «
V nedeljo, 24. februarja, bo pri Slavkovem domu pri Medvodah velik.turni smuk, ki ga organizira koordinacijski odbor mladinskih odsekov PD Ljubljana, izvedlo pa ga bo Planinsko društvo Medvode. Prireditelj je na to pomembno mladinsko smučarsko tekmovanje povabil tudi vsa mladinska PD z območja < Gorenjske. Za tekmovanje vlada m<xi mladino oziroma mladimi planinci — smučarji veliko zanimanje.
Na tekmovanju bodo lahko nastopili vsi člani mladinskih odsekov v PD in ostala organizirana mladina, če bo imela ža tekmovanje primerno opremo.
• Tekmovanje ali turni smuk, kakor ga je imenoval prireditelj, bodo jzvedli v treh disciplinah. V prvi bodo nastopili starejši mladinci in mladinke na 15 km dolgi progi, ki bo vodila v smeri Pete-linec, Katarina, Grabci, Ravnik, Toško čelo s ciljem pri Slavkovem domu.
V drugi skupini bodo tekmovali mlajši mladinci in mladinke na 7 km dolgi progi. V tretji skupini pa bodo nastopili sankači. Start bo na Golem brdu'. Proga bo dolga 800 m in s 100 m višinske r. izlike. Za zmagovavec jc določenih nekaj nagrad, za vse udeležence tekmovanja pa spominska darila. — C.
Gibanje prebivavstva
Poročili so se: Alojz Markuta, kmet in Tvanka Lukanc, kmečka delavka; Leopold Oman, kmečki delavec in Stanislava Sifrer, kmečka delavka; Janez Strmljan, uslužbenec in Nives švara, uslužbenka; Miroslav Tekavec, električar in Pavla Lukanc, delavka; Ljubomir Barjaktarcvič, uslužbenec: in Marija Les jak, t kavka
V TRŽIČU
Poročila sta se: Mihael Močnik, osebni upokojenec in Marija Skr-janec, gospodinja
Umrli so: Matc\/ Rozjjian, osebni upokojenec. Neža Slapar, osebna upokojenka
Rodil se jc: Franc Kavčič
Pred skupščino Brodarskega društva
V kratkem bo v Kranju redni letni občni zbor BRODARSKEGA DRUŠTVA KRANJ. Ker je Lo edino še delujoče brodarsko društvo na Gorenjskem in ker se tudi to bori z velikimi, predvsem finančnimi težavami, je prav, da nekoliko osvetlimo njihovo delo, probleme in težave še pred samim občnim zborom.
Društvo ima 34 članov (od tega 32 moških in 2 ženski); imajo 4 društvene kanuje, ki so jih člani sami izdelali in s katerimi tekmujejo na vseh tekmovanjih in prireditvah tako doma kakor tudi v inozemstvu. Lani so se 4 člani udeležili državnega prvenstva na'reki Ibar in se uvrstili na najboljša mesta, in to kljub boljši opremi drugih tekmovavcev. S tem so se usposobili tudi za mednarodno tekmovanje. Lanj je društvo organiziralo in izvedlo republiško tekmovanje, udeležili so se tudi turneje s 6 člani po reki Drini od Foče do Zvornika in tekmovanja v Tacnu, Hrastniku itd.
Društvo je pred dobrini letom dobilo novo društvene prostore v delavskem domu na Savski cesti in ima pogoje za nadaljnji razvoj. Nujno pa bo potrebno društva nuditi već finančne pomoči in omogočiti članom nabavo in uporabo najnujnejše opreme (druga društva nastopajo v primernih krojih itd., predvsem pa /. modernimi čolni).
Razen tega pa bo društvo moralo že na tem občnem zboru nekaj spregovoriti tudi o brodarskem modelarstvu. To panogo dejavnosti bi bilo treba poživiti. Treba bi bilo vključiti v društvo čimveč mladine in ji nuditi pomoč. Pred,časom so na osemletki »Lucijana Seljaka« v Stražišču Že ustanovili takšen krožek, ki ga vodi Mirko štiftar, pripravlja pa se tudi na osemletki »Franceta Prešerna« in po drugih šolah. Osnove torej so, društvo naj bi to mladino le pritegnilo v .svoje
NOVO IGRIŠČE
VOKLO - Upraviteljstvo šole. šolski odbor in pionirski odred v Voklem te dni obširno razpravljajo o gradnji športnega igrišča, ki so si ga že davno želeli. Akcija za gradnjo se je razgibala posebno minulo jesen, ko so sklenili, da ga bodo zgradili na šolskem vrtu. Posebno se veselijo novega igrišča odbojkarji in košarkarji, ki so že vrsto let posebno delavni.
ZAHVALA
w?b prerani izgubi našega dragega moža, sina, orata, zeta in svaka
RUDIJA CADEŽA
^ 5Kreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali « z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo ko-egorn pilotom iz Titograda, kranjski garniziji JLA, vojaskt godbi, godbi DPD Svoboda Kranj, Prešernovemu pevskemu zboru, organizaciji ZK in SZDL nik pogrebnemu zavodu. Zahvaljujemo se še govoren, sindikalni podružnici Mestne klavnice in r,.« * . so 8a v tako velikem številu spremili na njegov* zadnji poti.
15- II. 1963
Kranj, Ljubljana, Skopje
izdaja i« 7- -'—~- ..............
?ek- račun «S\t£p >,GorenJ8ki tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 — 7s- odffovn  *    V Kra,"Ju 607-11-1-135 - Telefoni: glavni urednik naročnina i\\ .    ure«lnik »n uprava 21-50, uredništvo 24-37 — Letna Posamezna št ?a§a 1300 dinariev' niesečna naročnina 110 dinarjev, številka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev
Trgovsko podjetje na veliko in malo
„Kokra" Kranj
obvešča svoje cenjene odiemalee,
da je radi adaptacije lokalov preselilo:
skladišče manufakture - na debelo - na Koroško cesto 35 poslovalnico MODA na Titov trg 4 (bivši ObLO) poslovalnica MANUFAKTURA pa preneha s svojim poslovanjem dne 20. februarja 1963
Obiščite naše poslovalnice: tm*mt,
TEKSTIL v Prešernovi ulici 5 GORENJC v Prešernovi ulici 11 MICA v Poštni ulici 1.
ki so bogato založene z vsem blagom
po vašem
SMUČARSKE TEKME V CERKLJAH
CERKLJE - Športno društvo Kfvavec v Cerkljah je skupno '« turističnim društvom organiziralo tekmovanje mladincev in pionirjev v slalomu, veleslalomu in smuku.
Proga za mladince je bila nekoliko daljša kot za pionirje.
Rezultati: mladinci — slalom: I. Niko Slapar 0,34, 2. Franc Zlebir 0,36, 3. Miro Lipar 0,36; smuk - 1. Niko Slapar 0,49, 2. Miro Lipar 0,54; 3: Andrej Ropret 1,0; pionirji - slalom: 1. Rado Tušek 0,30,
2. Franc Jekovec 0,31, 3. Jože Sleme 0,32; veleslalom — 1. Franci Marn 0,52,. 2. Iztok Kadunc 0,53,
3. Franc Jekovec 0,56. — F. P.
KLUBSKO
SANKAŠKO PRVENSTVO NA JEZERSKEM
JEZERSKO - Na dokaj težki -G00 m dolgi progi s 100 m višinsko, razlike so se v nedeljo 10. februarja pomerili jezerski sankači za naslove krajevnih klubskih prvakov. Med 40 tekmovavci vseh skupin, ki so vozili vsi isto progo dvakrat, so osvojili naslove prvaka:
Člani — Franc Zadnikar pred Jožefom Slularjem in Milanom Kocjanom;; članice — Majda Kri-. Minka Košir; mladinci — Mihec Košir, Tejko Plaznik; mladinke Minka Dolinšek, Roža Kern; pionirji — Duško Zaplotnik, Poldi Pi-skernik; pionirke — Recinca Do-Minka Dolipšek, Boža Kern; pio-
ŠE EN TEČAJ ZA ŠOFERJE AMATERJE
ŠENČUR - Pred dnevi se je pričel pri avto-moto Soli AMD Šenčur še en tečaj za šoferje amaterje A in B kategorije. Po opravljenih društvenih izpitih bodo tečajniki morali pred pravkar imenovano občinsko strokovno komisijo za opravljanje vozniški h izpitov v Klanju- ~ C.
NESREČE
TRČENJE NA ZAVOJU
V nedeljo ob 8.45 sta se na cesti I, reda med vasema Vrba in Moste oplazila osebni avtomobil KR 48-^.1 (voznik Alojz~Holo) in osebni av-tbmobil.TS AS v(oznik italijanski državljan Aleksander Cok). Voznik Holo je vozil iz Most prol i Vrbi in je s prekomerno hitrostjo rezal desni zavoj, pri čemer sta se vozili oplazili. Škode jo za okrog 250 tisoč dinarjev.
NEZNANEC ZAŽGAL KOZOLEC
V soboto zjutraj je v Račevi št. 27 pogorel kozolec — last Cveta Trčka. Del kozolca je bil prislonjen na hlev, iz katerega so uspeli rešiti živino, vse ostalo pa je pogorelo. Vzrok požara ni znan. Sumijo, da ga je zanetil neznanec, ki je na kozolcu, prespal. Skodu znaša 700 tisoč dinarjev.
OTROK SKOČIL PRED AVTOMOBIL
Na Cesti Staneta Žagarja v Kranju je v .nedeljo opoldne osebni avtomobil KR 24-61 (voznik Peter Jugovič) podrl 10-letnegu Marjana Antolkoviča. Jugovič je vozil iz Kranja proti vasi Britol, pri tem pa mu je izza stoječega rešilnega vozila pred avto skoči! otrok. Antolkovie je dobil težk< poškodbe (na kolenu). Materialna škoda na vozilu znaša 10 tisoč dinarjev.
afera
44
WrSa^riS?X>ltl Rotschuh
so je v resnici pisal Heinrich <5ott-*ločinov ?- --i ™ sni5*« vojnih zločincev so ga zahtevali zaradi ^ski VodY jUl Je v letih 1941 do 1944 zagrešil kot vojaški gospo-Je imel Zon/ tak° imenovanem'Varthegauu.* Dokumenti, ki jih Učenja vo£v so.ga dolžin nasilnega preseljevanja, sadističnega ■ yjf^ratn*n umorov in ropanja umetnin.
V3'aštir-S0 nacisti. imenovali dobršen del Poljske. (Op. prev.l 8osPoda joj.Je gospodje so.živeli v najboljših razmerah. Z izjemo S° bili sh-if^x   S0 imeli vsi- druzinc in otroke in njihovi domovi
Štirimi; t dobre dri,zbe- Njihovi otroci so hodili v šolo... teIerona je d ^,seplcmbni ™c i« poklical mali doktor Zorn. Prek & 17. Uro .ejal'„ da "i se z menoj rad pogovoril. Naročil me je Pisarne w J-n J-?^no °b lom času sem čakal v predsobi njegove
Zatem 'C brcz okcn-do vrat sv? SC odpr,a vrata i" doktor Hilmar Zorn je pospremil Jcrno s!v t"jega obiskovavca. Odvetnik je nosil modro obleko, bi-}e imel sivo t li * nia'hnirn'. zaokroženimi našivki. Njegov gost £rno kravato \\ ° Z drobnim'^ belimi Črticami, belo srajco in Ucistvo, da w-     bcrt Scnwer|Fcger jc bil eleganten kakor vedno.
da *il.
sem
tb'-M 'ta jf*8^ v 'tem prostoru, me je tako presenetilo, čeprav sem se zaradi tega takoj hudo razje-
Pozdravil
^ ^ph!i,rn; ^chvvertfe3cr je dokazal, da jc hladnokrvnejSi, saj \vwm«m. Se presenečen ni bil, da me vidi, da, ob-
našal se je, ko tla se sploh nc poznava. Z odločnimi, modrimi očmi me ie preletel kakor tujca, Schwertieper so je moral malce iztegniti, ko jc snel klobuk z obešalnika. Dejal je »pardon« -— iako kol se. opravičimo tujcu. Nosil je črno kravato, ta gospod Sclnvertfcgcr, in zdaj sem sc spomni!, da je pomenila morda znamen jc žalosti.
»Dober dan, gospod doktor,« jc rekel. -Moje .spoštovanje, gospod Sclnvertleger.< Vrata so sc zaprla, Zorn si je pomel dlani iu stopil k meni: Pozdravljeni, moj dragi. Stopite noter.'«
Okna v Zornovi pisarni so bila zaprta kot vselej iu v /raku modrikast dim. »Se slabo počutite?«
»Tole je bil gospod Schvvertieger!«
»Da, čemu? Kadite? Ne? Saj vas menda nc bo motilo, čc bom kadil? Prav.« Z ljubeznijo jc odrezal vršiček brazilke, &e nežno nasmehnil in spoznal sem, da namerava poslednje dogodke premagati z vzvišeno malomarnostjo imenitnega igravca.
»Dragi prijatelj, vidim, da ste presenečeni, in čemu ste presenečeni? Ker mc jo gospod Sch\vortt'eger spremenil v svojega pravnega svetovavca?«
»Ste njegov odvetnik?«
»Od danes.« Pogladil sc jc po belili kodrih v slogu Gerharta Huuptmanna. Na prstu sc mu je zalesketal pečatnik.
»Trenutek,« sem rekel, »saj vendar no morete sočasno zastopali gospoda Brummerja in gospoda Schwcriegcrja.«
»Do včeraj res nc. Dotlej sta bila oba gospoda nasprotnika. Danes nista več.« Zmagoslavno in samozadovoljno spričo svojega uspeha sc jc zasmejal in priznati moram, da sem bil tudi sam poln občudovanja. »Nasprotno! Od danes dalje sta oba gospoda zaveznika.« Kljub temu jc še rnašec segel za ovratnik. »Gospod Schvverlreger jc bil dve uri pri meni. Njegova zgodba me jc hudo pretresla. Po eni strani ga jc doletela povsem nepričakovana smrt ljubljene osebe, po drugi pa bi bil skoraj za las sokriv strahotne zarote proti gospodu Brummcrju.«
»Zarote, aha,« sem bedasto zinil.
»V'teh rečeh ste nestrokovnjak. V skopih besedah vam bom pojasnil: gospod Schwertfeger je skupno z drugimi gospodi hudo obtožil gospoda Brummerja, ker je bil —• vse do včeraj —- prepri-
čan, da je gospod B rum mer res, zagrešil kazniva dejanja. Iu zdaj je nenadoma ugotovil, da je bil žrtev napačnih informacij in napačnih računov.«
»Ugotovtiev jc bila bržkone prav nenavadna.«
»Da. Nc da bi slutil, jc dolge mesece pomagal inogočucnm sovražniku gospoda Brummerja, človeku, ki jc gospodu Sch\vcri-Icgerju in drugim gospodom pričaral kaznivo obnašanje gospodu Brummerja. Toda zdaj so sc gospodu Sclnvcrtfcgcrju« — tu se i. vznemiril in začel jecljati — »odprle oČ4! Zdaj ve kdo jo prav krivec! Zato je sklenil, da bo na strani gospoda Brummerja stopi! v boj proti zasebnemu bankirju, ki se piše Liebling. To bo, kaj pada, senzacija prve vrste.^ Nocoj ob 19. uri bomo v Breidcnbaclu: priredili tiskovno konferenco. Gospod Sclnvertfcgcr jc že pri meni spravil listine in pisma, ki jih potrebujemo, da bi razgalil bankir j.. Lieblinga.«
»Bona Cfcusa triumphat,« sem rekel. ,
»Upajmo.«
»Le eno nc razumem,« sem rekel. »Vse oblezilne priče pran gospodu Brummcrju vendar nimajo masla na glavi. Vseli venda: ni mogoče izsiljevati!«
»Nikar te be-besede, gospod Holden, prosim.- Karajoče jc odkimaval z belo glavo in segal za ovratnik.
»Mislim: v tej deželi je vendar tudi nekaj poštenjakov, človcK bi zblaznel!«
»V tej deželi jc celo dosti po-pošlcnjakov. Vendar se zdi, da gospod Brummer svoje posle —• hvala bogu, to bodi rečeno — ni sklepal /. njim, mc z njimi. Zdi se, da jc žc dokaj zgodaj razvi! svojo teorijo o koristnosti mračnih preteklosti, menda takoj pO porazu. Razume se, tla obstoja še danes nekaj nevsecnih prič, O katerih ničesar ne vemo. Toda k sreči gre za nepomembne priče. Cc pade Liebling. smo rešeni. In tako prehajam k najini temi.«
»Prosim?«
»Sc je Liebling •— osebno ali po posrednikih — oglasil pri vas?«
»Tega imena nisem slišal nikdar v življenju.«
Nenadoma rac jc pogledal pritajeno s pametnimi očmi: »Jtz-vedel bom, čc lažete, gospod Holden. Saj veste, kaj bi sc zgodilo. Koliko vam jc ponudil Liebling?«
Vstal i cm. "J\e dovolim, tla bi tako govorili.«
SREDA, 20. febraVrja !9«3
S
vo
i
Po kilogram težki pokojninski ovitki -
0 šestčlanski družini receptov, ki toliko, da ne izpodrinejo zdravil ■ Bolničarka ali administratorka -ali oboje
Dopolnjevanje predpisov o socialnem in zdravstvenem zavarovanju ter o organizaciji zdravstvenega varstva je vplivalo tudi na povečanje administracije. Ta se jc povečevala ie hitreje, kot bi bilo treba, in tako priborila tem službam sioves skrajno zbirokratizira-nih. Med zavodi za socialno zavarovanje in zavarovanci, med zavodi za socialno zavarovanje In zdravstvenimi zavodi, med zdravstvenimi zavodi in zavarovanci, med prvimi in drugimi zavodi in raznimi statističnimi službami in drugimi se pretakajo tolikšne količine najraznovrstnejšlh tiskovin, da se je med njimi nemogoče znajti. Dovolj Je, da človek pol ure posluša naštevanje (za popoln pregled bi bil sicer potreben vsaj en dan) raznih dnevnih, tedenskih, mesečnih, četrtletnih, polletnih, letnih poročil, obračunov, analiz In pregledov, utemeljitev, odločb, statističnih poroči!, nakazil — in to iz vseh (na tem svetu mogočih) zornih kotov, pa da ga pošteno boli glava. Na ta kup se je venomer le dodajalo, ničesar pa odvzelo.
POTREBNO
IN NEPOTREBNO
URADNA UGOTOVITEV: Tako ne gre več naprej, vse odvečno je treba odstraniti. TUDI URADNO VPRAŠANJE: Kaj je pravzaprav med vsem tom res nepotrebnega? (Mimogrede naj povem, da je v strokovnem biltenu socialnega zavarovanja spet okoli 10 novih vzorcev tiskovin, ki so sle-
BODICE
# Ljudje si včasih vtepejo v glavo čisto nemogoče stvari. — Preteklo sredo zvečer so si trije gostje v jeseniški Kazini vtepli v glavo, da bodo sabirali. Po šahu jih je zaiejctto šele tedaj, ko jih je natakarica odpravila z izgovorom, češ da gostišče nima igralnih kart. (Radoveden sem, s čigavimi kartami so igrali pri sosednji miži?) ->- Torej, šah!
»Tega lahko dobite," jc dejala natakarica, »čc boste igrali v sosednji sobi. Kaj ne vidite, da tu nihče ne šahira!*
»To rrc, pač pa kvartajoU je odgovoril pobudnik za šah.
»Ja, vi pa ne boste!" je zrasla natakarica in obrnila gostom hrbet.
Kaj si le mislijo taki gostje? V dr o v solidno gostišče, nato pa hočejo šahira ti. Kdo bo pa poslušal kričanje (značilno za šahiste!) in požiral prah, ki se dviga pri tej razburljivi in divji igri. Na vsem lepem se bodo gostje spomnili, da bi v kavarni igrali nogomet, se ke-pali, telovadili in morda streljali s pištolami kot v Teksasu. Ubogi gostinci!
9 Naši trije gostje so bili zaradi tega besni, da nikoli tega. šele v soboto so si ohladili ihto v Prešernovi ulici v Kranju. Od jutra do večera so se »tuširali« pod močnim curkom, ki ga je odjuga pošiljala skozi odtočno cev na pločnik. Od ča>sa do časa so prostor odstopili tudi mimoidočim. Taka) pa ne, saj se spodobi, da se človek ob sobotah očedi. Katera hiša s je opremljeni s prho, pa le ne bom povedal. Uganite! # Kako? Pravite, da so vas nekakšni  objestni  paglavci okepali.
Skozi vežo na Mestnem trgu št. 30 v škcfji Loki (tam ima prostore škofjeloška »Mesnina«) se ponuja mimoidočim nenavaden prizor, ki ga je »ovekovečil« objektiv. Izpod tajajoče snežne odeje se je prikazal velikanski kup kosti domačih živali. Sreča, da je
mraz; ob poletnih dneh pa se   od tam razširja sila neprijeten
vonj... Kaj tega sanitarna inšpekcija ne vidi?
Menda je na Trati v Škofji Loki glede tega še posebno vroče. Atentati s kepami so na dnevnem redu. Pravijo, da so atentatorji ■ iz novega naselja ob železniški progi še posebno precizni strelci. Mimogrede ti zbijejo z nosa naočnike (ne da bi pri tem pomislili, tla so kdaj pa kdaj za naočniki tudi oči!). Tudi šipe na oknih samskega bloka v naselju so zelo priljubljena tarča. No, Predilnica jih bo že »poslikala*, saj ima denarja kot toče. Že nekaj časa se paglavci spogledujejo z množico oken na novem šolskem poslopju. Kakšno razkošje! Kaj se pa pozna, če jih s kepami pobijejo 20 ali 30. — Tole mislim! Kepe se topijo na soncu, objestnost pa — če ne gre drugače — pod leskov ko!
# Zdaj pa še dve iz Dupelj. — V zapuščenih prostorih bivše tovarne čevljev »Alka«, bodo ustanovili čevljarski muzej. Zakaj pa ne! Zakaj ga ne bi imeli Še čevljarji. Pravijo, da je tudi ropotije precej. In končno^ — mar ni škoda prostorov, ki bi tako ostali neizkoriščeni.
# Menda preživlja dupijansko gostišče črne dni. Gostov ni in ni.. . Ker pa se hoče gostišče za vsako ceno izvleči iz zagate, so začeli v njem prirejati veselice. No, pa recite, če niso »iztuhtali* zelo domiselno obliko kulturnega razvedrila za mladino. Pravilno! Mladina se mora že v mladih dneh privaditi gostilniškemu vzdušju . . .
# Prebivavcem Poljanske doline ne preostane drugega kot to, da so zdravi. Z lekarno, ki nai\ bi bila izročena namenu 15. januarja, še vedno ni nič. Toda — ena tolažba še vedno, ostane: prostori so pripravljeni!
Zadnjič mi je Tomaž iz Poljanske doline takole solil pamet: »Kaj bi z lekarno! Človek sc tudi brez zdravil »pocajta« ali pa umre. Jaz na primer sem večkrat bolan, umrem pa skoraj nikoli. Navsezadnje je pa čisto prijetno, če moreš zavoljo dveh tablet romati v lekarno v Škojjo Loko. Sploh pa ni dobro, če imaš doma preveč zdravil na kupu. Mimogrede jih zamešaš pa zamenjaš. Takole — glej! On-dan me je neznansko trgalo po ušesih. Vzel sem tiste »pulferce« zoper bolečine. Pa veš, kaj je bilo? Ves dan sem kot obseden letal na stranišče. Da bi sc znebil te nadloge, sem brž pogoltnil neko drugo zdravilo. Zdaj je bil šele vrag. Odtlej kaže cela dolina za mano, češ, da sem se zdravil z »arcnijami« zoper ženske težave. Zato pa čimmanj zdravil v hišo.
# Kako bi bilo, če bi »Avto-center« iz Kranja poskrbel, da bi tudi Golnik dobil tablo z voznim redom avtobusov. To vprašujem zato, ker je SAP poskrbel za vozni red svojih avtobusov, ki vozijo na Golnik. Izgovor je menda takle: Odhode avtobusov lahko vsak potnik preštudira na, velikem (in silno zametanem voznem redu), ki je razobešen v vratarnici. Ampak, naj me koklja brcne, če se bo preprost človek spoznal v tisti zmešnjavi številk, imen in črk. Preden sem zadnjič preštudiral tisti vozni red, sta mi ušla kar dva avtobusa.
Vas pozdravlja
VAŠ BODIC AR
dili uveljavitvi novega zakona.) Začelo se je se je torej proučevanje dejanskih (ne) potreb in vsi prizadeti se upravičeno nadejajo, da ne bo predolgo trajalo.
MILAN 2AKECJ, direktor komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj, o administraciji meni med drugim tole: »Ne bi mogel reči, da imajo zdravstveni zavodi zaradi nas toliko dela. Pre-obremenjujejo jih razne statistike, kar pa urejujejo zvezni predpisi. Administracijo med nami in zdravstvenimi zavodi bo težko občutneje zmanjševati, ker imamo le opravka z denarjem in to mora biti pravilno dokumentirano, da sta mogoča pregled in nadzor.V delovnem programu našega zavoda je tudi okoii 20 statistik.
V lekarni
zavarovanca zbranih tudi do kilogram raznih dokumentov. Nešteto Intervencij je potrebno, da na primer podjetja pošljejo potrdila o delovnem razmerju in podobno, ljude pa čakajo in se jezijo, češ da smo počasni.«
Na oddelku za pokojninsko zavarovanje sem zvedela, da je takih »težjih« primerov sorazmer-
Mnoge bi bile lahko kar koristne, no veliko, skoraj polovica. Enega če bi jih dobro analizirali in pri- izmed ovitkov sem si ogledala, merjali v okviru države in nam Njegov lastnik je bil leta 1950 in-
ko podatkov, da za zdravila *č> sih skoraj zmanjka prostora. Ra' zen imena zavarovanca morafl10 vpisati še ime plačnika, njeg°v sedež, ime in priimek aktivni3 zavarovanca, sorodstveno razo1^' je, če gre za svojca, starost (P" otroku), delodajavca in šifro'g0-spodarske dejavnosti, katastl*** številko zemljišča, na katere«11 stoji podjetje (!), številko a*' bulantnega kartona, števil* zdravstvene knjižice aH katego*1'
Po »administrativni obdelavi« v ambulanti
Jih v krajšem času vrnili. To se ne dogaja. Včasih dobimo kakšno knjižico, v kateri so bili obdelani določen podatki, vendar za leto ali več nazaj, kar nam ne koristi dovolj. Za prenekatero statistiko je mogoče dvomiti, če ni le sama sebi namen. Za lažje razumevanje naj nekatere navedem: o nesrečah pri delu, o gibanju zadev na zavodu, o invalidskih dajatvah skupaj s statističnimi listi za nove zadeve, o rehabilitaciji in zaposlovanju Invalidov, o kmečkih zavarovancih, o otroškem dodatku, pregled stanja gibanja zavarovancev po gospodarskih dejavnostih, o ' začasnem delovnem razmerju in začasni nezaposlenosti, o koriščenju pravic do zdr. j statistik, nekatere nove izhajajo varstva, o nezmožnosti za delo iz tega, ker je naša država člani-
validsko upokojen, pozneje se je še zaposlil, da je dosegel delovno dobo. Kmalu potem, ko je bil ponovno upokojen, so delovnemu mestu, na katerem je delal, povišali kategorijo. Poteguje se za to, da bi se to poznalo že tudi na njegovi pokojnini. Njegov primer še ni rešen, a do sedaj se je v njegovi mapi nabralo 8 odločb in 92 drugih dokumentov.
ZAVAROVANCI IN RECEPTI
Iz razgovora z upravnikom zdravstvenega doma Kranj, dr. IVANOM COFOM povzemam: »Res   moramo   delati ogromno
po dejavnosti, o gibanju zaposlenih v samem zavodu, o osebnih dohodkih na zavodu itd. itd.
ca mednarodne zdravstvene organizacije, ki smo ji dolžni pošiljati statistične podatke.
Vendar pa je mnogo stvari, ki Jih Je treba in tudi mogoče poenostaviti. Zakaj na primer tolikšne razlike med zavarovanci. Delimo jih na delavce in uslužbence, zasebne obrtnike, kmetijske proizvajavce, na tiste, ki uživajo zdravstveno zaščito za vojaške vojne invalide in iz naslova socialnega skrbstva. Praktično pa so vsi zavarovani. Razen inozem-cev se komajda enkrat na leto pojavi v zdravstvenem domu kdo, ki je samoplačnik. Kako naj označimo dejstvo, da moramo zdravniki uporabljati kar 6 vrst receptov (enega sedaj opuščamo), ki, v katerih je za enega samega | na njih pa je treba napisati toli-
DOLGA POT DO POKOJNIN
Pa to še ni nič v primerjavi z izredno zapletenim postopkom reševanja posameznih zadev. Ce vzamemo za primer pokojnine: predpisi se pogosto menjajo, prav tako so pogoste spremembe pri zavarovancu samem. Pri vsaki spremembi moramo izdati novo odločbo — opremljeno z vsemi mogočim] dokazili, čeprav bi skoraj vedno zadostoval samo kratek prepis. Zato niso redki ovit'
Jo zavarovanca. Vse to za z<*rn-tl la, ki velikokrat niso vredna 100 dinarjev.«
VMESNI  STAVEK: Neki venski zdravnik je hotel PrCll&o siti, če se za vse te podatke ^ zanima in jc eno leto VlS recepte izmišljene številke, ni nihče opazil. '
UBOGE BOLNIČARKE
»Najhuje je v ambulantah' ^ njih pride v poštev skora) ^ raznih tiskovin (naštevam st bilo brezupno) in že večkr* je postavljalo vprašanje, 9 ^ za administracijo še nap*8*. j\b rahljamo bolničarke ali " ,^1-zamenjamo z administrator'* e Zaradi specifičnosti zdrav«*^ administracije in zaradi Potf rf POSKOČI zdravniku je sedanj . ^ šitev najboljša. Morda bi ' 0 I razmišljali o posebnem Pr po-zdravstvene administrator^* ^ sedanji višek predstavlja Pra(j<r
Ide*'
na nov način izplačevanja mestil za čas bolezni do dni. Zahteve so zelo zato bodo bolničarke v amj\jJJ*i'' tah obiskovale poseben sen\ ji** da se bodo seznanile z novi1™ logaml.« d?
Po odhodu iz zdravslvnei/^jr ma sam bila popolnoma P ... V čana, da govorice o iTiroKra jr» zdravstvu niso neutemcl)0^^' da govorjenje v potrebnem /£y*& du s »papirnato vojsko« J1^ 5-