•
C lUjr*čji korenski dnevnik	jI
< t Zed in jenih državah >	f f
Ijj Velja za vse leto ... $3.50	||i
]i[ Za pol leta......$2.00	jjj
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TSLETOM: 387« CORTLANDT.
KO. 29. — STB V. 29.
Entered as Second-Clan Matter, September H, 1903. at the Post Office at Mew York, N. Y„ under the Act of Cooffrees of March S. 187».
■wy	> —. .	i——————— ........
NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 4, 1918. — PONEDELJEK, t FEBRUARJA, 1918.
TELEFON: 4687 CORTLANDT
VOLUME XXVL — LETNIK XXVL
Wilson in Trocki.
-fMW
TROCKI DVOMI O WILSONOVIH NAGIBIH. — TRO CKI ZAHTEVA, DA SE ZAVEZNIKI PRIDRUŽIJO MIROVNIM POGAJANJIM. — BOLJSEVlSKI ZUNANJI MINISTER NE VRJAME, DA JE WILSONOVA IN LLOYD OEORGEVA MIROVNA FORMULA ODKRITOSRČNA. — DRUGAČE BI SE VDELEZlLA MIROVNE KONFERENCE..
-ooo-
Tri
triujilutlou tlJ»-«l with the port master at New York, N. Y. on Feb. 4, l^l«! ft* ivqulrvd t.y the Act of October U, 1017.
Petrograd, 3. februarja. — Zunanji minister Leon Trocki je danes potom United Press odgovoril na izjave
0	mirovnih ciljih predsednika Wilsona in ministrskega predsednika Lloyd Georgea.
— A ko govorim akademičuo, zeli zadnja Wilsouova mirovna formula, tla bi se z nami srečala, je izjavil zunanji minister v nekem pogovoru v svojem uradu v Smol-nem zav»nlu. — Ako pa jo dejansko poskusimo, se bo v re-sniri pokazala enako » črnski diplomaciji.
Centralne države <o tudi prvotno sprejele našo for- j mulo v svoji izjavi 25. decembra: pozneje pa se je, ko smo jo dejansko poskusili, razvila v aneksijske in imperjali-j stične zahteve jkh! krilom demokratične mirovne formule.j
Ali pa z drugimi besedami, predsednik Wilson v prin-i eipu sprejme pravico samoodloecvaiija. toda ne gre do pravic vseh podložnih narodov, da bi imeli povsod pravico samoodločevanja. ki ne izločuje popolne neodvisnosti, ako jo narod želi.
V svojem manifestu >e je predsednik Wilson v prvi vrsti obrnil do Avstro-Ogrske. Pripravljen je dovoliti avtonomijo v dvojni monarhiji, toda ne v njihovi lastni neodvisnosti in s tem upa, da bo odcepil Avstro-Ogrsko od zveze centralnih držav.
Wilsonova zadnja nota je v prvi vrsti naglašala važno dejstvo, da Amerika ne i šee teritorjalnega povečanja, toda ojačuje priprave za svoj lastni imperjalizem.
Problem ameriškega srednjega razreda je. da doseže oslabelost obeli imperjali§tienih strank v evropskem konfliktu z namenom, da |>ostavi ameriški kapitalizem za dediča evropskega kapitalizma.
Zato Wilsonova pohvala, katere smo bili deležni, potem ko nas je koinaj dva tedna prej ameriško in ententno časopisje imenovalo nemške agente, ni izzvalo med nami
01	ega navdušenja, kakorsnega pa so pričakovali.
Na vsak način smo prepričani, da bi Wilson in Lloyd George v resnici iskala hitrega miru, tedaj bi morala v svojih zadnjih formulah to pokazati s tem, da bi se pridružila k splošnim mirovnim pogajanj i m.
Samo s to udeležbo bi bila lahko izbila iz rok nemške vlade najvažnejše orožje, s katerim vzdržuje notranjo disciplino.
Ker se nam eutenta ni hotela pridružiti v mirovnih] pogajanjih, so nemški agenti lahko rekli svojim delavcem. da si Amerika. Francija in Anglija poželi jo Nemčijo, vsled česar se mora Nemčija boriti do konca.
Xa drugi strani bi udeležba vseh bojujočih se držav vstvariia tako mirovno mišljenje med narodi, da bi onemogočilo obnovljenje vojne, potem ko bi bilo doseženo tako željno pričakovano premirje, ki bi izsililo pogajalni demokratični mir.
Vsak poskus obnoviti vojno bi br» z dvoma imel za posledico strmoglavljenje vseli vlad. Zaradi tega je ententa odbila naše povabilo za vdeležbo na splošnih mirovnih pogajanjih.
Se vedno upajo, da bodo uničili centralne države in ne žele žrtvovati svojih imperjalitičnih ambicij.
Ker se druge države niso hotele pridružiti splošnim mirovnim pogajanjim. zato njihove formule nimajo prave vrednosti, temveč so — cunja papirja. Njihovi pogoji bi se morebiti skrajšali tako. da bi njihovo postopanje dalo nemškim imperjalistom priliko, da zadostijo svojemu po-željenju na škodo Rusije in bi ]>otem iskale kompromisnih dogovorov z drugimi svojimi sovražnicami.
Zaradi tega smatramo nemške zahteve, katere so nami slavili v Krest-Litovskn, da so prišle naravnost iz Nemčije". da pa jih na tihem odobrujejo ententne vlade.
Ako bi zavezniki zdaj naznanili svojo voljo pridružiti s* nam v pogajanjih z namenom, da se sklene splošni, demokratični mir. tedaj bi to izzvalo kolosalni odmev iz Avstrije in Nemčije.
Naša pogajanja vodimo tako. da je ententa vsak trenutek v stanu pridružiti se nam. —
Manjše zahteve Italije.
-ooo-
POROČA SE, DA BO ITALIJA ZMANJŠALA SVOJE ZAHTEVE GLEDE SEDANJEGA AVSTRIJSKEGA TERITORIJA. — RIM IZJAVLJA, DA NE ZASLEDU JE NIKAKIH IMPERUALISTIČNIH CILJEV.
Ogrska si želi miru.
Ogrska je odkritosrčna v željah po miru. — Nikdar niso želeli tujega ozemlj. — Madžari pa hočejo obdržati prijateljstvo z Nemčijo.
True translation filed with the post xuitster at New York, N. T. on Feb. 4. 1918, as required by the Act of October 6, 1917.
Amsterdam, Nizozemsko. februarja. — Ogrski ministrski pred sečnik Jr. Aleksauder Wekerle j<i v >vc*jvm nagovoru v državnem /burn rekel:
"Naša pripravljenost za mir j' odkritosrčna in resna. Nikdar «<• uUmo zavzemali in se tudi sedaj ne zav/* mamo 7a osvajanja
Pripravljeni smo dosevi pravičen sporazum, ki bo dovedel do trajnejr miru in do varnosti tega iniru ter do mednarodnih sporazumov."
Ogrski ministrski predsednik > zagotavljal, da se zahteva samo en po^oj in nicer da ostane ozemlje dežele nedotaknjeno In da bo imo-la svobodo, da uredi sama tvoje notranje razmere.
l>alj«- je rekel:
''Nasprotovali bomo vsakemu poskusu, sejati med nas razdor toda, ali nam bližnja bodočnost prinese mir, ali pa neizogibni boj to je gotovo, da želimo ohraniti zvezo z Nemeijo- kar je najbolj u-spesno jamstvo za mir."
Ministrski predsednik je reke da upa, da bo pogodba, ki se ima skleniti z Nemeijo, zagotovila eko liomično življenje dežele.
"Ta obširna aktivnost, ki je .po-trebna za naš veliki napredek in nase prizadevanje, da sklenemo ekonomične zveze z Nemčijo, j J obrnjena proti drugim državam.":
Zdravljenje generala Wooda.
rr	-
Trne translation filed with the post master at New York, X. Y. on Feb. 4. 1918, aa required by the Act of October 6, 1917.
Pariz, Francija, 3. februarja. — Generalni major Leonard Wood ki je bil pred kratkim ranjen, k-j se je mudil na francoski fronti, ji danes mogel zapustiti svojo posteljo v bolnišnici, kjer se zdravi, t-Sprejel je veeje število obiskovalcev. Roka generala Wooda je še v obvezi. Rana mu povzroča sicer še vedno bolečine, - toda ta teden bo Že mogel zapustiti bolnišnico.
Demobilizacija švicarske armade.
True translation filed with .the post master at Xew York. X. Y. on Feb. 4. 1918, as required by the Act of October U. 1917.
Pariz, Francija. 1. februarja. —j Poročilo iz Ženeve na Temps pra vi, da švicarski zvezni svet na iz-vanredni seji, pri kateri je bil navzoč tudi vrhovni arniadni poveljnik general Ulricli Wille s svojim štabom, razpravljal o ultimaturau, katerega je zveznemu svetu poslala delavska zveza, ki je zahtevala, da
se takoj demobilizira švicarska J armada in ne Se-lo prvega maja.
ostalimi ruskimi delegati iz Petro grada v Brest-Litovsk, da na-i dal ju je mirovna poga jati ja z za- j stopniki centralnih držav.
Položaj v HeL>iiigforsu je zeio resen. O rdeči gardi in ruskih jakih se poroča, da merijo in ropajo po mestu . V mrtvašnici se nahaja 3 Otrupel, poslanec Emmiko-la, ki je bil eden voditeljev v finskem parlamentu, je bil v ječi u-morjefl.
Rdeča garda je včeraj poskušala preiskati stanovanje 80 let sta-! rega generala Siverhjelma, ki pa! se jim je branil s t^mokresom, s katerim jih je mnogo usmrtil in potem izvršil samomor.
Čete finske vlade pod generalom Mannerhimom stalno pritiskajo na revolucionarno rdečo gardo v Uleaborgu ob zalivu Bothnia. — Neko poročilo it tega kraja pravi/ da je rdeča garda poslala delega eijo generalu Mannerheimu, predlagajoč »pravo, toda gen. Man-nerheim je aretiral delegate ban . ditojr, _	_	... I
Nemška stavka.
OOO-
NEMŠKI STAVKARJI IMAJO ENO IZBIRO: SMRT ALI PA DELO. — BERLINSKI VOJAŽKI POVELJ. NIK JE RAZGLASIL, DA BO VSAK VSTRELJEN, AKO NE GRE DELAT. — DITTMANNOV PROCES SE PRIČNE. — OBDOLŽEN JE IZDAJE. — STAV-
KA PONEHUJE.
-ooo-
Boljševiki v Odesi.
BOLJfiEVIKI 80 SE POLASTILI NAJVAŽNEJŠEGA RUSKEGA PRISTANIŠČA OB ČRNEM MORJU. — ZAVZELI SO TUDI 0-RENBURG. — ZAPLENILI SO RUMUNSKE LADJE V PRISTANIŠČIH. — &UMUNI V KIŠINEVU. — ZAVZELI SO BESARAB-SKO PREST0LIC0. — NOVA ZAROTA V PETROGRADU. — EDEN VODITELJEV JE BIL UMORJEN.
Petrograd, Rusija, 3. februarja. Boljševiki fco zavzeli glavno mesto provineije Orenburg, mesto Orenburg.
Vesti iz Samare pravijo, da so boljševi»ke čete, ;potem ko so za-1 vzele železniško postajo v Svrtu, prodirale proti Karganyju. ki je zadnja postaja pred Orenburgom.! Kozaki generala Dutova so bežali, pusti Vb i orožje. General Dutov je uiel, ko je padel Orenburg.
Domneva se, da so protirevoiu-cjoname čet« v Orcnburgu rabile j bombe 8 strupenimi plini ter ek-->p1oziv*ie izstrelke proti boljševi-, kom.
Bolj«evi%ke oblasti ^o tukaj odkrile protirevolucjonarno zaroto, katero sta vodila praporščaka Si-nebrukov m Volk. ki sta nabirala častnike in moštvo za hetmaua donskih kozakov geuerala Kaled:*«-na. Praporičtik SSinebrukov je ušel. Praporščaka Volka pa so aretirali m ubili mornarji, ki so ga vlekli v Smolny zavod.
Boljaeviki so aretirali potem še 60 drugih častnikov in vojakov.
Jaagjr, Rumunsko, 3. februarja. Sinoči so boljševiki zavzeli Od&-so. Boljšem Lake čete imajo mesto j pod popolno kontrolo.
Kiži^ev, ki je glavno mesto Be-1 sarabije in ki je bilo pred 15. leti i pozeriefee židovskega masakrira- j ran ja, so danes zasedle romunske čete, katere so bile tja poslane na prošnjo krajevne besarabske vlade. —
London, Anglija, 3. februarja. Ker je prifio do preloma med bolj-Seviško vlado in Rumunsko, je re-volncjonaroi odbor črnomorskega brodovja sklenil, da zapleni vsa trsnaportna sredjttba, ki pripadajo EammukL Fo Imu ukrepa je bilo
VflžMti^ff ^-^---^- ■ - ■ - -
. i
ooo
Trne translation filed with the port master at New York. N. Y. on Feb.
1918, as required by the Act of October 6, 1917.
London, 3. februarja. — Vojaški poveljnik v bran-denburški provinciji general Kessel, grozi s suraarieno kaznijo onim. ki se ne marajo pokoriti njegovi odredbi, da se v pondeljek zjutraj vrnejo na delo.
Kodanjsko poročilo na Exchange Telegraph pravi, da proklainacija določuje 7. uro zjutraj kot čas. ko se morajo vrniti na delo in pravi dalje:
—	Delavci, ki ne bodo hoteli pričeti delati, bodo sojeni po prekem sodu. ki ima pravico izreči smrtno kazen. Eksekueija se bo izvršila v 24 urah po razglasitvi obsodbe.
Vest iz Amsterdama pravi, da se v poluradnem poročilu. ki je bilo v soboto izdano v Berlinu, napoveduje za pondeljek konec stavke v Nemčiji.
To poročilo se glasi:
—	Povsod stavka ponehuje. Mnoge tovarne delajo zdaj že z vsemi delavci in domneva se, da bo stavka v pondeljek popolnoma končana. To domnevanje potrjujejo poročila iz vseh krajev dežele. —
Druge poloficijelne vesti pravijo, da so vojaške odredbe zlomile stavko, ker je bilo delavcem zagrožero. da jih bodo poklica1 i v vojaško službo. Danes je prišlo iz Nemčije zelo malo poročil, razun enega poloficijelnega poročila.
Kakor piše socjalistični list Yurwaerts'\ se je pred posebnim prekini sodom pričel proces proti socialističnemu poslancu Viljemu Dittmamiu. Dolžijo ga, da je nagovarjal k veleizdaji. da se jo upiral javnim oblastim in da se je pregrešil s tem. da se ni pokoril prepovedi glede stavke.
"Lokal-Anzeiger" pravi, da je v svojem govoru, zaradi katerega je bil aretiran, delavce pozival, da se mora stavka izvesti.
Kakor pravi berlinski "Lokal-Anzeiger", ki je prišel v Amsterdam, je že polovica delavcev v ladjedelnici v Hamburgu pričela delati, stavkarski odbor pa je sklenil, da bo v soboto zopet poklical delavce na stavko.
Neka tržaška vest, ki je prišla preko Berlina, pravi, da je bila razglašena splošna stavka, ki obsega tudi delavce v ladjedelnicah. Deputaeija stavkarjev je šla k go-vemerju in je od njega zahtevala mir in hrane.
Po governerjevein odgovoru, ki se je večinoma pečal z govorom avstrijskega zunanjega ministra grofa Černi-na so stavkarji imeli zopet sejo, v kateri so oklenili, da gredo zopet na delo, kar so že tudi stomli.
Amsterdam, 3. februarja. — Ali se je neniika stavka definit^vno ponesrečila?
Eden teden je bila stavka v teku za zaveso molčečnosti ih tajnosti in kakor navadno so včerajšnji berlinski listi le malo posvetili v situacijo.
Jasno je, da deluje cenzura tako natančno, kakor 3e nikdar poprej. "Vorwaerts" ne prinaša ničesar, kar bi j moglo pojasniti položaj, kajti cenzor je prepovedal vsa-j ko vest ,ki bi mogla dati kako pojasnilo o gibanju.
V splošnem pa se povzame iz listov, da povsod stavka ponehuje. Dejstvo, da delavske zveze niso izplačale denarja za stavke, je velike važnosti.
Kolikor se niore sklepati, se bo gibanje najbrže izjalovilo. Jutri, ko stopi v veljavo vojaško povelje tako v Berlinu kot v drugih krajih, bo odločilen dan.
Argentina odpokliče svojega ate šeja.
True translation flletl with the post master at New York. N. Y. on Feb. 4, 191«. as required by the Act of October Q, 1017.
Buenos Aires, Argentina. 1. februarja. — Vojni minister je \z Berlina in Dunaja odpoklical vojaška atašeja. V političnih krogih smatrajo ta korak za zelo značilen in .ga spravljajo v zvezo s potopom argentinskega parni k a M bistro Irriendo, ki je bil torpe-iiran 26. januarja.
Argentinski poslanik v Parizu je pdtrdil dejstvo, da je parnik. ko je bil potopljen, imel razvito ar gentinsko zastavo. Vlada ni naznanila, katera oblast je odredila, da so se zastave zamenjale, ko je parnik odiplul od doma — odplul je namreč pod-francosko zastavo —> toda sprejme potop kot neprija-teljsko d?janvporaba domače zastave ni bila opravičena. V političnih krogih mislijo, da Nem-čij ne bo dxžala. av<mh obljub glede Tgentinffknga Erodhntva..
Obleka iz papirja.	,
True translation Hied with the pr?st master at New York. N. Y. <m Feb. 4, 1918, «3 required by the Act of October 6, 1917,
Amsterdam, Nizozemsko, 1. febr. Velika množina moških v Nemčiji nosi zdaj hlače iz papirja. Prodajajo tudi popolno papirnato obleko, ki ne vsebuje drugega kot papir in povpraševanje po njih je večje kot je zaloga. V Berlinu prodajajo ovratnike po približno 75 centov. Trakovi za Čevlje, izdelani iz papirnatih uiti, stanejo 15 centov.
TJsuja sploh m mogoče več dobiti. Celo boljši razredi nosijo vije z lesenimi podplati, ravno tako ima tudi 40 odstotkov vojakov na fronti lesene podplate. Najboljši čevlji vsebujejo samo 10 odstotkov usnja. Golenice so v več slu-cajih iz jader starih ladij, platna starih šotorov in vreč. Za navadne namene je postal pa<pir tako redekt da nekateri listi rabijo papi* raz* ue barvq, __,""1 <	uMrii-ili
Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prijatelji in znanci.
Poskrbujt-iiio denarna izplačila v Franciji, na Angle-ftkeiii, v Rusiji in Italiji.
Kadar nam pošljete denar, priložite tndi dopisnico ali pi^rno, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti; m ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov.
TVRDKA FRAKK 8AXBKB, Oortlaadl	Hew ?ork, Y«



jKzii*


l\	The largest Slovenian dr. :Iy A in the United States:-
T| Issued every day except Sundays tf i
|]l and Legal Holidays.	(jl
zaplenjenih .40. parnikov in. nekaj bojnih ladij, v pristaniščih ob Črnem morju.	J Amsterdam, Nizozemsko, 3. -februarja. —^ Nemško porodilo | kovi seji v Brest-Litavsku pravi.. da se je na seji večinoma razprav-1 ljalo o tsališcu finskih in ukrajin-j ! škili delegatov. Boljševiki so zatr-1 jevali, da so odstavili prejšnji .vladi Finske in Ukrajine. | Delegati, ki so zastopali Ukrajino na prejšnjih sejah, so zatrje-jvali, da jih je že Trocki primal in se niso hoteli umakniti. Finski po-I oblaščenici pa so izdali izjavo, s j katero so zanikali, da bi bila fin-. -:ka vlada odpravljena ter so zatr-. jevai, ld so se revolucjonarji lei fačason polastili in g silo polastili ; moči v južnem delu Finske. j Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov je prišel v Brest-L i -1 tovsk k mirovnim pogajaujim, kar korp ravi neko poročilo z Dunaga.! | Poročilo iz Zofije na Vossische Zcrtuna: v Berlinu pravi, da so bili volieni v bolgarskem sobranju o-stro protesti proti temu, da Bol-, garska molei glede svojih vojnih' ciljev, med! tem ko so jih Nemci iiu Avstrijci glasno izjavili. j London, Anglija, 3. februarja. | Govori se, da je prišel v finsko :glavno mesto Helsingfors, katere-' ga imajo v rokah revluejonarji, zunanji minister boljše viške vlade Leon Trocki. Kakor pripoveduje | neko porčilo iz Koda« j a, je imel govor z verande nek« vladne palače ter je ljudstvu svetoval, da naj sledi ruskemu zgledu, v katerem slučaju bodo lahko popolnoma računali na pomoč Rusije. ] Poročilo glede Trockija j« pre.1 seuetljivo, kajti pred nekaj dnevi aa je poročalo, da m je odpeljal a
True traxisiatiou tiled with the post master at New lork. Y. on Feb. 4, lt»l£, as required by tlie Act of October 6, 1917.
True translation filtni with the postmaster at Xew York. X, Y un Feb. 4.
1918. "as required by the Act of October 6. 1917.
Washington, D. C.. 3. februarja. — V oficijehii bi-zo- j javki, ki je dospela danes iz Hima, se namiguje, da so na skupni seji najvišjega zavezniškega vojnega sveta razprav ljali glede gotovih politično-teritorijalnih vprašanj Ita-lije.	-	j
V brzojavki se glasi:	;
Italijansko javno mnenje je bilo ugodno upliva-uo vsled izjave ministrskega predsednika Orlando v zvezi s pariško konferenco in narod je prepričan, da1 se bo politična vprašanja Italije končno rešilo ter j popolnoma razpršilo vsak strah pred laškim impe-rjalistienim programom, katerega je izrabil sovražnik v svrlio. da vstvari nezaupanje in sumičenje r škodo Italije.	j	|
Italjansko časopisje daje izraza upinju, da bo zavezniška konferenca tudi pomagala a-i uničenju napačnih iluzij, katere so avstrijski pacifistični manevri vzbudili v glavah gotovih ljudi.
Italjanske zahteve so tvorile predmet velikega! zanimanja izza <"-asa ugotovi jen ja ameriških in angle-' ških vojnih ciljev in prav posebno, odkar je povabil grof Cernin na mirovno razpravo.
Željo Italije, da ne dobi le Trentiua in Trsta, — temveč, da kontrolira tudi vzhodno jadransko obal, so navajali v različnih publikacijah kot oviro za separaten mir z Avstrijo.
Niti predsednik AVilson niti angleški ministrski predsednik Lloyd George nista odobrila teh želja in molk glede tega je vzbudil v Italiji veliko ogorčenje.
Predno se je sestal vojni svet v Versailles, se je
__mudil lanski ministrski predsednik v Londonu, da
razpravlja glede te zahteve.
Izraz razpršenja vsakega strahu glede laškega imperialističnega programa kaže najbrže, da se pripravlja na spravo.
-



ftLA3 NARODA, 4. FEBR. 1918.
"OLAS NARODA"
(OoTVtiMn Daily.)
Owned ud pobllahed by thp
bl'ovenic publishing company
(a corporation.)
IHiAVK HAKSEK. Prsaldent	LOUIS BENEDIK, Treasurer
rum or BnaiBMi of Um corporatloo and addresses of »bore office«:
C Coftlandt Btraet. Bortmgh of Manhattan. New Tor* City, N. T.__
1« «»i« leto velja tlet sa Ameriko	Za celo leto za mesto New York $5.00
te Caoado................... $3.50 Za pol leta a* mesto New York.. 3.00
Sa pol leta.................... 2.00	2a četrt leta za mesto New York L50
*»trt leta .................. 1.00 Zs laoaerartvo ss celo leto...... g.00
•"GLAS NARODA" Izhaja vsak dan irvemfil nedelj ta praznikov.
"GLAS NARODA"
•	("Tolče of the People-)
1—oafl every day except Sundays and Holidays
Subscription yearly 93.S0.
Dopisom la poAUJstvam naredite ta naslov: "GLAS N A B O D A"
82 c'ortlsndt Rt.,	New York City
Telefon: 2879 Cortland t
Odgovor na vprašanje*
o
True translation filed with the post master at No York. N. Y. on Feb. 4, 1918, as required by the Act of October 6, 191T.
Slovenski Svet je pisal pred par dnevi sledeče: SLOVENSKE OBČINE ZA JUGOSLAVIJO.
V« 11 i * i novo izjave vvh «.loven>kih slojev v »ta rok rajskih listih kažejo, m se celokupen narod sirinja / izjavo Jugoslovanskega kluba I "10. maja lanskega leta in <la ne Ixulo odnehali, dokler ne b < ti«--/en koueJ-ni cilj — z«tlinjenje Slovencev, Hrvatov in Sr bov. —
Ljubljanski Slovene« ud (i. decembra poroča: — **Za deklaracijo s«> -e v kamniškem okraju izjavile sledeče obeine: Zalog, 11 rušo v ka, Motuik, Kriz. Podrečje, Dol, Spodnje Koseze, Bistričica, Goid, Prevojc Rafolee. Navdušeno pozdravljajo deklaracijo za ze-dinjen • Jugoslavijo. Zastaviti hočejo vse moči, dokler ne bodo ze-dinjeni v samostojni jugoslovanski državi."
(Kaj poreče neki Glas Naroda zopet na to?!)
(ilas Naroda priobča v odgovor par izrezkov iz ljubljanskega "Slovenca":
«iOsPODAIl^lvA VAŽNOST JUGOSLOVANSKE DEJvLAR VCIJE
Zal.'« Vii jugoslovanskih poslancev po samostojni zvezni avstrij frki <lr/.«vi na jugu monarhije vedno bolj razširja in utrjuje met? slov« ii-k in narodom. Dan na dan se pojavljajo glasovi občin, ki s» tudi javno pridružujejo tej zahtevi, ki je pod vodstvom ljubljanske ga km zoškoia dr. A. B. Jegliča združila vse politične stranke naše ga naroda za delo v ta veliki namen.
Smo pa Slovenci veliki konservativci, radi se držimo starega in če tu 1 čutimo, da so drugi pred nami, vendar se težko odločim* za napredel- Koliko truda je bilo t-reba na priliko za gospodarski probujo naA'ga naroda, koliko sile, preden smo dokopali pri po IjedeUtvu do železnega pljaiga.
Poleg te^a je pa suženjska vzgoja naših pradedov tudi ostavi la še precej -ledi v nas. Zato se pri nas tako radi strašimo vsake od ločne besede, nezaupni smo ob novih idejah; zadovoljni smo, da It ne čutimo rožljanja verig na nogah, čutimo, da smo v primeri z dru
gimi narodi majhni in zato *mo tudi zadovoljni z drobtinami.
* ^ *
*
Po našem mnenju je naš ministrski predsednik S?idler precej o kamljeu v nasi državni polovici s svojo trditvijo, da se je v sedanj vojni dual trem zia-ti tudi v gospodarskem oziru skazal. Splošm mnenje ne le avstrijskih Slovanov, ampak tudi Nemcev je, da jt novi grb naše nerazdeljive, neločljive monarhije, ki smo ga po želj' Mad/ai-.-v ti bili med vojno, le na papirju, da so se pa gospodarsk Madžari dorela ločili od naše državne polovice. Ako v Avstriji lju d je sedaj trpe toiiko pomanjkanje, je mnogo kriva Ogrska, ki ni na stavila proti nam carinske meje, ampak nam mejo kar zaprla. Zat« moramo -op t zadovoljni biti z najslabšo moko, zato ni dobiti za lja Ji n žita, ne masti in za žival ne otrobi in drugih močnih krmil.
Na raoun dualizma gre večji del stradanja v naših deželah. S* vela Madžarom z njih stališča tega ne moremo zameriti; krivda j« pri naših državnikih, ki ne vzdrže tekme z ogrskimi. Zato je prav da s'? Ogrom enkrat od vseh strani pove, da niso neomejeni gospo darj. v Avstriji, da vi.jaa tudi od njih zahteva žrtev in da je srečne bodočnost skupne monarhije odvisna oi tesra. da se napravijo na rodne zvezne države, in da zato vsak narod, tudi madžarski, mora prinesti potrebnih žrtev.
*
Zalit« v a |h> -amontojm avstrijski jugoslovanski državi torej n* kak ideal, ki .->«• nam bi <-ka I«* <»1 ilaleč. ni fantom, ki se zanj vnema jo le gorečniki, nepraktični politiki; zahteva naše deklaracije je nuj na potreba našega vsakdanjega kruha, ki se mora čim prej za naj-ugodno rešit1*. — V tem je z nami edinih tudi mnogo Nemcev, ki se daj gospodarsko neizmerno irp«' P°d ogrsko zaporo.
j Jf
IZJAVA ZA JUGOSLOVANSKO DEKLARACIJO.
Občinski odbor občine Šenčur pri Kranju izjavlja v svoji seji une 2. novembra leta 1917 sledeče; 1. Odobrujemo in pozdravljamo združitev vseh slovenskih iti hrvatskih poslancev v **Jugoslovanskem klubu" na Dunaju. 2. Pridružil jemo se klubovi deklaraciji z dne 30. maja 3917 z odločno zahtevo samostojne države jugoslovanskega naroda pod vlado Habsburianov. Z veseljem pritrjujemo ljubljanski izjavi zastopnikov vseh naših političnih strank, ki so se pod vodstvom presvetlega knezoškofa dr. Ant. Bonav. Jegliča dne 15. septembra izrekli za skupno delo na podlagi narodnega progra ma in mirovnih stremljenj sv. Očeta Benedikta X\r. in našega ljubljenega cesarja Karla I. {. *4Jugoslovanskemu klubu" izražamo svoje aožalje ob britki izgubi največjega Slovenca dr. Kreka. V njegovem duhu naprej do zmage! Iv. Okorn, žiipan, Janko Šiška, Josip Golob.
• *
STARI TRG PRI RAKEKU ZA JUGOSLOVAN. DEKLARACIJO.
Cenjeni "Jugoslovanski klub'* v roke preČ. g. dr. Antona Ko-roaca, Dunaj, parlament. — Občinski odbor v Starem trgu pri Rakeku sklene v današnji seji. da se soglasno pridružuje jugoslovanski deklaraciji s dne 30. majnika 1917. Vse naše moči stavimo na raxpoJajro, dokler se ne zgradi jugoslovanska država pod že zlom Babsborike-Lorenike dinastije, ravno tako zahtevamo in rotimo nafte gospode poslance, da delajo s vsemi močmi, vsi popolnoma edini
mm
ZAVEDNA ZUPNUA-
Dolenja vas pri Ribnici je poslala za deklaracijo podpise z do-stavko: Podpisani občani občine Dolenja vas pri Rbnici se kar naj-odločnejše izrekamo solidarne z našim presvetlim knezoškofom in našimi narodnimi zastopniki v državnem zboru in za njih deklaracijo, podano dne 30. majnika 1917. za združenje nas vseh Jugoslo vanov in j:h prosimo, naj vztrajajo v boju za naš narodni vzor do skrajnosti. Prosto ljudstvo v prosti državi pod habsburškim žezlom, to je naša zahteva, od katere ne bomo odnehali in za katero se bomo borili z vso odločnostjo". Podpisana je od cele župnije — na čelu deželni poslanec Skulj,* vse učiteljstvo in občinski svetovalci ter odborniki. Spomenica je šla od hiše do hiše po vseh vaseh. Ljudje so želeli prilike, da dajo izraz svojemu navdušenju za deklaracijo. Ob-ent i so ljudje kupili 200 velikih slik dr. Kreka. Zavedna fara, ki naj bo zgled drugim. Kaj hočemo jačjega odgovora gospodu grofu Barbu na njegova drzna izvajanja o nezavednosti našega ljudstva. Če pa g. grof ne verjame, pa naj pride pogledat, saj je Dolenja vas blizu Kočevja in najbližji soesd njegovega volilnega okraja, oziroma neposredni del kočevskega političnega okraja. Pa upamo, da pride še jaČji odgovor od ljudstva samega poslancu Barbu. Spomenica s podpisi se je poslala presvetlemu gospodu knezoškofu in Jugoslovanskemu klubu. Dajte tudi drugje prilike izrazu ljudstva samega.
* •
Občinski odbori Kaplja vas, Podgorje, Suhadole, Homec, Mlaka, Klanec. Lahoviče. vsi v kamniškem okraju so v svojih sejah sklenili sledečo izjavo: Občinski odbor soglasno in navdušeno pozdravlja deklaracijo naših iposlancev v državnem zboru z dne 30. majnika za združeno Jugoslavijo pod žezlom Habsburžanov. Vsi kot en mož hočemo stati za našimi poslanci in zastaviti vse svoje moči
dokler ne bomo združeni v samostojni jugoslovanski državi.
• ♦ #
Ljudje, ki so se zbrali skupaj kot sklicani od neke višje sile, so si vzeli za cilj, da varajo Jugoslovane v A-meriki v prozornem namenu, da čimveč izbijejo iz zadeve, ki nam je vsem sveta in ki bi nikdar ne smela tvoriti predmet barantanja in tudi ne političnih prerekanj po listih različnega mnenja.
Tako zdaj zopet upijejo, da vara Glas Naroda svoje eitatelje in da noče priznati, da je Jugoslovanski Klub v avstrijskem državnem zboru potom svojega predstavite-Ija dr. Korošeca sprejel deklaraeijo, ki se popolnoma strinja z ono na otoku Krfu.
Ze ponovno smo dokazali, da nima ta Krfska dekla-raeija nikakega stika z resolucijo, katero je sprejel Jugoslovanski Klub v avstrijskem državnem zboru in da Slovenci, Hrvati in Srbi v Avstriji najbrže niti ne vedo za Krfsko deklaracijo.
To nam je postalo jasno iz poročil, ki smo jih dobili iz starega kraja in iz odobravalnih brzojavk, katere so poslale slovenske občine Jugoslovanskemu Klubu.
Prepričani smo, da si naš narod dejanski želi popolne svobode, ko je šel skozi tako preiskušnjo kot je sedanja vojna.
Vedno pa še vladata meč in vislice in vsled tega je prosti izraz mnenja v Avstriji sploh nemogoč in tudi odveč. —
S tem, da so dostavili izjavam pripombo "pod habsburško dinastijo", so dali vladi in tej dinastiji koncesijo, kajti v drugačnem slučaju bi ta poročila sploh nc bila obelodanjena.
To je jasno vsakemu in čudimo se neizmerni perfidiji in z^bnosti Jugoslovanskega Sveta, da noče z resnico na lan, ter še vedno trdi, da so se Slovenci v Avstriji in Ogrski identificirali z Jugoslovanskim Odborom ter da smatrajo njegove izjave za svoj bodoči politični program.
Mi se ne strinjamo z resolucijo Jugoslovanskega Kluba, a ker ste nas izzvali, smo prišli z dejstvi in resnico na lan in to je tudi edinole pošteno.
To je odgovor Glas Naroda. -—ooo
Nepričakovano
delovali.
i
m
Dopisi
-ooo-
Pexrau. P. O. Hall, W. Va. |sko društvo, kakoišno se nahaja Ker ni bilo še nobenega poroči-; že skoro v vsakem najmanjšem
Pexrun. p. O. Hall, W. Va.
Ker ni bilo še nobenega poroči-a iz te naselbine, odkar je Ko-utubus Ameriko odkril, zato se az naj prvi oglasim.
Najprvo bi rad poročal, kako lobro napreduje naš peeAarski lub. Pred dvema mesecema smo -stanovih glavno gnezdo, katero ie obstajalo iz štirih počlarskih ilav. Do danes pa smo se pa že toliko pomnožili s podružnicami, la nas šteje lahko do dvanajst in m o tudi dobro izvežbani, kar se tiče pečlarske stroke. Tudi pred-;ednika bi bili že lahko izvalili, pa je vzrok samo to, ker ne zaupamo dovolj eden drugemu, kajti vsi smo prepričani, da bi so mak i ud oženil ob prvi priliki. Mogoče bi to 6toril najprvi predsednik in bi nas pustil na cedilu.
Kar se tiče dela, se ne morem preveč hvaliti, pa toliko nas že pustijo gibati, da se požteno preži viuio. Tudi kak kozarec ječmenovega bi še popili, ako bi ga dobili. ne da bi krčinar s kredo pisal.
Pozslrav v<sem rojakom in rojakinjam, posebno newyorški kuharici	Joe Bratun,
R. 2, fcox 17, Hall, "W. Va.
Barberton, Ohio.
Ker ni bilo že dolgo nobenega dopisa iz Barbertona, sem se jaz namenil malo opisati to naselbino.
Z delom gre se precej dobro, posebno kar nas dela v tovarni za sodo. Delamo vsak dan, toda ne vedno vsi. ker primanjkuje premoga, katerega pomanjkanje ©u-' tirno turii mi, ker nas je zadela huda zima.
Sedaj sem ae p« namenil opi fc*ti nanovo
sko društvo, kakoršno se nahaja že skoro v vsakem najmanjšem mestu. Newyorska kuharica v svojem dopisu v *4Glasu Naroda" pripoveduje, kako si peelarji kuhajo in da je videla, kako je neki pečlar pekel potico, potem pa se rau je vse pokvarilo in da se je vjd^il ter vrgel vse skozi okno, da se je ono testo razvesilo po drevesu, kakor da bi bilo božično drevesce. Ali to so je pripetilo izmed sto le enemu.
Zato pa opozarjana vse kuharice, posebno pa newyorske, ker se jim tako dopade ta pečlarski stan, ^a se naj, ako katera želi stopiti v zakonski stan, obrne na Barberton, ker tukaj nas je vsakovrstne starosti ter želimo stopiti v ta stan, akoravno je težaven. Na to se pa ne oziramo, ako ni vsaka dobro priučena v kuhanju, saj bi jo vsak lahko naučdl. Tukaj nas je več skupaj; da bi se vsaj enemu izmed nas pripetilo, dobiti svooo drugo polovico, da bi nam tukaj kuhala in pomivala črepinje, kor to je težavno delo, opravljati ženska dela, posebno pa otnim, ki temu niso priučeni. Zato pa pozdrav vsem newyor
Nobena stvar nas tako ne razveseli, kot ako zdravilo bodisi za katerokoli bolezen, izpolni nag up, posebno ker Kmo 2e poskusiti vsakovrstna sredstva in Imeli samo ta uspeh, da smo trošUi denar in naša bolezen se ni na bolje obrnila.
JLTITO TABLETE niso nlkako čudo in se delajo Cudef.3, so iz Clstlh zdravilnih trav sestav.,eno zdravilo, ki ne vsebujejo nobenih opojnih snovi in ne Škodujejo, toda izvanredno dobro delujejo v vseh slučajih na živce, ledi-ee. želodčne bolezni, pri splošnih sla« bostih, slabem teku, glavobolu In mrzlici. —
Nas rojak, g. Alex Bobic, P. O. Box Pubree, W. Va. Je takole pisal: "Vase zdravilo J L'VITO TABLETE, je nepričakovano dobro delovalo, ker odstranilo je glavobol in napravilo red v želodcu".
Kna Skatlja JUVITO TABLET za 1
dolar. Sest Ska tel j za 5 dolarjev, priporočeno 10c. več kamorkoli pošlje
JUVITO LABORATORY, South Hill Branch S, Pittsburgh, Pa.
Na željo pošljemo tudi vzorec zastonj
škim golobičieam ali kuharicam, pečlarjem pa dober uspeh.
Barbertonski pečlar.
Detroit, Mich.
Ker nas je obiskala -huda <5ima in se bolj držimo gorke peči ter prebiramo Glas Naroda", zato sem se tudi jaz namenil, da napišem kratek dopis.
Delamo pridno in kdor hoče, ima na razpolago dovolj deLa. Ko sem bral dopis iz Dotroita, mi je {šinilo v glavo, kako mora ta mala
I peščica kritizirati tukajšnje Slovence in bi rada napravila zmešnjavo med nami, ker nas je tako lin tako premalo in še ti smo raz-I kropljeni na vse vetrove. Dotična j oseba je hodila v posebne šole in se jo navadila nekoliko extra pisati. Zdaj pa misli, da že sme kn-tizirati naše pevsko društvo Ljubljanski Vrh. Žalostno je tudi, da di kdo drugemu svoj podpis. To-| da na veselici nismo videli niti dopisnika, niti onega, ki je bil podpisan. Kako moro potem taka oseba pisati kritiko o pevskem društvu ?
Kar se tiue mladega društva "Svoboda", res lepo napreduje in cvete ter morali bi biti ponosni,! da se Slovenci zanimajo za tako lepo stvar, kakor jo ravno petje.j Ce pa smo ostali na programu veteransko pevsko društvo, pa ni krivda pevcev, pač pa bolezen našega pevovodje, kar moramo vpo-, št e vati. Brez voditelja pač nismo i hoteli pe<ti in občinstvo nam za-[ radi tega ne bo zamerilo. Ako gre1 čreda brez pastirja na pašo, gre vsaka živalica na svojo stran. Tako je tudi pri petju.
Pozdrav vsem zavednim Slovencem in Slovenkam.
F. Manitzel.
Ely, Minn.
Poročil se je g. Ludovik Dijak z gdč. Marijo Štrukelj. Novopo-ročencema želimo velikega napredka.
Pri družini Louis M. Pe ruše k so dobili sinčka ravno na sv. večer. Čestitamo!
Pa tudi smrt ne poč*va. ITbilo je v Section 30 rojaka Franka Intiharja, dobrega in skrbnega očeta osmih uedorastlih otrok. Ubilo je tudi v Chandler rudniku rojaka Gašperja Roma. Starišenn Frank Sršen pa je umrl priljubljeni sinček. Nase sožalje!
Poročevalec.
Želim izvedeti za ANTONA SLAVEC iz Knežaka, FRANKA SKOF iz Laz pri Planini ter FRANKA KOVŠCA iz Rakeka. Vsi so bili pri meni na hrani v Johustownu. Ako kdo ve za naslov katerega izmed navedenih, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sami takoj javijo, ker imam nekaj važnega. — Frank Mikus, 724 Chestnut Street, Johnstown, Pa. (31-1&4&6-2)
Jugoslovanska
let

Katol. ibdnota
Ustanovljena leta v898 — - Inkorporirana leta 19(Kl
Glavni urad v ELY, MINNJ
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Couemauph, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO Salida Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N, E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely. Minn.
ANTHONY MOTZ. 9G41 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VAR0GA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNINI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond. Wash. LEONARD SLAB0DN1K, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave* N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver. Colo.
FRANK KOCHEVAR, Bix 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Inteligenca vojnih psov.
Javni notar in tolmač.
' Kompetentnega notarja in previdnega tolmača potrebujejo naši rojaki skoraj vsaki dan. Dober nasvet Vam lahko prihrani mnogo nepotrebnih stroškov; pravo in nepristransko tolmačenje Vaa lahko reši iz neprijetne zadrege.
Anton Zbašnik,
SLOVENSKI JAVNI NOTAH IN TOLMAČ soba 102 BakaweQ Bldg. Oor. Diamond in Grant Sta.,	PttUboxgfa, Pa.
Ttfafon Conrt 3459	(NaqprotiCoort jpoaa.)
V nekem članku v "Wide Worlds Mosnzine", ki nosi n-t-slov: "Zdravljenje vojnih psov", pripoveduje pisatelj Ivan Novi-kov, značilno povest glede inteligence teh čudovitlh živali. Povest je naslednja:
— Sultan je bil spremljevalec človeka, ki se je nabjal v naprej potisnjeni opazovalni postojanki. Izurili so pa naj bo prav tako trden in pozoren kot nji gov mojster ler vsled tega tudi ni uikdar zalajal. Ker je bil veren služabnik in služabnik gospodarjev, ni šel slednji nikdar ven brez njega in včasih, ko je bilo treba molčati, je b šepetal v uho svoje zveste živali.
Najdražji zaklad tega vojaka je bil majhen sveženj, ki je vseboval slike njegovih domačih. Ta sveženj je nosi! v svoji tornistri. Včasih se je zgodilo, da je na svoji samotni postojanki gledal te slike in poleg njega je stal pes, mahajoč z repom kot da pozna tudi on te drage.
Nekega dne je bil vojak precej hudo ranjen. Bilo je v nekem gozdu in nesrečnež se je zamoge1 splaziti zelo počasi do polovice p*'-ta k svojemu polku. Tam pa je ob ležal. Pes je takoj tekel naprej tei privedel pomoč, kajti v veČeriem mraku so prišli tovariši ter od nesli na obvezovalno postajo. Kc je bila njegova rana zavezana, sr je takoj spomnil, da je bil pusti1 na svoji postojanki oni dragocen' sveženj, vsebujoč slike žene in o-trok.
Vojak pogosto nima časa misliti na take stvari, a njegova skrb za sveženj je bila tako velika, da se je mrzlica vsled tega povečala.
Slike bi gotovo veliko pripomogle k njegovemu ozdravi je ju, vendar pa ni bilo videti nobene mož nosti dobiti jih nazaj.
Naenkrat pa je eden izmed straž nikov prišel na pravo misel. — Ali bi vaš pes poznal sveženj? — je vprašal vojaka. — On se je nasmehnil in prikimal. — Privedli so žival k postelji in z znamenji dali slednji poročilo, naj gre nazaj, do čim je ranjeni vojak mrmral ime na svoje žene in otrok.
Takoj na to je pes odhitel, in v treh urah se je vrnil s pogrešanim svežnjem.
Prof. dr. Muilin
Zdravnik - specialist
za Slovence. 411 - 4th Avenue, nasproti poste
Pittsburgh, Pa.
HARMONIKE
bodisi kakrSnekoll vrste izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poči Je, ker sem Se nad 18 let tukaj v tem posin in sedaj t svojem lastnem domu. V popravo vzamem kranjske kakor vse druge harmonike. 8 tare kupim ali qprejmem v za
ELEKTRIČNA PREISKAVA Z X-2ARKI
Star in izkufen zdravnik z S8-letno prakao. Zdravi nu^lo in vse bolezni. Posebno Izkušnjo Imam v zdravljenju tajnih možklh bolezni. Ozdravim vsako bo-lesen, katere b« lotim EdravlU. Najboljša zdravila Iz Evrope, Arr.erlke In oata.ih delov aveta. Nizka cene in nasveti zastonj. Točna preiskava In popolnoma rajam -čena. Pridite k ment, pomagal vam boat v reanicl. Pri meni a« zdravi veliko Stavilo Slovencev. Zdravim točoovs« moike in ien-*ke bolezni.
Uradna ura: od S. zjutraj do S. zvafrart ?b nad al lan samo od ia do t ura popaC
NA PRODAJ
lepa farma, obsegajoča 160 akrov, dobro poslopje, živina in gospodarsko orodje. Proda se poceni, ali pa zamenja za posestvo v Milwaukee ali Chicago. Vprašajte pri:
John lllakar, 864 — 74. Ave., West Allis. (2-7—2)	Milwaukee, Wis
Rojak«« v ruskem, francoskem, au gleškem in italjanskem ujetništvu prosim, da mi blagovolijo naznaniti, ako kdo ve za JANEZA PIEMAN, doma iz Mar tinjaka pri Cirknici na Notranjskem, če se v kojem teh ujetni-štev nahaja, ker že dve leti ne vem nič o njem. Prosim rojakc-ujetnike, ako kdo ve kaj r> njem, da naznani njegovemu očetu, ali če sani čita ta oglas, naj se zglasi. — John Firman, 1154, K. 60. St., Cleveland, O., U. S. America.	(4-6—
POZOR, ROJAKI!
Prav rad bi izvedel, ako je kateri kraj v Združenih državah, da raste sedaj svež brslin. Jaz ga nujno rabim za zdravje moje žene, ker je že več let bolna; bom z veseljem rad plačal. Pišite:
Anton Grahek, Box 103.	Ely, Minn.
(4-6—2)
mm mmmm m am mm
i 3 msM&mvL-: 'm
Doptad brez podpiaa In osebnoeti ee ne priobtojejo. Denar naj m blagovoli putiljati po — Money Order. Prt apreasesBbt kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi preJSoJe tdvaliSBe
_naznani, da hitreje najdem^ naslovnika-_
Margarita Gautier
m Spital Aleksander Dumaj (lin). r
(Nadaljevanje).
I j Jf <»1J<i	«1« A<'lll JjttllL/.
tiei, p redno **>tU »m«H pobijati kaj take? lid w*ru Ukor človek. ki je nnpil *!aW(ra viim in ka t»'r» it« r«»kii j«- imimm put«>m v
«a im«-. razum k ktda-kaj o-pra\iu pri iit. In pri v««* t*h i« »|*tf\~nt\ iii mcm trpel uepupi^no Te mir I r./ . . vanj«, ta da liast brvi očitanja, ven ta način, kiikn je odLovarjala Margarita na v»e t* napada, jt- InAil
Nekega ve«-era j«? bua (ktiiupija IM» vem /v k j* iu j«- srečala SOpt-t .Margento. Tedaj pa naarrfap bitje iu maralo požreti w h pso\k j i i jo je otmila ujvua zlobna ao v rail ur a z njimi, in tnla je Otžni-pga ki mr je moral* mnakniti. In pritekla j** divja k acai, Mar gerito p j so .*J:ie*|| lmzzavi»tiio
ilttBioV .
In z«laj mi jk tmpernkvaU O-iuopija. da m- je hotela Margerita, j videč jo MHO, maieVvaU nad njo.1 k»-r je tnoja. in da ji moram na ■v ®»K način pihati, da ^aiit»-vam za! »vejo ljubico tfpiaalovanja, naj
.>1 treba aele omenjati, da »ein, to z veseljem tet on! in da srni to pismo, ki srtn ga poslal Mar-; »renti m* uti dan, »pravil rae, kar mogel najti bridki ga. strupa*-1 ne v a in podleira.
>> ga bila Margerita nioJče spre ! Ki«.
i rta a Koval .m* m ua tome tnu-ini xiffovora in »klonil ' stati tcm dani
1 fck«>!i dveh .h pozvonilo in vato-j
V*	1 *l	•	I
.NaftxlU totMii at* mirnega U*r jmi a Hm ji morem biti na islugo a danes se go*pi IVudenei I IMu ttojt ni prav nič ljubilo »»-! liti. Z bioresnnu glasom lui je
hI]|| ua nisem, odkar win st! vrnil, to j** tri tedne, zamudil niti' rne prilike, ne da bs bil žalil ubo-evi Mcrgrntu, ki je še *auia do-1 irotj bolna, a j«» je včerajšnji na-' »1 • >p in dana»uj« moje pismo vr-j fie naravnat na jn^teljo.
Skratka, Miirg«-rita j«- poklala! trudene* k meni, ne /ato. da bij im pokazala, kako grdo jo luojcj ravnanj**, am pa k, da bi me prosila]
tiili, ne- «hwe\iuh m«W-i, da bi pre-! naaala to ae vnaprej.
—	l>u s. me j, gospodična liau-Lier otresla, to je [topulnouia v re-uu in je njena fctvar, arm o<tgo-vord 1'rudenei, t«*la če misli, da »me vrhu t« ga še damo napadati, ki jo jaz ljubim, in ee rir«li, da bom jaz to trpel, »e jako moti.
—	Prijatelj, vi ate pod vplivom ženske, ki nima ne siva, ne pameti; ie res, da jo ljubite, toda to ni se noben vzrok, da mučite drugo, ki se ne more braniti.
—	Gospodična Gautier naj polije tvojega grofa »N. aem n vse bo poravnano.
—» Vi rtile aami dobro, da tega uo stori. Torej pustite jo vendar pri miru, dragi Armand. Če bi jo *i v »deli, bi v dno duše sramovali »vojen* ravnanja. Tako ble-da je iu tako kaplja. da je groza. Ah, *iij itak ne bo več dol<go, ubo-ttea^
In Prudeivca mi je stegnila ro ko ter «e doatavila:
—	Pridite jo vendar pogledat! Tako bo vas vesela!
—	Nič me [totiebiiu ne Vi^oli. Nazadnje bi ae z grofom N. kje ■reč al«.
—	Grofa N. ni nikdar pri njej. &daj kar strpe»ti ne more več.
t *» je Marge riti toliko na U-iu, staj ve. kje stanujem, — mene ulica d Antin gotovo ne bo videla več.
—	In vi jo »prejmete prijazno?
Kakor nekdaj.
—	O, potem pride gotovo.
—	Naj pride!
Ali OHtanote danes doma!
Da. ves veeer.
—	Grem ji povedat
In Prudenca je odftla.
Olimpiji ae mi ui zdelo vredno
liti pisati, da me not-ej ne bo. I*re» dral sem jo sploh popolnoma. Ko-rtaj enkrat na tedw m bil pri i jej Mislim, da se jt tolažUa zato
P'lN^QP PI Boute^iida,
i Lite* seuu ol»edovai in sc takoj ."•»»♦>t vrnil, ('kazal s»-ni povsod zakuriti iu uato ]w>slal Jožeta [»rtu*.
Ne veni, kako mi je bilu potem listo uro. ko sera čakat, toda ko je okrr»|r devetih pttrronilo, me je pr» lr»>slo s tako silo. »In stun se
moral oprijemati zida. ko sem .šel oi}|>irat, i'e nisem hotel pasti na : tla.
j Po M-eči je bilo v j>red«">bi sko-iaj ]>o]K)lnodna t»-uiiio, da se ni mocrlo opaziti, kako sem izpreme-
I n jeii.
J Mai gerita je v>io]»iia sa*na.
iiila je obloC-ena vsa v črno in I v>a zagrnjena. Komaj sem mogvl spoznati pod gostim pajčolanom njene poteze.
Hitela je mimo mene v salon in si <»dgrnila obraz.
Ah, bila je bleda, bleda kakor marmor J
i — Tu s<u» Armand! Žeileii ste; ne v id*-ti iu prišla sem.
I i • • ,
in prijt ia se je z obema rokama
^a jrlavo ter zaj>lakala.
Stojul sem k njej.
—	Kaj je? sem v »trepetal.
Zgrj ua me jo /a roko. a odjro-
vur.ti ni mogla, ker ji je jok šel edno zapiral bes*'do. Toda poOasij m.* je nekoliko pomirila.
—	Ah, Armand, vi ste mi sto-j ril: veliko hudega, jaz pa vam ni-j sem ničesar storila.
—	Ničesar! soin poaiuvil z brid-j kini nasmehom.
—	Ničesar razuu tega. kar seui' vsled razmer morala storit L
Ne vem, če ste ku„j ali bodetej kdaj občutili, kar sem o4>"util jaz,' Ko sem j j videl stati tako prod, »eboj.
Ko je lula prišla zadnjič k me-i ui. je sedela ravno tam, kamor j»,! sedla po teh besedah; vso jc bilo! kakor nekdaj, samo ona jo bila, postala odtlej zopet to. kar Je bi'a prej. Ah. druge ustnice so uživale-njene ustnice, a vendar so še ved no gorele moje ustnice po »Jih in I eiiiii >em vendar, da ljubim to! /« Je ko prav ali morda celo ><• bolj! nego kdaj prej.
Toda kljub team uti ni bilo lahko. napi^ljati pogovor takoj na to. radi I'.'sir sva se vendar zopet sestala Margcrita je to breisdvom-no unu-ia, knjii pričela je samui:j
—• Gotovo sem vam nadležna,! Aruiand, a prišla sem va.s prositi dvoj<-ga: prvič, da mi odpustite. I kar sem storila včeraj Olimpiji.' drugič, da se me usmilite, če ima- j te namen, ravnati z menoj še na dalje tako. Hote ali ne: —- odkar-j ste se vrnili, s-te mi storili toliko] hudega, da bi ne mogla prestati j niti četrtine več tega, kar sem! prestala od takrat do davi Vi se j me usmilile, kaj ne / In umeii bo-j ste, kaj ne. da ima inoe. ki ima le i picico srca, dovolj boljšega in lepšega posla nego trpinčiti bolno in brezkončno nesrečno žeaisko? Po-j r jjte, primite mojo ivko! Mrzli-j ca me z^ ija. a vstala sem vendar j in prišla, da vas prosim, ne pri-i jateljstva. ampak da me ne sovražite in preganjate več.
In prijel sem res njeno roko j Ujla je kakor ognjena in ubogal stvar je šklepetala t zobmi kljub I svojemu debelemu kožuhu.
^ stal se»in iu potegnil njeu na-j slocijač bliže k ognju.
—	1>«. in ali misliš, da jaz nisem ničesar pretrpel? Tisto noč. ko ®>eui te zauian čakal tam zunaj in te j »riše 1 potem iskat v Paiiz kjer sem uašel samo ono pismo, ki ine je spravilo skoraj ob pamet!j Kako si mi inogLa storiti kaj ta j kega. Mait»erita. meni, ki sem te tako ljubil?
—	Ne govoriva o leiiL, Armand i zato nisem prišla. Prišla sem sa j ms, d« me ne boste sov ražili več in da tu i daste še enkrat svojo ro j ko. Saj imate zdaj dekle, ki je le-; po. mlado, veselo in ki je ljubite.' llodite 4*rečni ž njo. le nu-ne ne ubijajte več tako neusmiljeno. i
—	!n vi ste seveda tudi srečni?I
—	Ali je moj obraz ; oni, da! sem videti srečna? Au . . ud, ne i rogajte se mojim bolečinam, vi,! ki veste najbolje, zakaj sem tako! at rasno nesreeua.
—	Hin, odvisno je buo pač le! od vas, da bi ne bili nikdar po-' stali nearečiii. če tega samo ne go-' vorite. smpak ste re« tndi taki. j
i
Jl^feliE-i * MAKSIM LITVINOV, 1 ^
prvi bolj še viški poslanik v Londrnu.
Kampanja zvezne vlade proti podganam
GLAS NARODA, 4. FKBR lUlfi.
Navadna rjava podgana je eden naših največjih sovražnikov v sedanji vojni. Dočitn si na vse mogoče načine prizadevamo poraziti Nemčijo ter uporabljamo v boju vse svoje dohodke in vire, dovoljujemo podgani, da nam napravi vsako leto toliko ško<le kot bi jo mo-irlo napraviti 200,000 nemških vojakov.
A Iflda Združenih držav je spoznala vso resnost položaja glede
podgan. Prvič je uporabila plakat, da se s tem širi javno svarilo. _
lJojni klic glasi: Vbi.it'- podgano! Navaja velikansko obsežnost š'io : \ "torjene živilom in lastnini od strani podgan ter objavlja, da daje poljedelski department Združenih držav zastonj na razpolago |M»j.tsuila g "tie najlMiijših metod ubijanja podgan ter grajenja po-s'opij, varnih pred podganami.
Veliko m presenetljivo dejstvo, ia je v Združenih državah 200 m i! j. »nov podgan '.n da uniei vsaka podgana povprečno za $">.00 vred-uovti živil "a h-to. n.- d;i l»i ^ vz»-lo vpoštev škodo u;i tlrugi lastnini. —
To pon.eiii tiso.'- mi j-»nov dolarjev vrednosti živil na leto. Mi s vtišamo prehranjevati zaveznike ter plačujemo sami naravnst uni-euj..."-^ eene za -voja la<tna živila, d očim pripuščamo ob istem času, »la uničijo ju-dgane za tis^.r- miljonov dolarjev vrednosti živil najfinejše vrste.
\ sako leto pe.-nv poogam- prvo tretino prvejra posojila svobotle, ki je znašalo tri tisoč mi'j"iiov dolarjev. Kljub temu pa se prav nične brigamo za to.
^ la<la dokazuje, da ><• potrebuj" za proizvajanje živil, katera uničijo podgane vsako leto, dela 150.00 farmerjev ter farmskih de-laveev. Noben posamezni farmer ne pes več a celega svojega "a-a podganam. venda pa je uničeno delo enako eelemu času 1-"»0.000 farmerjev. Tako je vsled tega celi delavni Čas najmanj 200,000 ljudi ue-pr est an o potreben za krmljenje in oskrbo umazanih, bolezni šire-čih podgan.
Plodovitost podgane j: presenetljiv« in naravnost strašna. Ženska I>od?.o2 je godna v starosti treh mesecev ter rodi povprečno dvanajstkrat na leto in <ieer vsak pot po deset mladičev.
V	razmerju s tem bi imela ena pod^ajia v enem letu 210,620 po-tomcev. Podgana živi nekako šest let.
David E. Lan t z biološkega urada Združenih d'rzav. je cenil, da bi lahko imel: dve rjavi podgani v treh letih 20,155,392 potomcev. « e bi se s to progres jo nadaljevalo skozi Šest let, bi bilo več podgan kot bi jih mogla pokriti cela površina zemlje. Da se kaj takega ne je vzrok, ker je umrljivost med podganami velika in ker se IJove,:'a^a' ko bo ljudje spoznali resnično nevarnost podgane. Kljub temu pa se število podgan veča na naravnost vznemirjajoč način.
Za sedaj je število podgan v mestih prilično enako onemu človeškega prebivalstva, kar pomeni 50.000.000 mestnih podgan v Zdr. državah. Na deželi pa prekaša število podgan število človeškega prebivalstva v razmerju trikrat do štirikrat in sicer radi izobiliee živi. In na deželi se tudi podgane množijo na vznemirjajoč način. _
Skupno število podgan na deželi ne more biti manjše kot 200,000,000; n.-kateri izvedenci ga eeniio ua 500,000.000.
Vladna l.lterat ura, katero so sedaj razdelili, kaže. da ne uuiču-l je p.nigana le živila vsake vrste, temveč da fudi širi strašne bolezni, da povzroča požaer ter prekinjuje komunikacijo s tem, da pre-gloda izolacijo električnih /ie.
V	tem zadnjem slueajo dovede lahko enia podgana <io velikega vojaškega poraza.
•Ie pa le rjava |M>dgana, katero jemljemo tukaj vpoštev. V ii«'v ! naših -tarih očetov Je bila ta ž val znana kot ''pomolska ]>od-ga ia ali ladijska podgana, kajti v »mi ,lobi je bila navadna ]>od-v Združenih državah črna podgana. Rjava podgana, ki ie bila večja in močnejša, pa je popolnoma pregnala črno podgano, tako ia jo je danes 1" redkokelaj najti. Sk-^i stoletje in pol si je rjava IHMigaJia za vojevala ves svet.
V	tej deželi imamo nekako 25 vrst lomač h podgan, a nobena teh u. živi v liišah ali išče družbe človeka. Črna podgana je bila priseljen ka i- star.-ga sveta in na isti. način je bila pozneje tudi rjava pod&ana.
> d.una A* i je. \ Evopi ni bila znana do leta 1727. ko so velikanske množice rjavih i>otlgan preplavale reko Volgo. tej deželi se je pojavila v času revolucije.
Od teg/i časa naprej se je z vel i k ask o naglico Tazširila po celem svetu, kajti v vsf dele sveta so jo poaeslo ladje. Danes ni najti dežele, V katerih bi ne bilo rjave podgan.. Telo najbolj oddaljeni otoki so prizadeti. Na Havajskih otokih je pričela rjava podgana <niez-diiti na drevesih ter se navzela navad veverice.
Ta vrsta podgane je ena najlwlj divjih živali, in če je v zagati, bo brez pom sleka napadla tudi človeka. Znani so slučaji, ko jc napadla dojenčka, ki si ne zna pomagati.
Močna, divja in prebrisana jo, dolga čevelj in pol od nosa pa do konca repa ter tehta edrasia fiuit in pol. V gotovih slučajih tehtajo pravi veli&ani štiri funte.
Rjava podgana je dober plavač. Kot dokazano s poskusi, bo kmalu dospela na breg, če se jo vrže pol milje od kopne** v morje, l odgana jc tiuli gibčen akrobat, kajti opazfli so. da je tuEsla svojo pot od en? hiše do druge po telefonski iiei	I
Nepravilna prebava	i
F > «
zaiiemafcitl. Aku jo takoj zdraviš. Jo lahko odpraviš, drnsare pa postane tronlena in	M
tKJlntk potrebuje dolgotrajnega zdravljenja. Zato ne zamudite. Ka.larkoll imate slab tek. ako	|j
imate v ustih slab okus. ako nimate energije, ako imate zaprtje ako Jelodec slabo prebava,	S vzemite
CEVERA'S	|
Stomach Bitters	I
(Severov Žehxični GrenC-ec/, ki je idealno želodčno zdravilo iu prebaviluu (»redstro. Njegova	B
vjMn-aba se Ukreno priporoma vsem onim, katerih prebavilni organi niso v redu. posebno pa še	8|
onim. ki so slabi in stari. To zdravilo je zelo primerno za obitajna zaprtja, neprebavo, sploš-	J
no oslabelost, notranjo vročico ter simptome, ki spremljajo te bolezni. Vzame se pol do ene	|g
žUce pred jedjo in trikrat na dan- To ni pijača, temveč resnieno ter prijetno odvajalno želodčno zdravilo.
Poskusite ga. Cena 75 centov in $1.50. Vf	1
lekarnarji vsepovsod imajo v svojih zalogah dovolj Severovega Želodčnega Grenčeca iu vam budu ž njim
vedno radi ixjstregli Zahtevajte v lekarni Severov Želodčni Grenfec in glejte, da ga tudi dobite. Ako	m ^a lekarnar nima. potem pišite na:
' ^ : w. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.	|
roka. Vsled tega uporablja podgana svoj rep nalik roki ter je zmožna plezati po ozkih robovih, pri čemur se opira z repom. Ta rep jt tako gibčen kot rep opice ter služi včasih kot oprijema pri skakanju, vsled česar pride podgana do višin, ki bi bile drugače nedostopne. I
Le dva sesavca sta, ki se moreta vzdržati po celem svetu ter proti vsem tekmecem, — človek hi podgana. Človek in podgana gresta vespov^od ter uživata vsako stvar. To sta dve bitji, ki prebivata v hišah ter potujeta na ladjah. Vedno sta tovariša, & vendar »ojujeta neprestan boj drug proti drugemu. Človek se je boril proti podgani skozi stoletja in bitka še sedaj ni odločena.
Letaki, katere j« pred kratkim objavila vlada, govore o podgani kot o 4'razširjevaleu smrtonosnih bolezni." Podgana je edini no-sjee najbolj strašne izmed človeških bolezni, bubouske ali črne kuge. —
"Ta bolezen, ki se je dvakrat v zadnjem cc.su pojaviia v Združenih državah, je bila skozi stoletja strah starejga sveta in epidemije te bolezni so uničile prebivalsrvo celih dežel. Ena teli epidemij, v štirinajstem stoletju, je uničila polovico prebivalstva Anglije. Leto 1907 je več kot 2,000,00«» možkih. žensk hi otrok v Indiji podleglo bubouski kugi.
Sedaj je znano, tla je bubonska ku$»a, ali '*<Vna smrt" srednjega veka prvotna bolezen podgan Boliie. Vi so rnfieirane od bolnih pod-gan, prenašajo bolezen na človeška bitja potom svojih pikov. Bolne podgane prehajajo z hiše do hiše ter letujejo v ladjah od pristanišča do pristanišča, Sirce s tem to .strn^no bolezen.
Druga strašna bolezen, katero pripisujejo podganam, je tako-zvana trihiniazis. Bolezen .se pojavlja med podganami in sicer zelo pogosto. Prašiči, v ko ji h svinjakih je ponavadi dosti podgan, ki iš-eejo hrano, požro včasih te bolne podgane ter s tem infieirajo. Ljudje jedo rificirano svinjino in če slednja ni dtobro prekuhana, s čemur se ubije trili'iie, xunro v strašnih bolečinah, kajti v njih tele->ili se razvijejo ti črvi v neštetih množinah.
Ta bolezen je oeividno prastara in radi nje je Mojzes progla-sd svinjsko meso za nečisto ter prepovedal Židom zavživati ga. Dejstvo je. <la je še danes najmanj en praŠ.č izmeti dvajsetih inficiran na ta način in le naša navada, da prekuhamo svinjino, nas varuje pred to strašno boleznijo.
Včasih, v tem ali onem kraju, se podgane vspričo posebno ugodnih eksistenčnih razmer ponmože na velikanski način in s tem se tudi v veliki meri poveča škoda, storjena po njih. Ob drugih prilikah, ko primanjkuje hrane, pa so prisiljene .preseliti se in sicer korakajo v armadah, ki brojijo milijone.
V kmečkih okrajih gredo v poletnem času na polja ter napadajo setev. Izkopljejo novo posejano zrnje, ga uničijo, ko je vskLlo ali pozneje, ko je dozorelo.	j
Nobena stvar, ki jo vzraslu za uporabo človeka, ni vama pred njih napadom. Podgane žro sadje ter vrtno zelenjavo. Goveji živini . konjem in kuretini oropajo krmo. Posebno slast imajo na jajca ter uničijo- veiikausko štev Jo piščet. mladih rac in gosi. Napadejo celo pujske. Včasih povzročijo popolno izgubo letine po celih okrajih in vsled tega tudi dejansko lakoto.
Neki komisijski trgovec v Washingtonu je spravil sto ducatov jajc v leseno pokrito kišto. Podgane so preglodale les in po dveh tednih je videl, da so podgane odnesle sedemdeset ducatov, ne da bi pustile eno samo iuščino.
Nek paroik je na devetiudvajsetdnevnem potovanju iz Indije v Antvverpen trpel izgubo 40,000 žakljev žita od 46,000 žakljev, ki so se nahajali na krovu.
Neka mesarija v Chicagi je izgubila 3360 šunk, katere so pojedle podgane v dvanajstih mesecih.
Nek hotel je izgubil $75.00 na mesec samo na perilu, ki ao ga raztrgale podgane.
Neka department prodajalna je trpela eeLih $30.00 na noč vsled blaga, uničenega od podgan.
Podgane poškudujejo poslopja s tem, da jih preluknjajo in da podininirajo njih temelje. Veliko usodepolnih požarov so po vročile podgane s tem, da so glodale žveplenke.
Premetenost podgane je najbolj razvidna iz načina, kako postopa s kurjim jajcem. Če hoče požreti jajce, ga pregloda na vrhu, nakar izpije vsebino, ne da bi se pri tem izgubila kapljica.
Za podgano je jajce tako velika stvar kot bi bil za človeka sod. Kljub temu pa prenašajo podgane jajca na dolge razdalje in sicer po dve podgani eno jajce. Prva drži jajce med svojimi prednjimi nogami ter ga izroči drugi. Nato leti naprej, da ga sprejme na isti način. Isto metodo uporabljajo, kadar hočejo spraviti jajce po stop-njicah navzdol.
Podgane so strastni potovaici, in ladje so ponavadi pobie xe golazni. Na krovu ladje najd»-jo veliko skrivališč iu tudi živil je v izobilju na razpolago.
Iz mesta New Orleans >o spravili podgane pred kratkim časom, ko ac jc pričela tam epidemija bubouske kuge. Javni zdravstveni u-rad se jc lotil dela ter ga izvršil na tako popolen način, da je v tem mestu od onega časa naprej zelo malo podgan.
Stalo bi približno $20,000,000. da se očisti mesto Chk-ago podgan. a delo bi se izplačalo, kajti v treh letih bi zmanjšanje izgub vsled plenite v podgan pokrilo stroške.
Sanitarna posoda za kuhinjske odpadke jc važna pomoč pri iztrebi jeni« podgan. Omeniti pa še ni treba, da mora hišna gospodinja zavarovati vsebino svoje jedilne shrambe.
Druga važna stvar je oropati podgane pribežališča ali bivališča, — napraviti jih brezdomovinskrm ter jim s tem vzeti prilJko razplojevanja.
Zavarovanje bil in drugih poslopij veliko pripomore v tej smeri Treba pa je tudi odstraniti taka skrivališča kot so skladi starega lc*sa,Jeaeni tlaki m jame za kuhinjske odpadke 1 **
Ruska armada.
Trne translation filed with the post master at New York. X. Y. on Feb. 4. 1918, as required by the Aet of October 6, 1917.
Amsterdam, Nizozemsko, L februarja. — Vojni poročevalec li st a "'Duesseldorfer Nachrichten piše. da ruski vojaki vedno bolj ia puščaj o strelne jarke. Zakopi razpadajo. S stebri, katere so ra bili za žične ograje, kurijo. Južno od Pripeta razpuščajo vojasku od Jelke.
Topničarji prodajajo konje. Vojaki, ki stražijo eesto pri Lucku. ne zahtevajo več potnih listov, temveč zahtevaj . za vsak voz 20 rubljev carine.
Nov atentat na Lenina.
Trne .translation filed with the post master at New Y'»rk, N. Y. on Feb. 1 191S. a.s required by the Act of O'-to!*---C, 1917.
London, Anglija. I. februarja Kakor piše pefcrograjski poročev, lec lista "Daily News", je bil s, noči na ministrskega predsednik,t Lenina vprizorjen zopet neuspešen atentat. Mlad mož v dijaški unifor mi je	v Smoluv zavod, ki .i-
boljševiški glavni stan, ter je /. revolverjem v strel i 1 na Lenina, tula bi ga zadel.
Rdeča garda, ki je stala pred joi-la«'o, je bila aretirana, ker .je zanemarila svojo dolžnost.
I SLOVENEC
Ima v zalogi Columbia gramofone, Slovenske, Hrvatske in j sploh v vseh Jezikih Columbia ■ plošče.
Diamante, zlatnina, ure, gre-
braina m sploh kar želite v zlat- I nlnl ali gramofonih in ploščah.
Cenike pošiljamo brezplačno.
IVAN PAJK,
Jeweler i Colombia Grapbopbo-
ne Dept. 456 Chestnut St., Conematigh. Pa.
Dr. Koler
SLOVENSKI 7DRAVN1K
638 Penn Ave.. Pittsburgh. Pa
t Dr. Koler Je naj-■tarejll Hlovenakt ■Ararnlk, Rp^cflja-11«t v Flttiborfhti. ki lmm 28-letno prakao r idrevlj«-nju Tseh moMrth
ZaatropIJcnJc krrl sdrarl • ■ovitim to4, ki j« tzumal dr. prof. E ril c h. Č« Imata moaolj« aH mehurčke po talean. ▼ grlu. Izpadanj* La», boteCloe v kosteh, pridi ta la IsClatU Tam bom krt. Na č&lujta. kar ta bolezen ae naleze.
Vae molke bolezni zdravim po okraj-•anI metodi. Kakor hitro opazite, da ▼am prenehuje zdravje, ne Čakajte, temveC pridite In Jaa vam ga bom zopet povrntL
Hydrocele all vodno kilo ozdravim r se arah tn elcer brea operacija.
BolezU mehurja, ki povzročijo bo-ItClna v krilu tn hrbtu In vCasih tudi pri puSCanJa vode. < zdravim a goto-1 voatjo.
Rovmatlzam. trge nje. SoieCln«, e-takttao, ar bedi c o. ikroflc In drufl« kotne bolezni, ki nutanejo vsled nadeta krvi ozdravim r kratkem čmsu tn nt potrebno leSatL
Uradne ure: vaakdan od f ura *Ja-traj do t. zvečer; v petkih on 9. zjutraj do K. popoldne: ob nedeljah od I-»JutraJ do 2. popoldne.
S poŠto ne delam. — Pridite oeeteo — No poaabtt« Ima in Hevtnco! , _Sdre-wtm aamo molite eaebe
Itam litaiai	^ " "
. ...................I......Ill llllllii.....


■ 7.ii ■
sr*..... ^ —
f-JPH • - TW	- TTP-r--	.......77!
OLAS NARODA. 4. FEBR 1918.
• < . f
SLOVENSKO
podp. društvo
svete Barbare
ZA ZEDINJENZ DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. * \	Sedež: FOREST CITY, PA.	/
IneurpuriruHt dne SI. januarja 194» v državi Pennsylvania. *
GLAVNI I'RADVTKI:	/
PrwWAni*: 1 . f. TA t* CHAR. 674 Aliaj Are.. Kock Spring*, Wyo, f P»wlpr»><***luU.: .JAKOB DOLENC. f*vt M. ItraagMm, Pa.	. F
Tajnik * fHANK PAVLOVClA bos C iT For-nt C«ty. Pa	*
Pouuidtai (ajoBt: AVGUST GOHTI&A* 510 Fomt Cltj, P«. Blagajnik JO.OP MARIN«'f**', f.*or, St. Clair Arc.. Cleveland, Otilo, P««uo£m blagajnik In zaupnik: ANT 1IOCHEVAR. KFD No. 2, box VfT, Rrldicap»'rt. i »bU»
NADZORNI ODBOR:
PrerioudoU ita'ii. •Mlfwra : JOSIP PETERNEL, box 9o, Wllioek, Pa. t. n«-tx< n. k, ■ n.r.Nrr HAFSCBB, bo* fla. Bnrdine, Pa.	„
2. natacniKk iVAN GRO&EEJ. E. ISfth St., Clei Uand, Ohio. '
POROTNI OIlBOK:
por«>r odbora: MARTIN OBKF-ŽAN, box 72, E. Mineral Rans. L porotnik FRANC TF.ROPČlC. JU K. D. No, 3. box 14G, Fort Smith, Ark, 2. |h rt talk JOSIP GOLOB. lftlO So. 14tli St.. Springfield, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr JOSIP V. ORAHEK. &LI E. «>Uh» St.. Pittrtmrgb, Pa. r	'
rmduo glasilo: -GLAS NAHODA". f£ Cortiandt New York, N. T. tVtiJeua ilroStra, <>r1n«m* njib orm<l3ikl m naproxen! p<Ciljati va« do-|jfta»** direktno na jrlavi»< m tajnika In nikogar Jrap«». Denar naj ae pa i*> «]ja edino j-tom p-Aodh. *k«pr»~nib ail bančnih «i<namlL nakaznic, nlka-kur pa ne 1**0111 privatnih «Vkov, na naslov: Frank Pavlovčič, Fanners A Miner* National Bank, Fore< City. P«.
V rUatfcJu. da opazijo dru*tTenl tajniki pri poroSlih giarnetm tajnika kake rmmanjkljlvosti. naj to nenadoma naznanijo uradu glav. tajnika, da •p ca more napako p« »pravit L
Krosnjar
ROMAN IZ AMERIŠKEGA ŽIVLJENJA.

PRIREDIL J. T.
KRASNA PONUDBA.
Doctor Sloan alavnl ipeclallat S-iarkov nndl arojo dnfiw rwm bolnikom In a tem da priliko vsem onim. ki so bili nenapeino zdravljeni od drugih zdravnikov to potrosil velite »vote denarja ne da bi dosegli kake uspehe
Ne plačajte za neuspešno zdravljenje.
Moj urad ima vse modeme priprave za popolno preiskavo in zdravljenje vseh dolgotrajnih bolezni. Moj namen m en sam obisk vas bo prepričal. Ne čakajte svojega zdravnijca, da vas pusti in pošlje k meni, pridite sami. je osdraviti vsakega bolnika
POSEBNO NAZNANILO.
Jaz bofetn Vaše zaupanje, jaz hočem, da se z Vami pomenim o vsen težavah v vašem lastnem jeziku. Zapomnite, da Jaz nisem navaden zdravnik, ampak Specialist z ve« let skušnje v zdravljenju bolezni kot Je Vaša, take. ki so drugI opustili, čimdalje ste bili bolni ln čimbolj komplicirana je VaSa bolezen, temboije volim, ker Jas Celim storiti, kar so drugI poskusili, pa niso mogli storiti. Jaz nečem niti centa raSega težko zatluženega denarja, dokler Vam ne pokažem kaj znam narediti NI Vam potrebno izgubiti delavni Cas m zdravljenje Je prijetno brea vnukih bolečin; torej različno od vseh drugih. Jas immm čudovite stroje za zdravljenje vsakovrstnih bolezni m čudili se boste. Ako me obižčete, Va« bom osebno zdravil z namenom, da vas ozdravim v najkrajšem času. Moja pojw>!na preiskava z rabljenjem X-žarkov bo pokazala pravo bo-luzen če so drugi le mislili, pridite k meni in dokazal bom. Ne odlašajte, ampak pridite takoj, ker nazadnje boste le prlSl,	ne sdajf
Vabim za preiskavo in nasvete zastonj.
c«,. PROF. DOCTOR SLOAN
Specialist	prodajalni
rad Jezik. 408 SIXTH avenue	PITTSBURGH, PA
Uradne ure: dnevno od 0. zjntraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 9.30 samo do L popoldne.
VABILO
m/1 VELIKC J MAJSKA RAD NO VESELICO.
katero priredi i i>li- NAPREDNI SLOV F, NT! I št. 254 SNPJ. v Bon Air, Pa.,	j
v soboto dne 9. februarja 1918 | v dvorani	;
uiustt.a Bonairski Šioveaufci. I Vsto-piiina za moške je .
lens ko so vstopnine proste. ' Igrala bo izvrstna godba, da sej bo vsak labko prav počteno za&n-j kal. Tudi ta vse dmgo je dobro preskrbljeno.	'
Zato. rojaki in lvjakiujc. in pozabita na to veselico. Tem po-' tom vabimo vsa sosednja društva J ter rojake :n rojakinje, da na-> blagovolite obiskati dne 9. febr..| da preživimo skupaj par veselih' ur. Dva dobitka bosta oddana luj večer, in sieer eden. najlepši ter. eden uajgrši maškari	i
Obenem se naznanja čiauoui o-| menjenega društva, da, kdor se ne ■'deleži te veselice, bo moral? pJaeati v blagajno 50<*.
Na vedelo svidenje 9, februarja zveeer'	Veselieni odbor,
(2-5—2)
Iščem JOHNA ROMAN m! JOHNA DRAŠIČ. oba iz Buze-j ta v Istri. John Roman, mislim.! se iiaLaja nekje v Racine, Wis in John DrašiC* nelge v Califor-Tiiji, Prosim, naj se mi zgladita, ker se mi je njih poslani denar vmil iz starega kraja. — Frank Pc^kovšek, 720 Market St.* ! Waukeean, m. . (2-3—2; i-----:—.—
Rad bi izvedel z& naslov dveh bratov JOŽEFA in AN TONA H OS-VE K. Popre je su bila nekje v JMomtani. 2daj pa no vem, kje se nauojata. Prosim eenjene rojake, ako kateri kaj ve. da mi naznani, ako pa bosta brala ta ^gln«. naj se mi sama javka. — John Hosner. R. F. D. 2. Cox 149. Smitlilield. Pa ^ 2-D—2 j
LIBTNICA UREDNIŠTVA.
Fr. K. (L.)f Oirard, o. — Imeti
dopisnikov ne izdajamo. Ako ste v dopisu prizadeti, potem pa<5 ni-Aie ravnali prav, kajti obsojamo vsakogar, ki deluje proti aloven-skim društvenim domom. Kjer1 imajo i-ojaki svoj dom, tam takoj vemo. da je napredek, za kar se ■>omo vedno iu povsod pote.gavali. Ako pa niste med onemi, ki nasprotujejo tamošnjemu Domu, tedaj niste ničesar zakrivili in Van tudi ni treba iskati zadociC*euja''.| Radovednež v River Rouge, Mich. — Prejšnji avstrijski <esar je bil Frane Joiel* I., >etlanji pa | imenuje Karol I.; oba imata!
priimek Habsburiko-LotaiiuškL
^—_ ,
Pozor, ujetniki v Rusiji: Rad bi; izvedel za naslov svojega bratu ALOJZIJA GAŠIT.RUT. doma j i7. vasi Sedlo, okraj Tolmin naj Primorskem. Nahaja se v ujet-i ništvu v gubernlji Bog<:»čara, Prosiiii cenjene rojake^ujetnike.! ako jim je znan njegov naalov.l da mi ga naznanijo, ali pa ako on bere ta oglas, naj se sam o-glasi svojemu bratu: Frank ifcašpemt. R. R. 2, Pittsburg. Kansas. U. S. America.
Iščem svoje tri brate ANTONA, FRANCA in VJNCESCA PO-GAC-VR, kateri se dozdevno nahajajo v ujetništvu kot avstrijski vojaki. Doma so iz Ihana (domače ime pri Kmetu) na Kranjskem. Rojaki so protoni, ako je komu kaj miamo, naj mi to blagohotno naznani. — Tudi iščem ststričiio FANV SLAP-N1CER. nahajajoč« se nekje v Penns>*lvaniji; prosim za njeni naslov. — »Tollana Poea«I-ar, 421 E. lo. St., New York. N. Y., U. S. America.	(2-3—2)
mnrvvminRfmaRKnm
iDr.LORENZ.
Jas sem edini shrrensko govore« Bperlallst moiklh bolest v Plttsburghn, Pa.
Uradne ure: dnevno od t. dopoldne do 8. tire sveOer. V pet* kih od 9. dopoldne do 2, popoL V nedeljo od 10 dop. do 2. popol. DR. LORKNZ, ftpeeUUst sMsklh hoiezsd, «44 Pena Ave. IL nadst. na nliee, Pittsburgh, Pa.
Rojaki naročajte ae na -Olaa Naroda" največji slovenski dnevnik v lenih driavak.
STENSKIH KOLEDARJEV
i lil
Nttt
Ivo je potoval k svojemu novemu gospodarju se mu ni nit-i sanjalo, da bo tako lej>o in tako prijazno sprejet.	-
—	Premalo eas^j sem št- v tej deželi — je rekel. — Komaj sedem mesecev.
—	i»<r>t»- videli, da bo>te hitro privadili. — ^eni že rekel, j ne hoste imeli posebnega dela. Račune boste pregledovali in uady.o-} rovali hišo, to je vse.	Jtiasaeshrsr srhrsr--, j rovali hišo, to je vse. — Ne vem. kako bo /. angleščino J
—	Kako mislite f
—	Prepričani bodite, da »cm se pridno učil oda od začetka nikakor ni hotelo iti v glavo.
—	Saj vendar dobro govorite angleško. — Če na še v kaki stvari n^te dovolj trdni, se lahko zaneste name in na mojo druž-n -. — Po-lejr t. «ra boste tudi imeli veliko priJikr občevati z ljudmi.
Ko jc -lišal Hemsedal t«1 bosi-de, mu je precej odleglo.
—	Zdaj jo pa čas. da nekoliko prigriznemo — jc rekel gospodar. — Pojdiva v obednico.
Slu sta v prvo nmUtrope, kj-r jc bila prostrana -oba, v kateri jt-J bilo žr v>e pripravljeno za kosik».
Klliot je ponudil llem>cdalu častno m-sto pri koncu.mize. — Na-• nkrat mi -e pa odprla vrata in vstopila jo EUen » -vojo materjo.
Klltti jt- bila	iM»i>ohlne iz\anredno krasna. — Oblečena j>-
bJa č;>to v I»eb» obleko, ki se je telilo }»rijemala njenih mbuleniških lidbv. iz zardelcpa obraza sta ji >evali sreča in zadovoljuo.st.
—	To je moja hči Ellen, to je pa gospod Hemsedal, ki bo o^lsedaj c naprej pri na- in «/a bomo ^mairali '-ot člana naše družine.
Deklica -v jc ualahko priklonila, in pogledala HeuisoJalu globoko v oči.
Mladenič je nehote zdrznil in ,]i pudal l-oko.
Kosilo j^ bilo bogato. Tako razkošno Hemsedal še ni jedel, odkar jo bil zapustil svoj dom.
Pri tem sm je nehote spomnil domačije in prišel do zaključka, da
j uu v najboljših razmerah niti doma ne bi moglo biti boljšo,_ sobi
j ..L* bilo toplo, /njim >o bili vsi prijazni in prisrčni
—	S čem sto se pa bavili v New Yorku ? — jra je vprašal Elliot.
—	O, no t'>ž:m ra i, toda priznati moram, da imel zelo težke čase. —
Ellen ga je pomilovalno pogledala.
- Da, zelo težke čase. — Podnevi &em bil v trgovini, kjer sem -ioral trdo delati, zaslužil fm pa komaj za stanovanje.
—	8 čim ste -e pa živeli?
VARILO NA VESELICO, katera priredi
DRUŠTVO ZAVEZNIK št. 3 SDPZ. in
DRUŠTVO SV. BARBARE št. 55 SPDSB. !;a Franklinu, Pa..
v dvorani Z. S. L Doma v soboto dne 9. februarja 1915. Začetek je točno ob 7. uri zvečer.
Vstopnina bo samo 35£.
Veselica se vrši v prosia'o združenja zgoraj imenovanih podpornih organizacij in obenem teh dveh društev.
Vabimo torej ♦"•>austvu omenjenih društev, kaktrr tudi druga podp. društva iz okolicc Franklina. ua se v obilnem številu vde-Iriže. Ker »v redko kdaj vrši taka zanimiva proslava, torej upamo. ;da se bo tudi drugo občinstvo v obihiem številu odzvalo našemu vabilu. 1 Smelo trdimo, da se bo vršilo slično poroki društva Zaveznik z društvom sv. Barbare.
Svirala nam bo lepe komade taiuburaška godba "Slavulj" iz Jolmstovrna. Pa. Za vsestransko j postrežbo bo skrbel za to izvoljc-; ui odbor.
j Na veselo predpitstno svidenje vabi	Odbor.
(2-4—21
vsi naši naročniki in prijatelji vpo-
števati.
Uredništvo.
STATE DEPARTMENT OP
LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in po i nioc rastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah.
Pridite ali pišite! Newyoriki urad: 230 Fifth Ave Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building.
Dalje prihodnjič.
Dr. J. V, GRAHEK
edini slovenski zdravnik v Pennsylvania
K, S. Pittsburgh, Pa.
843 E. Ohio St,
Roiake v italjanskem ujetništvu prosim, ako kateri kaj ve o mojih bratih JURJU JANEZU in JAKOBU ZAKRAJŠEK. Doma ao na Blokah, fara Sv. Mihael. Blagov olite mi naznanite njih naslov, za kar se že vnaprej zahvaljujem. če pa kateri sama či-ta. ta oglas, naj se Eglasi na naslov: Peter Zakrajšek, Box 276.
Davis. W. Ta.. U S America. i on__9
POUČNE KNJIGI:
Ahaov nendko-aagl. tolmač resaa	»JO
DoauS sdrmTDlk ▼ hmtuketn
jeziku, reoo	c^ .SO
Hitri račtmar (araAoiufl j
Teau	r pp Poljedelstvo
Popolni nank o čeOelarstra. ran.	9L00
itiadjereja t pogovorili	«—.28
Schlmpftor nemdko-elofT. iloru	91.21
>
ZABAVNK IN BAZNI DUMB KUIGli
Hlpoodaeaa	«J|
Doli ■ oco*iem	--
Mesija 2 iresfct	m>,W
i Pod Bobom, 8L Veternlee	—JO
jPoatrdbt Matkoa	f—JBO
IBodJalna demoteadja	»=U0
Trtna ni In trtoraSn	e-JB
Umna Bftnoreja	m*M
| Vojna na Balkana U area.	QLBB ZgoOertn c. kr. peflpnlka «L H ; a Blkamt
* m B * ' -	"
NAZNANILO.

Cenjenim rojakom v Chicago in sploh v državi Illinois naznanja-; mo, da jih. bo v kratkem obiskal nai zastopnik
Zlrljecje ua avstrljakem dvora aU smrt ceaarjevlča Budolta «m,TS
RAZGLEDNICI:
NewyorSke, bofičoe, vellkoootee ln noroletne komad po
daeat	_gf j
Album mesta New York s krasnimi slikami	mM j
BKmnni
Avetrv-Italijanska, vojna mat«	—jfS;
Aratro-ogrskl, vdlkl vanaa	M
OeU svet mali	Cr-.l0
Celt svet velik]	*~JXt
Evrope vesan	mjg
Vojna stenska mapa	9BjM
Vojni «Hit	»ajf Zemljevidi: Ala^ Aria. Gole.
Oal. Itd. po	mM Bdraienlh drikv amb Zdrnienlb dzflnv veliki
Mr. Janko Pkiko,
ki je ptiohliižen ■prejemati naročnino za "Olaa Narod*" in iadajati tosadervna potrdila. On jo prod leti io večkrat prepotoval dršave, v ktfapik ao niij rojaki ninijmi in jo povsod dobro posnsB. Upsti jo, ds nm bodo Bi rsjakl t ostrih ob rok* ftp.il a I to, kar nos




SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne po^iljatve, z številkami. kakor bo označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-k o mogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila.
Bachnik Frank
No. 329639 Bartol J.
No. 330733 Bear Dan.
No. 260638 _
Besens Mary Miss
No. 330062 Bobič Vajo
No. 260583 • Božičkovič Djuro
No. 260581 Braun Mary No. 260643
Dolar Valentin No. 330086
Grgurič Blaž No. 260573
Gubert Giuseppe
No. 323085 Kastelic John
No. 44708 Kovač Frank No. 260641 Lenaršič Josip
No. 44555 Merkun Anton
No. 331355 Mikolieh John
No. 323252 Oswald Joe
No. 260621 Pintar
No. 330843
Tvrdka Frank Sakser.
Samide Frank No. 330721 Hin£ič John
No. 330762 Španiček Kozi No. 328894 Starčevič Johana
No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan
No; 260647 Turk Jernej No. 329741
MODERNO UREJEN a
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVIXE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
• •
DELO OKUSNO«
• « t
IZVRŠUJE PREVODE DRUGE JEZIKE.
• a •
UNUSKO ORGANIZIRANA.
• •
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POSUITI NA:
Stovsaic PabKshing Go.r
82 Carttandt St, Hew York, H. 7.
iiiiiiiB* iitiiMMlIžiiiii ■* i n
riETJE POGLAVJE BOŽIČ
* i
P. »-Mi, a »udi pi"ii vili "Unide* > jalii*l na prrv*>'-»rr Bo/.:-
< i	ti /. i • t bi« »ako kot -o oblečeni ljudje
iha v/h«* h;
ilfKitw*; J»l» v.t j.- bila pri pro* ta. Na »Ct»i»ju je s-fdei zeli* do-Uj.»an-t\fit i m jt bil videti iAor « j^liač — Pridrial je konja in ^[.utimI min »rca:
—	Kako m- imenuj:"!*'
—	Dick, gospod
1> «-k. kaj ne, >i me le težko ra/ometeT
O, razum* a \: - e >amo paziti moram na vsako vaio be-1
V. >{	ai II. >r-d'.- V	povedati, če ne bom kaku
b» prav j-prnrovoril.
Zaia	na*n.-Lnii m odvrnil;	I f^^H * jI
NV	s. gospod. L^^pV'-ri^na Ellen m	Elliot van
-»la Je boljj»'» rauuiHa.
—	Kdo v* je ta trovpodičiia Elb ut	,
Itia! !	da JK> poznate, ker ste namenjem k nji. — I*o j« i
.mpod na E " t htfi aaaega gos-ooda — Ker jo mi zamorci pozne j df ^r k i majhno dt l.1j o. jo ve-ia^ kličemo po njenem krstnem ts«on
Je, i^,« v m<>Utii .	koo^a ter aaiei ogledovati oko-}
ue^ ,.	I
/ainoe e. je prihajat do	t» r ponciino vpra&ai.
iroRpod. nikar m: ne zamerite--vprakal bi vas
f*4*'	n»« w?m že pohabil — — težko si ga je zapomniti ... !
—	Jaz imenujem Ilemfcevia*
—	Uo»pod HemM^lal, v morat>- v.-deti, ker prihajate i z New »oriru. ali *o re% Tam tia vzliodu \ zamorrš pro^podje?
—	Seveda. prt«»«i m> /e, p* morajo trdo delati. — Ke-r pa tam vehko bel^v, tr/ko dobijo k..ho priuo nio -^luibo. — V New Yorku * vidi veliko raraoreev, ki beročijo pj cestah.
Dn k »»e je tako ► no p<	r»o sHavi. bi mu bil skoraj
klobuk padel na rest o.
»lu pa «»ii9»al. da •»» tatu ■ ijc, ku-krbe /a zamorce, pridejo v me«to.
—	O te i u pn ne vri« m-t >ar. Diek. — Ako je v New Yorku kak darežljiv i--Wek, raja*> (H>ma;a beU-u kot t>a ian»on*u.
Med t«-in pt>irovorom sta do-|H'la do vile *'Oak!caT\
—	Tam je pa na a* bika. — j« rekfl /amoree.
Hru)—l -'u se je okoliea jak ) dopadla. Zdelo se nm j* v»e neka-1 ko prn»reuo in domače.
Na prajru je «*al »irokopis roo/ki iu pOedrOvljal jahača .
—	Vet^h ,	— o i«** Test4i, Ja prili. — Jnz j iiu«*tituj*"ni Elliot.
it*'in»«vlal j« -e.^! » konja. s< priklonil t«- prisrčno stisnil po-j nu leno roko.
—	Va^ dva kovče^ra :»ta t «Kaj. — Zam<»ree jih je pripeljali po bii/njiet »>ko« tr zA. — Vi ue veate, kako *-> ti ljudje gribeni in! delavni v bežu-nem imm.
Od vede l g* je v *ot»o v pritličju, rekoč:
—	Oo«pod, poitieje me dobite v parlor ju.
j« hi u •pri mijeaa / v—.a - mfortom. — Kt^ne so kra&iie lep« fciikef. na t'eh jc bila. debela preproga, v kotu pa postelja s snež-uo^jptlim	m - Njr^rva <ba kov če«« sta že leJšala pod mizo.
llem»e>ial M- j«* anč-l um. v at i in preoblačiti.
Ko j«1 bi*, i v«em g*Hov, »a* je odpravil v parlor.
Pri oknu je sedel Eiliot m bral časopta. Kraj njega j« »<xieia| uoka atarejia dama
—	Pro- a '»as. »cdnc. Tv JC moja ieiia, to je p« gosp<>d Hem-« Mvlal naa uov, prijatelj	drojre bost.* poaJije spoznali. — Zdaj, ae pa malo pogovor:ra
—	Bodite pruK-oo poidravljtai — je rekla frosoa mlademu mo-.
—	yoapod .yotw^v vam bo cuaity. kaaino deiu buete imeli pri j u«*! — Upam da *r v»bi bo "vtd^o in de bom mdi jaz z -vami rado '
v ^ aern aliial do^iaj it «ac dobre stvari. _ j
ii	u jr bilo ^eio mučne ker je ffospodar tako 'fcvaiiL
»	-	_	•. r ..............- •
j CENIK KNJIG j
J	katere Ima v zalogi	j
l SLO VENI C PUBLISHING COMPANY f j 82 Cortlandt SU	New York, N. Y* j