LETO XX. — številka 30 Ustanov.telji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovrrni urednik SLAVKO BEZMIK GLASILO SOC1A KRANJ, sreda, 19. IV. 1967 Cen? 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1 januarja 1958 kot poltednik.' Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko; Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah LISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Volitve v delovnih skupnostih Danes bomo v delovnih organizacijah volili polovico novih odbornikov v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Polovici odbornikov, izvoljenih 1963. leta, poteče namreč letos odborniški mandat. Volitve smo dobro pripravili in zato ni razloga ne verjeti napovedim, 'da bodo v redu potekle. Proizvajalci bodo, tako kot mnogokrat doslej, izpolnili svojo dolžnost do oije socialistične skupnosti. Bolj velja morda poudariti, da so volitve v delovnih skupnostih izraz enotnosti interesov delovnega človeka v ožji in širši družbeni skupnosti. Od tod tudi pomen zbora delovnih skupnosti v občinskih skupščinah, ki naj bi bil resnični predstavnik te enotnosti. Samoupravljanje ne cepi mešanica km ŠPEgJIJA BLED KVALITETA naše družbe, marveč predstavlja le najboljšo pot, da svoj interes povežemo z interesom celote. Morda so zaradi različnih razlogov osebni interesi kdaj pa kdaj bolj naglašeni kot splošni. Nova spoznanja se težko prebijajo skozi egoistične prepreke. Kaže. da smo morda premalo negovali in upoštevali tisto, kar nas združuje. Med drugim tudi zbore delovnih skupnosti občinskih skupščin. Premalo smo poudarili njihov poglavitni pomen. Zato tale zapis ob volitvah ni le formalna registracija le-teh, marveč poziv vsem tistim, ki bodo izvoljeni, naj zastavijo vse sile za organizirano usklajevanje interesov delovnih ljudi. Delovni ljudje na katerem koli poslu že delajo: v tovarni, na šolah, v zdravstvu in drugod, vedo kaj je prav in kaj ni, kaj lahko napravimo in kaj je napak, kaj so želje in kaj resnične možnosti, kaj so principi in kaj špekulacija, kaj je lahko navidezna in prehodna korist posameznika in kaj je v korist skupnega napredka. Zato jim je treba dati organizirano možnost, da to tudi izrazijo. Ena teh možnosti so nedvomno tudi današnje volitve. 150.000 S din za Finžgarjevo hišo Upravni odbor železarne Jesenice je odobril 150.000 S din za odkup in ureditev Finžgarjeve rojstne hiše. To je do sedaj največji nakazani znesek, če upoštevamo dejstvo, da se železarna sama bori z velikimi težavami, je prispevek toliko pomembnejši/ Upajmo, da bodo temu primeru sledila tudi druga, predvsem naša gorenjska podjetja. J. Vldlc Ceste popravljajo Letošnja zima je naredila pravo razdejanje na cestah. Zlasti sta poškodovani cesti od Jesenic do Rateč in od Lesc do Bohinja. Zato je Cestno podjetje v Kranju pred kratkim začelo s popravili na teh cestah. Na odsekih, kjer so le posamezne luknje, jih zadelujojo z asfaltno mešanico, na kranjskogorski cesti pa bodo morali posamezne odseke popolnoma na novo prevleči z asfaltno prevleko. IZOBESIMO ZASTAVE V nedeljo, 23. aprila, bomo volili odbornike občinskega zbora ter poslance republiškega in zveznega zbora. Občinski odbori SZDL na Gorenjskem pozivajo hišne svete in lastnike hiš, da na dan volitev izobesijo zastave. Veletrgovsko podjetje Kranj Brezobrestno potrošniško posojilo za nakup konfekcije in usnjene galanterije vam odobrijo v prodajalnah BLAGOVNICA - KRANJ BLED — BLED KOKRA — JESENICE VESNA — JESENICE SLON — ŽIRI IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST Prikaz sajenja krompirja v Naklem Veliko zanimanje za nove stroje Na njivi kmetijske zadruge Naklo, ki leži ob cesti Naklo-« Tržič približno kilometer pred Žejami, je v nedeljo dopoldne, 16. aprila, Kmetijski institut Slovenije prikazal stroja za pridelovanje okopavin nemške firme RAU — KOMBI. Novi stroji kot traktorski priključki, ki pridejo na Gorenjskem v poštev predvsem za pridelovanje krompirja, so primer sodobne opreme v kmetijstvu, za katero strokovnjaki svetujejo skupinsko uporabo, kajti kapaciteta kompletne linije teh strojev je celotna obdelava 25 do 30 ha krompirlšč brez ročnega dela, zato si jih posameznik praktično ne more privoščiti. Sodobna kmetijska oprema je po svoji ceni težko združljiva s poprečno velikostjo naših kmetij, zato bo nujno treba poiskati način skupne uporabe predvsem tistih strojev, ki imajo sezonski značaj uporabe in tako veliko storilnost, da je ena kmetija v sezoni nikakor ne more izkoristiti. Sistem RAU — KOMBI se bo pri nas nedvomno v nekaj letih močno uveljavil, čeprav se bodo kmetje — kot za vsa- Srečanje predvojnih komunistov v Kranju KRANJ, 17. aprila — Danes dopoldan ob 10. uri so se v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja v Kranju v počastitev 3Q. obletnice ustanovitve komunistične partije Slovenije srečali predvojni komunisti iz vseh gorenjskih občin. Srečanja se je udeležil tudi član predsedstva Centralnega komiteja ZK Slovenije Boris Ziherl. Po uvodnih besedah političnega eskretarja občinskega komiteja ZK v Kranju so se udeleženci z enominutnim molkom spomnili svojih že preminulih tovarišev. Potem pa so v tovariškem pogovoru obujali spomine na čase, ko je bil ustanovni kongres komunistične partije Slovenije. Med drugim, ki so se spominjali dogodkov še pred kongresom, so bili tudi Ivan Makuc, Ivan Križnar, Ivan Debenc in drugi. Vse te so takratne oblasti zaradi revolucionarnih akcij in marksističnih idej neprestano preganjale. Tako je bil Ivan Makuc zaradi organiziranja različnih akcij Večkrat zaprt, Ivan Debenc pa je sodeloval tudi v španski revoluciji. Tovariš Ziherl je v pogovoru dejal, da leto 1937. ni bilo leto, ko se je vse spočeto, am- pak zaključek že tedanjih Izkušenj. »Mislim, da je bila ena izmed odlik takratne partije, da smo se zavedali, da je tok zgodovine dialektičen. Zato se komunist tudi danes ne sme zadovoljiti s tem, kar je enkrat prebral, ampak se mora vedno znova izobraževati,« je rekel tovariš Ziherl in zaželel vsem, da bi bila leta, ki prihajajo vse lepša in lepša In bi se še večkrat srečali. A. 2. ko novost — sprva le bolj težko odločali zanj. Ugovorov je bilo v nedeljo precej, če*, prav jih veliko nedvomno izvira iz dejstva, da so ti stroji rentabilni in finančno dostopni le v skupinski uporabi, prav skupinska uporaba pa individualnim kmetom ne diši najbolje. Seveda nihče na more mimo koristi, ki jih mehanizacija prinaša zasebnim kmetom, zato lahko trdimo, da se bodo kmetje, ki se bodo hoteli resno ukvarjati z rentabilno tržno proizvodnjo krompirja, odločili za ta ali morda podoben drug sistem pridelovanja s traktorskimi priključki. RAU — KOMBt sistem ima prednost v tem, da združuje v sebi sestavno načelo, se pravi, menjavo različnih delovnih orodij na istem osnovnem ogrodju ter združevanje orodij za različna dela za istočasno delo. To omogoča številne kombinacije posameznih orodij za zadovoljitev različnih potreb. Sistem temelji na osnovnem orodju, na katerega se nameščajo najrazličnejša delovna orodja za predsetveno pripravo zemlje, za sajenje, setev; (Nadalj. na 3. str.) 4343 GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SREDA — 19. APRILA 1967 Pogovor s kandidatoma za republiškega poslanca v jeseniški občini IVO ŠČAVNIČAR: REFORMA JE SPROSTILA MNOGE POBUDE, KI POSTAJAJO NE SAMO ŽELJE, AMPAK ZAHTEVE Ivo ščavničar je vodja centra za obdelavo podatkov železarna Jesenice. Na tem delovnem mestu je že deset let. Za republiškega poslanca kandidira drugič. Po sprejetju nove ustave, je bil dve leti poslanec kulturno-prosvetnega zbora skupščine socialistične republike Slovenije. Postavil sem mu dve Vprašanji: KAKO OCENJUJETE DOSEŽENO STOPNJO ZAKONODAJE NA PODROČJU DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN KAJ MORAMO V TEJ SMERI SE UKRENITI? Na delovne organizacije je bilo preneseno veliko pravic ln materialnih sredstev. Tudi drugi zakoni, kot so zakon o delovnih organizacijah, rakon o delovnem razmerju, Zakon o varstvu pri delu iz-|K>polnjujejo dosedanji sistem samouprave v gospodarskih organizacijah. To pa Balaga zelo velike odgovornosti in naloge. To dejstvo zahteva od gospodarskih organizacij, da uredijo not ranjo-lastno zakonodajo s statuti, pravilniki in drugimi akti. Večina gospodarskih organizacij v jeseniški občini je te akte že sprejela. Praksa govori, da smo v nekaterih primerih šli preveč na obremenjevanje delavskih svetov. Pri tem mislim predvsem na neposredno reševanje takih nalog, ki jih sicer prej našteti zakoni navajajo, da spadajo v pristojnost delavskih svetov. Kljub temu pa bi kazalo, da o njih delavsiki svet le okvirno razpravlja in določa politiko, reševali pa naj bi jih bodisi pomožni organi delavskega sveta, bodisi službe ali posamezniki. Ta vprašanja se predvsem nanašajo na delovne odnose (sprejem na delo, obravnavanje pritožb na odločbe, reševanje disciplinskih prekrškov in podobno). Kopica teh problemov preveč bremeni delavski svet pri njegovem delu, tako da za pomembna in odločujoča vprašanja ostaja premalo 'KATERI SO, PO VAŠEM MNENJU, VIDNI PROBLEMI JESENIŠKE OBČINE? Iz leta v leto Jesenice spreminjajo svojo podobo, čeprav počasi, pa vendarle vsako leto gradimo nova po-slovno-stanovanjska poslopja. Toda ostaja še vrsta nerešenih problemov, kot so šolski prostori, dotrajala kanalizacija, vodovodne naprave, neurejene zelenice v naseljih, ceste, pota itn. Vsega tega z občinskim proračunom ne bomo mogli rešiti. Vsa ta vprašanja bodo morala postati naša skupna skrb. To pa ni tako preprosto, kajti preveč smo navajeni zahtevati, manj pa namensko kaj žrtvovati in aktivno sodelovati. Ob vsem tem se oblikujejo gledanja prebivalcev na naš družbeni sistem. Reforma je sprostila mnoge pobude, ki postajajo ne samo želja, ampak zahteva. Odklanjamo obljube in zahtevamo konkretne akcije. Tudi s strani občanov. Jože Vidic DOLFKA BOŠTJANClC: VELJAVNI ZAKON O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU JE POTREBNO PO HITREM POSTOPKU POPRAVITI... Dolfka Boštjančič, kandidatka za republiškega poslanca v Jeseniški občini je v dosedanji mandatni dobi kot zvezna poslanka delala največ in predvsem na zadevah pokojninskega zavarovanja. Zato smo ji tudi v tej smeri postavili vprašanje. V Tržiču Mladim odprta vrata za vstop v ZK V tržiški občini pripravljajo program celodnevnega varstva šolskih otrok KAJ JE NA PODROČJU ZAKONODAJE POTREBNO šE STORITI, DA SE ODPRAVIJO RAZLIKE MED UPOKOJENCI TER DA BO VSAKOLETNA VALORIZACIJA POKOJNIN RESNIČNO USTREZNA DVIGU ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV? Veljavni zakon je potrebno po hitrem postopku popraviti v naslednjih določilih: — 102. člen bi moral dati popolno samoupravno pravico skupščinam soc. zavarovanja republik; da le-te s svojim sklepom odpravijo razlike, ki so nastale med upokojenci, upokojenimi v različnih obdobjih. Ponovno moram opozoriti upokojence, upokojene do leta 1958. na znan problem nepravilne (v škodo upokojencev) prevedbe zaradi enotnega jugoslovanskega količnika. — Spremeniti se mora dosedanje določilo v zakonu o enotnem količniku tako osebnih dohodkov kot osnove za pokojnine, kakor tudi enotnih količnikov za valorizacijo pokojnin. To pa zato, ker enotni količniki povzročajo znane razlike, ki nastajajo med pokojninami. — Potrebno je spremeniti določilo o pravici do priložnostne zaposlitve družinskim upokojencem, za razliko od starostnih, ki sedaj nimajo te pravice. KAKO TE Z LETOŠNJO VALORIZACIJO POKOJNIN? Vsakoletno usklajevanje pokojnin z gibanjem življenjskih stroškov je pravica in dolžnost skupščine socialnega zavarovanja republike. To določilo moramo dosledno uporabljati in zgraditi trdnejšo in trajno metodo ocenjevanja gibanja življenjskih stroškov in realnega padanja pokojnin. Skupščina socialnega zavarovanja Slovenije je letos od 30. marca pravilno uporabila to določilo in izpolnila svojo dolžnost do upokojencev. Po tem sklepu bodo upokojenci, upokojeni do 1. januarja 1965. leta, dobili valorizirano pokojnino za 16 odstotkov. Upokojencem, upokojenim leta 1965 in 1966, se ta odstotek zmanjšuje glede na čas (mesec) upokojitve. S tem sklepom skupščina tudi delno popravlja razlike, nastale med pokojninami upokojencev, upokojenih v različnih obdobjih. Ne reši pa v celoti problema upokojencev, upokojenih .pred letom 1958. Glede na težave, ki jih ima skupščina socialnega zavarovanja z denarjem, bodo upokojenci, ki imajo manj kot 100.000 S din pokojnine, prejeli z majsko pokojnino tudi akontacijo na valorizacijo. Celotni znesek valorizacije bo izplačan v kasnejših mesecih. Vidic Občinski komite ZK v Tržiču, ki se je v zadnjem času odlikoval z več novimi oblikami in metodami dela, pripravlja še eno zanimivo akcijo. Namenjena je sprejemanju mladih v vrste ZK. Ker izkušnje kažejo, da so osnovne organizacije to svojo nalogo zelo zanemarile, se je komite odločil, da bo sam prevzel pobudo in je za sprejem novih članov že imenoval posebno komisijo, da bi premostila prepreke. Zaradi dosedanjih nezadostnih stikov krajevnih vodstev organizaciji z mladimi, je komite sklenil razglasiti javni poziv vsem mladim v občini za vstop v ZK. Omenjena komisija bo s kandidati opravila vse potrebne pogovore in priprave, o njenih predlogih pa bodo dokončno odločili na seji občinskega komiteja. V SKOF.TI LOKI ŠOFERSKI TEČAJ Avto moto društvo Skorja Loka organizira nov šoferski tečaj za voznike motornih vozil A in B kategorije. Tečaj se začne, ko bo popolnjeno število prijavljcnccv. Prijave sprejema pisarna Avto moto društva Skofja Loka, Jcgorovo predmestje 10 med uradnimi urami vsako sredo in petek dopoldne in popoldne, ostale dneve samo dopoldne. V tržiški občini letno zaključi osnovno šolanje v 8. razredu le 42 odstotkov učencev, kar je podatek, nad katerim se vsekakor velja resno zamisliti. Če k temu dodamo še ugotovitev, da je dve tretjini šolskih otrok zaradi zaposlenosti staršev dopoldne ali popoldne brez varstva in večinoma tudi brez redne prehrane, je razumljivo, da v tej občini pogosto govorijo o nujnosti celodnevnega bivanja otrok v šoli. Osnovni šoli heroja Grajzerja v Tržiču in v Križah sta sicer že uvedli po en tak oddelek, vendar je vprašanje, koliko časa ga bosta še lahko obdržali, saj za to dejavnost nista dobili potrebnih dodatnih sredstev. Občinski odbor SZDL Tržič se je pred kratkim zavzel, da bi k načrtnemu reševanju tega problema pritegnili vse činitelje družbeno politične skupnosti. Za uvod v to ak- Vodstvo ZK v Tržiču je ob sprejemanju teh sklepov upoštevalo, da je v tržiški komuni veliko mladih delavcev in izobražencev^, ki prizadevno delajo na različnih področjih družbenega življenja in v bistvu nenehno izvajajo osnovno politiko ZKJ, čeprav niso njeni člani. Mladi tudi mnogo razmišljajo o ZK in o njeni vlogi v družbenem dogajanju. To je zlasti potrdila zadnja občinska konferenca tržiške mladine, na kateri je več kot polovico mladih govornikov — nečlanov, obravnavalo naloge ZK in njen odnos do mladih. S. S. 5000 in ne 500 S din za pokopališče v Stražišču V članku »Kdaj novo pokopališče v Stražišču— Lokacija končno sprejeta«, ki smo ga objavili v prejšnji številki Glasa (15. aprila), nam jo Je pošteno zagodel tiskarski škrat. Zapisali smo, da bo za novo pokopališče na desnem bregu Save po sklepu zborov volivcev prispeval vsak volivec 500 S din, kar pa ni res; sklenili so, da bo vsakdo prispeval 5000 S din. Prosimo bralce, da nam napako oprostijo. cijo je pripravil javno tribuno, ki pa se je povabljeni predstavniki gospodarskih organizacij žal niso udeležili. Na tribuni so naglasih, da se zavedajo, da novi zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja ne bo rešil vprašanja podaljšanega bivanja otrok v šoli in da je zato potrebno računati predvsem z denarjem staršev in gospodarstva. Zavzeli so se za to, da prosvetno-pedagoška služba skupaj s šolami pripravi program uvajanja celodnevnega varstva in potreb po kadrih, prostorih in denarju. Občane bodo s tem seznanili, ko bodo ti razpravljali o programu razvoja občine do leta 1970, o tej problematiki pa bo razpravljala rudi občinska skupščina, ki bo sprejela potrebna stališča za delovne organizacije. Ob proslavi 30-letnice KPS Pripravljenost na Jesenicah Na ustanovnem kongresu so delegati obsei.no poročali o delavskem gibanju, o razpoloženju množic in o razprtijah raznih strank in struj ter hkrati iskali skupna stališča v ocenah in oblikah nadaljnjega delovanja za uresničevanje sklepov kongresa. Tovariš Bevc — Edvard Kardelj, ki je bil organizator kongresa in osrednja ideološka politična os, je v poročilu iz kongresa zapisal tudi tole: »Na koncu je prišlo do majhnega pripetljaja. 'Delegat z Jesenic je v imenu organizacije vprašal, če je dopustno, da njihove orga)iiza-cije fizično napadejo posamezne socialdemokratske voditelje, ki so znani kot nasprotniki enotnosti. Po izjavah delegata z Jesenic vlada med delavci na Jesenicah po razpustu tamkajšnje organizacije zveze kovinskih delavcev in po izključitvi vodstvo kovinskih delavcev z Jesenic iz sindikatov tako vzdušje, ki bi popolnoma odobravalo tak napad. Zanimivo je, da so posamezni delegati ta predlog podprli. Šele po energ;.č::i intervenciji je uspelo tovariše prepričati, da je taka reakcija na socialdemokratske umazanije v ostrem nasprotju z linijo partije.« Težko je temu pojavu, obesiti oznako zaletavosti brez poznavanja takratnih razmer in razpoloženja. Toda razvidno je, kako je vodstvo znalo usmerjati sile v ideološ-ki boi in se izogibati fizičnih spopadov. Take oblike dela so bile neizogibne šele ob oku paciji z raznimi divejzantski mi akcijami in drugimi obli . kami boja proti okupatorju Veliko zanimanje... (Nadalj. s 1. str.) plctje, okopavanje, osipanje, škropljenje itd. K liniji teh strojev sodi tudi škropilnica* ki jo lahko uporabimo tudi za škropljenje visokega sadnega drevja in za druge namene. Prikaza strojev v Naklem se je udeležilo nekaj sto lju-ii. Prikazali so sajenje krompirja, predsetveno obdelavo, okopavanje in osipanje, škropljenje itd. O dosedanjih izkušnjah s temi stroji, ki jih letos že uporabljajo kmetje na Okroglem, bomo pisali v sobotni številki Glasa. A. Triler Turizem v Trebiji v Poljanski dolini Potreba po televizijskem pretvorniku Na ne najbolje obiskanem občnem zboru turističnega društva v Trebiji, ki je bil konec marca, so navzoči pokazali veliko zanimanje, da Se turistično društvo organizacijsko ponovno utrdi in da se turistična dejavnost na njihovem področju razvije do najvišje možne meje. V program dela, ki so ga sestavili, so uvrstili predvsem ureditev javne razsvetljave in ureditev kopališča, ki so ga zadnje poplave zelo poškodovale. Turistični delavci v Trebiji menijo, da je prav kopališče osnova za razvoj turizma, zato ga bodo poskušali z lastnimi silami urediti oz. ga zaščititi pred nadaljnjim propadanjem, uredili pa bodo tudi pot do njega. Škodo, ki so jo povzročile poplave, so sicer pristojni organi ocenili, nikogar pa ni — tako zatrjujejo — ki bi škodo popravil oz. kopališče ponovno uredil. V programu dela v mednarodnem turističnem letu so uvrstili še namestitev klo- pi na razglednih točkah v okolici Trebije, postavitev več informacijskih tabel, košev za smeti na krajih, kjer se zadržuje največ gostov in domačinov, nadalje skrb za čistočo kraja nasploh, ureditev parka ob spomeniku žrtev NOB, za zaključek sezone pa bodo pripravili turistično prireditev, na kateri bodo.nagradili tudi najboljše pri tekmovanju za čistočo in olepšavo kraja. Na občnom zboru so vsi izražali nujno potrebo po televizijskem pretvorniku v Trebiji, kajti večina hiš je v mrtvem kotu in zato ne morejo gledati televizijskih oddaj. RTV Ljubljana je že naročila aparaturo za ta pretvornik, krajevna skupnost pa bi dobila potreben jambor na Jesenicah za minimalne stroške, škofjeloška občinska skupščina pa je TV pretvornik v Trebiji črtala iz proračuna za letos. Občani to zelo ostro kritizirajo; pravijo da ostajajo vsa sredstva v Loki, za podeželske vasi pa se nihče ne zanima, nihče jim ne pomaga. — at SALONITNA KRITINA, trd in mehak REZAN LES, ter ostalo stavbeno pohištvo Zanimivo predavanje V kranjskem klubu gospodarstvenikov bo danes, v sredo, 19. aprila ob 17. uri zanimivo predavanje O NACIONALNIH IN GOSPODARSKIH MEDREPUBLIŠKIH ODNOSIH V JUGOSLOVANSKI SKUPNOSTI Predavala bo predsednica glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšičeva. Hkrati bo predavateljica ob tej priložnosti odgovarjala tudi na vprašanja, ki so jI jih poslali delovni kolektivi. Zaradi aktualne vsebine opozarjamo na današnje predavanje vse Gorenjce, ki jih ti problemi posebej zanimajo. Seja skupščine občine Jesenice Zazidalni načrt za Lipce Za včerajšnjo sejo občinske skupščine Jesenice bi lahko rekli, da je bila jubilejna in poslovilna. Jubilejna zato, ker je bila to 25 skupna seja obeh zborov, poslovilna pa zato, ker se je skupščina v tem sestavu zadnjič sestala. osnovno šolo s telovadnico, trgovino, mesarijo, prodajalno mleka, kruha, bife, kiosk za Na seji so obravnavali zazidalni načrt novega stanovanjskega naselja na Lipcah. Tam namerava železarna začeti graditi 1000 cenenih stanovanj. V industrijsko organizirani gradnji bi letno dogradili 200 do 250 stanovanj. Predvideva se, da bi na Lipcah stanovalo blizu 4000 prebivalcev. Glede na finančne težave, ki jih ima Železarna, je občinska skupščina priporočila odložitev gradnje vsaj za dve leti. Investitor bo moral z dograditvijo prve faze, ki obsega 500 stanovanj, zgraditi tudi naslednje objekte: za otroško varstvo, popolno prodajo časopisov in tobaka ter ustrezna šolska ter otroška igrišča. Nadalje so na seji razpravljali in sprejeli predlog pogodbe o dodelitvi lovišč v gospodarjenje lovskim družinam Jesenice, »Stol«, Dovje-Mojstrana in Kranjska gora. Po štirih letih je bil s sklepom na tej seji končan likvidacijski postopek za obrtno podjetje Lesni servis Jesenice. J. V. Pred skupščino občinske organizacije RK Kranj Jutri, v četrtek, bo v Kranju redna skupščina organizacije rdečega križa v kranjski občini. Delegati iz krajevnih organizacij RK in člani odbora bodo pregledali dosedanje delo in se dogovorili za program občinske organizacije RK v prihodnjih dveh letih. V minulih dveh letih so občinski odbor in krajevne organizacije RK v kranjski občini organizirali 34 različnih zdravstveno-vzgojnih tečajev za občane, za učence PRK na šolah in za delovne organizacije. To so bili tečaji o prvi pomoči, tečaji o domači negi bolnika, o zdravi in pravilni prehrani in tečaji o osebni in stanovanjski higieni za delovne organizacija.' Razen tega je bilo v tem obdobju več kot 80 zdravstve-s no-vzgojnih predavanj o krvodajalstvu, o raku o nalezljivih boleznih itd. Organizirali so tudi prek sto soclal-no-zdravstvenih predavanj za učence v šolah. Po podatkih občinskega odbora RK v Kranju je bilo v 1965. in 1966. letu v občini 5511 krvodajalcev, ki so darovali okrog 1600 litrov krvi. V nabiralni akciji za po-plavljence v Prekmurju so prebivalci kranjske občine prispevali za več kot 8 milijonov starih dinarjev oblačil, perila, obutve itd. 1966. leta smo v občini zbrali več kot 12 milijonov in pol starih dinarjev za lačne otroke ia matere v prijateljski Indiji. Tako je občinski odbor rdečega križa v Kranju v obeh akcijah zbral skupaj z aktivisti RK in s sodelovanjem delovnih organizacij :a okrog 21 milijonov starih dinarjev denarja in blaga. Bilo pa je še več podobnih manjših akcij in uspehov, vendar pa že nekaj teh skopih podatkov kaže, da je bilo delo občinske organizacije RK v kranjski občini uspešno. j Že letos bodo začeli graditi nove objekte na Spodnjem plavžu Ljubljana VIŽMARJE 168 Gradnja oskrbovalnega, gostinskega in kulturnega centra na območju Zgornjega in Spodnjega Plavža na Jesenicah je bila predvidena v vseh do sedaj izdelanih urbanističnih načrtih na prostoru bivše bencinske črpalke na Cesti maršala Tita pri »Čufar-ju«. Vsebinsko in v zasnovi se je program menjal in čeprav je bil v dveh fazah že podrobneje obdelan niso za- čeli gradili novih objektov, niti niso potrdili izdelanih načrtov. Na ponovno zahtevo Hotela Pošle in trgovskega podjetja Rožca Jesenice za gradnjo centra so naročili za to področje zazidalni načrt. Zazidalni načrt za center na Spodnjem Plavžu, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinske skupščine, predvideva gradnjo gostinskega objekta z bifejem in restavracijo, objekta z mesnico in frizerijo ter nove samopostrežne trgovine, odrejena pa je tudi lo-j kacija za prireditveno dvorano. Z gradnjo gostinskega otH jekla naj bi začeli še letos; za obrtne lokale in samopostrežno trgovino pa bodo sredstva predvidoma zagotovljena v naslednjem letu. J. V. GLAS * 4 STRAM KULTURA !N PROSVETA SREDA - 19. APRTLA 1967 Razpravljamo o kranjski kulturi (5) Skromna sredstva za ohranitev kulturnih spomenikov Na vprašanja odgovarja direktorica Zavoda za spomeniško varstvo Kranj Olga Zupan Dejavnost Zavoda za spomeniško varstvo Kranj obsega redno dejavnost zavodu v okviru nalog, ki mu jih narekuje Zakon o varstvu kulturnih spomenikov, in organiziranje oz. izvajanje spomeniško-varstvenih akcij na ogroženih kulturnih spomenikih. Na vprašanja o delu, načrtu, organizaciji in težavah odgovarja direktorica zavoda Olga Zupan. — Katere so bile glavne akcije zavoda v preteklem letu? »Lan; je bila izdelana topografija spomenikov NOB na področju doline Besnice in okolice Jošta. Nadaljevala so se obnovitvena dela na Jenkovi kasarni na Zg. Jezerskem. Obnovljena je bila sn prekrita s skodlami streha zvonika porušene gotske cerkve na šmarjetni gori," hkrati pa so bili pod nadzorstvom arheologa (A. Valiča) očiščeni temelji cerkvene ladje. Odkrita in očiščena je bila freska (iz leta približno 1500) na stopnišču "Pavšlarjeve hiše v Kranju. Restavriran'je bil gotski slikani strop pri sv. Juriju nad Bistrico. Nadalje smo nadaljevali z restavratorskimi deli na razvalinah gradu Kamen pri Begunjah, na Malem gradu v Kamniku, pri sv. Primožu nad Kamnikom, dokončana pa so bila obnovitvena dela v baročni, z Je-lovškovimi freskami poslikani cerkvi v Grobljah pri Domžalah. Odkrite so bile poznogotske freske v ladji podružne cerkve v Bodeščah, gotske in renesančne freske v podružni cerkvi v Brodu v Bohinju ter poznogotske freske sv. Krištofa na fasadi žuipne cerkve v Radovljici. Izvedena so bila restavratorska dela na freskah in arhitekturni poslikavi na kmečkih hišah na Blejski Dobravi, v Ljubnem in v Mojstrani (Španova hiša). Na novo je bila s skodlami prekrita streha podružne cerkve sv. Petra nad Primožem, restav-rian je bil fresko slikani Potočnikov oltar v cerkvi na Tunjicah, v cerkvi v Zg. Tuhinju pa je bil očiščen in utrjen novo odkriti gotski portal. Obnovili smo tudi stare obrtne izveske v Kamniku, sondirali fasade na Maistrovem trgu, v Prešernovi ulici in na Titovem trgu v v Kranju itd.« — Katere večje akcije imate v načrtu za letos? »Omenim na*j predvsem tele: dokončna spomeniška prezentacija Jenkove kasarne na Zg. Jezerskem, restavri-ranje fresk v cerkvi v Mačah pri Preddvoru, restavrianje pomembnejših portalov v starem Kranju, nadaljevanje restavratorskih del na razvalinah gradu Kamen, restav-riranje v letu 1966 odkritih fresk v Bodeščah, Brodu in Radovljici, nadaljevanj restavratorskih del na Malem gradu v Kamniku, restavri-ran'e gotskega slikanega »tropa pri sv. Petru nad i bo izvajal Vinko šorli. Primožem nad Kamnikom in še vrsta drugih manjših akcij.« — Zavod je medobčinska institucija. Kakšna je njegova organizacija, koliko denarja dobite letno in kako ga porabite? »Zavod za spomeniško varstvo Kranj opravlja spomeniško službo na področju štirih gorenjskih občin: Kranj, Radovljica, Jesenice in Tržič. Te občine so zavod ustanovile leta 1962. Po po-pogodb; pa opravlja Zavod spomeniško službo od leta 1965 tudi za občini Kamnik in Domžale. Pri financiranju zavodove redne dejavnosti so občine — ustanoviteljice udeležene v skladu z ozirom na število in ogroženost kulturnih spomenikov in z ozirom na narodni dohodek na prebivalca: Kranj 30 %, Jesenice 28%, Radovljica 22% in Tržič 20%. Občine razen tega dajejo še namenska sredstva za posamezne spomen i ško-varstvene posege. Lani je zavod prejel za redno dejavnost skupaj 127.098 N din in za spomeniško-var-stvone akcije 214.947 N din. Razpoložljiva finančna sredstva v letu 1967 bodo v glavnem enaka kot lani. Sredstva za osebne dohodke in funkcionalne izdatke so bila razdeljena v razmerju 1:3.« — Ali ta sredstva zadostujejo za delo? Kaj bi naredili oz. kaj bi lahka naredili, če bi dobili več denarja? »Sredstva so precej skromna, in sicer predvsem zaradi obsežnosti nalog zavodove redne dejavnosti, še bolj pa za izvajanje spomeniško-varstvenih akcij. Skrb za vzdrževanje kulturnih spomenikov nujno narekuje zagotovitev finančnih sredstev za spomeniške akcije, za ohranitev najbolj ogroženih kulturnih spomenikov, katerih spomeniške prezentacije ne subvencionira sklad SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti in jih zato občinske skupščine pri dodeljvaniu denarja spomeniški službi ne upoštevajo. S tem, da letno podprejo občine na svojem področju le eno aH dve spomeniški akciji, dopuščamo, da se množica manjših, toda prav tako pomembnih in kvalitetnih spomenikov spreminja, kvari ali celo uresničuje in propada.« — V čem so predvsem težave vaše institucije? »Za zagotovitev kvalitetnega in uspešnega dela zavoda bo treba čimprej urediti delovne prostore, saj ima zdaj zavod na razpolago za vseh šest delavcev le en sam prostor v stavbi Gorenjskega muzeja. Hkrati z ureditvijo prostorov za študijsko in upravno delo bo nujna tudi izpolnitev tehnične opreme zavoda s sodobnimi pripomočki ter ureditev restavratorske delavnice in risal niče, kar bi omogočilo razširitev konsorvatorsko-tehniških možnosti zavoda.« — Kako zavod vpliva oz. lahko vpliva na varstvo posameznih vrst kulturnih spomenikov? »Zavodova dejavnost v odnosu na občana je pretežno družbena služba s poudarkom na njeni upravni funkciji ohranjevanja kulturnih spom e n i k ov (i nv e n t a r izac i j a, dokumentacija, valorizacija, register, nadzor nad stanjem spomenikov, sodelovanje pri I izdajanju lokacijskih odločb V nekaj stavkih KRANJ: razstava slik na steklo — Danes popoldne ob štirih (19. aprila) bodo v galeriji v Mestni hiši v Kranju odprli razstavo »Ljudske slike na steklo na Gorenjskem«, ki jo je pripravil Gorenjski muzej v Kranju. O razstavi bomo še poročali. KRANJ: gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane — Danes (19. aprila) bo v Kranju v Prešernovem gledališču gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane s tremi predstavami: Simončič — Prešički (za predšolsko mladino), Grabovvski — Volk in kozlički (za otroke do 3. razreda osnovne šole) in Machado — Mali strah Bau-bau (za vso mladino). Ob desetih dopoldne bo predstava za kranjske vzgojno varstvene zavode in posebno šolo, ob treh popoldne za vse šole in za posebno šolo, ob petih pa za vse šole in še za izven. Upajo na številno udeležbo, saj so lutkovne predstave v Kranju redkost. KRANJ: tretji glasbeno baletni večer — V četrtek (20. aprila ob 19. uri bo kranjska glasbena šola v sodelovanju z baletno šolo izvedla že tretji glasbeno baletni večer v letošnji koncertni sezoni. Koncert bo v dvorani delavskega doma v Kranju. Koncertni program bodo izvajali mladi pianisti: Mirjana Berjak, Mojc? Bunc, Mirica Govekar, Arne Maučič, Mira Rozman, Drago Seliškar, Sanja Simič, Jasmina Zupančič, violinista Tatjana Medvešček in Andrej Ogris, violončelistka Irena Markelj in solopevki Berta Ambrož in Helena Sodnik. Baletna skupina bo izvajala dva plesa na glasbo J. Straussa: Trič - trač in Jericho. Koncertn? spored bo zaključil godalni orkester z E. Griegovim II. stavkom iz suite »Peer Gvnt« in VVebrovim Koncertinom za klarinet in orkester. Klarinet solo in gradbenih dovoljenj, soglasij, prepovedi in drugih službenih aktov, analize, elaborati in spomeniško varstveni programi), po drugi strani pa s pciidarkom na izvajanju spomeniško-varstvenih del. Občan je kot imetnik kulturnega spomenika dolžan najtesneje sodelovati s spomeniško službo, kot uživalec kulturnih dobrin pa je zainteresiran, da spomeniška služba ohrani in usposobi čim več spomenikov kulturne preteklosti v njihovi funkciji kulturnega spomenika kot pričevalnega dokumenta kulturne ustvarjalnosti (kadar so prezentirani samo kot kulturni spomeniki), lahko pa v drugi funkciji, ki poleg likovne pričevalnosti združuje tudi uporabnostno (gospodarsko, turistično, rekreativno) funkcijo. Specifika kulturnega fonda na Gorenjskem je precej raznolika, čeprav poleg naj-pomemnbejših spomenikov srednjeveškega stenskega slikarstva, gradov in meščanske arhitekture prevladuje ljudsko stavbarstvo z bogato oblikovanimi arhitektonskimi členi (portali, okna itd.) in značilnimi domačimi materiali (predvsem les). Vse to in pa izredne lepote alpske pokrajine ustvarjajo materialno osnovo za izkoriščanje v turistične in rekreativne namene. Kulturna vrednost spomeniškega fonda je neprecenljiva, saj je Gorenjska že od nekdaj veljala za eno izmed najbogatejših področij.« A. Triler Ure pravljic ne samo v Kranju V prihodnjih dneh bo Prešernovo gledališče Kranj go štovalo po različnih večjir. krajih v kranjski občini 2 urami pravljic, otroško igrico Kekec in Mojca ter s dramskim delom Agate Chri-stie Mišnica. Gostovanja je gledališču omogočil občinsfc. sindikalni svet Kranj i? sredstev, ki jih zaposleni plačujejo kot sindikalno članarino; ta denar bodo porabili predvsem za prevoze. Menijo namreč, da je veliko članov sindikalnih organizacij v kranjskih podjetjih doma izven Kranja, kjer podobnih prireditev ni, zato bodo gostovanja nedvomno dobro sprejeta. Z igrico Kekec in Mojca bodo gostovali v Predosljah (17. aprila), Dupljah (17. aprila, Mavčičah (20. aprila). Goricah (20. aprila), Stražišču (5. maja) in Naklem (5. maja). Uro pravljic bodo prikazali otrokom v Stražišču (5. maja), na Ko-krici (21. aprila), v Cerkljah (24. aprila), na Jezarskem (21. aprila), v Šenčurju (4. maja) in v Podbrezjah (26. aprila). Program gostovanj z Mišnico še ni točno določen; gostovali bodo v Preddvoru, na Kokrici, v Predosljah in drugje. — a Pogovor s tajnikom občinskega sindikalnega sveta v Kranju Slavkom Kalanom Sindikalna vodstva se preveč zapirajo... Občinski sindikalni svet v Kranju je minuli mesec organiziral na Jezerskem seminarje za novo izvoljene predsednike in tajnike sindikalnih organizacij. Seminarjev so 'se udeležili predstavniki sindikalnih vodstev iz industrije, storitvenih dejavnosti in družbenih služb. Zato smo izkoristili priložnost in zaprosili tajnika - občinskega sindikalnega sveta v Kranju Slavka Kalana, da nam pove nekaj o seminarjih in o vlogi sindikata v sedanjem obdobju. Kakšen je bil namen seminarjev, ki jih je občinski sindikalni svet organiziral minuli mesec? Na vseh treh seminarjih smo želeli predsednike in tajnike usposobiti za nadaljnje delo in jih seznaniti z vsebino, metodami jn oblikami dela sindikalnih in drugih družbenopolitičnih organizacij v delovnih organizacijah. Zato smo jih seznanili z nekaterimi stališči občinskega sindikalnega sveta pri uresničevanju gospodarske in družbene reforme. Namen seminarja pa je bil rudi, da se ljudje med seboj spoznajo in izmenjajo izkušnje, ki so si jih pridobili v dosedanjem delu. Katere pomanjkljivosti so najbolj pogoste pri delu sin-« dikalnih vodstev? Na raznih sestankih, posvetovanjih, sejah samouprav, nih organov itd. nekateri preveč zagovarjajo le svoja stališča. Izvršni odbori se največkrat zapirajo v ozek krog, to pa člane sindikata največkrat odvrača od orga< nizacije. Prav tako predračuni največkat niso usklajeni s programi dela sindikalnih organizacij. Kaj naj bi delale sindikalne organizacije v tem obdobju? Naloge sindikalnih organi zacij izhajajo pravzaprav že iz njihovih programov. Menim pa, da bi organizacije v tem času morale obravnavati: standard zaposlenih, ia bolj sanje dela v sindikauilij SREDA — 19. APRILA 1967 Pred nedeljskimi volitvami Turizmu ustrezno mesto V 52. volivni enoti, ki zajema severovzhodni del kranjske občine, kandidira za poslanca v republiški zbor republiške skupščine Franc Puhar-Aci. Ker je kranjskim občanom tov. Puhar znan, saj je že dolga leta eden najvidnejših družbenopolitičnih delavcev na Gorenjskem, ga ni treba posebej predstavljati. Zaprosili pa smo ga, naj bi nam ob tej priložnosti odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi s turizmom. Razgovor objavljamo v celoti. Zakaj je v srednjeročnem družbenem planu občine Kranj (1966 — 1970) turizem dobi] prvo vlogo? Mislim, da je v Kranju predolgo prevladovala miselnost, da je njegova razvojna pot edino v industriji. Če upoštevamo geografski položaj Kranja, potem vemo, da je lahko Kranj tudi turistično mesto. Skozi Kranj se valijo relke motoriziranih turistov, saj zajema to področje prelaze v Ratečah, Podkorenu, Ljubelju in na Jezerskem vrhu. Samo mesto — zlasti staro zgodovinsko jedro, še posebej pa okolica dokazujejo možnosti razvoja letnega in zimskega turizma. V tem so komparativne prednosti našega lokalnega gospodarstva, žal smo zamudili ugodnejše čase in bo težko dohiteti zamujeno, saj živimo v obdobju najtežje kreditne situacije. Ne glede na to pa je enkrat treba začeti in bo sicer zapoznela odločitev občinske skupščine velika opora pri realizaciji programa. AH že obstoja program razvoja turizma in kakšen je? Program je že izdelala občinska skupščina preteklo leto. Letos je doživel že določene spremembe z ozirom organizacijah, nagrajevanje po delu, reševanje proizvodnih vprašanj, medsebojni odnosi, izobraževanje in seveda šport ter rekreacija. Je res, da se sindikat včasih bolj zavzema za stališča vodstev delovnih organizacij kot za samoupravne pravice delavcev? Res je, da so stališča, sindikata velikokrat enaka stališčem vodstev. Tako je odgovorilo tudi 56 odstotkov anketirancev v anketi, ki smo jo izvedli. Vendar pa 20 odstotkov anketiranih meni, da ta stališča niso enaka stališčem vodstev. (24 odstotkov pa stališč sploh ne pozna.) Mislim pa. da je prav, če sindikat podpre stališča vodstva in organov samoupravljanja, če so koristna za delovno organizacijo in delavec. Kadar pa niso, je dolžnost sindikata, da opozori na posledice, ki lahko nastanejo. Kaj pričakujete od seminarjev? Seminarjev se je udeležilo 84 predsednikov in tajnikov in članov izvršnih odborov iz 76 sindikalnih podružnic. Zato lahko pričakujemo, da se bo delo sindikalnih organizacij v delovnih organizacijah še izboljšalo. A. 2. na težnje stvarnih nosilcev investicij. Program je obsežen in v glavnem zajema razvoj petih turističnih centrov v občini. Med te sodijo: Kranj mesto, Kranj rekreacijski center Rupa, Preddvor, Jezersko in pa seveda Krvavec. Za posamezno od navedenih središč so v prvi fazi predvidene sledeče gradnje: Kranj mesto — gradnja novega hotela B kategorije. Ta investicija je prva v prioritetnem programu, saj moramo Kranju kot središču in izhodišču turizma za ta bazen dati osnovo. Vemo pa, da imamo v mestu manj posteljnih kapacitet kot pred vojno, ko o takem razmahu turizma še slutili nismo. Kranj poleg prehodnih in stacionirani h turistov lahko postane tudi kraj različnih prireditev. Ena od teh je že določena — mednarodni festival filma pod naslovom »Film in šport« — torej • postaja celo filmsko mesto. V Preddvoru je v prvi vrsti treba urediti jezero in dozidati sodobne posteljne kapacitete, urediti kopališče, igrišča, kamp itd. Z oziram na lego in izredno lepo prirodno okolico je razvoj turizma v Preddvoru vsestranski. Jezersko — je poleg letnega treba oživeti še zimski turizem, kar se da doseči s postavitvijo manjših žičnic. Zasedba pa se mora povečati, kar se da doseči s popularizacijo kraja kot zdravstvenega področja za očesne bolezni. Klimatski pogoji so menda v srednji Evropi najugodnejši. Perspektivno pa je na Jezerskem treba odpreti ledenik »Ledine«, kjer je možno ustvariti osrednji jezersko športni center, ki bi služi] celo poletje. Rekreacijski center na Ovčanu je daljnosežna investicija, ki pa se postopno lahko izvaja in sproti koristi. Na tem področju bi ob novi cesti Ljubljana — Naklo zajeli največ potujočih turistov, saj bi bil to eden največjih kampov pri nas in opremljen z vsemi objekti, ki turistu nudijo rekreacijo. Krvavec je najbolj boleča točka, kar je po svoji legi, klimatskih razmerah, pro-stranosti smučišč in bližini Ljubljane najbolj interesantno smučišče pri nas. Seveda pa je treba odpreti področja planin Jezerca, Križ, Kržišče, kar se da doseči z gradnjo novih žičnic. Na Krvavcu je nujno treba rešiti vprašanje vode, kar je osnova vsakemu razmahu turizma. Najbolj boleče pa je vprašanje dostopa, ker vsako povečanje kapacitet na vrhu še bolj zaostruje in postavlja v ospredje dostop. Tu obsto-jita v glavnem dve možnosti — ob sedanji sedežnici zgraditi še eno z večjo kapaciteto. To bi bila hitra rešitev, čeprav verjetno ne bi bijla trajna. Trajna pa je prav gotovo samo z izgradnjo ceste do Gospinca. Kdaj bo do take realizacije prišlo je težko reči, napon pa morajo biti usmerjeni na to, pa čeprav se realizacija časovno nekoliko odmakne. To so le skope — najbolj pomembne postavke programa razvoja turizma v občini. S tem bi ustvarili šele tisto bazo turizma, da bi se kapacitete izkoriščale, s tem pa bi tudi dosegli, da se to področje vključi v širše sodelovanje. Kakšna turistična organizacija pa bo izvajala tako obsežen program? Dosedanja razdrobljenost gostinsko turističnih organizacij prav gotovo ni mogla prevezti na sebe takega programa. Za enkrat je doseženo to, da so gostinsko turistične in prometne delovne organizacije ustanovile svoje podjetje za razvoj turizma. Tu se ne gre za klasično integracijo, ampak bolj za integracijo turistične misli in kapitala. Ustanovitelji imajo v tem svoje pravice pa tudi dolžnosti, sicer pa ohranjajo svojo samostojnost. Prav go- tovo bo v to organizacijo potrebno pritegniti še vso tiste delovne organizacije, ki imajo karkoli skupnega s sodobnim turizmom. Tu predvsem mislim na trgovino. Seveda pa resno računamo tudi na sodelovanje industrije, ki bi lahko del svojih sredstev nalagala v izgradnjo turističnih objektov. Pri zbiranju kapitala se ne bi smeli omejevati samo na področje kranjske občine, ampak tudi izven nje. Sedanji program predvidel va približno 7,5 milijard S din investicijskih naložb. Od sredstev, ki se bodo vsako leto dala pridobiti in od kre-dtnih pogojev pa je odvisno v koliko letih bo ta program realiziran. Pogovor s kandidatom za odbornika jeseniške občine France Žvan: ŽIVLJENJE NI KABARET, ZATO POLITIKO NE MORE VODITI KLUB HUMORISTOV Sekretarja občinskega komiteja zveze komunistov Jesenice tovariša Franca žvana ni potrebno posebno predstavljati, saj ni Jeseničana, ki ga ne pozna. Ker mi je znano, da žvan ni samo dober politik, ampak tudi odličen šaljivec, sem mu postavil naslednje vprašanje: »Ali je lahko v tem muhastem aprilskem vremenu tudi najin pogovor malce aprilski?« »če so tudi bralci aprilsko razpoloženi, lahko začneva!« ml je odgovoril. POLTTIČNI DELAVCI SO VIDETI VSI RESNI, ZATO ŽELIM SLIŠATI TUDI DRUGO STRAN ZVONA; KAJ JE PO TVOJEM MIŠLJENJU RESNEGA IN KAJ SMEŠNEGA V ŽIVLJENJU JESENIŠKE KOMUNE IN NJENIH OBČANOV? Mislim, da bi bilo nemogoče vodili^akršnokoli politiko, ki bi ji načeloval kak klub humoristov. Saj je življenje resna stvar in ne kabaret. Zato ne kaže biti neresen ob resnih problemih in ob resnem delu. To pa seveda ni razlog, da bi se ljudje, ki opravljamo nehvaležna opravila političnih profesionalcev ne smeli nikdar smejati. Tudi mi se radi smejemo, če se imamo čemu smejati. V našem jeseniškem življenju je zadnje čase toliko resnega, da za humor in komiko ostaja bore malo časa, kvečjemu vsak dan naletimo na marsikaj tragikomičnega. Če bi ti pripovedoval o vseh teh rečeh, bi se naju bralci naveličali. Naj ti jih navržem samo nekaj! Vsi vemo, da nastajajo vse naše dobrine samo v neposredni proizvodnji in da je vsak dinar treba ustvariti. Kljub temu pa jemljemo stvari površno. Ze na začetku leta, ko sprejemamo družbeni plan in proračun, se nam zdi, kot da je pred nami že ustvarjeni denar. Vedeti bi morali, da ga še nihče ni ustvaril. In potem se dogaja, da hočejo prosvetni delavci iz predvidenega denarja več, golob pa je medtem še visoko na drevesu. Zelo resno se dogovarjamo o gradnji novega satelitskega naselja z nekaj sto stanovanji na Lipcah. Natančno ve- mo, kako bodo stvari tekle, le denarja nimamo. Pa tudi to vemo, kako velika vlaganja bodo potrebna, če bomo hoteli Lipce tako komunalno urediti, da bo življenje tod prijetno, obenem pa imamo naselje na Plavžu že desetletje neurejeno. Radi bi imeli urejeno mesto in pogosto delamo primerjave z Velenjem, ne moremo pa se sporazumeti, kako bomo gradili prihodnje desetletje, da bo tudi pri nas lepše kot ie sedaj. Med takšnimi dilemami se lomi naša stvarnost in ob tem je dovolj resnega in tudi dovolj takega, čemur se včasih človek trpko nasmeje. ZA KOLIKO SE BO V TVOJEM MANDATNEM OBDOBJU V OBČINI POVEČAL ŽIVLJENJSKI STANDARD IN ZA KOLIKO BREZPOSELNOST? Od mene ne želiš nič več in nič manj kakor to, da bi bil prerok. Biti prerok, pa je od nekdaj nehvaležno opravilo in se obnese le v primeru, če znaš izreči svoje napovedi dovolj dvoumno. In ker sem pristaš jasne, nedvo-miselne besede, bi se res izpostavljal prehudi nevarnosti, če bi pristal na prerokovanje. Jasna beseda, kakor jo jaz lahko zastavim, pa je tale: Standard bo v globalni podobi odražal rezultate našega dela. Če bomo dobro delali, bomo dobro živeli. Zato imamo vse možnosti. Ne predvidevam porasta brezposelnosti in mislim, da jo lahko temeljito zajezimo. Seveda tudi na brezposelnost ne kaže gledati skozi očala socialističnega romantika. V naši občini je bilo konec prejšnjega meseca zaposlenih 12.200 ljudi. Evidentiranih ljudi, ki iščejo delo, pa je bilo 288. V času po 31. juliji« 1965 je naraslo število ljudi, ki iščejo delo za 159. Brezposelnost, ki znaša dober poldrugi odstotek, še ni znalo za preplah. Kljub temu pa bi bilo zelo napak, če "bi^Jj_ do tega, zaenkrat manj pomen j-nega pojava, brezbrižni. C7 bodo uspeli nekateri projekti, za katere so se odločili posamezni delovni kolektivi« upam celo, da bomo imeli čez štiri leta znatno višja število zaposlenih zlasti žena. JESENICE IMAJO NAJBOLJŠE HORTIKULTURNO DRUŠTVO V SLOVENIJI, TODA S ČISTOČO MESTA SE JESENIČANI NE MOREJO POHVALITI. KAJ BOSTE UKRENILI? Res je. Takšno hortikulturno društvo, kakršno je naše« mnogo pomeni. Mislim, da njegovi pionirski napori morajo obroditi sadove in da bodo Jesenice v doglednem času tudi glede na zunanjo ureditev videti drugače, kakor sedaj. Seveda pa hortikultur-no društvo samo ne more narediti tega, da bi bile Jesenice po vseh plateh urejene. Spremeniti moramo odnos do javne snage. Izdatnejše rezultate bodo morale pokazati šolo v vzgojnem delu mladine. Menim, da bi tudi organi javnega reda morali uporabljati sredstva vzgoje in sankcij proti osebam, ki jim videz mesta ni mar. Odveč je tarnanje, kako je drugod lepo, na Jesenicah pa ne. Nič nam ne koristi, če primerjamo Novo Gorico z našim mestom, saj že klimatski poboji ne dovoljujejo takšnih primerjav. Če bi pri nas lahko namenili tistih 30 milijonov, ki jih dajemo vsako leto za čiščenje snega, za javne nasade, bi se to najbrž izdatno poznalo. In če tega izdatka v Novi gorici nimajo, ga pač lahko namenijo parkom in zelenju, morda tudi čistoči ulic. Delati moramo v okviru naših domačih možnosti in r naših domačih jeseniških razmerah. Jože Vidio PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA 0) PANORAMA © PANORAMA O PANORAMA $ PANORAMA $ PANORAMA * P ■ . * gorenjski kraji Kmečka (Nadaljevanje in\ Bvatje so bili že idj zah v hiši, ko smo m larji — še skladali ■ smo delo opravili, ^ tudi mi k mizam, kij za nas pripravljene \ vratih ali v veži. \ smo se najedli, nap-tem tudi zavrteli. M bilo na skednju m kjer so imeli veliko j so plesali tudi v W J sta plesala (staro p^j valček) teta in BbflM nekod pa je bila \nč.\ da sta ples začela že:^ vesta. Solo plesi M tem vrstili do zadr.ft in sicer po vrstnem* ga je določil harmcr.^ njem se je moral t^ javiti in mu sp\i?::'.;^ žep. Na ta način \ harmonikarja nabrs'>, denarja, zato sta fcj veseljem igrala. Pri* di fantje in dekleta JJ-če in sosednjih vasi vat; plesali so do n bri hišni oče se JtJ pojavil z litrom \ \ razdelil med zaplet Zdravnik za vulkane če kjerkoli na zemlji izbruhne vulkan, prestrašeni ljudje upajo, da jim bo pomagal le rdečelasi Belgijec Jlaroun Tazieff. Na tem področju jim pomeni Tazieff toliko kot utopljencu reševalec. Klic na pomoč pride lahko iz Čila, Filipinov, In-donezje ali od kjerkoli že in je vsebina navadno takšna: izbruh vulkaa — velika nevarnost — prebivalsLvo preplašeno — pridite takoj, p Tazieff navadno odgovori: jpridem. Cez. nekaj ur je že na nevarnem kraju. Povzpne $e navkreber, opazuje žaFečo gmoto, meri izbruhe s sto- parico in ee pripravlja na »zmenek z vragom«. Ni jih veliko, ki imajo raziskovanje vulkanov za poklic. Tazieff si verjetno izmed vseh upa največ. Spusti se namreč najgloblje do žrela. Temperatura je tu do 65 stopinj Celzija. Tla se tresejo. Iz kipeče notranjosti prihaja grmenje, plameni, strupeni plini in žareče kamenine. Ta-zieffovo delo ni pustolovščina, ampak delo vulkanologa. Star je 52 let in se že 19 let posveča le vulkanom. »Vulkan je kot bolna žival, znaki bolezni so vročina, kašelj in bljuvanje. Hkrati je tudi Studentski list Tribuna, 14. april 1967 Matjaž Hanžek: NOMAMA VI prvi vrabec: čiv drugi vrabec: čiv čiv i tretji vrabec: čiv čiv čiv četrti vrabec: čiv čiv čiv čiv peti vrabec: čiv čiv čiv čiv čiv sesti vrabec: čiv čiv čiv čiv čiv čiv sedmi Vrabec: čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv osmi vrabec: čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv deveti vrabec: čiv čiv čiv čiv' čiv čiv čiv čiv Srv deseti vrabec : čiv ostali ga ubijejo vsi vrabci veselo, ker so veseli: čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv Urednik kulturne strani ni hotel objaviti te ?pesmi? Svetoval mi je, naj bi jo objavili kot zanimivost. Pesem je razumljiva in ne potrebuje pose'me razlage. Devet vrabcev je Čivkalo, prišel je deseti vrabec. Ubili so ga. Ostali vrabci so že naprej čivkali. Vrabci so čivkali, bodo čivkali in še bi čivkali, če ne bi zmanjkalo papirja. blaznež, toda v prisilni jopič ga ne moremo dati,« meni Tazieff. »Lahko poslušamo le njegovo divje srce in predvidevamo, kako se bo obnašal v naslednjih urah. To pa pomeni že dovolj, zakaj ljudje imajo potem še čas, da se umaknejo.« - V marcu 1964 je k Tazieffu prišel uslužbenec kostariške-ga poslaništva in mu predal SOS klic: 3378 metrov visoki vulkan Irazu zopet divja. Vprašal je Tazieffa, če bi lahko prišel. Tazieff je okleval, ker je slišal za vznemir-jajočo dejavnost Etne. Uslužbenec pa se ni dal kar tako odpraviti: »Morate priti, saj ste kot zdravnik, ne smete odkloniti.« Tazieff se je smejal primerjavi in se vdal. čez nekaj dni je bil že v Kostariki. Med svojim de-vetnajstletnim delom si je napravil posebno opremo: čelado, ki je dovolj močna, da ga ščiti pred 25-kilogram-skimi kamni, obleko iz steklene vc'-ine, zaščitno masko. K njegovi opremi sodijo tudi občutljive naprave, s katerimi skuša ugotoviti diagnozo. Na Irazu je prebil pol dneva, že mesece je vulkan bruhal kamenje in pepel. Po pobočjih in dolinah se je kopičil prah, na nekaterih mestih celo do 3 metre visoko. Prah je razkrajal železne ograje, telefonsko napeljavo. Zaradi teže se je porušilo mnogo hiš. Tazieffa je vznemirjal prah na pobočjih Iraza. Če bo dež, bo prašna gmota za petkrat narasla in zdrsela v dolino in ne bo nič manjša eavrost, kot če bi se valila v dolino lava. Njegova predvidevanja so se uresničila, toda ljudi je pravočasno opozoril in preprečil katastrofo. »Več vemo o vesolju kot pa o zemlji pod našimi nogami. Na tisoče je vesoljcev, toda samo okoli 200 vulka-nologov. Ne zavedamo se, koliko energije bi nam lahko dali vulkani. Zemeljska skorja je zelo tanka. Med njo in jedrom leži več tisoč kubičnih kilometrov napol plinaste, napol tekoče magme, ki ima okrog 1030 stopinj Celzija. Kjer se na skorji napravi razpoka, notranjost eksplodira in vulkan je rojen. Žareča lava se vali proti dolini in uniči vse, kar ji je na poti.« Leta 1902 je na otoku Martinique izbruhnil vulkan Mont Pelee. V trenutku je lava pridivjala do osem kilometrov oddaljenega mesta St. Pierre in ga uničila. 30.000 ljudi je izgubilo življenje. Rešil se je le jetnik, ki je bil zaprt globoko pod zemljo. Tazieff je od petstotih delujočih vulkanov obiskal že več kot 200. Tazieff meni, da nudi velikanska energija ne-slulone možnosti za izkori-ščaje. Na Islandu kuhajo in perejo z vodo vročih vrelcev. Elektrificirane italijanske železnice uporabljajo tretjino toka iz elektrarne v Land-rollu, ki jo poganja vulkanska para. Doktor za vulkane čaka na dan, ki ga je opisal že Jules Verne, spustiti se v krogli, ki bo odporna proti vročini, v vulkanovo notranjost. Verjetno bo Tazieff med prvimi prostovoljci. Miha Klinar: Mesta, Dc III. DEL O, on je pripravljen čakati! Ci> ali je njen mož še živ ali ne, se je' da se ni, bi bila Štefi prosta, a on • bi jo in bil tudi ljubljen. Osrečeval njega. Skušal bi, da bi bila prav tal bila ob možu, saj jo ljubi in jo bo l je ljubil njen mož, si dopoveduje Le"' te lepe žene, ki sedi v njegovi bližini vrnili iz te vojne, in kakor da bi b: vrnil in imel srečo, kakršno je imel • To upanje mu kaže štefi v dose? bo lahko zopet svobodno razpolagala A če se ne odoči? če bo hotela I Toda, zakaj? Ob njem ji bo kf| zanjo in za otroka ... Pa bi ga otrok vzljubil? Bi priz"! samo štirinajst let starejši od njega: Da, tudi otrok stoji med njima, š In otroci so včasih višji in trdne ali bi se štefi, kljub temu da bi mu 1 Štefi ostala sama in ga vzljubila, ocm ljubezni in žeji, da bi se poročila, na^ štefi vendar ni samo žena, maruv In matere so bitja, ki žrtvujejo «N svojo srečo in ki nikoli ne pomislijo kadar mati postane vdova ali kako I vnovič poročiti, sebični, ker so kri Take misli obhajajo Lehmanna, A svojo ljubezen zida na pesek in da bi preden bo prepozno in preden se mu bolečino neizpolnjivosti. Toda, saj je že prepozno, čuti, ko grafijami skozi leta že užite sreče te in se ga, ne da bi se sama zavedala v plamen, ki bo, namesto da bi z r\f.\ skupnem ognjišču za življenje, pouJ GLAS * 6. STRAN l ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje i ihcet v Britofu O polnoči so fantje prignali kamelo. Sestavljali so jo trije fantje; prvi je imel v roki škorenj za glavo kamele, drugi in tretji sta bila sklonjena, vsi pa so bili pokriti z veliko plahto (cerado). Fant, ki je bil napravljen v Indijanca, v roki pa je imel leseni tolkač ali sekiro, je kamelo prignal v hišo; ustavili so se tako, da je bil zadnji konec kamele med vrati. Fant je zatrjeval, da kamela veliko ve, npr. kaj se bo v zakonu zgodilo, ali ima nevesta ženina rada, koliko otrok bosta imela itd. Starešina se je potem odločil, da jo bo kupil, in sicer le za meso, koža naj pa ostane fantom. »Zgli-hali« so za škaf krvi (vina), ki pa jo bodo dobili potem, ko bodo kamelo pobili. Ubili so jo tako, da jo je vodja mahnil s tolkačem po glavi. Tisti hip pa so jo vsi trije fnatje pobrisali ritensko v vežo,.v hiši pa je ostala samo koža. Po tej ceremoniji je šla ura že na eno. Teta je vzela nevesti venec z glave in ji dala nekaj naukov za bodočnost, fantje pa so zapeli ganljivo žalostinko, ki je marsikomu priklicala solzo v oči. Svatba je trajala do ranega jutra ali celo do kosila naslednjega dne. Da pa niso postali zaspani, so poskrbeli fantje: če je nevesta sedela sama, je brž nekdo smuknil pod mizo k njej, drugi pa k družici, če je drug kam šel. In fant se ni prej umaknil, dokler mu ni ženin (ali drug) nekaj malega plačal. Razni zabavni prizori in šale so se potem vrstile do jutra: mletje moke (mlin), britje, brušenje, gledanje zvezd skozi rešeto itd. Ženinu je dal nekdo v žep tudi »špulo cvirna«; ko je šel plesat z nevesto, je en konec hitro potegnil ven in z vrtenjem pri plesu sta se v sukanec oba tako zamotala, da sta se komaj rešila. Ce še ni bilo dovolj šale, je harmonikar povabil vse, naj gredo ven, češ, da jim bo pokazal nekaj, kar še niso nikoli videli. Zunaj so se morali postaviti v vrsto, prijeli drug drugega za ramena in potem so za godcem hodili po vrtu gor in dol, okrog dreves itd., potem pa jih je godec vprašal, če so še kaj zaspani in če so kaj takšnega (skupinskega sprehoda med drevesi) že kdaj videli. Na ta način je godec »prezračil« tudi vse, ki niso hoteli od mize, češ, da ne plešejo itd. Sledil je ples pouštertanc, pri katerem smo se zelo nasmejali, šale, pletenje koša, košnja sena in brušenje kose, plesi šiajariš, toplerana polka in ta potrkana polka itd. Na vrsto je prišlo tudi fotografiranje, katerega zaključek je bil — fotografija osla. Vseh teh šal, ki smo se jim zelo nasmejali, se zdaj niti več ne spominjam. Ker je bila ohcet, ki jo opisujem, velika, ni bilo treba s krožnikom posebej pobirati denarja med svati za nevesto, kuharico in godce, kar je bilo v navadi na manjših ohcetih. Približno se je izračunalo, koliko stane hrana, potem pa so določili, da vsak plača po 120 ali 200 din. Plačevali pa so samo svatje, »furmani« in bavarji ne, saj smo imeli že prej dosti stroškov z okrase van jem konj in vozov. Po ohcetni noči se potem vse dopoldne, do kosila, vozi pogača. Vozniki, ki so bili še pri moči, so napregli konje v kočije ter s svati, pogačo in harmonikarjema od-brzeli 6kozi vasi Mile, Visoko, Luže in Šenčur nazaj v Bri-tof. Ustavili so se seveda v vsaki gostilni, ki so bile tedaj v teh vaseh. Pogačo so nesli v gostilno, potem pa pili, plesali ter vriskali. Precej skrokani so se opoldne pripeljali zopet domov na ženinov dem, kuharica pa jim je tačas pripravila kosilo. Po kosilu je starešina vzel pogačo iz jerbasa, jo postavil na mizo in zrezal na toliko kosov, kolikor je bilo svatov. Vsak je dobil svoj kos, jer-bas pa sta dobila ženin in nevesta. (Ce so bili vsi svatje zato, so pogačo lahko pojedli tudi že dopoldne med potjo, ko so se ustavili v zadnji gostilni.) Navada je bila (in ohranila se je do današnjih dni), da sta šla teden dni po poroki nevesta in ženin oz. zdaj že žena in mož z drugom ter družico, teto, starešino in harmonikarjem v goste na nevestin dom, da so se še zadnjikrat skupaj dobro imeli, pogovorili itd. Drug in družica pa sta morala biti še pol leta prijatelja, vendar samo prijatelja, nič več. Stanko Bučan Britof Pogovor z bralci •V prihodnji številki Glasa bomo v tej rubriki začeli objavljati zanimiv članek Joža Ambrožiča s Poljšice pri Gorjah O ZVONČARSTVU V GORJAH IN OKOLICI. Am-brožič je vse lepo in natančno opisal, še posebno zanimivo in pohvale vredno pa je to, da je svoj sestavek bogato ilustriral s skicami, ki prikazujejo izdelane zvonce, proizvodni postopek, orodja pri delu itd. Narisal je tudi tloris fužine, v pismo pa je priložil tudi reklamni papir z glavo »Izdelovalnica kravjih zvoncev, Alojz Jan, Višel-nica, p. Gorje pri Bledu«. Vse skice in risbe bomo med tekstom v nekaj nadaljevanjih tudi objavili. A. T. *azcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja # Miha Klinar: Mesta, ma 22 5i dokler bi ne zvedel, ali ne. In ko bi zvedel, Ud postati njen. Ljubil j0 in ona bi osrečevala \im ob njem, kakor je krav nič manj, kakor jo 3n kakor da bi bil mož hi njimi, ki se ne bodo \ že prepričan, da se bo §4,1 daljavi. Če bo sama, Sboj in se ločila zanj. oda naklonjena in bi k zanj, če bi njeni novi pni sin. tndi mati! :ie otrok tudi sebe in so otroci skoro vselej, U sama in bi se hotela i in matere. : se zopet ne zave, da i zato moral odpovedati, izbolela v neozdravljivo iste in roma s foto-t ki mu je križala pot aknila in ga spremenila •;;'ala ogenj ljubezni na . mladost in jo ugasnil brez haska. Vrstijo se razglednice Graza, Trsta ... To je Miramar. Plaža proti mestu. To je ulica, kjer je stanovala, ko sta se z možem preselila v Trst. To je družina strojnika Bajberla. Mornar? Da, mornar! Srečna družina! Toliko sveta je obplul! Toliko krajev videl! Tolikokrat je bila žena sama, a je znala svojo samoto spremeniti v ljubezensko pričakovanje kakor kako dekle, ko pričakuje fanta in šteje dneve do snidenja. Z vsakim dnem bliže pričakovani dan! S slehernim dnevom bolj razcvetela sreča na njenem obrazu! O, tadva sta se ljubila, da jima je človek lahko zavidal njuno ljubezen in srečo. A danes? Mož je bil med mornarji v Kotoru, med kotorskimi uporniki, in čaka zdaj v zaporu na sodbo. Kakšna bo, si gospod Lehmann lahko misli, pojasnjuje Štefi fotografijo, ki je Lehmann sploh ne gleda. In to je Jnnsbruck! Innsbruck iz leta 1909! Innsbruck, ki je takrat slavil šestdesetletnico vladanja pokojnega cesarja! Od tu nima nobene svoje fotografije, pripoveduje štefi, ne da bi povedala, da jo je v to mesto prineslo moževo kesanje po njegovem prvem pobegu in kraji prihrankov, ki jih je hranila za otrokovo prihodnost. Pa bi mu tako rada pripovedovala o vsem; o vsej svoji nesreči. »Wieder Triest?« Da, zopet Trst. In to je hiša, kjer sta takrat stanovala. Lepo konfortno stanovanje! Neki slovenski trgovec, ki se je preselil v Split, jima ga je dal v najem. Bili so lepi časi. Mož je bil korektor. Dobro je zaslužil. Tako lepo še nikoli ni živela. »Duino?« Da, Devin. Devinski grad, fotografiran s plaže pod Sesljanom. (O, ali ni zadnjič sanjala o podobni plaži? Bila je gola. Gol moški ji je podal roke in jo potegnil k sebi. In ta moški je bil on, Fric. »O bog, kaj bi rekel, ko bi mu povedala?« Štefi zardi. Kako lepo je tu poleti! Kako prijetna plaža! Kako prijetno je plavati ob obali vse do rtiča ali še dalj do neke skale, izdolbene kot velika odprta školjka! Tja se lahko človek umakne, če se hoče sončiti sam in kjer... (še bolj zardi, ker ji je skoro zdrknilo z jezika, da se tam lahko človek razgali do golega, ker je skala daleč in jo doseže lahko samo odličen plavalec.) Kakšen mogočen grad! Kdo bi si mislil ob sedanjih ruševinah? Ruševinah? Od kdaj v ruševinah? Ni opazila zadnjič? Ne, ničesar ni opazila, čudno? Le kaj je gledala? Prah je bil, pa je zapirala oči, meni Lehmann. Da, seveda prah! Vse je v ruševinah, bi mu najraje rekla. Tam je videla tisto rdečelasko, ki je spremenila v svoje ruševine Francovo ljubezen, a Franc zaradi rdečelaske še njeno. To bi rada povedala Lehmannu, pa tudi o svojih sanjah, ki se bodo morale prav tako spremeniti v ruševine, ker jo priklepa zakon in ker je stara, stara, za tega človeka tu prestara. Ali še ne bo teh prekletih podob konec? Najraje bi zaprla album, ki ga je sama prinesla, da bi obdržala Lehmanna vse do trenutka, ko bo moral iti, nesrečni suženj vojske. Zdaj pa jo prav ta album razgalja in spominja Lehmanna, da je poročena, pripeta na verigo zakona, a še na težjo verigo let, teh petih let, ki jih ima več kakor tale fant. Da, fant! Saj je moški pri petindvajsetim in še celo tik pred tridesetim letom še vedno fant vsaj v dekliških očeh, medtem ko je žena v tridesetem letu lahko samo še žena, četudi kaže ali skuša kazati dekliški videz. Ali ji ni tega že zadnjič očitala Marija, ker se je oblekla po modi, po Marijino celo nespodobni za dekleta, kaj šele za ženo, ki gre v trideseto leto. In to najbrž prav ob listanju albuma občuti tudi Lehmann, ko roma po cestah njenih let v mesta, kjer je puščala svojo mladost in ki so jo vselej postavila na novo razcestje ali pravilneje na razcestja njenega žalostnega romanja, ki so jo pripeljala vedno znova v staro nesrečo. O tej nesreči bi morala pripovedovati temu fantu, ne pa se zapirati za smehljaje na njenih slikah, tej narejenosti, s kakršno se je postavljala pred fotografski aparat in s to narejeno »srečo« potem osrečevala domače, da bi jih čim manj prizadejala s svojo nesrečo in jim poleg njihovih lastnih bremen prtila na njihove duše še svoje. »Ti si tako lep, tako čist, tako dober! Ti me osreči! Lahko bi me osrečil,« bi mu rekla in ga prosila, naj ne zameri v ljubezni in v življenju nesrečni ženi. Pa mu ne bo rekla. Ne zato, ker bi jo bilo sram, da bi se ponižala kot ženska, marveč zato, da bi ga ne onesrečila. Obie-menjena s svojo nesrečo bi mu postala zares prinašalka nesreče, kakor jo je po krivici krstila penzberška pošast, češ da je onesrečila njenega sina, čeprav ga je tista lepa, danes že mrtva rdečelaska in Franc, obremenjen s svojo ljubezensko nesrečo, je prišel k njej, ki ga je ljubila, prišel morda samo po uteho k tolažnici, prav tako kakor bi rada zdaj ona utehe za prevarano ljubezen in življenjsko srečo od tega mladega in že na pogled dobrega in nepokvarjenega človeka, ki zdaj roma z njenimi fotografijami v Graz pred tistim nesrečnim predhartberškim božičem, v Graz, kjer jo jc že prvi dan opsovala z vlačngo sodnikova vdova in jo dol/.iln, da je spala pri njenem »slikarju«, ne da bi vedela, da je ta »slikar« Franc njen mož, ki ga ni bilo srani občevati z ovdovelo staro pohoto, »slikar«, ki je prišel iz Opatije, kjer je živel od velikodušja svoje bogate viačuge in ki ga je vlačuga potem odložila v Gra:'.u skupaj s sodnikovo vdovo, kateri ga je naprtila že v Opatiji O, cmes ji je vse to jasno! Jasno že tri leta! GLAS * 27. STRAN GLAS - 28. STRAN PO PREŠERNOVIH STOPINJAH SREDA — 19. APRILA 1967 Hiša pesnikove smrti Preden nas bo pomad spot Bvabila na pota po Prešernovih stopinjah — iti moramo še v Bušečo vas pri Šentjerneju, k domovanju »doktorja Fausta« pod šmarno goro, v moravsko dolino pa na Jezico, v Borovnico in v Lese — naj zapišemo še histo-riat hiše pesnikove smrti v Kram ju! Že zadnjič smo pisali o hi-Storiatu Prešernovega spomenika v našem mestu, zato bo ikar prav, da se zato sedajle tudi nekako opravičimo: te stvarj pišemo zato, da se tok dogodkov kdaj ne pozabi. Lističi in beležke v arhivih se kdajpakdaj res rade izgube — v časniku objavljen zapis pa je le manj podvržen i/gubi, kajti časnike hranijo vse naše študijske knjižnice in mnogi posamezniki — arhivske beležke pa so se v na si zgodovini že čestokrat izgubile, po nemarnem ali zaradi višje sile. Za poznejše generacije pa bo gotovo zanimivo zvedeti (kaj več o historiatih stvari, ki so bile posvečene pesnikovemu spominu. Tej evidenci naj služi tudi ta zapis. NASELITEV V KRANJU čeprav je Prešeren svoje pravne študije na Dunaju dovršil z najboljšim uspehom in se je tudi potem, kot odvetniški konclpient, izkazal za prav sposobnega in izvedenega jurista, je moral vendarle celih dvajset let čakati na dodelitev samostojne advokature. Na jesen 1. 1846 je končno le uspel. Ni pa dobil mesta v Ljubljani, pač pa je imel na voljo Novo mesto, Postojno in Kranj. Novo mesto zanj ni prišo v poštev, ker ni poznal ondukajšnjih razmer. V Postojno pa bi Šel, če se le me bi v zadnjem hipu odločil za Kranj. Torej se smemo zahvaliti le prijaznemu naključju, da sta se potem Kranj in Prešeren tako tesno povezala . .. Biti je moralo kak dan ob koncu septembra ali pa v začetku oktobra — natanko za dan, žal ne vemo — leta 1846 ko so pripotovali iz Ljubljane v Kranj: novi, hkrati tudi prvi, kranjski odvetnik doktor France Prešeren, njegova priletna sestra Katra, da bi mu gospodinjila in še ne dvajsetletni Andrej Rudolf, nezakonski sin ponsikovega pobratima Andreja Smoleta. Mladega Rudolfa je pesnik izbral za prvega pisarja v evoji advokatski pisarnici. Stanovanje in prostore za pisarno je Prešeren najel v stari meščanski hiši na Zgornjem trgu št. 182 (po katastru Mesto 181), danes je tu Prešernova ud. 7. Izbral si je to hišo zato, da bi mu bilo bliže k uradom, ki so bili tedaj vsi na soesdnjem Glavnem trgu. Hiša, ki si fo je pesnik izbral svoj kranjsiki dom, je še dandanašnji zelo zanimi- va, ker razne prezidave tekom stoletja le niso mogle povsem zabrisati vseh značilnosti stavbe z mnogimi poz-nogotskimi gradbenimi elementi. Lahko bi celo rekli, da spada hiša, ki si jo je Prešeren izbral za svoje domovanje in v kateri je pozneje umrl, med najbolj znane zgodnje in tipične primere zidane meščanske arhitekture. Če ji želimo določiti približno starost, smemo govoriti vsaj o 500-lelni njeni zgodovini. V I. 1846 je bil lastnik hiše trgovec Franc Mayr. Sam pa v njej ni stanoval, pač pa jo je oddajal v najem. V Prešernovih kranjskih dneh je imel v spodnjih prostorih hiše Švicar Florian Pua malo kavarno, zgoraj, v prvem nadstropju, v stavbi s pročeljem na današnjo Prešernovo ulico, pa je imel pesnik stanovanje za sebe in sestro Katro. — V prostorih prvega nadstropja hiše, s pročeljem na današnjo Tavčarjevo uli-vo, je bila Prešernova advokatska pisarnica. Sicer je Prešeren prijazne krčme dosti bolj obrajtal kot puščobne, zakajene kavarnice — a pričevanje pesnikove nečakinje Mince Vovkove govori, da se je stric kdajpakdaj le zadrževal tudi v Pui-ni kavarnici, ki je komcem koncev bila tako pri roki. Minca je pripovedovala: »Jaz sem dohtarja največkrat v kafetariji dobila. Enkrat, se spominjam, gori in doli so hodili. Pa roke so držali v žepih obe — tisto navado so imeli — Gospod stric, sem rekla, domu pojdite! — Ali so tota rekli, me je vprašal. Da! — Nato so se obrnili k tam zbranim drugim gospodom, ki so notri bili in rekli: Da, da, prišli bodo časi, ko se bo Kranjec sramoval materinega jezika! — Potem sva šla pa gor.« Florian Pua je vodil kavar-nico do svoje smrti 1. 1860. Obrt je za njim prevzel Krist ian Geiger, o katerem bo kdaj tudi morala steči beseda. Snaha njegova, častitljiva gospa Marija Geiger, še živi v Kranju in utegnila nam bo gotovo povedati kaj o rodbinski tradiciji. Potem, po odselitvi Geiger-jev iz hiše, je bilo poslopje večkrat preprodano: od 1. 1889 do 1. 1911 je bilo v lasti Franca in Katarine Roblek, od 1. 1911 do L 1927 je bila hiša lastništvo Antona in Marije Bidovc. Zadnja zasebna lastnika sta bila Matija in Marija Kokl, od 1. 1927 pa vse do I. 1948, ko je hišo prevzela kranjska občina v javno lastništvo. Bilo pa bi napaik, trditi, da se za hišo pesnikove smrti, vse preteklo stoletje (tj. od 1. 1849 do 1. 1948) slovenska kulturna javnost ni zmenila. OB STOLETNICI ROJSTVA L. 1900, torej za stoletnico pesnikovega rojstva, je kranjska Narodna čitalnica vzidala v pročelje hiše črno marmorno ploščo z zlatimi črkami, ki govore o dragocenem spominu na Prešernove dni v Kranju. Slavje ob odkritju plošče je bilo 16. septembra 1. 1950. Tudi sicer se je stara, častitljiva Narodna čitalnica v Kranju, že prej večkrat izkazala: dne 13. decembra 1. 1863 je priredila pesniku v čast slovesno »besedo«, ki se jo je udeležil tudi Južni sokol iz Ljubljane. V poznejših letih je vrla Narodna čitalnica zvesto bedela in leto za letom slavila oba pesnika, Prešerna in Jenka, ki sta pokopana v Kranju. Katerikoli slovanski gostje so obiskali* mesto, vse je zastopstvo Narodne čitalnice vodilo tudi do obeh dragocenih gomil. Vzpodbudno tudi za današnji čas: Narodna čitalnica si je sama naložila skrb in nego obeh pesniških grobov. Vestno in pošteno je opravljala to nalogo vse do razpusta v 1. 1941. Ko že govorimo o vzidavi spominskih plošč (tudi na hišo smrti Simona Jenka je znova načeti in uveljaviti princip: stare mestne uličice in trge poimenovati po starih zaslužnih možeh; novi moderni Kranj pa naj bi imel ulice in trge z imeni revolucionarjev, borcev za svobodo in graditeljev' nove Jugoslavije. A vrnimo se k hiši pesnikove smrti! UREDITEV MUZEJA Dne 7. maja 1948 je bil ustanovljen Mestni muzej v Kranju in imenovan tudi prvi kustos. Dne 20. novembra 1948 je Okrajni magacin (sedanja »Kokra« izpraznil hišo pesnikove smrti, ki mu je od 1. 1945. služila za skladišče manufakturnega blaga. Ta dan, 20. 11. 1948, je direktor Okrajnega magacina Joško Vol av šok izročil vse hišne ključe podpisanemu. Zato smemo prav ta dan šteti kot dejanski rojstni dan muzejstva v Kranju. Že zbrano in dotlej po raznih hišah deponirano muzejsko gradivo, se je sedaj moglo prenesti v nove, lastne prostore. — Za prvo silo smo Vhod v Prešernov spominski muzej v Kranju Narodna čitalnica vzidala ploščo), se kar ne moremo vzdržati pripombe, da sta obe plošči Prešernova in Jenkova, vzidani le previsoko, če bi stali hiši na trgu, bi višina še ustrezala, pogled iz ozke ulice (kot je Tomšičeva) pa plošče skoro ne doseže. Mimoidoči je niti ne opazi. Bržčas je niso opazili niti oni, ki so tej ulici, nekdaj Jenkovi, dali drugo ime. Menimo še vedno, da bi morali vprašanje poimonovanja ulic v starem mestnem jedru, Prešernovo hišo, kot jo odtlej imenujemo, preuredili in odstranili nekaj novejših adaptacij, sicer pa vse staro skušali skrbno ohraniti. — Za primer poznejše, strokovne restavracije, je arhitekt Marjan Mušič dne 18. marca 1949 premeril vse prostore, zrisal obe fasadi, določil tloris in začrtal že prve predloge za bodočo muzejsko preureditev. Vse do leta 1963, ni bilo mogoče misliti na dokončno uredi k.v Prešernovega me- morialnega muzeja, ker so bili prostori v hiši zvrho-ma polni tudi drugega muzejskega gradiva. S pridobitvijo stare občinske mestne hiše za muzejske namene pa se je situacija tako spremenila, da se je že dne 8. februarja 1964 mogel izročiti javnosti urejen Prešernov smo-minski muzej tak kot je še danes. Vendar je zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev ostalo še precej del v hiši nedokončanih. Predvsem še manjka predvidenih odlitkov nagrobnih plošč s pesnikovimi verzi (Čopove, Korvtkove, Linhartove), ki smo jih nameravali vzidati v dvoriščne stene. Tudi fontana sredi dvorišča še ne žubori. Prav tako še nista urejeni fasadi na Prešernovo in Tavčarjevo ulico. Morda pa bo za javnost, in za pesnikove ljubitelje še posebej, zanimiva misel, ki jo je v zvezi z zunanjo ureditvijo Prešernove hiše, izrekel veliki arhitekt Plečnik. Menil je namreč, da bi morala biti ta dragocena hiša pove-ličana (ta «raz je prav njegov!) s tem, da bi jo s pozlačenima polstebričema od-delili od sosednjih, profanih stavb. Govoril mi je o prav vitkih, od tal pa prav do podkapja segajočih, polste-bričih, ki pa seveda ne bi smetla motiti mimoidočega prometa. Torej bi imela prav plitev profil, ki bi zgoraj končeval z jonskim kapitlom. — Prvotno svojo zamisel o balus,tradi, ki bi stala na stebričih, stoječih na robu hodnika za pešce, je Plečnik sam črtal, ker bi nastala s tem resna prometna ovira, pa še nov poseg v mirno staro fasado bi bil preočiten. Hišo pesnikove smrti vse do danes nismo poveličali Morda bo le prišel kdaj tak čas, da bomo mogli Prešernovo hišo dati v zlat okvir (tudi to je bila Plečnikova beseda!)? Prej ali slej bo treba tudi na to misliti, da Prešernov spominski muzej ne bo več zadovoljeval javnosti le « svojo razstavno dejavnostjo. Misliti bo treba na naloge, ki muzejem te vrste nujno pritičejo. To je predvsem znanstveno delo, študij pre-šernoslovja, popolna evidenca prešerniane .zbiranje tematskega gradiva (npr. Prešeren v glasbi, Prešeren v leposlovju, Prešeren v filateliji, Prešeren v prevodih. Prešeren v slikah in grafikah, Prešeren v plastiki, reliefih in medaljerstvu, Ilustracije Prešernovih pssmi itd.). Če se Kranj niti v perspektivi ne bo mogel odločiti za gradnjo posebnega Prešernovega instituta, bo verjetno najsmotrnejša ia najcenejša rešitev vseh naštetih nalog v odkupu ene od sosednjih hiš, vsaj prostorov enega nadstropja. Funkcionalnost Prešernovega spominskega muzeja bi v tem primeru, vsaj za določeno krajše obdobje, bila povsem zadovoljiva. — ČRTOMIR ZOREČ Kraja na pošti v Cerkljah V noči od 19. na 20. marec je iz predala mize na pošti v Cerkljah izginilo 35.000 starih dinarjev in dve pismi. Ker je bilo poštno okno na dvoriščni strani odprto, je kazalo, da gre za vlom. Komisija tajništva za notranje zadeve pa je kmalu ugotovila, da je storilec moral priti v notranjost pošte skozi glavna vrata, in sicer jih je moral odpreti z originalnim ključem. Zaradi tega je bil utemeljen sum, da je storilec eden od pismonoš. Kmalu se je izkazalo, da je tatvino izvršil Ivan Uranič iz P.šate št. 4, zaposlen kot pismonoša na pošti v Cerkljah. Uranič je 19. marca okoli 10. ure prišel na pošto po časopis. Vrata pošte je odklenil s svojim ključem in jih takoj za seboj zaklenil. Ker je vedel, da upravnica pošte hrani v srednjem predalu pisalne mize manjše zneske denarja, je sklenil, da bo predi odprl. Motorist zapeljal v zapornico V nedeljo, nekaj po polnoči, se je na cesti III. reda Jeprca-Skofja Loka zgodila huda prometna nesreča Zvo-netu Pirmanu s Pšate pri Škofji Loki. Voznik je zape- ljal v železniško zapornico na prelazu v Retečah tako močno, da jo je zlomil. Priman in njegov sopotnik Milan Ikič iz Škofje Loke sta bila hudo ranjena in so ju odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Z manjšim sunkom se mu je to posrečilo, v predalu je dobil 35.000 starih dinarjev in dve pismi. Da bi odvrnil sum na domačega tatu je odšel na stranišče in tam odprl najprej notranje, nato pa še zu- nanje okno, da bi bilo videti kot da je bil vlom. Osumljeni Uranič je po krajšem zanikanju dejanje priznal in še isti dan pošti v, Cerkljah vrnil denar. S. Š. Deček utonil v Savi V petek ob 16.-10 so našli ob Savi v bližini odcepa ceste za vas Brod, mrtvega 3-letnega Antona Repinca, doma iz Kamnja pri Bohinju. Deček je nekaj po 12. uri odše od doma. Igral se je V; bližini Save in verjetno po nesrečnem naključju padel v, vodo, ki ga je odnesla naprej, približno dva kilometra proti Bistrici. Ni obvladal ovinka Na Jezerski cesti v Kranju se je v soboto ob 15.40 hudo ponesrečil 34-letni mopedist Peter Tarfila iz Kranja. Ker je bil vinjen, ni obvladal Razpisna komisija Indu-strjiskega kombinata Planika Kranj razpisuje prosto delovno mesto samostojnega vodje skladiščne službe za gotove izdelike Pogoji za sprejem so: višja oziroma visoko strokovna izobrazba z 2-letno prakso ali srednja strokovna izobrazba s 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu. Kandidat mora biti sposoben organizirati delo racionalno in učinkovito. Pogoj je tudi dvomesečna poskusna doba. Pogoj je tudi dvomesečna poskusna doba. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe do 5. 5. 1967 na splošni sektor Planike Kranj, kjer lahko dobi kadidat tudi ostala pojasnila. ovinka in ga je zanislo s ceste. Pri padcu se je hudo ranil in so ga odpeljati v jeseniško bolnišnico. Poskusite aromo I in okus kave (2oka Škofja Loka Tovarna Almira Radovljica zaposli takoj več verižkaric in krojHJ za določen čas. Kandidatke naj se zgla-sijo v splošnem seitorju tovarne. Zabodli so Od sobote na nedeljo okrog enih ponoči je prišlo v restavraciji Park v Kranju do prepira med R. Kosičem in Radovanom Maksimovičcm, oba iz okolice Banja Luke in začasno delaat v Kranju ter na drugi strani med Antonom Benedičičem, Ivanom Šmidom jn Jožetom Pičmanom vsi s Trate. Srn i d in ostala družba so imeli v restavraciji obešene svoje plašče. Medtem, ko so sedeli, je Šmid opazil, da njegovega plašča ni več na obešalniku. Pogledal je po re- Kmetijska zadruga SLOGA Kranj bo imela javno razprodajo osnovnih sredstev 24. 4. 1967 od 9. — 11. ure na Visokem (pri Majerju): traktorji Stevr dvoosne prikolice pastirska koča v Zaplati nekaj manjših strojev Socialistični sektor ima prednost pri nakupu do 930. ga z nožem stavraciji in opazil, da ga ima oblečnega Kosič. Ko se je prepričal, da je res njegov, je odšel v družbi s Benedičičem in Pičmanom k njegovi • mizi. Na silo so mu odvzeli plašč in se začeli prepirati in pretepati. Ko so o dogodku obvestili postajo milice, je Kosič zbežal, Maksimovič pa je ostal v restavraciji. Za Kosičem je stekel tudi Bcnedi-čič, vendar je pri trgovini Kokra na Blejski cesti omagal od uboda z nožem. Hudo ranjenega Benedičiča so prepeljali v ljubljansko bolnišnico in je izven smrtne nevarnosti. Kosič in Maksimovič zanikata, da bi ga kdo od njiju zabodel. Prav tako se še ne ve, kje se je to zgodilo, ali med pretepom v restavraciji ali na poti od restavracije do trgovine Kokra. Oba osumljenca sta v priporu in preiskava teče. S. Š. Služba družbenega knjigovodstva v Kranju ODDAJA od 1. 5. 1967 v najem najboljšemu ponudniku celotno IV. nadstropje svoje poslovne stavbe v Kranju, Trg revolucije 2, v skupni površini 316 m2. Prostori so samo za pisarniško poslovanje. Ponudbe sprejemamo vsak dan od 7.—11. ure do vštetega 25. 4. 1967. Podrl betonsko ograjo Pri Šobčevem bajerju v Lescah se je v ponedeljek ob 8.50 zgodila huda prometna nesreča vozniku osebnega avtomobila LJ 262-31 Jožetu Gromu iz Ljubljane. Ker je vozil s preveliko hitrostjo, je izgubil oblast nad vozilom in se zaletel v betonsko ograjo ter jo podrl v dolžini 6 metrov. Grom ni bil ranjen, na avtomobilu pa je škode za 600.000 starih dinarjev. Teh stolpnic seveda še ni na Jesenicah, so pa v zazidalnem načrtu za del centra mesta Jesenice, ki so ga sprejeli oziroma potrdili na seji občinske skupščine. Načrt vsebinsko in ureditveno daje idejno rešitev že začete in deloma realizirane gradnje (na tem prostoru so pred kratkim dokončali dve stolpnici) dela ožjega dela centra ob Titovi cesti na prostoru od nove trgovsko-poslovno stanovanjske stavbe do poslopja gimnazije. Zazidalni načrt zajema površino okrog 2,5 ha, ki je danes neurejena, s'abo v/dr-tevana, neizkoriSčeiJi in le delno pozidana s starejšimi objekti različnih višin in dimenzij. Po tem načrtu bi na tem prostoru zgradili sedem novih stolpnic, skupno garažo za okrog 110 vozil in 60 parkirnih mest in dva trgovsko upravna oziroma gostinska objekta v dveh etažah s kletmi. Okolico bodo uredili z dovoznimi potmi, peš potmi in zelenicami z manjšimi otroškimi igrišči. Stanovanja v stolpnicah bodo namenjena za trg. Skupščina je celotno gradnjo po tem načrtu zaupala graJbenemu podjetju Gradiš les&nlce. Jože Vidic KAKRŠNA CESTA TAKO DELO — Cesta od Jesenic proti Kranjski gori je zaradi zime in močnega prometa hudo zdelana. Pred kratkim so jo začeli popravljati, vendar na zelo primitiven In dokaj neodgovoren način. S cizo in sodi asfalta ter lopatami in metlo se ne da kaj prida narediti. Razen tega pa so kot vse kaže delavci zelo natančni kar zadeva uro, kajti v soboto po 13. uri ni nihče več delal na cesti, čeprav je bilo cestišče pri Dovjem pripravljeno za asfaltiranje. Ostri robovi na izsekanem asfaltu so ta dac verjetno marsikoga spravili v še slabo voljo. — Foto: F.Perdan Na Jesenicah Nove stolpnice ob Titovi cesti GLAS - 30. STRAN SPOREDI SREDA — 19. APRILA 1967 SREDA — 19. aprila 8.05 Glasbena matineja — B.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Parada zabavnih zvokov — 9.40 Glasbena pravljica — 10.15 Mozartove skladbe za klavir in violino — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena mod'gra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Od Gregorja Riharja do današnjih skladateljev zborovske glasbe .- 12.10 Dvajset minut z jugoslovanskimi pevci zabavnih Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7.. 8.. 10.. 12.. 13., 15.. 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05.. 7., 9., 12.. 13.. 15.. 17.. 22., 23. in 21. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Duet Marine in Dimitrije iz opere Boris Godunov — 13.30 Priporočamo vam — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Dva umetnika iz Maribora — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sobi in vam 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Večerne melodije — 20.30 Madame Buttcr£ly — opera — 22.44 Glasbena med-igra — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Zaplešimo z orkestrom Mitchell Avres ČETRTEK — 20. aprila 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Dalmatinske pesmi — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Z našimi pevci v Wagner. operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Sprehod z orkestri — 12.10 Domači ansambli — 12.:'0 Kmetijski nasveti — 12.40 Chopin v družbi naših sklrdateljev — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Popoldanski obisk pri glasbenih romantikih — 14.45 »Enajsta šola« — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Zvočni razgledi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 1*8.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odlomki iz Seviljskega brivca — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov—-21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Francoska staroklasična glasba — 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana PETEK — 21. aprila 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Četrt ure z zabavnim orkestrom RTV Beograd — 9.40 Poje mešani mladinski zbor gimnazije iz Celja — 10.15 Pri skladatelju Ivu Petriču — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Popevke s tekočega traku — 12.10 Na obisku pri bolgarskih ansamblih in orkestrih zabavne glasbe ««» 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe — 13.3q Priporočajo vam — 14.05 g popevkami po svetu — 14.35 Naši poslušalci čestitajo pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni inter-mezzo — 15.40 Mladinska oddaja — 16.00 Vsak dan vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — — 18.50 Kulturni globus 19.00 Lahko noč, otroci 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Razpoloženjske melodije — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Slo, venska zemlja v pesmi besedi — 21.15 Oddaja 0 morju in pomorščakih — 22.\q Mojstri sodobne glasbe__ 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni mozaik jazza SREDA — 19. aprila_ 9.40 TV v šoli, 10.25 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 T V v šoli (RTV Zagreb) — 15.50 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.05 Poročila, 17.10 Na deveti otok, 17.30 Naše prijateljice živali, 17.35 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.15 Tisočkrat zakaj (RTV Beograd) — 19.00 TV biro, 19.15 TV reportaža (RTV Zagreb) — 19.30 Mozaik kratkega filma (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.37 Razmejitev — T V drama, 21.40 Jazz koncert v filharmoniji — II. del (RTV Ljubljana) — 22.30 Posnetek nogometne tekme Dinamo : Juventus (RTV TELEVIZIJA Zagreb) — Drugi program: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored JRT, 19.30 TV pošta (RTV Zagreb) - 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) — 20.00 TV dnevnik, 21.00 Spored italijanske TV (RTV Beograd) — Ostale oddaje: 17.25 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja, 20.37 Celovečerni film 22.00 Informativna oddaja (RTV Zagreb) ČETRTEK — 20. aprila 9.40 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina, 11.30 Glasbeni pouk (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli (RTV Ljubljana) 16.40 Glasbeni pouk (RTV Beograd) - 17.05 Poročila, 17.10 Zapojte z nami (RTV Ljubljana) — 17.25 Slike sveta (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.15 Reportaža, 18.35 Sam z glasbo, 19.10 Dežurna ulica (RTV Beograd) - 19.40 Cik cak, 19.54 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Aktualni razgovori (RTV Beograd) — 21.10 Koncert slovenske filharmonije, 22.10 Zadnja poročila — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored JRT (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci, 20.00 TV dnevnik, 21.10 Spored italijanske TV.(RTV Beograd) — Ostale oddaje: 16.10 Angleščina, 19.40 Propagandna oddaja (RTV Beograd) — 22.10 Informativna oddaja (RTV Zagreb) PFTEK — 21. aprila 9.40 TV v šoli, 10.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) - 14.50 TV v šoli, 15.50 Angleščina (RTV Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.05 Poročila, 17.10 Vaša križanka (RTV Skopje) — 17.55 TV obzornik, 18.15 Re- zerviran čas (RTV Ljubijo na) — 18.45 TV biro (RTV Zagreb) — 19.00 Izgubljene iluzije (RTV Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) -- 20.37 Vzg0ja srca — film, 22.05 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) 22.10 Posnetek s svetovnega košarkarskega prvenstva v Pragi (RTV Beograd) DrugI spored: 17.55 Včeraj danes, jutri, 18.15 NoveV* 19.00 Objektiv 350 (RTV greb) — 19.45 Lahko noč otroci, 20.00 TV dnevnic 21.00 Spored italijanske Ty (RTV Beograd) - Dn,ge oddaje: 20.30 Propagandni oddaja (RTV Zagreb) -20 37 Revija (RTV Beograd) 21.35 Operna scena — 22.45 Informativna oddaja (Rtv Zagreb) Kranj »CENTER« 19. aprila amer. itak barv. VV film CASANOVA 70 ob 16. in 18. uri 20. aprila amer. barv. VV film SI ERA CHARRIBA ob 17.30 in 20. uri 21. aprila amor. barv. VV film SIERA CHARRIBA ob 17.30 in 20. uri Kranj »STORŽIC« 19. aprila zap. nem. barv. CS film POSLEDNJE JAHANJE V SANTA CRUZ ob 16. in 18. uri, [tal. ban'. CS film NOCl ORIENTA ob 20, uri 20. aprila ital. barv. CS film NOCl ORIENTA ob 16. in 20. uri, amer. ital. barv. W film CASANOVA 70 ob 18. uri 21. aprila amer. ital. barv. VV film CASANOVA 70 ob 16. uri, ital. barv. CS film NOCl ORIENTA ob 18. uri Stražiščc »SVOBODA« 19. aprila amer. ital. barv. VV film CASANOVA 70 ob 19. uri Jesenice »RADIO« 19. aprila ital. franc. barv. CS film V SENCI INKVIZICIJE 20. aprila ital. špan. film CESAR BORGIA 21. aprila češki barv. film HAJDUK JANOŠIK Jesenice »PLAVŽ« 19. aprila ital. špan. barv. film CESAR BORGIA 20. aprila angl. barv. VV film SLAMNATA Z ENA 21. aprila angl. barv. VV film SLAMNATA ŽENA Žirovnica 19. aprila franc. ital. barv. CS film NEUMNOSTI PAR-DAILLANA Dovje-Mojstrana 20. aprila franc. ital. barv. CS film NEUMNOSTI PAR-DAILLANA Kranjska gora 20. aprila ital. franc. barv. CS film V SENCI INKVIZICIJE 21. aprila franc. ital. barv. CS film NEUMNOSTI PAR-DAILLANA Prešernovo gledališče v Kranju SREDA — 19. aprila ob 10. uri Simončič: PRAŠIČKI za VVZ Kranj, ob 15. uri Grobovski: VOLK IN KOZ- LIČKI za šole Kranj, ob 17. uri Machado: MALI STRAH BAV-BAV za šole Kranj, gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane. PETEK — 21. aprila ob 15. uri Vandot-Stante: KEKEC IN MOJCA gostujejo v Stražišču. Amatersko gledališče »Tone Čufar« na Jesenicah SREDA — 19. aprila ob 19.30 uri J. B. P. Moliere: TARTUFFE — premiera za IZVEN ČETRTEK — 20. aprila ob 19.30 uri J. B. P. Moilere: TARTUFFE za abonma ČETRTEK in IZVEN. PETEK — 21. aprila ob 16. in 18. uri D. Radovič: KAPITAN PIPLPOKS za osnovno šolo T. Cufar in P. Voranc Jesenice. Saf> SAP — LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO prireja v času od 28. maja ,jc 1. junija zanimivo polova^ na OTOK ELBO. Na tem potovanju boste spoznali lepote, zgodovinske in naravne znamenitosti tega otoka na Ti renskem morju in š5 drugih znanih itajj. janskih mest. Prijave sprejemajo do 5. rnaj8 naše poslovalnice v LjUbija. ni, Brežicah, Krškem, Hra^, niku, Trbovljah, Zagorju, {r^ čevju, Cerknici^ in Idriji. PRIPOROČAMO SE ZA ft* ROČILA NAŠIH TURlSfm NIH AVTOBUSOV ZA UČNE EKSKURZIJE. %f KLJUCENIM SKUPINam NUDIMO POSEBEN pW PUST. Prodam Prodamo planino. Ogled v hotelu Grad Hrib v Preddvoru vsak dan od 14.—20. ure. Pismene ponudbe sprejema uprava pod j. Central Kranj 30. 4. 67. Prodam skoraj nov DKW F-12. Naslov v oglasnem oddelku Prodam 2 mJ desk 25 mm za betoniranje. Naslov v oglasnem oddelku 1972 Prodam seme črne detelje in semenske grahore. Pra-protna polica 28, Cerklje 1973 Prodam kravo, dobro mle-karico, 9 mesecev brejo. Lenart 4, Selca 1974 PAVI, dva samca in tri samice, naprodaj. Skorja Loka, C. Talcev 5 1975 Prodam pasti za voluharje. Hotemože 44, Preddvor 1888 Poceni prodam motor NSU 175 ccm. Rupa 31, Kranj 1893 Prodam semenski krompir saskija in cvetnik. Huje 13, Kranj 1976 Prodam dobro ohranjeno primo. Zg. Bitnje 61, Zabni-ca 1977 Prodam mlatilnico s tresili. Suha 14, Kranj 1978 Prodam plinsko svetilko. Benčič Jože. Trg Revolucije 2, Kranj 1979 Prodam motor 125 ccm športni in prikolico za moped. Tenetiše 12, Golnik 1980 Prodam kravo, ki bo maja teletila ali po izbiri. Loka 22, Križe 1981 Prodam sadilec krompirja (fergnson) vp,režni plug obračalnik, dvobrazdni in elek-tro motor 5.50 KM. Sr. Bitnje 22, Zabnica 1982 Prodam slamoreznico. Po-ienk 20, Cerklje 1983 prodam 6 let starega konja, semenski krompir igor, saskija in seme črne detelje. Košnik, Jezerska c, 65, Kranj 1984 Prodam kravo, 7 mesecev brejo, Mavčiče 45, Medvode 1985 Prodam seno. Posavc 13, Podnart 1986 Prodam punte. Kidričeva 3, škof j a Loka 1987 Prodam psa volčjaka. Ko-krica 84, Kranj 1988 Prodam 180 kg težkega prašiča, suho sadje in en voz mrve. Lahovče 64, Cerklje 19S9 Prodam peso, krompir in trmo. Velesovo 9, Cerklje 1990 Prodam osebni avto VW, starejši letnik z novim strojem dobro ohranjen. Ljubno 27, Podnart 1991 Prodam seno. Sv. Neža 1, Križe 1992 Prodam fiat 750, prevoženih 44.000 km in superavto-jnatični pralni stroj »Inde-»it«. Miklic, Škofja Loka, Novi svet 13 1993 Predam zazidljivo parcelo v Dupljah. Naslov v oglasnem oddelku .. 1994 Prodam gumi voz, 16-coI-sfci, 3 t. Naslov v oglasnem odelku 1995 Prodam centrifugo »Ciko« ing. Golob, 31. divizije 44, Kranj 1996 Za lepo planinsko kočo z vrtom v Bašlju pod Stor-žieem, iščemo zakonski par — upokojenca. Nudimo opremljeno stanovanje. Možnost zaslužka. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravni odbor počitniških-domov Gostinskega podjetja «LJUBLJANA«, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 28. Prodam NSU primo 150 ccm. C. 31. divizije 48 (Vodovodni stolp) Kranj 1997 Prodam 11 mesecev staro telico. Naslov v oglasnem oddelku 2002 Prodam kompletni čebelnjak s 15 panji in vso opremo po ugodni ceni. Pogač ar Vilko, Zgoša 18, Begunje na Gorenjskem 1999 Ugodno prodam rabljeno spalnico. Ogled od 15. ure dalje pri Strahu Bogdanu, Kranj, Savska Loka 10 2000 Prikolico za osebni avto, novo, nosilnost 600 kg, ugodno prodam. Kalan, Virmaše 10, Škofja Loka 2001 Ostalo Prosim priče karambola na križišču Trga revolucijo v Kranju dne 8. 4. 67. ob 22.15, naj oddajo svoj naslov v oglasni oddelek 2003 Našla sem nekaj denarja pred Delikateso. Dobi se Sr. vas 18, Šenčur 2004 Navadni šivilji dam nekaj perila v šivanje na dom. Dobro plačam 2005 KOMPAS poslovalnica Kranj PROGRAMI ZA IZLETE ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE Enodnevni izlet za 2, 5. 1967. Tržič—Kranj—Gorica—Udine—Trbiž—Celovec—Kranj •—Tržič Cena izleta: 65,00 N din odkup deviz: 5.000.— Lit za 100,00 N din, letna turistična kvota se ne koristi Potovanje na kolektivni potni list, prijave do 24. 4. 1967 v poslovalnicah Kranj, Bled, Jesenice in AMD Tržič. Ob prijavi je treba predložiti: vprašalno polo kolek za 50.— S din 2 fotografiji novejšega datuma akontacijo v znesku 30.— N din Dvodnevni izlet za 1. in 2. 5. 1967 Kranj—Tržič—Celovec—Graz—Dunaj (večerja in prenočišče), ogled Dunaja. Dunaj—Judenburg—Ljubelj—Kranj—Tržič Cena izleta: 145,00 N din odkup deviz: 300.— Asch za .150,00 N din, letna turistična kvota se ne koristi Potovanje na kolektivni potni list, prijave do 24. 4. 1967 v poslovalnicah Kranj, Bled, Jesenice in Tržič. Ob prijavi je treba priložiti: vprašalno polo kolek za 50.— S din 2 fotografiji novejšega datuma akontacijo v znesku 80.— N din Zahvala Ob bridki izgubi našega ljubega moža, očeta, brata, strica Franca Rozmana Kmčevega ata iz Stražišča se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam izrekli iskreno so-žalje, mu darovali cvetje in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Janezu Bajžlju za lajšanje bolečin, g. župniku in kaplanu Merzelj Cirilu ter prijateljem za prevoz. Prav vsem iskrena hvala. žalujoči: žena Francka, sin Franci, hčerki Pavka in Marinka Nekaj za vas! Pri časopisnih prodajalcih zahtevajte sodobni roman s pisano prilogo Subotom uveče — V soboto zvečer s pisano prilogo Za vaš odmor in razvedrilo vsako soboto v dvobarvnem tisku novi roman na 32 straneh za 1 N-din. Ne pozabite, Subotom uveče Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš nepozabni oče in stari oče Anton Hočevar mesarski mojster Pogreb bo v sredo, 19. aprila 1967 ob 16.30 iz hiše žalosti na pokopališče v Begunjah na Gorenjskem. žalujoči: žena Julka, sin Tonček, hčerka Julka z družino in ostalo sorodstvo Francoski gastronomski dan na Ljubelju in v Tržiču Dne 30 4. 1967 prirejajo francoski gostje iz Ste Ma-rie-aux-Mines, francoski gastronomski dan. Izbrane francoske specialitete se bodo servirale v restavraciji Kompas Ljubelj in v restavraciji Pošta Tržič. Restavraciji Kompas Ljubelj in Pošta Tržič vas bodo postregle s sledečimi francoskimi dobrotami: MENU: 1. Juha iz govejega repa Ste Marie aux-Mines 2. Cmoki iz ščuke na pariški način s pikantno j as togo vo omako 3. šunka v krhkem testu z madera omako 4 Sladki poljubčki s smetano. Cena menija 180C din. Po končanem obedu bo ob 14.30 koncert in ples francoske folklorne skupine na platoju pred restavracijo Kompas Ljubelj. V primeru slabega vremena bo prireditev v prostorih restavracije. Popoldan se bo po želi: gostov servirala mesna pašteta z oblogo ki je v Franciji priljubljena jed. Ob 20. uri bo v prostorih restavracije Kompas Lju-bel] in Pošta Tržič serviranje francoske večerje. Cena večerje 2000 din. Po večerji v obeh obratih zabava s plesom. Zabaval vas bo francoski plesni orkester. Vse prijave za kosilo — menu in večerjo sprejema: 1. Poslovalnica Kompas Ljubelj 2. Restavracija Poš*a Tržič do 22. 4. 1967. Priporočamo vara, da oš zamudite te edinstvene prilike in se sami preprič- te o resničnosti dobrot francoske kuhinje Prisrčno vabljeni na Ljubelju in v Tržiču. GLAS SPORT SREDA — 19. APRILA 1967 Izdaja in tiska CP »Go renjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1-135. - Telefoni: redakcija 21-835, 21 860; uprava lista, ina-iooglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N-din. Cena posameznih številk 0.40 N-din — Mali oglasi: 0,6 do 1 N-din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Lidija Švarc V državni reprezentanci Štirinajstletna plavalka PK Triglava Lidija Svarc je dosegla na zimskem članskem prvenstvu Jugoslavije na Reki izreden uspeh. Osvojila je drugo mesto na 200 in četrto na 100 m prsno. Lidija se je z izvrstnim plasmajem uvrstila v člansko državno reprezentanco in je 15. in 16. aprila že zastopala barve Jugoslavije na mednarodnem plavalnem mitingu na Reki. Tako je s to pionirko Kranj po dolgih letih zopet dobil plavalca, ki se je uvrstil v člansko državno reprezentanco. Še bolj kot plasma pa razveseljujeta ljubitelje plavanja njena rezultata: 200 m prsno 3:02.2 in 100 m prsno 1:25.0 (na Reki 1:24.0). Lidija je lani odvzela na 200 m prsno kranjski rekord reprezentantki Vesni Bresk-var (3:13.C) in ga je do sedaj le kar petkrat izboljšala: 3:13.4 1966 3:08.6 5. 3. 1967 3:06.2 12. 2. 1967 3:05.4 5. 3. 1967 3:02.2 9. 4. 1967 Lidija je na začetku svoje kariere. Je otročjo razposajena, nasmejana ter marljiva v šoli in na treningu. Ne premišljuje veliko o svojih rezultatih in vendar želi biti vedno boljša. Njen usp^h je tudi uspeh njene trenerke Anke Čolnar ter tako lahko obema najpri-»rčneje čestitamo. P. C. m- Po končanem občinskem prvenstvu Kranja v namiznem tenisu Naklo, Gorenja Sava in Sava II. V organizaciji komisije za namizni tenis pri občinski zvezi za telesno vzgojo je bilo končano občinsko prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo rekordno število ekip — 24. Po kvaliteti so bile ekipe razdeljene v tri razrede. Zmagovalne ekipe v razredih imajo pravico nastopa v višjem razredu. Naklo je osvojilo prvo mesto v prvem razredu pred Dupljami samo z boljšo razliko v posameznih setih. Gorenja Sava je zmagala v drugem, Sava II pa je bila najboljša v tretjem razredu. I. RAZRED Naklo Duplje Sava P P K 1? 12 9 (i 65:26 63:24 49:34 48:51 Za ljubitelje nogometa V četrtek, 20. aprila, ob pol petih popoldne bo na centralnem stadionu v Kranju zanimivo nogometno srečanje med prvima moštvoma Olimpije iz Ljubljane in domačega Triglava. Obveščeni smo, da bo Olimpija nastopila v najmočnejši postavi. Nov naslov kegljaškega kluba Triglav V nedeljo se je končalo ekipno člansko prvenstvo Slovenije v kegljanju. V zadnjem srečanju so Kranjčani premagali Kon_ struktorja iz Raven in tako ponovno osvojili naslov najboljše ekipe v Sloveniji. Triglav 14 5 9 33:49 17 LIK 14 5 9 37:54 17 Krvavec 14 3 11 29:53 13 Kranj 14 1 13 23:53 10 II. RAZRED Gor. Sava 14 13 1 65:21 26 Naklo II 14 io 4 60:36 24 Zabniea 14 9 5 56:40 23 Duplje II 14 10 4 58:44 23 Besnica 14 S 6 63:38 22 Proleter 14 2 12 22:63 16 Visoko 14 3 11 28:56 15 Olševek 14 1 13 10:65 13 III. RAZRED Sava II 14 13 1 68:15 27 OrehekII 14 13 1 66:28 27 Trboje 14 10 4 61:32 24 Duplje III 14 6 8 38:48 19 Orehek I 14 6 8 45:43 18 Zabniea II 14 (j 8 37:46 18 Olševek II 14 2 12 27:63 15 Olševek III14 0 i i 3:70 4 D. Didič 12. kolo gorenjske rokometne lige Prva zmaga Tržiča B V 12. kolu gorenjske rokometne lige so odigrali le tri srečanja, ker sta bili tekmi šk. Loka : Besnica in Kranj B : Žabnica odloženi. Najvažnejše srečanje je biio odigrano v Selcih, kjer sta se srečali dve prvoplasirani ekipi. Po zelo zanimivi in nenavadno ostri igri so zmagale Duplje, ki so si s to zmago verjetno že zagotovile naslov gorenjskega prvaka. Mlada ekipa Tržiča B je premagala Kranjsko goro, kar predstavlja precejšnje presenečenje. S to zmago je Tržič B zapustil zadnje mesto. REZULTATI — Selca : Duplje 14:15 (7:8), Tržič B : Kranjska gora 16:14 (11:7), Radovljica : Križe B 31:19 (13:9). LESTVICA: Duplje Selca Kranj B 11 Zabniea 11 Radov. 12 Kr. gora 12 Sk. Loka 11 Hraže B 12 Tržič B 12 Besnica 11 12 11 0 12 8 0 8 0 7 1 7 0 6 0 5 0 2 2 1 1 249:142 22 186:153 16 188:134 15 170:134 15 218:194 14 226:166 12 175:190 10 8 137:240 10 129:197 1 0 10 131:248 Najuspešnejši TVD Partizan Kranj V organizaciji ŠD Krvavec (Cerklje) je bilo pred dnevi občinsko prvenstvo Kranja v gimnastiki za prehodni pokal občinske zveze za telesno kulturo. Nastopilo je 120 tekmovalcev v konkurenci mlajših in starejših pionirk in pionirjev ter mladink in mladincev. Največ uspeha so imeli tekmovalci Partizana (Kranj). REZULTATI EKIPNO: Ml. pionirke: TVD Partizan (Kranj) 225,1, st. pionirke: TVD Partizan (Kranj) 215,5; ml. pionirji: TVD Partizan (Kranj) 206,8; st. pionirji: TVD Kranj 263,0. REZULTATI POSAMEZNO: Ml. pionirke: Ošlai (Par. Kr.): 46,7 st. pionirke: Košir (Kranj) 46,8; ml. pionirji: Ogriz (Par. Kr.) 45,4; st. pionirji: Kesec (Kranj); mladinke (11 1. raz.) Papež (Kranj) 46,7; mladinci (U 1. raz.): Bešter (Kranj) 54,3. D. Didič V trinajstem kolu se bodo srečali Kranj B : Selca, Zabniea : Radovljica, Križe B : Škofj Loka, Besnica : Tržič B, Kranjska gora : Duplje. P. Didič Preberite mimogrede • Nogometaši Triglava so bili v srečanju SNL poraženi v Ljubljani s Slavijo z 1:0. V ZCNL so Jeseničani igrali 1:1 s Primorjem, Sen-čurjani so izgubili s 4:0 s Koprom ter Kamničani s 4:1 s Hrastnikom. • Na skakalni tekmi za Jakopičev memorial na Pokljuki je osvojil prvo mesto štefančič (T). Pri st. mladincih je bil prvi Bukovnik, pri mlajših pa F. Mesec (oba Triglav). • V prvem kolu slovenske košarkarske lige sta oba gorenjska predstavnika izgubila: Jesenice : Rudar 83:86 (33:40), Lesonit : Sora 63:38 (29:22). • Rokometašice Selc so premagale doma ekipo Pirana z 9:8 (4:4), Kranjčanke so izgubile z Brežicami z 11:14, Sforžič pa je izgubil s Koprom z 11:7. 6 Na Snežniku so Jeseničani osvojili prvo mesto na Jadranskem smuku. Zmagovalci — Člani: Krauthaker (J), st. mladinci: Kavčič (E), ml. mladinci: Albert (J), članice: Vilman (J), st. mladinke: Gazvoda (J), ml mladinke: Bizjak (J). Zimsko pionirsko prvenstvo SRS v plavanju Kranjčani zopet slovenski prvaki Triglav prvi pri starejših pionirjih — Zaradi nejasnosti propo-zicij Kranjčani ob naslov pri mlajših pionirjih Pionirsko zimsko prvenstvo SRS v plavanju za starejše in mlajše pionirje, ki Je bilo v nedeljo v Kranju, se je začelo dokaj nenavadno. Sedmim sodelujočim klubom je pred začetkom tekmovanja šele delegat PZS pojasnil, da bodo tekmovali po spremenjenih propozicijah, po katerih so se točkovali vsi nastopajoči in ne le po dva najboljša iz vsakega kluba, kot je bilo doslej v navadi. Ker so bile prijave že zaključene, je Triglav tako izgubil naslov prvaka pri mlajših pionirjih. Da bi se tekmovanje preveč ne zavleklo zaradi prevelikoga števila startov, so namreč Kranjčani izvedli pred prvenstvom interno izbirno tekmovanje in tako so pionirji, ki bi prinesli klubu na prvestvu točke, lahko tekmovanje le nemočno opazovali. V odsotnosti najboljše pionirke Lidije Svarc, ki je tekmovala kot član državne reprezentance na Reki, so Tri- glavani pri starejših pionirjih ponovno osvojili naslov slovenskega prvaka. Najzaslužnejši za uspeh so bili Alenka Kraljic, Ivica Kordež, Tomaž Slavec in Boris šti-belj. Pri mlajših pionirjih je osvojil naslov prvaka Fuži-nar iz. Raven. Med Kranjčani je najbolj ugajala nadarjena 11-letna Rebeka Porenta, odlične pomočnike pa je imela še v Juditi Mandeljc, Marti Jelen, Bojanu Artaču in Janezu Slavcu. REZULTATI — St. pionirji — 100 hrbtno: 1. Jurman (S) 1:16.4, 2. Deklova (I) 1:23.2, 3. štibelj (T) 1:24.9; 100 prnso: 1. Vrbnjak (L) 1:25.8, 2. šušteršič (L) 1:27.2, 3. Erzeničnik (F) 1:27.2; 100 delfin: 1. Andrič (S) 1:24.4, 2. Erzeničnik (F) 1:32.0, 3. Slavec (T) 1:35.1; 100 prosto: 1. Jurman (S) 1:10.6, 2. Zaveo (F) 1:12.2, 3. Andrič (S) 1:14.2; St. pionirke — 100 hrbtno: 1. Herzog (I) 1:23.8, 2. Kraljic (T) 1:25.0, 3. Kramber-ger (I) 1:25.7; 109 prsno: 1. Kordež (T) 1:40.0, 2. Hudo-rin (R) 1:42.4, 3. Filip (F) 1:44.8; 100 delfin: 1. Zupančič (R) 1:30.2, 2. Kraljic (T) 1A10, 3. Tuppy (L) 1:48.1; ] 100 prosto: 1. Krembeiger (I) | 1:15.0, 2. Herzog (I) 1:15.:, ' 3. Liberšar (S) 1:23.0; Ml. pionirji — 50 hrbtno: 1. Herzog (I) 43.0, 2. Erzeničnik (F) 45,4, 3. Artač (T) 45.7; 50 prsno: 1. Krivograd (F) 46.4, 2. Kuhar (I) 46.9, 3, Veselko (F) 48.0; 50 delfin: 1. Herzog (I) 45.5, 2. Artač (T) 46.0, 3. Slavec (T) 46.4; 50 prosto: 1. Zoreč (F) 36.5 t Slavec (T) 37.6, 3. Erzeničnik (F) 38.4; MI. pionirke — 50 hrbtno: 1. Porenta (T) 47.1, 2. Jehart (F) 47.7, 3. Vidan (R) 48.0; 50 prsno: 1. Mandeljc (T) 45.0, 2. Paradiž. (F) 46.1 3. Vovko (L) 47,5; 50 delfin: t. Jehart (F) 45.6, 2. Kos (F) 47.1, 3. Jelen (T) 1:01.2; 50 prosto: 1. Kos (F) 40.1, 2. Porenta (T) 40.4, 3. Ločniškar (S) 46.0. VRSTNI RED — ST. PIONIRJI: 1. Triglav 4496, 2. Ftf-žinar 4263, 3. Ljubljana 3981, 4. Ilirija 3729. 5. Slavija 2985, 6. Rudar 2122, 7. Koper 637. ML. PIONIRJI: 1. Fužina*