MESTNIK
uuumHmmtunHmnmtmmmmmmmuummnmmummms
^ .
Poštni urad 9020 Cetovec	§
š	Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt	=
=	=
izhaja v Ceiovcu	=
Erscheinungsort Kiagenfurt =	=
E Posamezni izvod 3 šiiinge §	mesečna naročnina 12 šiiingov	E
E	ceioietna naročnina 120 šiiingov	E
P. b. b.
5nm<)mt)mmmmnnntmnmt<mmmntmm)tt)mmmHmmfj
LETNiK XXXVi
CELOVEC, PETEK, 23. JANUAR 1981
ŠTEV. 4 (2003)
ODNOSi SLOVENiJE S SOSEDNJiMi DEŽELAMi:
Vprašanja manjšin in njihovih pravic
so biia vedno v ospredju srečanj
V okviru rednih tiskovnih konferenc o posameznih vprašanjih dejavnosti Sociaiistične repubiike Siovenije je repubiiški komite za informiranje prejšnji teden priredi) v Ljubijani pogovor z novinarji o trenutnih vprašanjih sodeiovanja Siovenije s sosednjimi državami in de-žeiami. Novinarjem so o tej probiematiki govoriti predsednik repubii-škega komiteja za mednarodno sodeiovanje Jernej Jan in njegov namestnik Drago Mirošič, predsednik skupščine komisije za mednarodne odnose Bojan Lubej ter predsednik komisije SZDL Siovenije za manjšinska in izseijenska vprašanja Daniio Turk.
Na tiskovni konferenci so pred- delovanja s sosedi v sej svoji kom-vsem poudarili, da je vprašanje so- pleksnosti najpomembnejše v pri-
Sedemdesetletnica
zveznega kanclerja Bruna Kreiskega
Jo Jgrzens tnJ/ uspešno JrcnJa položaj najmočnejše :n obenem v/aJne Stranje.
V v/og/ preJseJn/Ja stranJe /n v/a-Je je vtisni/ Jr. KreisJp pečar svoje oseJnosti ce/otnema razvoja v /lvstri-ji m se z/asti v zaJnjiJ /etiJ zače/ nve/jav/jati taJi v s;ro^e7w nteJnaroJ-netn dogajanja. S svoj/mi pog/eJ: m predvsem s svojimi o J/očitvam; pogosto na/eti na nasprotovanja in oJ-pore, Ji pa jiJ navadno zna zg/aJztr z Jip/omatično zvijačnostjo, s katero si je taJi prisiažii vzdeveJ ,,/is-jaJa".
OJ 70-ietniei je Janc/erja NreisJe-ma pos/a/a čestitJe taJi Zveza s/o-vensJiJ organizacij na AorošJem. Čestita/a ma je J živ/jenjsJema jaJi-/eja ter ma že/e/a se naprej astvarjai-niJ moči in aspesnega Jeia v Jorist avstrijske domovine in vsej njenij državljanov. V tej zvezi je poseJej izrazi/a apanje, Ja Jo končno priš/o Jo pozitivnega pretnika taJi pri aresni-čevanja pravic, ki jik JorošJim .Slovencem zagotavlja čien 7 državne pogoJJe.
. Včeraj je praznoval zvezni kanc/er ^ preJseJnik sociaiistične stranke zlv-^rije Jr. Brano AreisJp svojo sedem-^setietnico. Njegov živijenjski jaJi-^7 je sproži/ ceio vrsto siavijenj, ki se oJvijajo ves teJen na najrazličnejši" ravnek. /aJiiantovo ime se v tek <mej pojavija v vsej časopisiJ in re-^*j<*J, kjer so oJširno prikazaii njegovo živijenjsko pot in oceniii prejmem poi stoietja njegovega politične-St Jeiovanja.
. Jiaj ima kJo iz poiitičnik aii Jra-vzrokov kakršno koii mnenje o JMoJanta — mimo Jejstva nikče ne ?°^e, Ja je Jr. Brano AreisJp že za časa živijenja posta/ Je/ avstrijske 2goJcv;ne. Njegova pot, ki ga je že ^'"/aJiJ /etik voJi/a v vrste Je/av-^ega gikanja in ga priveJ/a ne sa-na vrk avstrijske socia/Jemokra-marveč taJi na voJi/en položaj /°/*^/istični internaciona/i, je pač "°c/jivo povezana z vsem povojnim azvojem avstrijske repaj/ike. Se po-ve/ja to za Jo Jo po /eta u, ko si je SPO poJ njegovim voJ-prvič priJori/a in potem vse
2veza
Koroških
Partizanov
vabi
Spominsko svečanost
^ "edeijo 8. februarja 1981 ob 11. uri na grobu narodnega he-'°ia MATiJE VERDNiKA-TOMAŽA na pokopaiišču v Svečah.
Na sporedu bodo: poiaganje vencev, spominski nagovor in kui-
t"'ni prispevek.
^častimo spomin naših mrtvih junakov, ki so darovati živijenje ^ svobodo v borbi proti fašizmu.
Giavni odbor
zadevanjih Slovenije na mednarodnem področju. Pri tem so znova potrdili prepričanje, da se sodelovanje med državami in deželami lahko uspešno razvija samo v pogojih dobrega sosedstva in da se samo tako lahko lažje rešujejo tudi vsa odprta vprašanja. Prav s tem namenom je v zadnjem času imela Slovenija vrsto srečanj s sosednjimi deželami in njihovimi predstavniki, prav tako pa si bo tudi še naprej prizedevala ustvariti stike ne glede na različne pristojnosti posameznih dežel pri reševanju vprašanj skupnega zanimanja. Takšno nenehno pretakanje želja, interesov in dogovorov lahko le pozitivno vpliva, da se načeta vprašanja kasneje rešujejo tudi na ravni držav.
Posebej so na konferenci naglasili, da predstavniki Slovenije ob dobrem razvoju sosedskega sodelovanja in kljub uspešnosti pogovorov na vseh področjih niso podcenjevali položaja slovenskih narodnostnih skupnosti v teh državah
—	...nasprotno, vprašanja reševanja njihovih narodnostnih pravic so bila vedno v ospredju srečanj". Sogovornikom so povedali, da je boj za obstanek in razvoj tistih delov slovenskega naroda, ki živijo izven meja matične domovine, strateška usmeritev Slovenije in sestavni de) reševanja nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji.
Pri tem so predstavniki Slovenije - kakor je bilo povedano na tiskovni konferenci — vedno poudarjali in bodo pri tej opredelitvi vztrajali tudi v bodoče, da predvsem mednarodno pravne obveznosti zavezujejo sosednje države, da zaščitijo obstoj in razvoj manjšin. V primeru Italije je to osimski sporazum, ki ga Jugoslavija in Slovenija jemijeta za celovit akt urejanja odnosov z zahodno sosedo; v primeru Avstrije pa je to državna pogodba, ki v 7. členu izrecno govori o dolžnostih avstrijske republike do manjšin. Ob teh dvostranskih mednarodno pravnih dokumentih v zadnjem času reševanje manjšinskih vprašanj regulira tudi še vse več multilateralnih aktov, kot so dokumenti OZN in različnih komisij za človekove pravice.
„Poleg tega osnovnega načela
—	je bilo rečeno na tiskovni konferenci — velja poudariti, da se je Slovenija vedno zavzemata za to, da manjšina postane subjekt pri obravnavanju svojih vprašanj kot tudi vprašanj družbe, v kateri živi in da je pri tej vlogi lahko toliko bolj uspešna, kolikor tesnejša je njena povezanost z demokratičnimi silami in z razvojem demokratičnih odnosov." V tej povezavi so predstavniki Slovenije ocenili, da je za dosego najboljših rezultatov potrebna akcijska enotnost Slovencev v posameznih dežeiah in da je vsako odstopanje od take enotnosti lahko škodljivo.
SLOVENSKA
PROSVETNA
ZVEZA
vabi na
Frana
Levstika
v četrtek 5. februarja 1981 ob 19. uri v AVLi SLOVENiCi v Ceiovcu, Pauiitschgasse 5—7.
Sodeiujejo:
#	siavnostni govornik univ. prof. dr. Jože Koruza
#	recitacijska skupina Siovenske prosvetne zveze
#	pevski soiist Tone Kozievčar
#	miadi giasbeni soiisti Andrej Feinig in Hanzi Kežar mi. (kia-vir) ter Lucija in Marija Feinig (fiavta-kitara).
Ljubiteije siovenske kuiture in umetnosti vabimo, da se prosiave udeiežijo v čim večjem števiiu. Z udeiežbo bomo izpričati našo povezanost z narodno ceioto in s siovensko kuituro.
Odbor
Prešernovo
prosiavo
ob siovenskem kuiturnem prazniku
in ob
150-ietnici rojstva slovenskega pisateija
Zamenjava v Ameriki
Ravno v trenutku, ko je v torek v Teheranu po več kot enem ietu končno ie prišlo do razpieta znane zadeve z ameriškimi talci, je v Washing-tonu novi ameriški predsednik Ronald Reagan slovesno prevzel dolžnosti voditelja Združenih držav Amerike. Sovpadanje obeh dogodkov gotovo ni bilo naključno, marveč je šlo za dobro preračunano potezo, s katero je Iran novega ameriškega predsednika Reagana neposredno „vključil" v kupčijo, ki jo je malo prej sklenil z njegovim predhodnikom Carterjem.
Zadeva z 52 člani ameriške ambasade v Teheranu, ki so jih pred več kot letom dni ugrabili in jih doslej zadrževali kot talce, se je v zadnji fazi spremenila v največjo finančno transakcijo vseh časov, kakor so komentirali časopisi. Kot „ceno" za osvoboditev talcev se je morala Amerika obvezati, da se ne bo več ne neposredno ne posredno, ne vojaško ne politično vmešavala v notranje zadeve Irana; predvsem pa bo Amerika Iranu vrnila zaseženo šahovo premoženje in drug iranski denar, ki ga ima zaseženega. Ravno v zvezi s temi denarji pa je javnost konfrontira-na s strašno resnico, očitno značilno za današnji svet: Iranci so morali seči po nelegalnih sredstvih ter so grobo kršili načela mednarodnega prava, da so si priborili vrnitev premoženja, ki je pravzaprav njihovo.
V tej luči je treba, videti tudi izjave, ki so bile podane ob predsedniški zamenjavi v Ameriki. Prejšnji predsednik Carter je v svojem poslovilnem govoru zelo poudarjal človekove pravice, na katere je potem opozarjal tudi njegov naslednik Reagan — oba pred kuliso ameriške stvarnosti, za katero je genocidna politika napram
indijanskemu ljudstvu enako „na dnevnem redu" kot pa rasistična politika nad črnskim prebivalstvom. Reagan pa je obenem svoje rojake tudi rotil, da morajo postati spet bolj samozavestni in da si mora Amerika spet priboriti položaj vodilne države v svetu, medtem ko je „sovražnike Amerike" resno svaril, pri čemer niti ni izključeval oboroženega spopada vključno atomskega orožja.
Ustoličevanje novega ameriškega predsednika je v ostalem presegalo vse dosedanje izkušnje celo za ameriške pojme, kjer so bolj kot kjer koli drugod v svetu vajeni najrazličnejših predstav s pristnim ali tudi samo lažnim bliščem ho!!ywoodske „tovarne sanj". Saj so bili prav nekdanji umetniški kolegi predsednika Reagana tisti, ki so imeli v rokah prireditve ob njegovem prevzemu oblasti, in so tudi prav po hol!ywoodsko poskrbeli za velikanski cirkus, ki se je cel teden odvijal v Washingtonu in v mnogih drugih krajih Združenih držav Amerike. 2e po prvih ocenah navajajo, da so stroški Reaganovih proslavljanj presegli dvakratno višino tistih, ki jih je porabil Carter, ko je pred štirimi leti „počastil" svoj prihod v Belo hišo.
Ali bo Reagan s svojo politiko v prihodnjih štirih letih te velikanske izdatke tudi opravičil, bo pokazala seveda šele bodočnost. Od tega, kako bo usmeril in vodil svojo politiko, je v veliki meri odvisna usoda ne le Amerike marveč vsega sveta. Zato vsa svetovna javnost razumljivo z velikim zanimanjem spremlja zamenjavo v Beli hiši ter bo z ustrezno prizadetostjo sledila tudi vsemu tistemu, kar se bo tam dogajalo.
SLOVENSKA IZSELJENSKA MATtCA:
30 tet uspešnega deta
pri utrjevanju vezi med domovino in Siovenci po svetu
V okviru slavnostne seje, ki so se je udeležiti tudi vodilni predstavniki družbenopolitičnega in kulturnega življenja Slovenije, so prejšnji teden proslavili 30-letnico- ustanovitve in plodnega delovanja Slovenske izseljenske matice, katero je predsedstvo SFR Jugoslavije za to njeno delo odlikovalo z redom zaslug za narod z zlato zvezdo.
Slovenska izseljenska matica je bila ustanovljena pred tremi deset-
letji kot „bratska organizacija, ki bo povezana z vsemi rojaki po svetu". In res je matica v teh desetletjih bistveno prispevala k razvijanju in pospeševanju stikov med domovino in slovenskimi izseljenci ter njihovimi potomci, med katerimi je delovala predvsem pri razvijanju in bogatitvi kulturnega življenja ter ohranjanju slovenskega maternega jezika. Poleg tega pa je veliko prispevala tudi k prodiranju resnice o novi stvarnosti v Slove-
Povezava z matičnim narodom
je žnvtjenskega pomena za manjšnne
V Rimu je bito — kakor smo poročati že v zadnji števiiki našega tista — mednarodno posvetovanje o poiožaju narodnostnih oziroma jezikovnih skupnosti v ttatiji ter o izvajanju oz. neizvajanju njihovih pravic. Poteg izvedencev za manjšinska vprašanja ter predstavnikov viadnih strank so na zasedanju sodeiovaii predvsem zastopniki posameznih manjšinskih skupnosti — Aibancev, Kataioncev, Hrvatov, Fran-koprovansaicev, Furianov, Grkov, Ladincev, Okcitancev, Sardincev, Siovencev, Nemcev in Romov.
Predstavniki manjšin so poročati o svojih probiemih in je iz njihovih izvajanj treba poudariti ziasti dva vidika. Prvi je nujnost možnosti izobraževanja v materinem jeziku kot predpogoj za ohranjevanje kui-ture in narodnostne identitete. Drugi pa je povezava z matičnim narodom, ki ni prišia do izraza ie pri manjšinah, ki žive ob meji z državo matičnega naroda, marveč tudi pri vseh drugih (v tej zvezi je brez dvoma zanimivo, da se predstavnik Aibancev v ttatiji ni zavzemat za priznanje dipiom samo z univerze v Tirani, marveč enako tudi z univerze v Prištini, torej ustanove, ki jo ima aibanska manjšina v Jugosia-viji).
Ob koncu zasedanja so sprejeti skupno resoiucijo, ki vsebuje osnovne zahteve manjšin v ttatiji. Postavtjena je zahteva po zaščiti vseh manjšin ne gtede na dejavnike, ki so vpiivati aii še vpiivajo na poiožaj posamezne manjšine. Minimatna stopnja zaščite mora biti taka, da omogoči vsem enake možnosti razvoja in mora vsebovati: priznanje enakega dostojanstva, kar pomeni, da pripadnik manjšine ne sme biti v nobenem primeru zapostavtjen zaradi svoje narodnostne pripadnosti; pravico do pouka materinega jezika v javnih šoiah; pravico do rabe iastnega jezika v odnosih z obtastmi na vseh ravneh; jamstvo za kutturni razvoj ter za sredstva javnega obveščanja v jeziku manjšine in končno primerna sredstva za izvajanje vsega tega. Nadatje vsebuje dokument zahtevo po ukrepih na socioekonomskem področju, še ztasti za manjšine, pri katerih je občutno odseijevanje z vsemi negativnimi postedicami. Končno pa so zahtevati še jamstvo za potitično zastopstvo manjšin v izvoijenih organih.
URADNA POTRDITEV:
KcrcsUtc Jasje
ne dcvcFjaje avchcJnetja priznanja
Da koroški brambovci tudi tedaj ne morejo opustiti svoje protislovenske ideologije, ko se odenejo v plašč resnične ali tudi samo dozdevne znanosti, se je pokazalo v ponendeljek na celovški univerzi, ko je brambovski predsednik in gimnazijski ravnatelj Valentin Einspieler predaval o razvoju jezikovnega in narodnostnega priznavanja. Njegov referat je bil v bistvu namreč povzetek propagandne brošure, ki jo je njegova organizacija pred nedavnim izdala pod naslovom „Karntner Wei(šbuch", in je bil z znanstvenega stališča prav tako nezanimiv kot omenjena publikacija, ki je zaradi svoje vsebinske revščine v javnosti že dobita vzdevek „Karnt-ner Armutsbuch". Predavatelj je spet enkrat utemeljeval teorijo o vindišar-jih in ustoličeval „priznava)no načelo" kot kriterij ljudskih štetij ter prežvekoval že znane argumentacije v zvezi z manjšinskim vprašanjem.
Bolj zanimiv je bil morda diskusijski prispevek vodje deželne ustavne službe dvornega svetnika Ralfa Un-karta. Spričo zbrane brambovske garde se je pohvalit, da je deželna uprava na Koroškem že vedno vedela, kje Slovenci živijo in koliko jih je — zato posebno ugotavljanje manjšine sploh ne bi bilo potrebno. Če je politika kljub temu terjata preštevanje, je dejal Unkart, potem je bila to le reakcija na trditve Slovencev, ki niso hoteli priznati majhnega števila manjšine in so operirali s ..fantastičnimi številkami". Objektivno pa ugotavljanje nikoli ni bilo potrebno, je zatrjeval Unkart, ker koroška uprava ve, da na Koroškem živi 15 do 17 tisoč zavednih Slovencev, medtem ko število ..jezikovnih Slovencev" ali „vin-dišarjev", torej narodno nezavednih ni znano.
Svoja izvajanja je Unkart, ki je s takimi trditvami razumljivo izzval hude proteste in živahno diskusijo, zaključi) z ugotovitvijo, da je na Koroškem treba ustvariti takšno vzdušje, v katerem se bo vsak koroški Slovenec lahko svobodno priznal k svoji narodnosti. S tem je priznal, da takšnega vzdušja na Koroškem še ni — in je potrdil pravilnost stališča, ki ga koroški Slovenci že vedno zastopamo.
niji in Jugoslaviji, kar velja še posebej za prvo povojno obdobje, ko je prav izseljenska matica odigrala zelo pomembno vlogo pri seznanjanju rojakov in preko njih svetovne javnosti z resnico o narodnoosvobodilnem boju slovenskega in ostalih jugoslovanskih narodov ter njihovih naporov pri gradnji nove socialistične domovine.
Dejavnost izseljenske matice je izredno pestra. V ta krog sodi skrb za gostovanja slovenskih kutturnih skupin med izseljenci širom po svetu. Poleg tega posreduje rojakom glasbeno gradivo, knjige, časopise, gramofonske plošče, filme in drugo gradivo. Tako je matica v tridesetih letih svojega obstoja posameznikom, knjižnicam, šolam, izseljenskim društvom in časopisom poslala na desettisoče slovenskih knjig, not, plošč, kaset, zemljevidov, turističnih vodičev itd. Od leta 1954 izdaja matica svojo revijo „Rodna gruda" in ..Slovenski koledar", ki imata bralce kar v 44 državah sveta.
O tej bogati dejavnosti matice sta na slavnostni seji govorila predsednik Stane Kolman in tajnik Marko Pogačnik. Pri tem je bilo poudarjeno, da Slovenska izseljenska matica ni bila le ena prvih takih organizacij v Jugoslaviji, marveč je vzpodbudila tudi ustanovitev koordinacijskega odbora vseh jugoslovanskih matic, ki pomeni važno povezavo in obogatitev prizadevanj za utrjevanje stikov med matičnim narodom in njegovimi člani, ki žive izven meja matične države.
Visoko odlikovanje, ki ga je prejeta matica ob svoji tridesetletnici, je predsedniku Kolmanu izročila podpredsednica republiške konference SZDL Slovenije Tilka Blaha, ki je prav tako naglasila pomembno vlogo in delo matice. Poudarila je, da odlikovanje pomeni priznanje Slovenski izseljenski matici in vsem tistim, ki so 30 let pomagali uresničevati cilje socialistične samoupravne skupnosti pri utrjevanju in poglabljanju stikov med Slovenci doma in v tujini, pri ohranjanju njihove narodne zavesti, ohranjanju materinega jezika in kulture med izseljenci in njihovimi potomci. Posebej pa je podpredsednica SZDL spomnila na letošnjo 30-letnico smrti znanega slovensko-nemške-ga pisatelja Louisa Adamiča, „či-gar ime in delo sta tesno povezana z nastajanjem novih odnosov med samoupravno socialistično Jugoslavijo in Združenimi državami Amerike".
!zše! je nov zvezek v zbirki ..Skupna Koroška"
Prerezi! (eden s ra predstavnic ne?nšC-s/ovensCg4 ^oortZ;Mdc;';y&fgd od/mnt CšC škofije dr. Valentin /nzC In dr. Ernst W%/dste!n tlsC pred-stavIEt nov zvezek Iz zfnrC „D%s gentelns^tne Ndrnten — 5Cpn% No-rošC.
Gre za 9. Izdajo te paš-TCcIje, A-1 tokrat prinaša gradivo (Zve/? seminarjev, na kateri/? so zgodovinarji Iz Korošce, 5/ovenIje In Trsta obravnavali razvoj nacionalnega vprašanja na Norošbem v časa od Zeta 7#4# do 797# In od 797F do Zeta 793& Prvi seminar je bIZ v Sa/zbarga, dragi pa v Celovca. Na obeb seminarjih so predavali znani strobovnjabl, bot so dr. Andreas AZorltscb, dr. Dašan Necah, anlv. doc. dr. /ože Pirjevec, anlv. prof. dr. Priba We!nz!rZ, dr. ZZanns PZaas, dr. zlvgaštln AZaZZe, anlv. ass. dr. Nar! StabZp/arrer, prof. dr. bZelmo TItz In dragi. Zato je Cjlga, bi obsega 227 strani, brez dvoma Zep prlspeveb b Informacij; o zgodovini na Porošbem In s tem gotovo tadl b zbliževanja obeb narodov v dezeZI. Na podlag! objavZjenlb referatov Ima braZec tadl možnost primerjave stališč Iz razZIčnlb zornlb botov, potom baterlb sl sam Zabbo astvarl podobo časa, bi so ga blstorlbl obravnavali.
Predstavnlba Izdajatelja sta ob predstavitvi 9. bnjlge povedala, da je Izdajo finančno podprla tadl borošba deželna vZada In da je bnjlga predvsem namenjena ačIteZjem zgodovine na Porošbem. NabZada 9. bnjlge „Ge-melnsames Narnten — Sbapna NorošC' znaša 400 Izvodov, bar je razmeroma maZo, vendar je blZo tozadevno povedano, da je ponatis tebnlcno vsabčasmožen.
PZjab pozitivni dejavnosti nemšbo-sZovensbega boordlnacljsbega odbora bršbe šboflje pa moramo ob tej priložnosti Ze naglasiti, da nasZov te pabZIbadje, bi je dvojezičen, ni povsem apravlčen, saj je vsebina Ze-te samo enojezična — nemšba. Pri tem bi prlčabovaZI, da bi bIZI vsaj prlspevbl sZovensblb referentov dvojezični, če pa bi zaZožnlbl bIZI dos/ednl, nam tega vprašanja ne bi blZo treba načenjati, ber je o sbapnl PorošbI možno govoriti Ze, če je sZovensb! jezlb nemšbema enabopraven.
Tebom Zeta 79#7 bodo na priporočilo Zdraženlb narodov v večini držav širom sveta spet IzvedZI popis prebivalstva, aZI — babor to Imenajemo v zlvstrljl — Zjadsbo štetje, bi je navadno „na dnevnem reda" vsablb deset Zet. Zadnje redno štetje je blZo tadl v Zvstrljl Zeta 7977, bajti Zeta 7976 Izvedene polomije s „štetjem posebne vrste", babor pove že Ime samo, res ni mogoče avrščatl med tabe popise, saj je tabo po obZIbl bot še posebej po rezaZtatlb vidno Izpadalo Iz obvlra vseb mednarodno priznanih abclj demografije.
Nabor bo Zjadsbo štetje Zetos v Zvstrljl, tabo bodo preblvaZstvo popIsovaZI tadl v /agosZavZjZ. To pa deZa doZočenlm brogom na No-rošbem nepotrebne sbrbl že sedaj, čeprav je do štetja v /agosZavIjl še dobra dva meseca, /zvedeno bo namreč v časa od 7. do 73. aprIZa In že to smatrajo borošbl zasbrbZjencI za nebaj Izrednega, za-sbrbZjajočega. 3e posebno pa jim povzroča noči brez spanja dejstvo, da bodo v /agosZavIjl spraševali tadl po narodni pripadnosti In po jezlba. Ta zasbrbZjenost jih sIZI v dvomljive primerjave med Zv-strljo In /agosZavIjo In sbašajo Iz tega sbonstralratl nebe „obvez-nostl", bi naj bi jih Iz jagosZovansbega primera Izvajali borošbl .Slovenci.
O staZIščIb borošblb Slovencev do Zjadsblb štetij, do njihove obZIbe In predvsem do njihovih rezaZtatov In do zZorabe Ze-teb je blZo v pretebZostl že veZIbo povedanega; staZIšča b vsem tem vprašanjem bomo gotovo pravočasno In jasno zavzeZI tadl v zvezi z letošnjim popisom. Eno pa že zdaj Zabbo nedvoamno povemo.' DeZatI tozadevne primerjave med Zvstrljo In batero boZI drago državo ter Iz tega potem vsiljevati borošblm Slovencem določene „obveznost!" — tega je zmožen samo nebdo, bi aZI razmer ta In dragod ne pozna, aZI pa je do sbrajne mere podeZ In nlzboten. Najti način Izvedbe Zjadsblb štetij v Avstriji In predvsem zloraba njihovih z dvomljivimi metodami pridobljenih rezaZtatov so v znanstvenem sveta na tabo sZabem gZasa, da je ta Zjadsba štetja ceZo priznan avstrljsbl Izvedenec Imenoval „sredstva statističnega genocida".
Nje so vzrobl tabema stanja, je hote aZI nehote odbrIZ dvorni svetnih Unbart, bo je v dlsbasljl po nedavnem predavanja abtoebr-bampfersbega ..Izvedenca za Zjadsba štetja" TInspIeZerja povsem pravdno agotovd, da je na Norošbem najprej treba astvarltl vzdašje, torej pogoje, da se bodo prlpadnlbl manjšine Zabbo res svobodno prl-znavaZI b svoji narodnosti. Sbrbl, bi sl jih deZajo na Norošbem zaradi popisa v /agosZavIjl, pa so res odveč.
Spremembe v vladi
Vse je prišlo tako, kakor sta to želela kancler Kreisky in socialistična stranka oziroma vlada. Ves direndaj avstrijske ljudske stranke, njenega predsednika Mocka in odvetnika Grafa ni nič pomagal — razen do spoznanja, da ta stranka še nikdar ni bila tako „na psu", kot se trenutno nahaja, pri čemer pa je njena največja napaka in slabost v tem, da se tega dejstva očitno sama ne zaveda, ker še vedno ne more preboleti izgube absolutne večine v letu 1970.
Z mogočnim grmenjem je reagiral predsednik UVP Mock na predlog socialistov, da bi dosedanji finančni minister Androsch (za katerega odstop je Mock pravzaprav posredno tudi odgovoren) postal gen. direktor največje avstrijske banke Creditanstalt ali kratko CA. Toda kljub temu, da je Mock zagotavljal, da UVP nikdar ne bo trpela Androscha v CA; kljub temu, da je odvetnik ljudske stranke proti An-droschu skonstruiral tožbo za tožbo (o katerih verjetno niti sam ne verjame, da so pravno dovolj osnovane); kljub temu, da ima UVP v nadzornem odboru CA (relativno) večino, je ta odbor minuli teden z večino 14:13 odločil, da se Androsch preseli v vodstvo CA, sprva kot namestnik generalnega direktorja, poleti pa po vsej verjetnosti dokončno kot generalni direktor.
Vlogo jezička na tehtnici pri tej spremembi je pripadla edinemu FPU-jevskemu zastopniku v nadzornem odboru CA, ki je po navodilu svoje stranke glasoval za Androscha. Kot „ceno" za to kupčijo je FPU oz. njen predsednik Steger postavi) socialistom zahteve, ki so vredne sedanjega predpustnega časa. Namestitve na vodilnih javnih položajih v bodoče ne smejo več zaviseti od strankarskega proporca, marveč mora biti odločilna zahtevana kvalifikacija posameznega kandidata, kar seveda ne pomeni nič drugega, kakor da hoče biti v bodoče pač tudi FPU udeležena pri rezanju pogače najvišjih položajev. Še bolj pustna pa se sliši druga zahteva: Steger se je razburil, da bančni direktorji v Avstriji mnogo preveč zaslužijo (kar objektivno tudi drži) in je zahteval zmanjšanje teh dohodkov. Za Stegerja in njegovo FPU zveni taka zahteva naravnost revolucionarno, saj bi to vendar pomenilo temeljito preusmeritev v njeni dosedanji politiki.
Draga domovina, bodi mirna! Nihče iz kroga bančnih direktorjev ne bo trpel gladu, čeprav je Kreisky to zahtevo načelno takoj podprl — saj on je vendar socialist — in se spomni), da je bil že vedno mnenja, da tako visokih plač nihče ne more zaslužiti s svojim delom. Kajti način, kako se nameravajo lotiti „znižanja" najvišjih dohodkov, že vnaprej za* gotavlja, da bo vse skupaj le pesek v oči javnosti: kot zgornja meja na) bi namreč veljali dohodki zveznega predsednika, torej najvišjega predstavnika države. Ob takih primerjavah in „reformah" človek ne ve veČ, ali so v teh krogih res že tako prepričani o uspehih poneumnjevanja in manipuliranja javnega mnenja ter mislijo, da je avstrijsko ljudstvo res že med najneumnejšimi na svetu, da bi kaj takega jemalo resno; ali pa je njihov cinizem že tako izoblikovan, da sami sebe nimajo več pod nadzorstvom.
Vsekakor se je Androsch iz vladne palače preselil na sedež vodilnega bančnega zavoda in v torek je zvezni predsednik potrdil novo. oziroma delno spremenjeno zvezno vlado. O njeni sestavi ni bilo več nobenih ugibanj ali presenečenj: vicekancler )e postal minister za pouk in umetnost Fred Sinowatz; novi finančni mit*'' ster je dosedanji minister za zdravstvo in okolje dr. Herbert Salcher, k* pa je dobil ..pomočnika" v osebi državnega tajnika prof. Hansa Seidla-priznanega strokovnjaka; minister za zdravstvo in okolje pa je postal prav tako strokovnjak — zdravnik dr-Kurt Steyrer.
Z osebo Salcherja je novi finančn' minister spet le tehnokrat in poteg tega znova tudi zastopnik desnega kr'* la SPU; še bolj v desno usmerjen Pj* je menda novi državni tajnik Seidel-ki ga predstavljajo kot ..liberalca % zavojem v desno", vendar mu prizna* vajo, da je izvrsten strokovnjak. Sic^ pa so vsi obljubili, da bodo nadalje vali ..uspešno gospodarsko pot An* droscha", tako da ni pričakovati ka kih večjih sprememb v gospodah politiki nove vlade. Ne nazadnje ^ tudi za ljudsko stranko pomeni, j* še naprej lahko samo upa na boh, čase, ki pa se ji ob takšnem razvoj še ne obetajo tako kmalu.
fra-ter

Ob 30-letnici „Mladega roda"
srečanje z učitelji in sodelavci
„Povod za srečanje je tokrat 30-ietnica Mladega roda. Take okro-9!e številke vse prepogosto zavedejo v hvaiisanje in opojni zanos. Po mojem pa je to dogodek, ki zadoižuje. Zadoižuje ziasti nas učiteije na dvojezičnih šoiah, tiste, ki se zavedamo, da moramo siovensko besedo na Koroškem ohraniti in tudi vemo, da jo bomo ohraniti ie, če jo bomo znati na primeren in priviačen način pribiižati naši miadini. Pri tem nas Miadi rod združuje. Zato kot odgovorni urednik pozivam 'n prosim, da ne smatrate Miadi rod kot zadevo nekaterih redkih, tem-več tudi kot svojo osebno zadevo. Le tako se bomo iahko v enakem vzdušju srečati ob 60-ietnici in se bodo srečati ob 100-ietnici Miadega roda".
SPD „Vinko Po!janec" ima svojo knjižnico
Siovensko prosvetno društvo „Vinko Poijanec" v Škocijanu je že več iet iskaio primerne prostore za svojo knjižnico. Pro-biem je posta) pereč, ker je društvu v zadnjih ietih uspeio znatno povišati števiio knjig. Pri tem je posebno prišia do izraza pomoč kuiturnih organizacij v Kamniku s katerimi SPD „Vinko Poijanec" goji redne kuiturne stike. Prijateiji v Kamniku so prosveta-šem v Škocijanu podariti iepo števiio siovenskih knjig.
Toda težava je biia v tem, kam knjižnico namestiti. Ko 'e škocijanska Posojiinica v centru dobiia svoje prostore, je bito na diani, da bi tudi za knjižnico tam bii najprimernejši prostor. Posojiiničarji v Škocijanu so svojim prosvetašem šii na roko — in zdaj imajo v prostorih njihove ustanove nameščeno knjižnico, ki je prav te dni pričeia posiovati oz. sposojati prve knjige.
Z veseijem so nam sporočiti, da je po Drvo knjigo priše! 83-ietni Koiičev oče iz Zgornjih Žamanj. Prepričani smo, da mu bodo siediii tudi drugi ijubiteiji siovenske ieposiovne knjiae.
SPD „Vinko Poijanec" bo oficieino otvoritev svoje knjižnice izvedei v okviru posebne svečanosti.
Zanimiva razstava Nižje Avstrije v Ljubijani
S temi besedami je odgovorni urednik Mladega roda, T. Ogris Prejšnji četrtek nagovoril nad sto slovenskih učiteljev z dvojezičnih §°t južne Koroške, ki so prišli v Prostore dijaškega doma Mohorjeve družbe, da skupno z izdajatelji, konzorcijem učiteljev na dvojezičnih šolah Koroške, v obliki srečanja proslavijo 30-letni jubilej izhajanja Mladega roda. Tomaž Ogris jo poleg številnih učiteljev in sodelavcev tega šolskega lista (bilo jih jo daleč preko sto) pozdravil tudi Predstavnike političnega in kulturnega življenja Koroške in Slovenije. med njimi dolgoletnega bivšega urednika Mladega roda, vladnega
svetnika, vodjo manjšinskega oddelka pri koroškem deželnem šolskem svetu Rudija Vouka, generalnega konzula SFRJ v Celovcu Milana Samca, predstavnike slovenskih manjšinskih organizacij, predstavnico republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje SRS prof. Mileno Markič, urednike mladinskih revij Slovenije in druge.
Ob tej priložnosti je Tomaž Ogris izrekel zahvalo vsem tistim, ki so nesebično in brez kakršne koli odškodnine pomagali pri urejanju in upravljanju Mladega roda pri čemer je naglasil zasluge ustanovitelja Mladega roda Franca Aichholzer-ja, ki je skupno z Janezom Menci-
nom in Hermanom Velikom uresničil načrt o izdajanju slovenskega šolskega lista na Koroškem. O zgodovini Mladega roda je potem spregovoril ravnatelj Mirko Srienc, katerega izvajanja na drugem mestu objavljamo v celoti.
Tomaž Ogris je ob tej priložnosti predstavil tudi jubilejno, posebno izdajo Mladega roda. Kot znano, so v tej številki zastopani sami koroški mladinski pesniki in pisatelji. Govornik je tudi naglasil, da je izid te posebne izdaje finančno omogočila Slovenska prosvetna Zveza, ki je potem knjigo še vključila v svoj knjižni dar za leto 1981.
Na prireditvi pa je bilo tudi nakazano, s kakšnimi težavami, zlasti finančnimi, se bori Mladi rod oz. njegovi izdajatelji, posebno odtlej, ko je ta slovenski šolski list bil izvzet iz akcije brezplačnih učbenikov. Odtlej se položaj Mladega roda vedno bolj poslabšuje. Zato je Tomaž Ogris izrekel obema slovenskima organizacijama ZSO in NSKS zahvalo, za njuno finančno pomoč reviji. Slovenske organizacije so v zadnjem času ponovno zahtevale, da Mladi rod spet vključijo v akcijo brezplačnih učbenikov, za katero je pristojna zvezna vlada. Na proslavi je predstavnik šolskih oblasti vladni svetnik Rudi Vouk izrazil svoje začudenje nad tem, da prosvetno ministrstvo kljub številnim urgencam nikoli ni odgovorilo na tozadevne prošnje Hkrati pa je obljubil, da se bo tudi koroška šolska oblast potrudila za primerno pot iz težav.
Posebno doživetje počastitve jubileja Mladega roda, je bil kulturni spored pri katerem je pod vodstvom Rozine Katz nastopala otroško pev-sko-glasbena skupina iz Zvabeka. Pri občinstvu je mladi zbor s svojim kvalitetnim sporedom našel izredno tooel in navdušen sprejem. Lepo doživetje pa je bilo tudi literarno branje koroških mladinskih pesnikov in pisateljev Milice Hro-bat, Milke Mohar, Valentina Polan-ška in Hermana Germa, ki so se predstavili s svojimi za mladino napisanimi deli.
Končno naj še omenimo, da sta srečanje z denarno in organizacijsko podporo omogočili Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza.
V okviru meddržavne kulturne izmenjave med Avstrijo in Jugoslavijo, so preteklo sredo v razstavišču Arkade na Trgu osvoboditve v Ljubljani odprli razstavo „Germani, Avari in Slovani v Nižji Avstriji", ki jo je študijsko in muzeološko pripravil muzej za prazgodovino dežele Nižje Avstrije.
Narodni muzej v Ljubljani je razstavo sprejel predvsem zaradi interesa za problematiko, ki jo razstava obravnava. V tozadevni informaciji je med drugim povedano, da Nižja Avstrija ni le neposredni sosed Slovenije, ampak se njen južni del prekriva s severnovzhodno Karantanijo 9. stoletja, ali pa karantansko krajino 10. in deloma 11. stoletja, ker so brez dvoma tam bivali tudi naši predniki. Zaradi neposredne bližine Panonske nižine in Blatnega jezera, so naši
predniki s tega prostora doživljali kulturne vplive karantansko keltske kulture in vplive iz Panonske nižine.
O slovanskih prednikih s prostora Nižje Avstrije pričajo tudi številne arheološke najdbe, prikazane na tej razstavi. Po zaslugi avstrijskih arheologov, ki so temeljito izvrednotili tudi to obdobje svoje zgodovine, je natančno osvetljen odnos slovanskih naseljencev do starejše avarske, langobardske in druge kulturne dediščine.
Razstava je razdeljena na razna arheološka obdobja. Prikazane najdbe spremlja bogato slikovno gradivo, ki temeljito predstavlja funkcijo posameznih predmetov ter povedo še vse o njihovi časovni in stilni opredelitvi.
Razstava, ki so jo odprli v sredo 21. januarja bo odprta do 28. t. m. vsak dan, razen nedelje, v času od 10. do 18. ure.
Razpis nagrade
za m!adinsko knjtževnost
Oddelek 5 — deželni mladinski sekretariat — koroške deželne vlade je v svrho pospeševanja kvalitetne otroške in mladinske književnosti tudi za leto 1981 razpisal pospeševalno nagrado. Tokrat pride v poštev mladinski roman, pogoji za sodelovanje pri razpisu pa so med drugimi sledeči:
Avtor mora biti avstrijski državljan in najmanj pet let živeti na Koroškem. Avtorji morajo rokopise napisati s pisalnim strojem v treh izvodih. Vsak rokopis mora imeti priloženo geslo. Slednje mora biti napisano tudi na zapečateni kuverti v kateri mora avtor navesti svoje podatke, torej ime, naslov, rojstne podatke, kraj rojstva in državljanstvo. Nadalje izjavo, da vposlani rokopis dotlej še ni bil nikjer objavljen. Rokopis mora imeti obseg knjige z maksimalno 80 tipkanimi stranmi.
Podelitev nagrade, ki znaša šil. 20.000.-, je predvidena decembra 1981. Avtor mora rokopis do najkasneje 20. oktobra 1981 poslati na urad koroške deželne vlade, oddelek 5 — kultura, 9020 Klagenfurt/Celo-vec, Volkermarkterring 29.
Če vposlana dela ne bi dosegla ustrezne literarne kvalitete, ima žirija pravico razpisovalcu svetovati, da nagrade ne podeli.

j s°ko bitje, vsak dogodek ima svo-ča *9°d°virto. Treba je le od časa do Drfl	zaveso pozabljivosti in
' 'cati nazaj slike preteklosti. Navad-Pos^k dogaja to ob jubilejih. Jubilej d	vrste praznujemo danes. Tri-
ske	izhajanja slovenskega šol-
tov^°	na Koroškem. 30 let sve-
r,:. ^ zgodovine povprečno ne pomeni q ' ^ v človeškem življenju — ena rc.^acija — je dobršen del življenjske 30 ?^varjalnosti in uspešnosti! t)a!	izhajanja lista pa je kratko-
trakp °°kaz, da je svojim bralcem po-Sek Prikupen in nepogrešljiv! Po-šoi,i? .velja jo za Mladi rod — edini 3o [J,mladinski lis! rta Koroškem, ki domu „'.?P°!"j"je pomembno in nena-ia k L l'v° poslanstvo: da uči in vzga-Vertsk	zabava in razvedruje slo-
° solsko mladino v deželi! kam	rnoja naloga, podčrtavati ne-
Predrt°'?°^''"^"° poslanstvo, dobrine in Orisal °i ""šega lista, marveč bom pričo ^ kratkih potezah kot najstarejša leti . "°sjanek Mladega roda pred 30 danes	zgodovinsko pot do
*oar?;^ ie najprej nakazati šolsko si-
razval ^°'°škem po letu 1945. Na ^OVra{"t"°e tretjega rajha in po letih Vzduši ^ deželi, naj bi vzraslo ^ežela^,	prijateljstva med so-
Sotska 'b Temu načrtu naj bi služila *Tvoje?:- 'edba, ki je predvidevala za ^ozen "zemlje južne Koroške oblega vojezični pouk za vse šolarje *Onio ^ernlja. Primanjkovalo pa je ne Več turk'°f"'^ 'o voljnih učiteljev, tem-korošk ^"venskih učbenikov in beril, ssdbenl	— list angleške za-
oblasti — in predhodnik da-
našnjega Tednika — je izdala otroško prilogo .Slomškovo čitanko", začetnica .Mi otroci" ni nudila primernega čtiva, večina učiteljev je pisala tekste na tablo.
Med slovenskimi učitelji tiste povojne dobe, je imel vodilno funkcijo Franc Aichholzer. Naj na tem mestu na kratko orišem lik tega vzornega šolnika, velikega rodoljuba-trpina in očetovsko dobrega stanovskega tovariša.
Doma v Ločah je po opravljenih izpitih na celovškem učiteljišču službovat
vojni domov. Na skromnem domu v Dobju mu je gospodinjila hčerka Vida. Do svoje upokojitve I. 1949 je bil šolski upravitelj dvojezične osnovne šole v Ločah. Ob upokojitvi je prejel za tedanji čas redko odlikovanje: Imenovan je bil za šolskega ravnatelja.
Osebno sem spoznal Aichholzerja ob učiteljskih tečajih za dvojezične učitelje. Mi mladi smo bili za njegove izkušene, modre, prijazne besede in nasvete hvaležni. V pogovorih smo naleteli vedno znova na osnovni problem:
vsebini podoben tem predhodnikom, le bolj izrazito koroški naj bo in odgovarjajoč našemu učnemu načrtu.
Aichholzer je imel kot kazetler ugled in dobra poznanstva v vladi. Tako je omogočil Mlcdemu rodu uradni dostop v šolske sobe. Treba je bilo le za vsako številko aprobacije od ministrstva. Ocene za te aprobacije je pisal najprej tedanji inišpektor Just, pozneje Bernard Strauf; in naš sedanji nadzornik Rudi Vouk.
Prvi urednik, izdajatelj in lastnik je
!z zgodovine Miadega roda
pred 1. svetovno vojno na raznih utra-kvističnih šolah, med drugim tudi v Kotljah, kjer je bil učitelj Lovru Kuharju, poznejšemu pisatelju Prežihovemu Vo-rancu. Po plebiscitu, ko je večina slovenske inteligence zapustila deželo, je Aichholzer ostal — zvest svojim rojakom — na Koroškem. Avstrija mu ni dala službe. V tistih letih brez učiteljske službe je Aichholzer ustanovil kulturnopolitično glasilo .Koroški Slovenec", ki je tedensko izhajalo v neki češki tiskarni na Dunaju.
Sele po mnogih prošnjah je bilo Aichholzerju dodeljeno službeno mesto nekje v Liesertalu. Njegova težka pot pa je postala leta 1938 prav muče-niška, ko je zgubil tudi to službeno mesto, bil zaprt in vržen v KZ Buchen-wald. Kot eden redkih preživelih iz te množične vničevalnice je priše) po
pomanjkanje slovenskih knjig v šolah! Leta 1950 v počitnicah na skupnem oddihu v Strunjanu se je izcimila konkretna zamisel o izdajanju periodičnega slovenskega šolskega lista. Podži-galno in navduševalno je botroval tej zamlsii tudi rojak in stanovski tovariš iz Libelič, upokojeni šolski nadzornik Rudolf Mencin. Zraven glavnega pobudnika Aichholzerja velja tudi temu idealistu naša današnja zahvala, kajti neumorno je pomagal, da je bila novemu listu na razpolago v Sloveniji tehnična pomoč.
Ime .Mladi rod" so izbrali iz imen dveh nekdanjih slovenskih mladinskih listov: V Sloveniji je izhajal pred vojno .Naš rod", v Celovcu pa je izdajal prof. Joško Hutter .Mladi Korotan". Vsi, ki smo poznati ta dva lista, smo čutili, da naj bo novi šolski list po svoji
bil Aichholzer sam. Spominjam se še prvih uredniških sej v gostilni pri Bier-joklnu ali pa v gostilniški sobi Obir, v Gasometrški utici. Vedno dobre volje in očetovskega srca nas je vzpodbujal in krepil zdrav optimizem v nas mladih sodelavcih: Strauf;, Polanšek, Vouk, Samonik, Košutnik, pozneje Velik, Millonig z ženo, Vauti in drugi.
Prva številka — za Aichholzerja, pa tudi za ostale, eden najlepših trenutkov — je izšla januarja 1951, torej pred 30 leti. Naklada mi ni več znana. Cena številke je znašala en šiling.
Izdajatelj, prvotno Aichholzer sam, pozneje konzorcij učiteljev na dvojezičnih šolah, se je moral ob nizki nakladi in sorazmerno nizki ceni ves čas boriti tudi s finančnimi težavami. Prvi čas je verjetno Aichholzer sam iz svojega žepa doplačeval primanjkljaj.
Pozneje je na priporočilo deželnega glavarja Wedeniga dodeljevalo ministrstvo Mlademu rodu subvencije. V dobi, ko je bil integriran Mladi rod v akcijo brezplačnih šolskih knjig, in sicer za vse šolske stopnje, za katere je bil aprobiran, so za izdajatelja te skrbi stopile v ozadje, čim pa je bil iz te akcije izvzet, je kazala bilanca spet rdeče številke.
Ob tej priliki pa je treba povedati, da so vsi prizadeti, urednik, sodelavci, ilustratorji, pa tudi g. Andrej Mohar, ki vodi že vsa leta knjigovodstvo, žrtvovali ves trud in mnogo časa brez honorarjev za naš šolski list. Prvih deset let je bil odgovorni urednik Bernard Strauf;, nasledoval ga je od 11. letnika naprej nepozabni naš rajni Herman Velik. Glavno uredniško delo in skrb pa je nosi) skoro dvajset tet, do decembra 1971. leta — včasih ob zelo pičlem sodelovanju dopisnikov iz učiteljskih vrst — Rudi Vouk, sedanji naš nadzornik in vodja manjšinskega šolskega oddelka pri deželni vladi.
Ravno v letih po ukinitvi dvojezične obvezne šole na Koroškem, kar je seveda močno prizadelo tudi Mladi rod, je opažati, da je upadalo tudi število domačih prispevkov. Ker sem kot ilustrator imel tista leta še posebno tesne stike z urednikom, so mi v spominu njegove tožbe, razočaranja in skrbi. Koliko truda in časa je žrtvoval, skoro popolnoma sam, da je prihodnja številka le izšla.
Verjetno javnost takih težav z izdajanjem lista niti ni zaznala. Tem bolj je bilo prizadetim v zadoščenje, da je
(D<z//e n<z 5. sžr<ZM;J
Predstavniki Metaike obiskaii otroški vrtec v Šentprimožu
Otroški vrtec v Šentprimožu, ki ga je Siovensko šoisko društvo iani izročiio svojemu namenu, z veiikim uspehom opravija svoje posian-stvo. Otrokom pripadnikov obeh narodov v dežeii nudi topio in prijetno zavetje in tako zapoinjuje vrzei otroškega varstva, ziasti na dvojezičnem ozemiju, kjer ziasti otroci siovenskih staršev nimajo vedno možnosti vzgoje v materinem jeziku.
Kot znano, je otroški vrtec v skega naroda. Vendar so naši ro-Šentprimožu nastal na osnovi take jaki skupno z našimi organizacija-potrebe, vendar s strani pristojnih mi postavili vrtec v Šentprimožu in oblasti ni bilo zadosti ustrezne pod- s tem tudi premagali velike težave, pore, kakršne uživajo vrtci večin- Toda brez pomoči s strani matič-
Preč? 23 /ep je /o$ej Xr/scZ?dMZ;z ioJo/^Mejše neprave /n priprave, ^Z priče/ soJe/ovdf/ pri ce/ovj^em o/ep- Pazijo raj^^opro7nern;/n poPjerjem
ševd/Mew JrKŠfvK — pret/^oPni^a Jd-nažnjega ce/ovi^ega sejrwd. TeJdj je M nanre^tni^ preJseJrr/^d imenovanega PraPva in je ^ot name^rni^ po-s/ovoJje ^oPe/ova/ pri organizacijami zamiPi ce/ovš^egd sejwd. Oc/Pej je sfd/no soJe/ovd/ pri razvoja ce/ov-
pri njihovi modernizaciji in raciona/i-zaciji. Ni pa Mmo ro na/oga rega sejma, temveč ta Ji, Ja svetaje in na-mazaje mamino pot naj gre tarizem, Ja mo aspesen in v morist vsamema, m/ se mavi s to panogo.
Da mi se čim mo/j zainteresira/o
šmega sejma in mot tam oprav/ja/ ste- javnost, in Ja mi se pos/aži/i pv/mj, vi/ne na/oge v o^v/w sejernsmim pri- prireja „Gast" meJnaroJne prireJi-
reJitev našega g/avnega mesta.
Prenatno je gospod /čriscZmitz oJ-
tve, mot sta to Gast mi/e in meJna-
nega naroda bi tak projekt bil ob vsej požrtvovalnosti težko izvedljiv.
Ena izmed številnih delovnih organizacij, ki se zaveda, da je treba pomagati, je Temeijna organizacija združenega dela Metalka v Ljubija-ni, ki je že ob otvoritvi otroškega vrtca v Šentprimožu prevzela pokroviteljstvo nad tem vrtcem. V okviru svojih možnosti tej varstveni ustanovi nudi svojo pomoč. V ta namen sta pretekli ponedeljek ob spremstvu predstavnikov Slovenskega šolskega društva v Celovcu in krajevneqa odbora v občini Ško-ciian, otroški vrtec v šentprimožu obiskala svetnik generalnega direktorja Metalke dipl. Inž. Dušan Zalokar in predsednik sindikalne organizacije te delovne skupnosti Marko Tomaževič. V vrtec seveda nista prišla praznih rok, otroke sta namreč obdarila s primernimi darili, za kar so se otroci zahvalili s kratkim a prisrčnim sporedom pesmi. Ob tej priložnosti sta tudi povedala, da se bo Metalka letos še izkazala in sicer z nakupom tehnične ooreme k televizorju, katerega so vrtcu podarili lani, in sicer video-fonski kasetnik. Tako bodo otroci lahko gledali slovenske otroške filme in otroške oddaie RTV Ljubljana. Poleg tega sta še povedala, da bo Metalka otrokom vrtca v Šentprimožu omogočila letovanje v svojem počitniškem domu na Jadranu.
Za obisk in za nudeno pomoč se je v imenu SŠD zahvalil predsednik dipl. inž. Franci Einspieler, ki je naglasil velik pomen pomoči, ki jo vrtcu v Šentprimožu nudi kolektiv Metalke v Ljubljani. Pri tem ne gre le za gmotno pomoč, ampak Me-
govoren za og/dswZ oJJe/e^, za t/s^o- Po/eg rega ra J; preJavanja $ terno o f/ne, za proto&o/ /n organZzac/je po- raztroja tajskega prometa, &dferZ?M $c
roJno tekmovanje m/aJ/k kakarjev. talka tudi prispeva k tesni povezavi
med koroškimi Slovenci in matič-
sekn/k pr/reJ/tev v okv/ra *ejma. Razen tega je ojgovoren za oJJajanje Zd^dv/Ičnegd prostora v /zvensejem
ve Ja s/eJ/jo J/skas/je.
Najko/je se koste seznanZ/Z z Josež-kZ tarZstZčne JejavnostZ, če okZščete
skem časa. Z?Z/ je taJZ astanovnZ č/an strokovnZ sejem gastronomZje Zn ta-
Je/ovnega sveta ce/ovškega sejma.
Ok njegovem 23-/etnem Je/ovnem
rZzma „Gast Z//", kjer koste vZJe/Z Zn s/Zša/Z vse tZsio, kar je najno potrek-
jakZ/eja je gospoJ AZrZscknZtz kZ/ s no, Ja ko tajskoprometna Jejavnost stran/ najvZšj/k preJstavn/kov ce/ov- taJZ v koJoče aspešna. škega sejma Je/ežen števZ/n/k čest/tk, preje/ pa je taJZ ko/ajno kot soJe/a-vec ZkornZce okrtnega gospoJarstva za ččoroško.
Za Je/ovnZ jakZ/ej gospo Ja ČZrZsck-n/tza čest/ta taJZ areJn/štvo 5/oven-skega vestn/ka, s kater/m jakZ/ant vsek 23 /et pos/ovno soJe/aje.
nim narodom in k zbliževanju obeh narodov v deželi. S tem se mladini že v rani mladosti pomaga odpravljati predsodke o manjvrednosti pripadnika manjšinskega naroda, kajti v vrtcu doživljajo pravo sožitje na podlagi vsestranske enakopravnosti.
tz zgodovinne Miadega roda
Not Jrng% /eld, tako ko tttJZ /etos na ce/ovškem razstavnem prostora zaseJa/ strokovn/ sejem gastronomZje Zn tar/zma „Gast /?/" Zn s/cer v časa oj 27. Jo 26. marca 79#7. To ko že 23. strokovn/ sejem, kar pomen/, Ja Zrna že Jo/go/etno traJ/c/jo.
Namen strokovn/k sejmov gastronomZje Zn tar/zma je, tar/zma Jat/ potrekn/k Zmpa/zov za kva/Ztetnejšo ta.r/st/čno Jejavnost, k/ je veJno ko/j povpraševana tako pr/ taj/k kakor taJZ pr/ JomačZk konsament/k. /nve-st/cZje, k/ greJo na račan tarZstZčne Jejavnost/, se vsekakor okrestajejo, kar je prepr/č/j/vo pokaza/a taJZ /an-sko/etna tar/st/čna sezona.
„Gast" je spec/a/en strokovn/ sejem, na katerem so razstav/jene naj-
(NaJa/jevanje s 3. stran/j vsaj šolska oblast ta uredniški trud upoštevala, ko je imenovala po upokojitvi prejšnjega nadzornika, apaškega šolskega upravitelja Rudija Vouka za novega inšpektorja.
Leta 1971 je prevzet posle in skrbi glavnega urednika do tedaj odgovorni urednik Herman Velik. Po svojem blagem značaju povsod priljubljen, je novi urednik najprvo razširil uredniški odbor, pritegnil nove sodelavce in motiviral predvsem otroke za dopisovanje. Tako najdemo v tistih letnikih Ve-likove uredniške dobe do dvajset domačih sodelavcev in do pet strani otroških dopisov na številko. Razen plodnih sodelavcev iz učiteljskih vrst kot je M. Mohar, V. Vauti, H. Germ, N. Pisjak-Povše, T. Ogris, S. Millonig, I. Zete in še drugih, sodelujejo tudi laiki, kot Buchvvald iz Nonče vasi, Si-man Olip in Marta Velik iz Sel in naša pesnica Milka Hartman.
Veliku je uspelo, pač zaradi dobrih prijateljskih stikov, da je I. 1972 Mladi
50 )et ..Nedelje'
Cerkveni slovenski list krške škofije ..Nedelja", ki izhaja v Celovcu, obhaja letos 50-letnico svojega obstoja. „Nedelja" namreč izhaja že od leta 1926 naprej, vendar je morala med vojno svoje delo prekiniti za pet let. Sprva je Nedelja izhajala kot mesečnik. Prvi lastnik,
da je dekan rožeškega dekanata in ravnatelj Mohorjeve družbe msg. dr. Janez Hornbock bil od krškega škofa imenovan za zastopnika Slovencev pri škofu in škofijskem ordinariatu. To funkcijo, ko jo je doslej imel prelat dr. Aleks Zechner, so predlagali sinodalniki, ki deluje-
izdajatelj in založnik je bit msg. jo v okviru prizadevanj za skupno Valentin Podgorc, odgovorni ured- Koroško.
nlk pa dr. Ivan Lučovnik.
Skupno s hrvaškim cerkvenim listom „Crikvcni glasnik Gradišta", ki izhaja v Železnem/Eisenstadt, je tednik ..Nedelja" edini cerkveni manjšinski list v Avstriji. Nedelja ima okrog 5000 abonentov.
Nadaljnja novost krške škofije je,
Dr. Hornbock uživa pri obeh narodnih skupnostih koroške cerkve velik ugled predvsem zaradi tega, ker vpliva izravnalno.
Nedelji čestitamo k 50-tetnici izhajanja, dr. Hornbocku pa želimo pri njegovem poslanstvu kot zastopnik Slovencev mnogo uspeha.
rod izšel v prikupnem barvastem ovoju. Po posebno posrečeni zunanji obliki se odlikuje 23. letnik s svojimi lepimi reprodukcijami umetniških del Wer-nerja Berga.
ilustratorje teh in poznejših številk Mladega roda do danes oskrbujejo naši prijatelji v Sloveniji. Naj se na tem mestu zahvalim v imenu vseh mladih bralcev tem umetnikom za privlačne originalne otroško ljubke ilustracije!
Kot strela iz jasnega neba je v počitnicah I. 1976 zadela koroško javnost, najbolj pa dvojezične učitelje okoli Mladega roda, novica o Velikovi nenadni smrti.
Saj nam ni bil znan samo kot uspešen urednik Mladega roda, izvrsten pedagog, čislan selski župan, temveč tudi kot pobudnik in organizator vsakoletnih učiteljskih srečanj, ki so se vršile nekaj časa pod firmo Mladega roda, pozneje pod naslovom učiteljske sekcije v ZSI. Duša vsega pa je bil H. Velik. Po njegovem pogrebu smo se zbrali tedaj učitelji v selski dvorani in se spontano strnili tesneje skupaj v zavesti, da se pokojnemu najbolje oddolžimo, ako nadaljujemo z delom za Mladi rod, ki mu je bil tako pri srcu.
Uredništvo je na svoji prihodnji uredniški seji v knjižnici v Tarviser Strahe prevzel kolega Tomaž Ogris.
Zadnji štirje letniki izpričujejo sedanjemu uredniku vestno in marljivo dejavnost z mnogimi novimi pobudami v popestritev priljubljenega tista.
Bila je tudi njegova zamisel, da se za 30-letnico Mladega roda izbere iz posameznih letnikov venec domačih pesmi, spisov in zgodbic in se ta posebna izdaja z dovoljenjem šolske oblasti podari posameznim dvojezičnim šolam na Koroškem.
Ob koncu bi iznesel le še dve želji:
Izraz zahvale vsem sodelavcem prijateljem, dobrotnikom in podpornikom imenovanim in neimenovanim, za sodelovanje, prijateljstvo, zvestobo in podporo in hkrati prošnjo za nadaljnjo naklonjenost v korist procvita slavljenca — Mladega roda — pa še in še zadovoljnih mladih bralcev!
Af/r^o SrZfr?c
Železna Kapla -nastop „odra 73"
Slovensko prosvetno društvo „Zarja" prištevamo k najbolj delavnim društvom, vendar nastopa domačih igralcev že skoraj ne pomnimo več. Od maja preteklega leta naprej, pa v Železni Kapli nismo več videli nobene igre. Kot zadnji so gostovali v našem kraju igralci iz Bele pri Preddvoru z veseloigro ŠČUKE PA NI. Bil je torej skrajni čas, da se tudi na igralskem področju kaj nudi. .
Torej je SPD „Zarja" povabilo igralsko skupino „ODER 73" Slovenskega prosvetnega društva ..Edinost" iz Pliberka in ta nas je obiskala s komedijo Marjana Marinca, POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO.
Predsednik Peter Kuhar je pozdravil igralce in občinstvo, ki je še kar precej napolnilo dvorano. Sploh je v Železni Kapli publika hvaležna, najbolj pa ponavadi vžgejo komedije. Tudi tokrat ni bilo drugače. Igralci iz Pliberka pa so tudi zaigrali, kot smo vajeni le od redkih naših koroških igralskih skupin. Brez izjeme in z režiserko vred jih je treba pohvaliti. Zdravnika Janeza in soprogo Mileno kot nosilca glavnih vlog pa še posebej. Dohtarja predvsem zaradi dobrega in razločnega jezika.
Le, če je kdo vedel, da se je preteklo nedeljo boril s težavami, ločeval in poročal s svojo ženo še v Dobrli vasi (popoldan) in na Obir-skem (zvečer), se mu je moral precej zasmiliti.
Pliberčanom hvala za obisk in lepo igro, z željo, da nas obiščejo tudi z naslednjim njihovim komadom.	N. T.
Žifara vas/ -občinska seja
Na zadnji seji občinskega odbora v Žitari vasi 29. decembra minulega leta, je bil med drugim na dnevnem redu tudi predlog Enotne liste o gradnji nove mrliške veže v Žitari vasi. Čeprav je bil predlog temeljito pripravljen s potrebnimi podlagami (načrt itd.), je pri ostalih mandatarjih naletel na gluha ušesa. Po mnenju Eisnerja (OVP) je predlog EL izzivalen napram občanom, Pepelner od SPd pa je dejal, da je to sama propaganda. Po vsem tem je jasno, da sta OVP in SPd ta predlog odklonila samo zaradi tega, ker ga je stavila EL in ne omenjeni frakciji. Naj še v zvezi z mrtvašnico povemo, da je želja vseh občanov, da se zgradi ta objekt in da se le-tem gre za fakte in ne za to, kdo je predlagatelj oziroma pobudnik te akcije.
Na tej seji so obravnavali tudi zvišanje cen za odvažanje smeti in sicer pri posodah za 110 oziroma 2201 od 22 na 23 oz. od 40 na 41 šilini-gov. Ta malenkostna podražitev je bila potrebna zaradi tega, ker si je občina nabavila stroj za razdrobljenje smeti. Nadalje je bilo s strani odbora za tujski promet sklenjeno, da se namesti nadaljnjih 15 klopi, da se porabi za turistično reklamo 25.000 šil. ter da se ob Ženeškem jezeru zasadijo drevesa. V zvezi z namestitvijo novih klopi je EL opozorila župana, naj se občina že prej pomeni z do-tičnimi lastniki zemljišč, kamor mislihvece — težka izguba
V	68. letu starosti je po daljši težki bolezni v bolnici pri Elizabetin-kah v Celovcu umrl duhovni svetnik župnik Martin Škorjanc iz Sveč.
Z njim smo zgubili dobrega in zaslužnega duhovnika in rodoljuba, ki je užival veliko priljubljenost pri svojih faranih in sploh vseh, ki so ga poznali. Bil je duhovnik, ki je bil vedno s svojim ljudstvom, zvest tradiciji svojih duhovniških prednikov v naši fari.
41 let je bil duhovnik in skoro 29 let je pastiroval v naši sveški fari. Župnik Škorjanc je bil vesele narave in bila ga je sama prijaznost. Prav zato je slovo od tega moža še prav posebno težko. Tudi njegovi stanovski kolegi, s katerimi je bil v prisrčnih in tovariških stikih, ga težko pogrešajo. Njegova mnogo prezgodnja smrt jih je težko prizadela.
V	sredo smo se od dragega pokojnika poslovili v naši sveški cerkvi, včeraj pa je bil pogreb v Gorenčah, kjer je našel pokojni Martin Škorjanc svoje poslednje počivališče.
Od pokojnika se je poslovila velika množica ljudi in mu tako izkazala svojo poslednjo čast in zahvalo za njegovo plemenito dejavnost, saj je ta ljudski duhovnik osvojil srca vseh brez razlike. Naj počiva v miru.
Ohranili ga bomo v nepozabnem spominu.
jo namestiti klopi, da potem ne pride do kakšnih nevšečnosti.
Na prošnjo Avstrijske občinske zveze bo tudi občina Žitara vas prispevala 5000 šilingov za žrtve potresa v južni Italiji. Iz poročila o izgradnji športnega igrišča, smo lahko razbrali, da je koroška deželna vlada prispevala 200.000 šilingov, Koroška športna zveza je obljubila 40.000 šilingov prispevka. 150.000 šilingov pa se je odcepilo od takoimenovanega „ple-biscitnega darila", tako da je štart za gradnjo igrišča zasiguran. V teku so tudi že priprave za gradbeni načrt igrišča, to se pravi za različna dovoljenja s strani pristojnih uradov. Igrišče bo merilo 64X100 metrov. V zvezi s to gradnjo je tudi predpis, da je treba poskrbeti za kabine za športnike.
Otož - VraMove mame ni več y
Pred kratkim smo spremiti k zadnjemu počitku na žentitjsko pokopaiiKe Ursuio Lederer pd. Vrabiomo mamo * Otoia. Pokojna je doživeta tepo starost 93 tet. Njeno iivtjenje ni bito a rožicami posttano. 2e v prvi svetovni vojni je zgubita dva sinova. V drug! svetovni vojni, v času brutatnega hit-terizma je bita Vrabtova mama vzgted drugim neustraienega in zvestega narodnjaka. Borci za svobodo in botjfa bodočnost — partizani — so v Vrab-tovih imeti zveste zaveznike.
Pogreba te značajne in častitijive žene se je udetežita ogromna množica tjudi, kar je prepričijiv dokaz, kaka priijubtjena in spoštovana je bita Vrab iova mama med našim tjudstvom. Pa* grebni obred je opravit škofijski kanc-ter Mihaet Krištof skupno z domačif župnikom Petricigom. Podrobneje bomo poročati prihodnjič.
Stovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Ptiberku vabi na
PREŠERNOVO PROSLAVO v nedeijo 25. januarja 1981 ob 19.30 uri v dvorani pri Schwarziu v Ptiberku.
Spored obiikujejo: ženski oktet SPD „Obir", moški zbor ..Edinost" Ptiberk in oder 73 SPD ..Edinost"
Pr/srčno vdZJjenZ/
OBVESTtLO
Pisarna Zveze koroških partizanov v Ceiovcu se je preseiita iz Spitaigasse 12 v Gasometergasse 10/i Pisarna bo začasno odprta vsak ponedeijek in četrtek od 8. do 12. ure.
OJ/ror
Zveze ^oroš^Z/r pdrfZzdHoV
Srečanje z mtadimi kuttumimi ustvarjate) iz Tržiča
Krajevni odbor Zveze siovenske miadine iz Biičovsa je v soboto zvečer vabii na srečanje z mtadimi kuiturnimi ustvarjaici iz Tržiča. Da je prišio do tega srečanja, rezuitira iz tega, da med obema krajema — Tržičem in Biičovsom obstojajo tesni miadinski stiki, ki se kažejo predvsem v tem, da prihaja do medsebojnih kuiturnih obiskov, kjer je pri-iožnost, da se miadina med seboj spozna in da se tako utrjujejo tovariške vezi. V okviru tega obiska se je tržiška miadina predstavita s pestrim in bogatim kuiturnim sporedom in z razstavo siik samorastnika — tikovnika Jaka Kepica.
VAB!LO na
7.
Trnovski maraton
v nedeijo 8. februarja 1981 ob 9.30 uri v Črnem vrhu nad idrijo. Štart in ciij bosta pred hoteiom Bor
PRIJAVE najkasneje do 30. januarja 1981 pismeno na sedež SŠD, 9020 Cetovec, Spitaigasse 12, z oznako — maraton 42 km, maii maraton 15 km ati pionirski tek. Prijava veija, če je vpia-čana tudi startnina, ki znaša za odraste 70; za dijake in učence v gospodarstvu 50 ter za otroke do 10. ieta 35 šiiingov. Štartnino vpiačate s poštno poiožnico na konto štev. 2911 pri Posojiinici Ceiovec
AVTOBUS NA TRNOVSKi MARATON bo vozi) iz Loč (ob 5. uri) preko Ceiovca (ob 6. uri), Kožentavre (6.15) in Ljubeija. Vožnja z omnibusom bo staia 120 šiiingov
Prisrčno vabijeni!	Siovenska športna Zveza, Ceiovec
Št. Lenart
pri Sedmih stndeneih
Zbrano mladino, med katero je bil tudi predsednik Zveze siovenske miadine Teodor Domej, je pozdravil predsednik bilčovske mladice Mečina Jozej in žeiet vsem prijetno zabavo.
Spored, ki so ga dali tržiški mladinci, je bil tako kvaiiteten in privlačen, da je lahko vsakomur žal, kdor je zamudil to priložnost. Dobršen del sporeda so dali člani ladinskega gledališča Tržič, ki stovijo potem, da se jih lahko primerja s pol profesionalnimi člani marsikaterega gledališča. V Bilčov-su so se predstavili z recitalom, po-Plemenitenim z baletom ter z zabavnim programom. V recitalu so se predstaviti trije tržiški pesniki: Darjan Salberger, Milan Krsnik in daka Kepic ob spremljavi baletne skupine. V zabavnem programu pa je nastopita humoristična skupina Veseli večer, z disco vložki z baletno skupino in s skeči.
Tudi filmarji so imeli besedo. Tržiški filmski klub „Tomo Križnar" se je predstavil z dvema filmoma, katerih kvaliteta in vsebina je delo profesionalcev. Omenjeni filmski klub je v teku let svojega delovanja prejel celo vrsto priznanj, med njimi 6 mednarodnih.
Paleta, s katero so se predstavili Tržičani pa še ni pri kraju. Spored je namreč popestril tudi „Duo škorpijon", ki ga tvorita mlada pevca Boris Vertelj in Franci Godnov. Predstavila sta se z značilnimi kant-avtorskimi skladbami, ki govore o ljubezni do sočloveka, predvsem pa v teh skladbah opisujeta sebe in svoje bližnje. Med bogatim sporedom, ki ga je kreirala Tržiška mladina, je bila tudi učenka glasbene šole v Tržiču, Marjetka Pagon, ki je zaigrala na citrah več skladb.
Spored, ki so ga nudili ml. tržiški umetniki je bil tako kvalitativen in odlično izveden, da si takoj obču-
til, da imaš tukaj opraviti sicer z mladimi, vendar izkušenimi umetniki, ki imajo pred seboj vsekakor bogato kulturno bodočnost.
Po kulturni prireditvi pa je bila v sosednji sobi otvorjena slikarska razstava samorastnika — likovnika Jaka Kepica. Mladi umetnik je rojen Tržičan in tudi dela v Tržiču kot novinar radia Tržič. Slika v olju, grafiki in pastelu. Zdaj ga najbolj okupira ..psihološki portret" krajine, v katerem niha razpoloženje od tihega, skoraj neopaznega zamiranja svetlobe večerne zarje do sončnega izbruha, prave eksplozije žareče barvne gmote. Privlačne so tudi slike hiše starega mesta Tržiča, ki jih obravnava realistično, kar bo imelo za poznejše rodove dokumentarno vrednost, saj se mesto vedno bolj spreminja in modernizira. Seveda je Jaka Kepic že precej razstavljal. Želimo mu mnogo uspeha.
Ker tako kvalitetne razstave še ni bilo v Bilčovsu, izrabite to priložnost in si jo oglejte v nedeljo 25. januarja od 10. do 18. ure.
Bilčovska mladina bo vrnila obisk, to se pravi, da se je rada odzvala povabilu tržiške mladine, iLUifoAS s Bi;AB}spejd oq as jahj dosežki, ki jih ima tudi na slikarskem področju.
V HeJe/jo 4.	$n;o	3pre?wJ;
^	/ožet% $7%g<2 ;z
.$t.	pr; Jw;^ Jenčič
/%rno po&opdMče,	v	#4.
wo;ega	Maže/ svoje poJeJ-
7?;e počfv%/;sče.	/ože je M po
po^/iCM žefezmčdr, seveda je že M v po^oj%. Z%<fwje &se je žzve/ v Jo?HM &jer je po rež^: ž*oJezw z% feJwo zct;snž( svoje oč;. Po^ojn: /o-že je M e/ove^, se n; pasti/ voJ;i; ;M Kpr%v(j%b, ^ot je to pr; več;w; /jM-JcAr Njegova pot je Ma ravna ^rez ovinkov, pot č/ove^a, se zaveda, Ja saw?o enkrat ž;v;s ;n Ja takrat to življenje ;'zpo/n;s častno. Prav za-raJ; te njegove p/en;en;te /astnost; — M je ve/;'& ^orec za naroJne ;n so-c;a/ne prav;'ee našega /jaJstva — pa je ?nora/ ve/;^o pretrpet;. Nma/a po pr;7;oJa nac;'jaš;zn;a so ga aretšra/; ;n ga Jeport;ra(; v pros/a/o ^oncentra-c;js^o taborišče Maat^aasen. Nšjaj* trp/jenja, ga je ntoraf prestat; v tej n;ačJn;c;, n;'so n;og/; z(on;;t; njegove vo/je. Po svo^oJ; se je ta&oj v^/jačJ v č*oj za obnovo opastošene-ga naroJnega ^rova ;n za pravice Je-/ovnega razreJa, saj je Jeiavec,
se je ze/o zaveJaj svojega Je/ovne-ga stana.
5 sTnrtjo /ožeta .S^/age sn;o zgaM; č/ove^a, je ^;/ eJen t;st;č? reJ^;7? značajev, n;&o(; n; ^/onJ ;n trJo verjef v zn;ago pravice. Prav ta vera n;a je Jaia tisto n;oč, Ja je pre^oiei
vsa tista Joiga ieta v kraten; pregnanstva in Ja je ^ijai* posieJican: tega trpijenja Joča^ai še (epo starost.
/ožeta Siago ^owo o^raniii v čast-nen? spojina, še prav posebno zaraJi tega ^er je eJen tistii? Ziijanov, ^i so največ pretrpeii v zaJnji vojni in česar ne Jon;o ni^oi; pozainii. ^vojcen; izre^anro naše gio^o^o sožaije.
OKRAJNA PISARNA PUBERK
posluje vsak torek od 9. do 12. ure. V pisarni bo:
27. januarja 1981
dipi. inž. Franci Einspieier
3. februarja 1981 Franci Sadoišek
Podjurtčani koncertirali v Rožu
V nedeljo zvečer so nas v Šentilju v dvorani pod cerkvijo obiskali prosvetaši SPD „Danica" iz Šentvida v Podjuni in nam s svojim koncertom pripravili izredno prijeten večer, ki nam bo ostal v nepozabnem spominu
Organizator koncerta je bila katoliška prosveta Šentilj. V nabito polni dvorani je goste iz Podjune Pozdravila domača mladinska skupina v svojem pevsko instrumentalnem sestavu, kar je bil lep uvod v to uspelo kulturno prireditev.
Podjunčani so prišli k nam v 15-članski skupini, ki je zelo mobilna, saj se je predstavila kot oktet, Potem pa tudi kot instrumentalni trio Korotan s pevci, kvartet Kežar in duo Polzer. Vsaka teh skupin je ^ela velik aplavz in to upravičeno, saj so pevci in Sodci pokazali, da so res mojstri, tako na pevskem kot muzikaličnem področju. Kot po navadi je imel Povezavo predsednik SPD „Danica" Stanko VVakou-^9- Ker je bilo med poslušalci tudi nekaj samo nemško govorečih občanov, je VVakounig spregovoril ludi v nemškem jeziku in tako ugodi) tudi tistim, ki razumejo naše govorice. Radovednost nas je penila kako se bo odrezal kvartet Kežar, ki je najmlajša stvaritev šentviških prosvetašev. Kvartet Kežar, ki ga sestavljajo mati in tri hčerke, je vsekakor prepričljivo
*++
dokazal, da je kvatitatvino na višku, saj so to izrazili tudi pevski strokovnjaki, ki imajo včasih drugo mnenje kot publika. Naj še povemo, da nas je presenetila igralka citer z dua Polzer, ki je na tem izredno priljubljenem vendar že zelo redko igranem instrumentu, pričarala tako privlačne akorde, da bi jih poslušali kar naprej. Seveda so bili tudi ostali pevci in instrumentalisti odlični, saj drugače ne bi sloveli preko meja naše dežele in celo našega kontinenta. Za nas Šentlane je bil ta večer velik dogodek, ki nam bo, kot smo že omenili ostal v nepozabnem spominu. Bil je tudi zadnji čas, da so se Podjunčani spomnili, oziroma, da so bili povabljeni tudi v Rož oziroma Gure, da se pobliže seznanimo z njihovimi pevskimi vrlinami.
Ob tej priložnosti naj še povemo, da so popoldne pred našim nastopom nastopili tudi v Rožu in sicer pri Kosi na Ravnah in to prav tako v polni dvorani, kar je ponoven dokaz, da smo v Gurah in Rožu žejni njihovega petja, ki smo ga poznali več ali manj samo iz pripovedovanja in časopisov. Za v bodoče pa bi predlagali, da bi SPD „Danica" s podobnim nastopom nastopila tudi na Zilji, kjer bodo, in to smo prepričani, prav tako z veseljem in odprtim srcem sprejeli našo lepo domačo slovensko pesem.
,^_Valenfin Polanšek	66
	MM
	
H . del	
Torej kar nevsakdanji prijateljski pogovor neposredno mejo... Ko bi kaj takega prakticirali državniki sveta, orda bi se bolje sporazumeli kot v uglajenih diolomat-'h frazah in neosebnih kontaktiranjih!
Sosed jugoslovanski Slovenec je dejal:
ste vsaj trinajst let od dvajsetega do triintridese-preizkušali bolj ali manj uspelo demokratično zdaj pa ste pristali v vaši posebni avstrijski ki se na zunaj še vselej imenuje republika..." Avstrijski Slovenec je odgovoril:
Vse diktatura kot v Nemčiji pod Hitlerjem, ki je tudi teh	politične stranke prepovedal in vidne politike
9rupacij pozaprl, v kolikor niso zbežali v inozemstvo!" UvM ^a^a nevarnost grozi nam Jugoslovanom. Kaj je 9en ^ srbski kralj Aleksander devetindvajsetega leta dru-upp^ diktaturo? Nobenega političnega strankarskega st^jsbmvanja ne trpijo. Zapori so polni političnih aktivi-mor -	se da na prstih izračunati. Vedno ne
Itoi	zatirati svobodoljubne elemente v družbi. Ta-
Tte	do vojne, se bodo te proletarske revolucionar-
je sprostile..." vstrijski Slovenec je prerokoval:
Tiend bo prej ali slej porinil v Avstrijo. Odvisno je to^ ^ga, tako trdijo naši levičarski politiki, ki se reč bolje spoznajo, kako se bodo obnašale sile
^Publiko,
^Maturi,
entente, ki so v svetovni vojni zmagale in so za Avstrijo v Senžermenu skovale mirovno pogodbo. In kako bo ukrepala Zveza narodov v Ženevi v Švici..."
Jugoslovanskemu Slovencu se je dopadlo, da se njegov rojak tostran meje toliko spozna na politične zamotanosti. Zato mu je vedno bolj zaupal:
„Pri nas je edina politična sila, ki kaj velja, dobro organizirana, ilegalno seveda ..."
Slovenca drvarja sta govorila preko avstrijsko-jugo-slovanske meje o pričakovani revoluciji, ki pa mora biti nekaj boljšega, kot je bila pred skoraj stopetdesetimi leti francoska revolucija in ruska oktobrska revolucija pred dvajsetimi leti.
Avstrijski Slovenec ni imel razčiščenih pojmov za rojaka onstran meje, kajti prihajal je iz razočaranega strankinega kroga avstrijskih socialnih demokratov, ki so za številne koroške rojake bili perspektiva pri odločitvi na dan plebiscita: Glasujem kot slovenski socialni demokrat za socialistično republiko Avstrijo, ustanovljno osemnajstega leta na Dunaju po izgonu zadnjega habsburškega cesarja Korla in izdajalske cesarice Cite. Kot napreden delavski človek glasujem za republiko in ne za novo kronano glavo nekega tujega kralja, ki je vtaknil sedaj vse Slovence od štajerske do Kolpe v svoj srbski žep. Medtem se je v njegovem proletarskem gledanju na svet in politiko veliko premaknilo, vse bolj na levo. Prav z dogodki okoli februarskega puča socialdemokratov štiriintridesetega leta, ki je klavrno končal in je zmagala reakcija. Vodilni strankin kader je izginil za zapahi ali kot Otto Bauer zbežal v emigracijo na Češko. Zdaj so bili edini avstrijski komunisti, ki so v ilegali delovali dalje in obdržali prav z njihovo teorijo, da je bila napaka že v tem, ker nista obe levičarski stranki revoltirali skupno.
V okviru avstrijskih socialnih demokratov je za koro-
ške Slovence usodna zlasti narodnostna asimilacija. Nekaj pretirano avstrofilskega ima ta stranka na sebi, je že zmeraj imela, zato je prišla tudi s Čehi v stranki navskriž! Na vodilnem mestu avstrijske socialne demokracije so odločali ati Židje ali tipični Dunajčani, ki si nekako prisvajajo primat, da morajo misliti in odločati za vse druge delavce, tovariše in proletarce v provinci; in za nje je celo Slovenija samo provinca. Pomislimo na slovenskega voditelja sociaP demokratov Ebtina Kristana — prav ostanki dunajskega strankinega centralizma so mu delali največje zapreke. Pa specifični koroški nemškutarski problem. Hodil je že na politična zborovanja v Rož. Kaj je bilo? Imel je težave s strankinimi tovariši koroškimi nemškutarji, povrhu pa še s takratno slovensko ali bolje z jugoslovansko upravo do plebiscita, ki je vlekla bolj na desno.
Avstrijski Slovenec je povedal čez avstrijsko-jugoslo-vansko mejo:
Obračaš kozo kakor hočeš, rep bo imela vedno zadaj. Tako je tudi z nami koroškimi Slovenci. Vedno smo kozji rep. Bodisi pri tej bodisi pri oni stranki! Tako smo prisiljeni, da se zatečemo v cerkev in verjamemo duhovnikom, pa čakamo, lepo bogu vdano, na srečno smrt in enkratno zveličanje. Samo, če ne bo tudi tam v nebesih še kaj s tistim kozjim repom ..."
Jugoslovanskega Slovenca onstran avstrijsko-jugoslo-vanske državne meje je osmešilo, ker rojak tostran meje ni mogel iz svojega tipičnega zaptankanega gledanja. Obrisal si je pot s čela. Vonj po sveže posekanih smrekah je puhtel v prijetnem višinskem soncu. Lepo je bilo na svetu! Lepo je biti drvar in govoriti tako svobodno čez mejo. Ponudil je sosedu skozi plotna bruna cigareto.
„Naša napredna stranka je gotovo elita. Vodstvo so mladi izobraženci, trdni narodnjaki in predani naprednjaki hkrati. To je poroštvo za našo slovensko bodočnost v tej
6 - Štev. 4 (2003)
23. januar 1981
Dolžnost: otro&K Me smejo /Jt/ neprijetne. Ag^o se otro^ K& oj?rgv/jgr/ razne Jo/žno-s::? Č:sSo po svoj/ ngrg-uZ; nenaJoma se wa zazJZ, Ja /?o sZ/no Zmenjen Zn fe/Z^, če se /?o zače/ MM: o/?/ač/:Z, M nm/var/ zo/?e, pometat: M pos/?rav/jarZ. Če osranejo sfarš/ z nj/m v Jo/.rZ/? oJnos//?, pozneje, ma/o zrasle, prav ra J Z?oJ: v frgov/MO, pr/nasa Garjavo v stano-
Dotžnosti naj bodo otroku prijetne
vanje Zn stepa preproge, ^er če zmerom že/: soJe/ovat/ pr: pomem/?nZ/? oprav:'/:/? ter Mga-jat/ mater/ Zn očeta. Več/na ZzmeJ nas (z avtorjem vreJj otro4 ne zna ta^o Jo/?ro vzgajat/, Ja /?: /*:'/: vse/ej pr/prav/jen: polagat/, toJa če /?omo sta/no m:'s/:7Z na to, Ja otroe/ že/Zjo pomagat/, je manj verjetno, Ja /?omo nareJZ/Z /z gotpoJ/njt^:'/? oprav:/ nepr/jetne Jo/žnost/ /n j:/? na/agat: otrobom ravno takrat, ^aJar Zborno s/tnZ.
OJ otroka n; mogoče pr/ča^ovat: — n/t/ pr: 7J /etZ/? ne — Ja Z*o zmerom vestno oprav:/ Jo/žnost/. (Jaj ce/o več/na oJras/Z/? svoje Jo/ž-nost/ ta pa tam zanemarZ/j. Zato je tre/?a otroka na njegove Jo/žnost/ večkrat spomn/tZ. Če /mate to/Z^o potrp/jenja, se potraJ/te /n spom-n/te otroka na njegove Jo/žnost/ stvarno, v/jnJ-no, ^ot Ja Z?Z govor/// z oJras/Zm. -S/ten, oma-/ovažajoč ton v g/asn n/nje v otro^n ves ponos naJ njegov/m Je/om. Otro& Je/a ve/Z&o rajs/, če mn na/ož/mo ta^a oprav//a, ^/ jZ/? /a/?^o oprav/ja v Jraž/?/ JragZ/? Jraž/MS^ZZ? č/a-nov, na pr/mer /?r/sanje posoJe a/Z ^ZJanje snega prej /?Zso. Ze/o je vese/ Zn nanj ze/o spoJ/mJno vp/Zva, če sme Je/atZ t/sto, ^ar Je-/ajo oJras/Z.
POSKUS)TE
KROMPtR Z OHROVTOM [H StROM
1 kg krompirja, sol, žlica masti, '/4 kg ohrovta, */r 1 mleka, 2 jajci in drobnjak.
Kuhan krompir oiupimo, narežemo ko! za so-iato in soiimo. Ha maščobi dušimo ohrovf, narezan na rezance. Kozico narahio namastimo, potožimo vanjo potovico krompirja in ga potresemo z nastrganim sirom. Hato naložimo ptast dušenega, osoijenega ohrovta in ptasti krompirja. Preiijemo jih z mtekom, v katerega smo razžvrk-tjaii jajci, in pečemo še 10 minut v pečici. Jed potresemo s sesektjanim drobnjakom in ponudimo za kosiio ati večerjo s soiato ati poijubno omako.
JAJČHtK S StROM
4 jajca, 6 žlic mleka, sol, malo muškatnega oreška, 3 dkg poljubnega sira, 2 žlici olja, poper in zeleni peteršilj.
Jajca in mieko razžvrktjamo, sotimo, dodamo nastrgan muškatni orešek, nastrgan sir in vtijemo v topto otje. Rahto zapečemo, dobro premešamo, popopramo, potresemo s sesektjanim zete-nim peteršitjem in ponudimo s sotato, špinačo ati dušenim paradižnikom.
Kako ozdravimo pozabljivost
Pozabljivi profesorji iz številnih šaljivih zgodbic so zabavni le v zgodbicah — če imamo z njimi opraviti v vsakdanjem življenju, ali če opazimo, da smo pozabljivi tudi sami, postane stvar kmalu mučna. Nič ni zabavno, če moramo prebrskati vse predale in žepe, preden najdemo ključe, vse prej kot smešno se nam zdi, da strmimo v vozel na robcu, pa ne vemo, zakaj smo ga zavezali. Pozabljivost ni nikoli naključna, vselej ima vzroke. Če se želimo odvaditi pozabljivosti, moramo najprej dognati, zakaj smo postali pozabljivi.
Zakaj pozabimo vrniti prijatelju knjigo? Zakaj pozabimo plačati račune? Največkrat zato, ker nas zadeva premalo pritegne, da bi se nam vtisnila v spomin. Če se domenimo za setanek s kom, ki nam je močno pri srcu, na primer v začetnem obdobju zaljubljenosti, se bomo zagotovo spomnili, kdaj in kje smo domenjeni. Torej je pozabljivost prej površnost kot kaj drugega — površnosti pa se lahko s samodisciplino odvadimo.
ponovimo, in že se nam bo podatek vtisnil v spomin.
Nemara si najlaže zapomnimo podatke, ki jih zapišemo: pomagalo bo, da si vse, kar si želimo zapomniti, zapišemo, in že bo spomin bolj urejen.
Nekateri ljudje si lahko številke in imena zapomnijo le, če jih povežejo s kakimi predstavami.
Spoznali smo, na primer, človeka, ki se piše Janez Novak. Njegov priimek si zapomnimo tako, da si zamišljamo: nov Novak, Janez Novak ima velik korak... Janez Novak mi dolguje stotak - rimane pesmice, katerih vsebina sploh ni pomembna, nam ostanejo najbolj trdno v spominu.
Pa tudi številke lahko zberemo v skupine, ki so nam bliže od suhoparnega podatka. Vendar zahteva takšno urjenje spomina že nekaj več napora, zato je bolje, da si številke zapišemo in da si zapomnimo samo to, zakaj in kam smo jih zabeležili.
Drobni nasveti
[K MAST NA LESENIH TLEH. Če se nam mast polije po podu, polijemo madež takoj z mrzlo vodo, da se mast strdi in se zato ne more vpiti v les.
Ki LIMONINI OSTANKI. Ostanke ožetih, obribanih oziroma olupljenih iimon uporabljamo v kuhinji kot čistilno sredstvo. Če jih dodamo vodi za pomivanje, se bo porcelan lepše svetil, s črne posode bomo laže odstranili maščobo in saje, pregnale bomo tudi neprijeten duh, ki se širi pri pomivanju posode. Z ostanki limone očistimo vodovodne školjke in pomivalne sklede.
Aluminijasta posoda bo kot nova, če jo odrgnemo z limono. Izginile bodo lise, ki se rade napravijo na aluminiju pri kuhanju nekaterih jedil.
K MADEŽI. Madeže od rdečega vina, malin in kakava čistimo z vodikovim prekisom, ne da bi mu dodali amoniaka. Madeže kakava in čokolade lahko omehčamo tudi z glicerinom in jih nato izperemo z vodo.
Če nenehno izgubljamo ključe, očala in podobne drobne predmete, se navadimo, da predmet odložimo vselej na eno in isto mesto. Sprva krčevito mislimo na to, kam smo odložili ključe, kasneje nam bo prešla stvar v navado. Ko bomo šli iz stanovanja, bomo samogibno segli po ključu, ki visi za vrati, ko bomo prišli domov, ga bomo spet obesili na določeno mesto. Tako ne bo več brskanja po policah in predalih. Ko gremo z doma, nosimo ključ vselej ali v žepu ali v enem predelku torbice — spet zato, da ne bo zmede in iskanja ali celo panike, da smo ključe izgubili.
Red je pomemben tudi na pisalni mizi. Poskusimo urediti papirje tako, da odlagamo na levo stran mize tiste, ki jih je treba šele urediti, na desno stran pa tiste, ki smo jih že uredili. Tako imamo vedno pregled nad delom in red na mizi.
Če imamo težave z domenki in datumi, si uredimo terminski koledar. Nosimo ga vselej pri sebi, vanj pa zapisujemo ure, datume in kraj zmenka. Vsako jutro pogledamo v koledar in sestavimo načrt, kaj bomo čez dan delali.
Nekateri ljudje imajo izrazito slab spomin za imena ali številke. Tem bo kaj malo pomagalo, če si bodo zapisovali podatke v koledar, saj ne bodo vedeli, pod katero črko so zabeležili kako ime in podobno. Takšnim ljudem priporočajo strokovnjaki načrtno urjenje spomina. Najprej moramo ugotoviti, kako se najlaže učimo in si zapomnimo podatke.
Nemara si najlaže zapomnimo tisto, kar slišimo. Potem bo zadostovalo, da si telefonsko številko ali ime nekajkrat polglasno
R?i'ža se čas ^rro/o v
Poskusimo napraviti krofe doma. Potrebujemo 1 kg moke, 4 dkg kvasa, 3 jajca, 10 dkg surovega masla, 6 žlic kisle smetane, 5 dkg sladkorja, sol, mleko, marelično marmelado,, olje za cvrenje, sladkor za potresanje.
Moko presejemo. Postavimo kvas. Rumenjake, jajce in sladkor penasto umešamo. Sesekljamo ali naribamo pomarančne ali limonine lupinice, nastrgamo orešček. Pogrejemo mleko in smetano, da je oboje mlačno. Iz moke, vzhajanega kvasa, umešanja, mleka in smetane stepemo kvašeno testo. Ko je testo stepeno, dodamo še stopljeno surovo maslo.
Testo za krofe mora biti mehko, sicer so krofi težki. Testa ne ugnetamo, temveč stepamo. Ne dvigamo ga visoko, ker bi s tem v testu nastali mehurčki in krofi bi bili polni lukenj. Stepamo prav na drobno. Ko se testo loči od posode in kuhalnice, ga pokrijemo in postavimo na primerno toplo mesto, da vzhaja.
Vzhajano testo zvrnemo na pomokano desko ali prt. Razvaljamo ga za pol prsta na debelo. Z obodcem za krofe izrežemo kroge. Na polovico krogov damo na sredo žličko marmelade. Z drugo polovico krogov pokrijemo z marmelado obložene kroge. Pri tem obračamo testo tako, da je gornji del testa obrnjen proti nadevu. S prsti oba kroga na robu stisnemo in z malo manjšim obodcem ponovno obrežemo. Robova morata biti dobro stisnjena, da marmelada ne uhaja, kupček marmelade pa natanko na sredi, da se krofi zaradi izgubljenega ravnotežja pri cvrenju ne prevračajo. Krofe zložimo na pomokan prt dva prsta narazen. Pokrite pustimo, da vzhajajo.
V kozico vlijemo za tri prste olja in ga razgrejemo. Z enim samim krofom poskusimo kako se cvre. V olje ga spustimo tako, da pride vrhnja, bolj vzhajana stran najprej v olje. Posodo pokrijemo in cvremo. Ko je krof lepo zarumenel, ga obrnemo in ga ocvremo še na drugi strani.
Pravilno vzhajani krofi se potope v olje do polovice, zato nastane, ko krofe obrnemo^ venček. Preveč vzhajani krofi pa se potope nad polovico in venčkov ni. Preveč vzhajani krofi se v olju obračajo. Pri prevročem olju testo prehitro porumeni in je neprepečeno. Poskusimo s pletilko. Zabodemo jo v krof. Če se je testo prime, ni dovolj cvrto. V kozici naj ne bo preveč krofov, da se ne bodo dotikali. Ocvrte polagamo na cedilo ali pivni papir in še vroče potresemo s sladkorjem. Ne polagamo jih drugega na drugega, ker bi se pomečkali. Vroči krofi veljajo za delikateso, mrzli pa so laže prebavljivi.
KRHKI FLANCATI ALI DROBLJENCI
1 kg moke, 6 dl goste kisle smetane, 8 rumenjakov, 10 dkg sladkorja, 2 žlici limoninega soka, 2 žlici ruma, 6 žlic vina, olje za cvrenje, sladkor za potresanje.
Vse sestavine hitro pregnetemo v testo, da je gladko, nakar ga pustimo počivati. Nato ga razvaljamo za nožev rob debelo in zrežemo s petelinčkom na pravokotnike. V vsakega napravimo tri do štiri zareze. Trakove, ki tako nastanejo, prepletamo, jih damo v vroče olje in ocvremo. Pečene flancate dobro očedimo in še tople potresemo s sladkorjem.
državi ati bolje v bodoči družbi, ki si jo mi hočemo priboriti.
„Take zbiralne sile nam manjka!" Pravilno je ocenil koroški Slovenec.
..Zgodovina nam bo potrdila, da je naša pot pravilna. Vse kaže, da se bo fašizem, nacizem in ves strup različnih nacionalizmov razširit po evropskih deželah. To nujno privede do diktature in zatiranja proletarskih plasti, ki pa so temelj vsake države. Kapitalisti in buržoazija so si znali skozi zgodovino vedno zagotoviti vodilno vlogo s tem, da so zdecimirati naraščajoči pritisk od spodaj. Skratka, uprizorili so vojno pod tako ali tako pretvezo."
Korošec je dodal:
..Pravijo stari: Gmajn folk se mora pobiti, da se gospoda obdrži na konju!"
„Tako je. Tako je bilo. Vse do ruske revolucije. Zdaj teče zadeva drugače. V smislu mednarodnega proletarskega gibanja. Čim bo nova vojna, se bodo krepile tudi spodnje zatirane družbene plasti. Kako so se premikale v Nemčiji in delno tudi v Avstriji, ko je vojna izčrpavala narod. Pomisli samo na nemški špartakus."
„Ruski ujetniki so prinesli Leninove misli domov."
Jugoslovanski Slovenec je povedal čez mejo:
..Fašizem bo privedel do vojne. Vojna pa bo signal za mednarodni proletariat, da se Leninova revolucija nadaljuje!"
„Leninova? Hudiča, ruskega boljševizma pa si jaz spet ne želim ..."
„To, kar sedaj dela Stalin, ne bi delal Lenin, ki je vedel, da privede proletarska diktatura samo do ene stopnje revolucije. Komunistična revolucija pa mora privesti do socialistične družbe, do socializma."
Avstrijski Slovenec tostran meje ni vsega dojel. Poslušat pa je pozorno. Zaupal je sogovorniku rojaku on-
stran meje.
„Ne znam si predstavljati socializma skupaj z Nemci, ki so že vedno gledali Slovane tako navzdol, podobno kot Žide. Kdo naj take Nemce ali nemškutarje v toliko spremeni, da bodo znali internacionalno misliti. Nemec je v prvi vrsti nacionalec, nemškutar pa je nacionalist najhujše vrste!"
Brez revolucije se ne da nobene družbe v temeljih spremeniti. A tako jugoslovanska kot avstrijska, tukajšnja slovenska in vaša slovenska družba še ni doživela pravih revolucij."
„Sem človek v prvi vrsti in ne odobravam nobene sile. Uboj je uboj. Tudi politični."
„Tudi verski fanatizem je ubijal, pa še kako: Kaj so bile križarske vojne? Ali še prej tukaj v naši sedanji slovenski domovini pokristjanjevanje? Ali niso pogane Slove-ne, naše prednike, kar temeljito obdelali za novo družbo? Pobili so jih, posilili so jih, podjarmili so jih! Ali pozneje preganjanje pripadnikov luteranske vere? Proč z njimi tako ali tako! Niso to uboji? Ali kaj so počeli z uporniki za .staro pravdo' v kmečkih vojnah? Žive so na kole nabadali, obešali, obglavljali, pobijali tako ali tako. Zakaj? Ker je bila vladajoča plast ogrožena, da jo spodnese spodnja plast. Ubijalo se je skozi vso zgodovino. In največ so se tega posluževali prav tisti, ki svoje podložnike in odvisneže učijo: Ne ubijaj!"
Koroški Slovenec se je čudil, kako jasno pripoveduje jugoslovanski Slovenec.
..Mazerja, tebe bi poslušal kar cel dan. Od kod pa imaš vse to?"
„Spet sva pri Leninu, ki je govoril pet jezikov perfektno, pa še druge dobro. Kaj je on hote!? Vse življenje je samo dela), delal, pisal, objavljal, učit in razkrinkaval podlo stran človeške zgodovine, tako da se je fizično izčrpat. Ko
bi on samo deset let več vodil novo sovjetsko družbo, kje bi že bili!"
„Ne vem, zakaj bi morali za naše razmere iskati merile ali zgled prav..
Jugoslovanski Slovenec ga je prekinil:
„Ne gre za to, da se takoj strinjaš. Vse je razvoj, sploh je življenje razvoj. Življenje pa je že od starih Grkov politika."
„Nam privovedujejo, da za delovnega človeka ni politika. Politika je vlačuga!"
„Tudi to je ena plat buržoazne politike, da spravlja taka gesla med nevedni proletariat!"
„Take bi morali imeti mi koroški Slovenci med nam', pa bi bilo. Vselej veš za odgovor. Kaj nas eden ve, ki se briga samo za vsakdanje delo in svoje domače težavice, ki nikogar ne brigajo ..."
..Znanje in izobrazba sta kažipot!"
Ker so se od spodaj v avstrijski frati bližali drugi drvarji, se je konča! kaj nevsakdanji visokopolitični pogovor čez mejo dveh diktatorskih držav, kjer je v eni držal politične vajeti prestolonaslednik knez Pavle, Srb v Beogradu, v drugi pa zvezni kancler Kurt Schuschnigg na Dunaju, pravtako diktator, ki je bil menda, kakor je kazalo njego^ ime, slovenskega porekla.
Ostali drvarji so imeli druge interese. S sabo so ime'' kamenčke in saharin. Zdaj je bilo treba priti samo še mejo, tako, da jih jugoslovanski financarji ne dobijo. ^ vtihotapljene malenkosti si bodo onstran meje v trgovih' nakupili mesenine, zlasti Špeha, pa tudi vina in še kaj. ^ si doma niti piva ne morejo privoščiti dovolj. In hjiho^ hrano predstavlja v glavnem polenta - polenta zjutraj, lenta opoldne, polenta zvečer.
(Da/je priZ?oJnjZČ)
V!!. Trnovski maraton
*.	
*.	
R A D ) O
TELEVtZIJA
	::x::	M-
	:::	
v počastitev 40-!etnice ustanovitve OF
Vsako leto v februarju priredijo v občini Idrija tradicionalni Trnovski smučarski maraton, ki se je tekom let razvit v izredno uspešno in množično prireditev. Lanskoletni VI. Trnovski maraton so morali zaradi skromnih snežnih razmer v mesecu februarju izvesti šele konec decembra lanskega leta. Prireditev, o kateri smo poročali tudi v našem listu in so se je udeležili tudi smučarji iz Koroške, je na smučine črnovrške planote privabila več kot 3000 ljubiteljev smučarskega teka iz Slovenije in iz zamej-
ski tek na 5 km. Vse smučarske proge potekajo po obronkih Trnovskega gozda, kjer so se med narodnoosvobodilno borbo gibale in borile enote slavnega IX. korpusa NOV in POJ.
Za letošnjo prireditev pričakujejo organizatorji nastop okrog 4000 tekmovalcev iz Jugoslavije in inozemstva. Organizacijski komite je navezal stike tudi s Slovensko športno zvezo v Celovcu in z Zvezo slovenskih športnih društev v Italiji, tako da obe zvezi zbirata prijave za Trnovski maraton iz Avstrije ozi-
A V S T R ) J A 1
PETEK. 2!. 1.: 9.00 Poročila
—	9.05 Za predšolske otroke
—	9.30 Ruščina — 10.00 Naj-piemenitejši čut čtoveka je vid — 10.30 Therese Raquin — ne prešuštuj — 12.10 šate ob veseiju — 12.20 K!ub seniorjev —
17.00	Za predšotske otroke — 17.30 „Ve!iki met" — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Panoptikum — 18.25 Pregied sporeda
—	18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije —
19.30	čas v stiki — 20.15 Oddaja XY — 21.20 Knobbejev voze) — 22.20 Rektama in šport — 22.30 Nočni študio — 23.30 Poročita.
SOBOTA, 24. 1.: 9.00 Poročita — 9.05 An-gteščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Makart in njegov čas — 11.25 Nočni studio (ponovitev) — 12.30 Poj z nami — 13.00 Redakcija — 14.20 Divje vode
—	16.00 Poročita iz partamenta — 17.00 Gradbišče — 17.30 Mumini — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dva krat sedem —
Na tilju V). Trnov!kega maratona
stva. Zaradi te časovne preložitve je članom organizacijskega komiteja Trnovskega maratona ostalo le malo časa za analizo uspele prireditve, kajti takoj so se znašli spet sredi priprav na novo prireditev — ^ii. Trnovski maraton, ki bo v nedeljo 8. februarja 1981 v Črnem vrhu nad Idrijo.
Letošnja prireditev bo — kakor *iam iz Idrije poroča Silvo Kovač " organizirana v počastitev 40-let-nice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda ter 40-letni-ce vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije. Namen te prireditve ni samo v širjenju množičnega športa, 3mpak predvsem tudi v obujanju spomina na narodnoosvobodilno horbo in ljudsko revolucijo in s tem v prenašanju borbene tradici-ts na mladi rod. Častni pokrovitelj tonovskega maratona bo tudi letos narodni heroj generalpolkovnik Stane Potočar-Lazar.
Na sporedu VII. Trnovskega maratona bodo naslednji teki: marabu — smučarski tek na 42 km, mali Maraton - smučarski tek na 15 km, smučarski tek SLO 12 km (za pripadnike vojske, teritorialne obram-e in milice) ter pionirski smučar-
roma Italije. Startnina za odrasle udeležence je 150 dinarjev, za dijake in učence v gospodarstvu (vajence) 100 dinarjev in za otroke 50 dinarjev. Vsak udeleženec bo dobil poleg štartne številke tudi bilten prireditve in posebno spominsko značko. Pokrovitelji VII. Trnovskega maratona so poleg tednika „Ne-deljski", ki bo objavil seznam vseh uvrščenih udeležencev, še znana slovenska podjetja Slovenijašport, Alpina, Elan, Toper, Pletenina, Fructal in IMP.
18.25	Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in lužne Tirolske — 19.30 čas v sliki in šport — 20.15 Cirkus — danes in jutri — 21.50 šport — 22.10 To Russia Elton John — 22.50 Poročila.
NEDELJA, 25. 1.: 11.00 Uvod v današnji ORF stereo-koncert — 11.15 ORF stereo-koncert — 12.25 Knjiga — prijatelj otroka — 15.05 Brez jutra — 14.30 Jeruzalem, Jeruzalem — 17.15 čebelica Maja — 17.40 Otrokom za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki in šport — 20.15 Kdo bo dedov dedič? — 21.40 Poročila.
PONEDELJEK, 24. 1.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.30 TV kuhinja —
10.00	Šole s celodnevno organizacijo —
10.30	Idealni par — 12.00 Poročila iz parlamenta — 13.00 Redakcija — 17.00 Za pred-šoiske otroke — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Živalski svet —
18.25	Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Ponedeljski šport — 21.05 Detektiv Rockford: telefonski klic zadostuje — 21.50 šport.
TOREK, 27. 1.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.30 Angleščina —
10.00	Surovine svetovnega gospodarstva —
10.30	Divje vode — 12.10 Edgar iz Tama-racka ali novi čas — 13.00 Redakcija —
17.00	Za predšolske otroke — 17.25 Tudi pošaliti se je treba — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Caričin sel — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Teleobjektiv — 21.00 Kočijaž Mili — 23.00 Poročila.
SREDA, 28. J.: 9.00 Poročila — 9.05 Tudi pošaliti se je treba — 9.35 Francoščina — 10.05 Adalbert Stifter — 10.35 Film o obupani ženi — 12.00 Reflekcije o Irski —
//Z ^<2Č/2č7 /Z(7P(?	7p<3/
r občinska skupščina in družbenopolitične organizacije občine DRAVOGRAD
12.15	Teleobjektiv — 13.00 Redakcija —
17.00	Globus — 17.30 Viki in močni možje
—	17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Ro-binovo gnezdo — 18.25 Pregled sporeda —
18.30	Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Polnočna srhljivka —
22.00	Zrcalne slike — 22.15 šport — 22.30 Poročila.
ČETRTEK, 29. 1.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.30 Dežela in ljudje
—	10.00 Mesto dela zgodovino — 10.00 Polnočna srhljivka — 12.15 Washington — zadnja vrata — 13.00 Redakcija — 17.00 Za predšolske otroke — 17.30 Marco — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi
—	1*9.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Slika ni potrebna — 21.50 Biotehnologija — čudežna industrija prihodnosti? — 22.35 šport — 0.00 Poročila.
		A V S T R ) J A 2
t		PETEK, 2$. 1.: 17.25 Pregled sporeda — 17.30 šola s celo-
dnevno organizacijo — 18.00 Knjiga — prijatelj otroka — 18.30 Vi želite
—	mi zaigramo — 19.00 Najhitrejša miš Mehike — 19.30 čas v siiki — 20.15 Zdravstveni obzornik — 21.20 Politika v petek z deset pred deseto — 22.20 Do grenkega preloma — 0.00 Poročilo.
SOBOTA, 24. 1.: 10.55 Les Gets: Veleslalom za ženske — 12.55 Wengen: smuk za moške — 14.25 Les Gets: veleslalom za ženske, 2. tek — 17.00 Draga družina —
18.00	Dva krat sedem — 18.25 Les Gets: veleslalom za ženske, smuk za moške (posnetek) — 19.C0 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer za ijudskega odvetnika? — 20.15 Rihard !H — 22.40 Obračun v Gun Hillu — 0.10 Poročila.
NEDEUA, 25. 1.: 9.55 Wengen: slalom za moške, 1. spust — 12.55 Slalom za moške, 2. spust — 16.00 Pregled sporeda — 16.05 Rokomet — 17.15 Nothing sacred — 18.30 Okay — 19.30 čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Maškarada — 22.05 šport
—	22.00 Charlie Chan v Reno — 23.30 Poročila.
PONEDEUEK, 26. 1.: 17.55 Pregled spore da — 18.00 Znanje danes — 18.30 Orientacija — 19.00 Najhitrejša mehiška miš —
19.30	čas v sliki — 20.15 Edgar iz Tama-racka ali novi čas — 21.05 šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Oblak med zobmi — 23.50 Poročila.
TOREK, 27. 1.: 17.55 Pregled sporeda —
18.00	Arheologija svetega pisma — 18.30 Galerija — 19.00 Najhitrejša mehiška miš
—	19.30 čas v sliki — 20.15 Družina Merian
—	21.03 O filmu — 21.50 Deset pred deseto
—	22.00 Klub 2.
SREDA, 28. 1.: 17.55 Pregled sporeda —
18.00	Dežela in ljudje — 18.30 Po Avstriji
—	19.00 Najhitrejša mihiška miš — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kultura v sredo — 21.00 Svet knjige — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Vincent van Gogh — življenje strasti
—	0.15 Poročila.
ČETRTEK, 29. 4.: 17.55 Pregled sporeda —
18.00	Brez nagobčnika — 19.00 Najhitrejša mehiška miš — 19.30 čas v sliki — 20.15 Velika priložnost — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2.
H		JUGOSLAVIJA
E		PETEK, 2!.	10.00 Zimski šolski spored — 17.15 Poro-
čila — 17.20 Olimpiada smeha — 17.50 Domači ansambii — 18.20 Obzornik — 18.30 Sodobna medicina — 19.00 Ne prezrite — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.30 Dnevnik — 20.00 Naša krajevna skupnost — 20.45 3azz na ekranu —
21.00	Župan v Casterbridgue — 21.55 V znamenju — 22.10 Divji deček.
SOBOTA, 24. 1.: 9.10 Poročila — 9.15 Vrtec na obisku — 9.30 Sebastijanova babica — 9.45 Z besedo in sliko — 10.00 Tovarišija — 10.30 Pisani svet — 11.00 Dokumentarna oddaja — 11.30 Delaj z glavo
—	12.00 Trsje in blato — 12.55 Wengen: Smuk za moške — 15.45 Poročila — 15.50 Prijazne morske pošasti — 17.15 Košarka
—	18.55 Naš kraj — 19.10 Zlata ptica —
19.15	Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Sprehod po kvintnem krogu — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Cirkus — 21.25 Beg, ameriški celovečerni film — 23.00 TV Kažipot — 23.20 Poročila.
NEDEUA, 25. 4.: 8.00 Poročila — 8.05 mod-rorepa račka — 8.30 Beli kamen — 9.55 Slalom za moške — 11.10 Kažipot — Narodna glasba — 12.00 Ljudje in zemlja — 12.55 Slalom za moške — 14.00 Igre na snegu — 15.00 Poročila — 15.05 Zakonca orlov — 16.25 Sestanek v nebotičniku —
17.25	športna poročila — 17.35 Rokomet — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Veliko mesto — 21.20 Zanima me — 21.50 V znamenju — 22.10 športni pregled.
PONEDEUEK, 26. 4.: 10.00 Zimski šolski spored — 17.00 Poročila — 17.05 Minigodci v glasbeni deželi — 17.15 človekovi prijatelji — 17.40 Veleslalom za moške — 18.05 Metodologija političnega dela —	18.25
Spekter — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Profesor Klepec — 22.10 V znamenju — 22.25 Ali se med seboj dovolj poznamo.
TOREK, 27. 4.: 10.00 Zimski šolski spored — 17.15 Poročila — 17.20 Glasba narodov — 18.05 Mali svet — 18.35 Obzornik
—	18.45 Obramba in samozaščita — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Misel za prakso — 21.05 Obljubljena dežela — 22.05
V	znamenju — 22.20 Zgodovina opere: španske operne zvezde.
SREDA, 28. 4.: 10.00 Zimski šolski spored
—	17.15 Poročilo — 17.20 Z besedo in sliko
—	17.40 Ukročeno oko — 18.10 Okrogli svet
—	18.20 Obzornik — 18.35 Od vsakega jutra raste dan — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik
—	20.00 Emitai — 21.45 Miniature — 22.00
V	znamenju.
ČETRTEK, 29. 4.: 10.00 Zimski šolski spored — 17.25 Poročita — 17.30 Tovarišija —
18.00	Mozaik kratkega filma — 18.25 Obzornik — 18.35 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.22 TV nocoj — 19.30 Dnevnik —
20.00	Glasbeni četrtek — 21.35 625 — 22.15
V	znamenju.
SLOVEMSKE O D D A I E R A D [ A CELOVEC
PETEK, 25. J.: 14.10 Koroški obzornik — Domača imena — Za kratek čas.
SOBOTA, M. 1.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 25. 1.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK. !4. T.: 14.10 Koroški obzornik — Napoved sporeda — Koncert Kernja-kovih pesmi (4. del).
TOREK, !7. 1.: 9.50 Pisani svet — 14.10 Koroški obzornik — Ob zvokih tamburic — Zanimalo vas bo.
SREDA, M. 1.: 14.10 Koroški obzornik — Mlada grla — Koroški kulturni pregled.
ČETRTEK, 29. T.: 14.10 Koroški obzornik — Kdo je za koga?
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse 10, tel. 52 5 50 - Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje
Občinska skupščina in družbenopolitične organizacije občine
Siovenj Gradec

SGP KOGRAD DRAVOGRAD

-ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK-
Zahomec - mednarodna skakaina tekma
V soboto je športno društvo Zaho- 27. mednarodno tekmovanje je mec organiziralo na 60-meterski ska- otvorii predsednik Športnega društva kainici mednarodno tekmovanje za Zahomec dr. Janko Wiegele. Potek ..Ziljski pokal". Udeležilo se ga je 51 skakatne prireditve je bil dvojezičen, skakalcev iz Koroške in Slovenije (z Obisk je bii, če pomislimo, da so na odsotnostjo so spet blesteli Italijani), tekmi sodelovali tako prominentni Posebnost te skakalne prireditve je skakalci — slab, kar je predvsem bila v tem, da so se je udeležili tudi krivda organizatorja, ki je premalo trije prominentni skakalci za svetov- poskrbel za reklamo. Pohvaliti pa je ni pokal — Hans Millonig, Hans treba, da je bila skakalnica odlično Wallner, oba iz zahomškega gnezda pripravljena.
ter Alfred Grojer (SV Villach).	Največ lovorik so spet odnesli Za-
Zmagovatca domačina — Hans Miiionig in Franci Wiegele
homčani: v splošnem razredu sta zmagala domačina Millonig (Zoll-wache Karnten) 240,5 (58,5/59) in Wa!lner (ŠD Zahomec) 237,1 (58/59) pred Grojerjem (SV Villach) 230,4 (56,5/56,5).
Pri mlajši mladini je Ml spet uspešen Franci Wiegele (ŠD Zahomec) 189,2 (50,5/51) pred Erichom Kreuzerjem (SV Bleiberg) 184 (49,5/ 50,5). 3. je bil Gabriel Pipp (ŠD Zahomec) 175 (49/48,5).
Pri starejši mladini je zmagal Walter Schwarz (SC Velden), 2. Gerhard Pipp (ŠD Zahomec) 181,8 (50,5/50,5), 3. Tomaž Feilan (Jugoslavija) 179,7 (50/49).
Pri j u n i o r j i h je zmagal Heinz Koch (SV Villach) 214,8 (53/55); 2. Reinhard Schluga (KSG) 174,6 (48/ 49); 3. Karl Pichler (KSG) 168,4 (48,5/47,5).
1.	TEK ZA ROŽANSKI POKAL
Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero" v Ločah je v nedeljo na tekaški stezi „Schonleiten" nad Ločami priredilo 1. tek za rožanski pokal, katerega se je udeležilo nad 60 tečakev in tekačic. Tekmovali so v 4 skupinah:
Tek na 2km: 1. Peter Wro-lich, 2. Jiirgen Wachter, 3. Prušnik Tatjana.
Tek na 4km: 1. Folti Kargl,
2.	Aleksander Černut, 3. Brigitte Prušnik.
Tek na 14 km: (moški) L Herman Sobe, Vrba (00,51); 2. Die-ter Huber, Beljak; 3. WilH Tschemer-njak, Bače; 4. Marko Zwitter, Vrata (najboljši mladinec).
Tek na 14 km (ženske): 1. Heidi Wachter; 2. Erika Vrolich.
Prireditev je organizacijsko in finančno podprlo podjetje Elan na Brn-ci, čas pa je merilo Športno društvo Šentjanž (dr. Partl in Weilš). Organizatorji tega uspelega 1. teka za rožanski pokal se tem potom iskreno zahvaljujejo vsem podjetjem, ki so podprli organizatorja, da je lahko bogato obdaril nadebudne tekmovalce.
;j;I*X;X;X;X;Xv!;XvX ^ ^ ^ j
TELEVIZIJA
		
vX;X;X;X;X;X;		
RADIO LJUBLJANA
PETEK. H. 1.: 4.M Dobro jutro — 5.20 Rekreacija — 5.50 Jutranja kronika — 4.00 Dobro jutro — č.10 Prometne informacije — 4 50 Poročila — 4.50 Dobro jutro — 7.00
Poročila — 7.50 Iz naših sporedov — 8.00 Prometne razmere — 8 08 Z glasbo v dober dan — 8.50 Glasbena pravljica — 8.55 Naši umetniki mladim poslušalcem — 9.05 Z radiom na poti — 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 11.55 Znano in pri-
ljubljeno — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti — 12.50 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe — 15.00 Iz naših sporedov — 15.20 Obvestila in zabavna
glasba — 15.50 Človek in zdravje — 14.05 Iz Tolminskega v Istro — 14.25 Voščila —
15.00	Dogodki in odmevi — 15.50 Napotki za turiste — 15.55 Zabavna glasba — 15.50 Radio danes, radio jutri — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.00 Razgledi po slovenski
glasbeni iiteraturi — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Radijski dnevnik — 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 19.55 tahko noč, otroci — 19.45 Z ansamblom Vita Muženiča — 20.00 Uganite, pa vam zaigramo .. . — 21.00 Poročila — 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.00 Našim rojakom po svetu — 22.25 Iz naših sporedov
—	22.50 Besede in zvoki iz logov domačih
—	25.05 Lirični utrinki — 25.10 Petkov glasbeni mozaik.
SOBOTA, 24. 1.: 4.50 Dobro jutro — 4.50 Dnevni koledar — 5.50 Jutranja kronika —
4.00	Dobro jutro, rojaki na tujem — 4.10 Prometne informacije — 4.20 Rekreacija —
4.50	Dobro jutro, otroci — 7.00 Poročila —
7.50	iz naših sporedov — 8.08 Pionirski tednik — 9.05 Z rodiom na poti — 10.05 Sobotna matineja — 11.00 Poročila — 11.05 Zapojmo pesem — 11.20 Po republikah in pokrajinah — 11.40 Zapojte znami.
3. zimski pohod „Arihova peč"
bo v nedneljo 22. februarja 1981 s štartom pri Poiancu na Hod-nini nad Šentjakobom v Rožu.
Posfanimo pri/afe#;
Športno poročijo, ki ga pravkar berete se je zgodilo v torek zvečer — 6. januarja. Igral se je hokej na ledu, malce nenavadna športna panoga med mladimi koroškimi Slovenci.
Rekel bi, da je to šport, ki je pa v treh vaseh globaške občine in sicer v Globasnici, Podjuni in Večni vasi, najbolj priljubljen, čeprav je tako utrudljiv.
.Brez dela ne bo leda*, so si mladinci iz teh treh podeželskih vasi vtepli v svoje glaveI Žrtvovali so nešteto nočnih ur za tlačenje in škropljenje ledenih površin, ki so pa v že omenjenih vaseh različne velikosti. Trud se je povsem splačal, in tudi ostri .sibir* (moja beseda za hudi mraz), ki je bril in še brije, je tudi svoje pripomogel k temu, da led še ni popokal in se stalil. Globašani so bili od vseh najbolj spretni pri delu, saj so si celo ogradili svoje drsališče s širokimi in debelimi deskami in s tem preprečili posipavanje snega na gladki led. Zvarili so si tudi majhna vrata in jih prepletli z žico. Podjunčani in Večani pa so iz lesa .sklanfali* (zbili) korita-gole, v katere neumorno ,žol-bajo* (streljajo) črno gumijasto ploščico.
No, prejšnji torek pa je bilo tako daleč.
Prvič, kar se sploh spominjam je mladina iz Podjune zaigrala proti izredno močni ekipi globaških hokejistov. V krepki luči žarometov, ki so osvetljevali celotno veliko .ledeno polje*, je tamkajšnja peterica igralcev .nažgala* (povedla) v prvi tretjini (igralo se je trikrat po dvajset minut!) kar enajst golov.
V odmoru se je podjunskim fantom še prislinil najboljši igralec nasprotnika. Nekako sramežljivi in potrti, so se Podjunčani vendarle .upali* (drznili) v drugo tretjino. In glej, pred očmi radovednih gledalcev (nekaj jih je vendarle prišlo), so telesno močnejšega nasprotnika (če o takem sploh smem govoriti) premagali v tem delu igre s 6:5. V zadnjem delu (tretjini) pa so bili vnovič za nos boljši in dobili s 7:6. — Končni uspeh Globašcnov, ki se je glasil 22:13 (11:0, 5:6, 6:7) pa kljub temu ni bil v kakršnikoli nevarnosti. S to zmago so tudi nazorno pokazali, kdo da naj komu zadrgne čižmice.
Obenem pa je po mojem ta športni večer posredoval nekoliko tesnejše prijateljstvo med mladinama, ki pravzaprav živita pod eno in isto streho. Mladi Podjunčani do zdaj niso imeti pravega stika, predvsem s tisto glo-baško mladino (nemško govorečo), ki je vključena v tamkajšnje nogometno moštvo. Ob slovesu pa so si športniki želeli še nadaljnjih takšnih spodobnih iger, pri katerih bi se na novo vzplamenelo prijateljstvo vedno bolj poglobilo.
Pri takih medsebojnih igrah (naj bi mladina sodelovala tudi iz vseh ostalih vasi občine!) ne bo poražencev, odšel bi vsakdo kot zmagovalec — premagat bi svoje krivo vedenje, ki ga skriva pred drugimi
Rrrr/r RfHCfiT, rgrrt/fc por/jHTM&fgd rnolfvd
PR!RED!TVE
Slovensko prosvetno društvo .Danita" v Šentvidu vabi na dramsko predstavo
POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO v nedeljo t. februarja 1981 ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Šentprimoiu. Gostuje dramska skupina .Oder 73" SPD .Edinost" iz Pliberka.
Režija: Anita Hudi
Vsi prisrčno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo .Herman Velik" v Selah Kotu vabi na
KONCERT
v nedeljo 1. februarja 1981 ob 15. uri v šoli na Kotu.
Sodelujejo: Mešani oktet SPD .Danica", trio .Korotan" s pevti, ženski kvartet Kežar in duo Polter
Prisrčno vabljeni
SLOVENSKO
PROSVETNO
DRUŠTVO
„ZVEZDA"
V HODIŠAH VABI NA
_ * ^
HOOtSKt
PLES
KI BO V SOBOTO, 31.1. 1981 OB 19. URI
PR) ČIMŽARJU V DVORCU
ZA PLES !GRA „PLAN!NSK! SEKSTET"
Slovensko prosvetno društvo .Vrtača" Slovensko prosvetno društvo .Danita" v Slovenjem Plajberku vabi na	v Šentvidu v Podjuni vabi na
KONCERT
v nedeljo 1. februarja 1981 ob 19.30 uri pri Sereinigu v Podnu.
Sodelujejo Mešani oktet SPD .Danica", duo Poker, kvartet Kežar in trio Korotan s pevci
Prisrčno vabljeni
Slovensko prosvetno društvo .Rož" v Šentjakobu v Rožu vabi na veseloigro
9. PLES.DANICE"
v soboto 7. februarja 1981 s pričetkom ob 19.30 uri v Kulturnem domu Danita v Šentprimožu.
Za ples igrajo Fantje iz Podjune.
Na sporedu bodo še kratki kulturni prispevki — nastop zbora, tria Korotan in mladinske skupine.
Prisrčno vabljeni!
TUJE DETE
v nedeljo 1. februarja 1981 ob 19.30 uri v farni dvorani v Šentjakobu.
Nove Eianove smuči
Ob priložnosti prireditve v alpskem smučanju za svetovni pokal v Garmisch-Partenkirchnu v ZRN, je eden največjih proizvodnikov smuči na svetu, begunjski Elan predstavil svoje nove kolekcije alpskih smuči. Kot smo že poročali v našem listu, gre pri teh smučeh za nov model, s katerim sta že nastopila v smuku Meti in Vesti. Smuči za slalom in veleslalom so še dosedanje, vendar pa je na vseh nov dizajn. Njihova barva je namreč temnordeča.
Predstavitev novih alpskih smuči in sploh Elanovih smuči je v Ga-Pa imel direktor Elana Dolfe Vojsk. Ob tej priložnosti so se predstavitve udeležili tudi najbolj vidni Elanovi vozači — Stenmark, Križaj, Švicarja Vesti in Meli ter Zeman iz Čeho-slovaške.
V bodoče bomo lahko na ekranih barvne TV lažje ugotovili, kdo vozi z Elankami, ker bo njihova barva poudarjeno rdeča.
RAZGLAS
Pogrešana Frlederike Rozmann, poročena Haller, rojena 30. oktobra 1931 v Dolinčičah pri Pliberku (Avstrija), hči Valentina Rozmanna (1894-1971) in Eiisabete, rojene Hutter (1892-1970). Pogrešana je rodila 11. novembra 1950 nezakonsko hčer Elisabeth. Friederike Rozmann se je izselila leta 1952 v Švico, 22 maja 1954 se je poročila v Hirzelu, kanton Zurich, z Albinom Hallerjem, kateri še danes živi v tem mestu. V tem zakonu sta rojeni hčerki: Marianrte Sidler, rojena Haller, rojena 1956, in Margit Haller, rojena 1959.
Dne 5. junija 1971 je pogrešana zapustila zakonsko stanovanje v Hirzelu (Švica) in od tega časa ni več glasu za njo. Vsakdo, ki mu je znana usoda pogrešane žene, je obvezan to prijaviti sodišču v Hor-genu (Bezirksgerichtskanzlei Hor-gen, ZH, Schweiz), in to tekom osemnajstih mesecev od dneva razglasa. Po preteku tega roka bo pogrešana uradno razglašena za pogrešano.
Okrajno sodišče Horgen
Slovensko prosvetno društvo .Danica" v Šentvidu in Slovensko prosvetna društvo .Vinko Poljanec" v Škocijanu vabita na predvajanje slovenskega barvnega filma po istoimenski novelf Prežihovega Voranca
.BOJ NA POŽIRALNIKU"
v soboto, dne 24. jan. 1981 ob 19.30 uri v Kullurnem domu v Šentprimožu-
Slovensko prosvetno društvo .Srce" v Dobrli vasi in katoliška prosveta vabita na predavanje
..PRAVNA VPRAŠANJA V ZVEZ)
Z NAKUPOM IN PRODAJO ZEMLJIŠČ"
v petek 30. januarja 1981 ob 19.30 ur! v kullurnem domu v Dobrli vasi. Predavatelj: dr. Pavel Apavnik
Vabilo na
KONCERT domačih društev
ki bo v nedeljo 25. januarja 1981 ob 9.30 uri [po maši) v farni dvorani K Sentlipšu.
Spored oblikujejo: cerkveni pevski zbor iz Sentlipša, plazniška dekleta, manj* ša in srednja tolktorna skupina SPP .Trta" iz Žitare vasi in moški zbor SPD .Trta" Iz Žitare vasi.
KPD Šmihel vabi na igro VEST
v soboto 24. januarja 1981 ob 19 30 uri v farni dvorani v Šmihelu.
Nastopa domača igralska skupina.
Katoliški dom prosvete v Tinjah ^ v soboto 24. januarja 1981 od ?-do 17. ure TEČAJ ZA SPRETNE ROKE. Vodi sr. Lucija Klemenjak ^ v ponedeljek 26. januarja ob 1?* uri in torek 27. januarja ob 19. otl KUHARSKI TEČAJ .Jedi na žaru". Vod! sr. Monika Wodlunig
Zveza slovenskih Izobražencev v Ca* lovcu
VABILO
na redni občni zbor, ki bo v sreda-dne 28. januarja 1981 ob 18. url *
prostorih restavracije Doma glasba"
Celovcu [vhod Viktrlnger-Ringl) . Po občnem zboru bo mag. dr. Ludv" Karničar, sodelavec Inštituta za tlo"/ sliko v Gradcu, referiral o jezikovni" raziskovanjih govorov na Oblrskem, " Kortah In Selah
Menjava denarja
Stanje v četrtek 15. januarja 19^
Za 100 din dobite	39 —
Za 100	din plačate	44.—	^
Za 100	Hr dobite	1.42	§' *
Za 100	Hr plačate	1.51	$! '
Za 100	mark dobite	698—	'
Za 100	mark plačate	714 30	^