Proletarci vseh dežel,združite se! delavska enotnost 28. decembra Št. 52, leto XXVI V današnji številki DESET TISOČ DELAVSKIH STANOVANJ str. 5 ODPOR PROTI UZAKONJENIM NESMOTRNOSTIM str. 6 HUMANI GOSPODARJI V LJUBIJI str. 8 IDRIJA JE DOBILA NOV REKREACIJSKI CENTER str. 9 POGOVORI — SINDIKATI V SAMOUPRAVNEM DOGOVARJANJU str. 13—18 nagaradna NOVOLETNA KRIŽANKA str. 20 i MINUS 18” C V VAŠEM HLADILNIKU? NEI Temveč v najnovejšem Izdelku LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV L T K KONZERVATORJU SGH-110 Svvrcvivvv.--%xxxx'.xxxnxx^xxxxxxxx\xxx\'.xx\xxx\x\xx\x\xx\xw\\x\xv1xvanxx>xww.>^xv^^a>xwcx>xwxx>xxx\xxx.xx l ■ o zapuščamo staro leto in stopamo v novo, bo prav, če se še enkrat ozremo nazaj, da bi videli, kakšne sadove so obrodili naši delovni napori, česa v preteklem letu nismo zmogli in kakšni naj bodo načrti in ambicije v letu, ki je pred nami. Leto 1968 je bilo za nas, kljub vsem težavam, s katerimi smo se ubadali, bogato in uspešno. To lahko rečemo brez bojazni, da bi nam kdo očital samozadovoljstvo. V tretjem letu reforme smo se približali tisti stopnji gospodarske rasti, in čim ceneje, da bi z uspehom prodrli na tržišče, da bi se modernizirali, da bi odpirali nova delovna mesta, da bi obogatili naša znanja in sposobnosti in da bi vsa vprašanja, zadrege in tegobe razreševali samoupravno. Vsa ta prizadevanja so bila uspešna, čeprav smo se tu in tam včasih hudovali nase — pa tudi na druge — če nam ni šlo od rok vse tako, kot smo si zamislili in kot smo želeli. Kljub vsemu pa moramo vendarle ugotoviti, da smo z rezultati dela preteklega leta za krepek nost, saj z njimi uresničujemo cilje razvoja naše družbe po samoupravni poti, po poti, ki smo si jo začrtali sami in ki ustreza našim razmeram, našim zmogljivostim in našim potrebam. To je nedotakljiva pravica vsake dežele in vsakega naroda in najvišja vrednota v mednarodnem delavskem gibanju, ki jo, žal, vsi in povsod še ne spoštujejo. In kaj naj si rečemo in zaželimo v letu, ki je pred nami? Želimo, da bi dosegli višji življenjski standard in še več samoupravljalske demo- Gre za spoznanje, da ostaja slej ko prej stimuliranje dela, snovanja in inciative tudi v bodoče eno osnovnih gibal za hitrejši napredek. Naš cilj je, ustvariti bogato družbo. Bogato v materialnem in kulturnem pogledu. Pot do tega cilja je samoupravna. V to samoupravno pot pa smo vgradili najrazličnejše stimulanse; individualne in kolektivne, materialne in moralne. Materialno stimulacijo bomo uresničevali s tem, da bomo dosledni načelu delitve po delu, moralno pa bomo stimulirali pasa-* Ob novem letu ki smo jo programirali, na-rastla je produktivnost, dinar je stabilnejši, povečala se je osebna potrošnja, osebni dohodki zaposlenih so rasli hitreje od življenjskih stroškov, povečale so se naložbe v osnovna sredstva in prvič v letih reforme smo zabeležili rahel porast števila novo zaposlenih. Prav tako ni brez pomena, da smo v Sloveniji preteklo leto opustili približno 10 “/« proizvodnje, katere izdelki na trgu niso iskani ali ustrezno vrednoteni. Opuščeno proizvodnjo smo nadoknadili z novimi kapacitetami in ko-njunkturnimi izdelki. To pomeni, da se je pod pritiskom trga in skladno z reformo uspešno začel proces prestrukturiranja. To so seveda ugotovitve povprečij, ki nas upravičeno hrabrijo, ne povedo pa nam, da se je znotraj teh povprečij na vsakem koraku in na vsakem delovnem mestu bila bitka za to, da bi proizvajali kvalitetno, konkurenčno korak bliže našemu cilju; bliže tistemu, čemur pravimo boljše življenjske razmere; bliže tistemu, kar imenujemo materialno in duhovno bogastvo naše družbe in vsakega posameznika v njej. Leto 1968 je bilo za nas tudi leto razočaranja. Dogodki v mednarodnem delavskem gibanju, povzročeni z zunanjo vojaško intervencijo na CSSR, na socialistično deželo, ki hoče z vso pravico suverene države graditi svojo socialistično bodočnost, so nas razočarali, saj smo ogorčeni spoznali, da so se v nekaterih socialističnih deželah okrepile sile hegemonizma in dogmatskih pogledov na socialistični razvoj v svetu. V tem pogledu se bomo prav gotovo s prizadetostjo spominjali minulega leta. Ob teh in takih razmišljanjih pa dobivajo uspehi socialistične graditve, pa tudi doseženi rezultati prehojenega leta pri nas, še prav posebno vred- kracije. Zato bo treba zadržati in nadaljevati takšen tempo gospodarskega in družbenega razvoja, kot smo ga dosegli v letu 1968. To bo pomenilo, da smo ne le vztrajali na pozicijah reforme, temveč tudi, da smo uspešno prebrodili prve in nemajhne težave pri postopnem priključevanju gospodarsko razvitim deželam. To seveda ni pomembno zaradi tega, da bi se lahko imenovali razviti ali razvitejši, pač pa je pomembno zato, da vsem delovnim ljudem omogočimo lepše in bogatejše življenje. Sindikati kot družbeno politična organizacija velike večine zaposlenih delavcev lahko v tem pogledu mnogo storijo. Ob razmišljanju o naših ključnih nalogah v prihodnje se sama po sebi postavlja v ospredje temeljna usmeritev našega delovanja, ki jo slovenski sindikati niti za hip ne bi smeli izgubiti izpred oči. meznika, kolektiv in družbo kot celoto, če bomo dosledno uresničevali samoupravne odnose. Takšne odnose, v katerih ljudje ne bodo odtujeni in odrinjeni od odločanja o njihovih delovnih ter življenjskih razmerah in perspektivah. V tem se naš sistem pravzaprav bistveno razlikuje od nekaterih sistemov v drugih socialističnih deželah in reči je treba, da so na tej stopnji razvoja stimulansi eno osnovnih gibal hitrejšega napredka. To načelo smo politično in ekonomsko uzakonili tudi z reformo in prav je, da mu ostanemo zvesti. Le tako bomo kot samoupravna družba postajali bogatejši, kar pa je prvi pogoj, če hočemo postopno (ne na vseh področjih hkrati) uresničevati načelo, h kateremu stremimo — delitev po potrebah. Vsem delovnim ljudem Slovenije želim, da bi bilo leto 1969 srečno in uspešno! TONE KROPUŠEK Srečno novo leto! WWVWWW'AA/WWW'/WW\AA/WVWWWWWWWWWWWV\AAA j Oh novem letu želijo vsem j delovnim ljudem veliko \ uspehov Republiški svet l Zveze sindikatov Slovenije, \ | republiški odbori in ČZP j | Delavska enotnost j %AA/V\AAAAAAA/\AAAAAA/WWW'7'7'7W'A/WWWWVWV-7WWWVWWV' r--------------------------------------1 (Z.ttfTrrjL VOŠČILNICA 1969 Jože GlobaČnik predsednik Republišekga odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Janko Kušar Julij Planic predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Izmed vseh članov našega sindikata so letos najhujše breme nosili delavci v kmetijstvu. Vzroki so znani: neurejenost trga, nepotreben uvoz, s tem sem vse povedal. Posledice tega pa so, da bo letos približno tretjina kmetijskih organizacij poslovanje zaključila z izgubo, medtem ko se je na splošno njihova akumula-tivnost v primerjavi z lanskim letom zmanjšala za polovico. Povprečni osebni dohodki zato dosegajo komaj 700 N-dinarjev. A še ta številka je varljiva, saj lahko mnogi kolektivi svojim delavcem nudijo le povprečne zaslužke v višini od 500 do 600 N-dinarjev, kar seveda predstavlja skrajni minimum, ob katerem ni mogoče več vztrajati. Zaradi opisanih razmer je naš sindikat v letošnjem letu aktivno sodeloval pri prizadevanjih Skupščine SR Slovenije, da bi probleme v kmetijstvu čimprej tudi razrešili. Skupščinska in naša stališča so izražena v »Sklepih in priporočilih v zvezi z nekaterimi problemi kmetijstva v Sloveniji« z dne 19. XI. 1968. leta. V njih se zavzemamo — najbolj na kratko povedano — za sistematično urejanje razmer na domačem trgu in v zunanjetrgovinski menjavi. Med drugim zagovarjamo stališče kmetijskih delovnih organizacij, da bi jim tudi v prihodnje priznavali najmanj enake regrese oziroma premije; da bi jim priznali povečano retencijsko kvoto pri izvozu in da bi jim olajšali pogoje za odplačevanje kreditov in drugih obveznosti. Sicer pa v novem letu uvrščamo v ospredje naših prizadevanj še naslednje naloge: • usklajeno gibanje osebnih dohodkov in produktivnosti, • odpravljanje stalnega nočnega dela pekov, • skrb za hitrejše izboljševanje delovnih razmer vseh zaposlenih in za naglejše urejevanje problemov družbenega standarda. 11* Ne bom govoril o konkretnih nalogah, saj bi moral ponoviti naš delovni program. Ta program pa članstvo pozna, ga je tudi sprejelo in nas zadolžilo, da ga dosledno uresničujemo. Namesto tega bi raje opozoril na tri momente, ki bi morali prevevati našo aktivnost v prihodnjem obdobju. Najprej: letos smo dobili zelo dragoceno raziskavo o tem, kakšno organizacijo gleda članstvo v sindikatu. Res, marsikaj je v teh mnenjih utopičnega, pa tudi skreganega s samoupravno ureditvijo družbe. A ne glede na vse to, iz raziskave jasno sledi, da članstvo hoče imeti urejeno organizacijo. Zato sodim, da se bomo morali v prihodnjem letu nekoliko bolj ukvarjati tudi sami s seboj. Morali bomo najti načine, da bomo bolj učinkoviti na vseh ravneh, torej od republiškega odbora do osnovnih organizacij. In ker živimo v samoupravni družbi s svojimi družbenimi normami, moramo okrepiti tudi prizadevanja v lastni organizaciji, da svojo aktivnost zasnujemo na teh normah. Se pravi, da moramo razmišljati o tem, po kakšnih poteh se bomo pogovarjali o problemih, kako bomo sklepali, kako bomo preverjali rezultate naših prizadevanj in kako uveljavljali odgovornost za uresničevanje naših dogovorov. Pri tem pa ne gre le za to, da opredelimo odnose samo v lastni organizaciji, temveč da zasnujemo tudi odnose do preostalih dejavnikov v družbi, s katerimi konfrontiramo naša stališča. Drugo, kar želim poudariti, je to, da bomo poskušali čimmanj ponavljati splošno sprejeta načela o osnovnih ciljih naše politike. 5To je najlaže storiti — toda razvoja s tem ni možno pospešiti. 'Premike namreč lahko zagotavlja samo konstruktiven odnos do prakse. Tako je na primer povsem nekoristno — včasih celo de-magoško — postavljati zahtevo, naj bo udeležba gospodarstva v ustvarjenem dohodku večja. Namesto tega moramo temeljito pre-analizirati, kakšne so naše realne možnosti, da se poveča udeležba gospodarstva v dohodku že v prihodnjem letu in v vsem nadaljnjem obdobju. Slednjič mislim, da si bomo morali veliko bolj prizadevati zagotoviti organsko rast naše samouprave od delovnih enot, ki so danes še marsikje utopične — kot druga skrajnost pa zgolj formalne — pa vse do razvitejših samoupravnih organizmov, ki nastajajo v integracijskih procesih. Te procese bomo sicer v družbe-no-političnih organizacijah spremljali, jih analizirali, vzpodbujali, mislim pa, da do konkretnih rezultatov ne bi smelo priti na osnovi političnih odločitev. V tem smislu tudi pojmujem naše naloge v samoupravnem dogovarjanju, v procesu, ki se bo bržčas zelo intenzivno razvijal prav v prihodnjem letu. predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez: Po mojem ni več potrebe, da bi se zadrževali ob vprašanjih, ■ kaj pomeni in kaj naj bi delal sindikat. Gre pa za to, kako naj deluje, da bo pomagal razreševati že znane probleme in da bo lahko sproti prisluhnil zahtevam in interesom članstva ter jih znal tudi usmerjati. Prav zaradi tega vstop v novo leto ne more pomeniti mejnika v naših prizadevanjih. Ob vstopu v novo leto pa naš strokovni sindikat vendarle začenja uresničevati nekatere nove in tudi povsem konkretne naloge. V letošnji študiji o odločitvah delovnih organizacij v zvezi z družbenim standardom zaposlenih smo se na primer dokopali do podatkov, kakšna sredstva so na voljo in kako jih kolektivi izkoriščajo. Naša prizadevanja zdaj usmerjamo v to, da bi sčasoma dosegli, da bi kolektivi ta sredstva dejansko izkoriščali skladno z veljavnimi samoupravnimi akti. Samoupravno dogovarjanje na področju prometa in zvez je v dosedanjem obdobju doživelo ugoden razmah in tudi rezultate. Pravkar minula konferenca samoupravljavcev PTT je opozorila, da lahko naredimo korak dalje, da se torej že lahko začnemo pripravljati na sklepanje ustreznih družbenih dogovorov. Podobno vzdušje vlada tudi na železnici. Pričakujem, da bodo železničarji sami jasno spregovorili o tem na svoji konferenci samoupravljavcev, ki bo februarja 1969. leta v Ljubljani. Za zaključek še nekaj besed o gospodarskih problemih delovnih organizacij prometa in zvez! V celoti gledano razmere niso kritične. Zaskrbljujoči pa so podatki glede gospodarjenja v posameznih dejavnostih, ki jih združuje naš sindikat. Republiški odbor sindikata prometa in zvez meni, da je na primer železnici treba tudi v praksi priznati značaj prave gospodarske organizacije z vsemi pravicami in ne samo z dolžnostmi. Zavzemamo se za to, da bi ji z ustreznimi sistemskimi rešitvami olajšali modernizacijo in ji pomagali urediti tarifni sistem. V delovnih organizacijah cestnega transporta bomo naša prizadevanja usmerjali tako, da bi vodila k njihovemu medsebojnemu povezovanju z ene ter k tesnejšemu sodelovanju z druge strani. V zvezi z ekonomskim razvojem PTT pa menim, da bi vsi družbeni dejavniki morali z vso prizadevnostjo podpreti uresničevanje njihovega zelo konkretnega programa modernizacije in avtomatizacije. KOLEKTIV TOVARNE FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH IZDELKOV LEK LJUBLJANA - CELOVŠKA 135 VAM ŽELI VELIKO DELOVNIH USPEHOV TER OBILO ZDRAVJA IN SREČE V NOVEM LETU 1969! ll!!!llllll!lllll!l!lllllll!!l!lll!llll!l!l!!l!l!!l!llllllllllll!!llllll!llllllllll!l!lllll!!IIIIIII!ll!llljll!lil!ll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIlllllllllllll!lllllllll KAKO ZGLADITI NEZADOVOLJSTVO? Ljubljanski sindikati so razpravljali o problematiki zdravstvenega varstva in zavarovanja delavcev v Ljubljani »Sindikati so v prvi vrsti poklicani, da se v prid članstva zavzemajo za takšne odnose med njihovim zavarovanjem in zdravstveno službo, ki bodo dali čim boljše sadove za zavarovance. Zato je, razumljivo, v središču pozornosti sindikatov položaj zavarovancev, njihove obveznosti, koristi in možnosti za uspešno zdravstveno varstvo, obenem pa zavzemanje za tako zdravstveno politiko, ki se ne bo obračala po vetru trenutnega finačnega položaja skladov zdravstvenega varstva, ampak, ki bo izoblikovala kriterije, po katerih bo mogoče še nadalje bolj kvalitetno pospeševati razvoj zdravstvenega Varstva in zdravstvenega standarda zavarovancev.-« Mnenje Rudija Bregarja, predsednika mestnega sindikalnega sveta Ljubljane, je hkrati tudi strnjen povzetek razprave na nedavni seji ljubljanskega sindikalnega sveta. Za to sejo je pripravila skupina sodelavcev mestnega sindikalnega sveta gradivo, ki s podatki osvetljuje sedanje razmere v zdravstvenem zavarovanju in njih posledice za zavarovance ter nekatere rezultate ukrepov za racionalizacijo zdravstvene službe. ZAVAROVANCI NISO ZADOVOLJNI Udeleženci sestanka, ki so zastopali sindikalno članstvo, so se v svojih mnenjih in sodbah o sedanjem položaju zavarovancev, predvsem pa o odnosih med zavarovanci in zdravstveno službo opirali na razprave občnih zborov sindikalnih organizacij v delovnih kolektivih. Skupni imenovalec teh mnenj je bil: zavarovanci niso zadovoljni s sedanjim odnosom mnogih zdravstvenih delavcev do bolnega človeka. V tem, so dejali, je kamen spotike, zato zavarovanci z negodovanjem prenašajo že sedanje dajatve in se upirajo višjim prispevkom za zdravstveno varstvo. V tem je jedro nasprotij, so poudarili, da ne moremo hitreje in bolj zadovoljivo rešiti bistvenega problema v zdravstveni politiki dolgoročnega programiranja in financiranja zdravstvenega varstva. K temu samo nekaj konkretnih primerov, ki so jih»-udeleženci sestanka v razpravi najbolj pogosto omenjali. Zavarovanci ne morejo biti zadovoljni s čakanjem pred ambulantami", izgubljenih ur ne občutijo samo zavarovanci, ampak vsa delovna organizacija, saj se zaradi izgube delovnih ur njeni ekonomski uspehi zmanjšujejo- Lanska organizacija zdravstvene službe torej ni izpolnila pričakovanj. Nekatere delovne organizacije so izračunale, da je bolj ekonomično imeti svojega zdravnika ali celotno skupino zdravstvenih delavcev, kot pa da iščejo delavci zdravniško pomoč v zdravstvenih domovih in v drugih zdravstvenih ustanovah. Zakaj tako? Nekateri so menili, da je zdravnikov premalo. Ta ugotovitev posebno velja za specialiste, pri katerih je potrebno po več rhesecev čakati na sprejem. Zavarovanci menimo, je dejal eden izmed razpravljavcev, da bi lahko zdravniki opravili med svojim delovnim časom več pregledov. V ordinacijo prihajajo z zamudo in še zavlačujejo čas malice. Poudarili so sicer, da tako delovno disciplino pogosto pogojujejo nizki osebni dohodki oziroma neurejen sistem nagrajevanja zdravstvenih delavcev. Kljub temu se delavec, ki mu v podjetju štejejo vsakih pet minut zamude za eno uro, z nespoštovanjem delovne discipline zdravnikov ne more sprijazniti! Ne more se tudi sprijazniti z zvezami in poznanstvi v zdravstveni službi, s prakso, ki se bohoti in jo toliko bolj občutijo bolniki, ki se po »redni« poti zatekajo k zdravniku. Vseh teh primerov nikakor ne kaže naprtiti večini zdravnikov, so poudarili v razpravi, vendar bi morala ta večina več storiti za red v svojih vrstah. Veliko pripomb so na sestanku izrekli tudi na račun zobozdravstvene službe. Pacient par-ticipira pri stroških vseh storitev- Dogaja se, da sprejme zobozdravnik dnevno le do tri paciente, ker so menda sredstva za letos izčrpana, zavarovanci pa dobijo napotnice za prihodnje leto. Ali naj to pomeni, sO se spraševali na sestanku, da se naj pacienti zatekajo k privatnim zdravnikom? V tem prime-ru gre za očitni »nesporazum«, saj ima po zagotovilu predstavnika komunalnega zavoda za socialno zavarovanje zobozdravstvena služba do konca leta še na voljo dobrih 700 tisoč N-dinarjev in torej ni razlogov, da ne bi sprejemala pacientov. DOGOVOR MED NAROČNIKOM IN PONUDNIKOM Mnogo so ha sestanku razpravljali tudi o finačnih problemih zdravstvene službe. Nekateri so s podatki dokazovali, da v njihovem kolektivu upada bolniški stalež, zavarovanci plačujejo izredne prispevke, kljub vsemu tčmiu pa naraščajo izgube v skladu zdravstvenega varstva. Govorili so tudi o cenah zdravil in o velikem porastu izdatkov za ‘te namene. Razpravljali so o zgrešeni racionalizaciji v zdravstveni službi, ki gre posebno v Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV IDRIJA nih organizacij evidentirajo' kandidate za skupščinska telesa. »Želimo, da bi se pri uresničevanju načel kadrovske politike zavzemale sindikalne organizacije za kandidiranje takih ljudi, ki bodo s svojim delom prispevali k nadaljnjemu razvoju našega samoupravnega sistema...,« nam je dejal | Ker bodo že na pomlad vo- Franjo Cesar, tajnik ObSS litve odbornikov in poslancev Idrija. »Vsem sindikalnim or-v občinske, republiške in zvez- ganizacijam naš občinski širino skupščino, je izdal občinski dikajni svet priporoča, da iz-sindikalni svet navodila vsem koristijo svoje občne zbore za svojim sindikalnim podružni- evidentiranje kandidatov za cam, kako naj organizirajo vsa skupščinska telesa, da ne potrebno -predvolilno aktivnost, bo treba že v januarju po ne-Občinski sindikalni svet se je potrebnem ponovno sklicevati zavzel tudi za to, da delavci sestankov...« že na občnih zborih sindikal- -a. bolnišnicah na račun standarda pacientov, in o mnogih znanih ih že ničkolikokrat omenjenih finančnih problemih zdravstvenih ustanov, še posebno bolnišnic. Na vse te razprave je obširno odgovoril predstavnik komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Oprl se je na 11-mesečno poslovanje zavoda in ugotovil, da bo znašal primanjkljaj letos v skladu le približno milijon N dinarjev, kar je neprimerno manj, kot so predvidevali. Če bi se izpolnile take napovedi ob prispevni stopnji 5,3. potem ne bi bilo potrebno razpisati izrednega prispevka za leto 1969. Če bi pa izredni prispevek vendarle bil potreben, potem bi bil po mnenju predstavnika komunalnega zavoda za socialno zavarovanje manjši kot letošnje leto. Ne glede na takšno ali drugačno oceno predvidenih finančnih potreb za zdravstveno varstvo v prihodnjem letu, o tem so s odlili razpravljavci različno, so predstavniki sindikata poudarili: če bi zavarovanec na lastni koži občutil uspešno in pozitivno spreminjanje odnosov zdravstvene službe do bolnika, potem bi se laže zavzemali za dodatno obremenjevanje zavarovancev, laže bi se opredelili za višjo stopnjo prispevka za zdravstveno varstvo in v nekaterih primerih tudli za višjo udeležbo posameznikov- Skratka — dokler se naročnik ne ponudnik zdravstvenih uslug ne bosta sporazumela o strokovno ocenjenem obsegu zdravstvenega varstva, o ceni takega varstva in ta sporazum zapečatila s pogodbo, ki bo za obe strani enako obvezna,tako dolgo bosta drug na drugega zvračala krivdo na številria nasprotja v politiki zdravstvenega varstva. Vsem nam je jasno, je dejal eden izmed udeležencev, da bodo morali v zdravstvu bolj racionalno obračati dinar, zavarovanci pa najbrž zvišati svoje prispevke. In ker je temu tako, so dejali, potem je urejanje prihodnje politike zdravstvenega varstva zadeva prvih in drugih, ki se bodo s pomočjo strokovnih institucij dogovarjali po samoupravn poti. VRHOVČAK OBČNI ZBORI GR TEHNIKA: Občni zbor osnovne sim kalne organizacije gradbene podjetja Tehnika je tako v P ročilu predsednika Ante1 Hrastnika kot v razpravi 0 ločno zahteval izboljšanje <• lovnih in življenjskih raz zaposlenih. V zvezi s tem 1 delegati najbolj pogosto or® njali gradbišče v Medvod* kjer so zlasti življenjske mere delavcev — le-ti sta® jejo v barakah — nevzdrž® Po mnenju večine delegat na občnem zboru je tudi si®! kalna organizacija v Teih® premalo storila, da bi se lovne in življenjske razih6 zaposlenih izboljšale. Ra® tega so delegati kritizirali * b di tiste službe upravno-teh® iti nega vodstva podjetja* ki A dolžne skrbeti za stalno ‘ ii boljšanje delovnih in življe® a skih razmer delavcev. » e KOLINSKA: Na občnem zboru sindikat ^ organizacije ljubljanske t jj, dopolnjujejo v delovnih A Zaradi tega tudi f ^ n°na akcija ni popolna m 6 niore biti dosledna. O snov-x j. .naloga sindikalne organi-,/ S®- konkretno, je prizade-j lj0^3.e 2a napredek samoupravni kČ1/" Na tem področju — ji iji j?, Prizadevanju vodstva — ikat ni dovolj storil. Sa-a je še vedno bolj tono,, st samoupravnih or-,, 't, — ali bolje — nekate- ' ®*Ho- najprej ustvariti st leie 1?e P°0°je. Gradivo za ji' iri dobijo člani včasih pozno * Prepozno, da bi ga I. skupno z vsemi pro- Zato se dogaja, da V* 30 na sejah delavskega 5 'j jf zvečine vodilni delavci. « Vij y®hni razpravi o tem, kdo 6 loj, vPUva na aktivnost čla- g Vt -a. Samoupravnih organov, ^ Vn,^izvijanje neposrednega o ania> ie prevladovalo « Kri3/ ~~ volivci — to je ne- < ^ Proizvajalci. In ker te m •a, j /•le organizacija sindika- g 'leg,, 713ena naloga, da si do-N01? Prizadeva uveljaviti g ‘tj .Provljavcem tak polo- g ljan; Maribor—Osijek ^/N/^,VS/S,v‘/VyyvvVVVVVVWVVVVWVVVV>/WVVVWVWVsAA/VVVVVVVt Načrtno in temeljito Predsedstvo RO sindikata delavcev prometa in zvez o izobraževanju sindikalnih delavcev Na zadnji seji predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez v letošnjem letu so razpravljali o izobraževanju sindikalnih delavcev. Gradivo za razpravo so člani predsedstva črpali iz dveh virov: iz priporočil in napotkov predsedstva Republiškega sindikalnega sveta in Zveze delavskih univerz Slovenije z ene strani ter iz dosedanjih lastnih izkušenj z druge strani. V razpravi so ugotovili, da je potrebno predvsem načrtno, temeljito in kar zadeva nosilce prizadevanj, usklajeno izobraževanje sindikalnih delavcev. Pri tem ne gre zgolj za novo izvoljene člane izvršnih odborov sindikalnih organizacij, marveč za vse tiste, ki aktivno delujejo v sindikatih, to pomeni, da bo Republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez podprl prizadevanja republiškega sindikalnega sveta in Zveze delavskih univerz Slovenije, da bi po občinah organizirali ustrezne splošnoizobraževalne seminarje. Po potrebi pa bo za sindikalne delavce, ki so zaposleni v različnih dejavnostih, kot denimo na železnici, v cestnem transportu, pripravil še posebne krajše delovne razgovore, na katerih bi se pogovorili o specifičnih problemih teh dejavnosti in tudi posameznih kolektivov. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da sindikalnim delavcem primanjkuje tako splošnega družbenopolitičnega in ekonomskega znanja kakor tudi konkretnega poznavanja specifičnih razmer dejavnosti, v katerih so zaposleni. Podrobneje o programu izobraževanja in o izvedbi seminarjev pa bo RO prometa in zvez razpravljal na naslednji seji predsedstva. iiiiiiiiil iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii dita že v prvem letu po odobritvi kredita, torej še preden je bil novi objekt zgrajen. I Prezadolženost gostinskih in turističnih gospodarskih organizacij, ostri pogoji kreditiranja ter nizek porast rezultatov gospodarjenja, so torej bistveni dejavniki, ki ne dovoljujejo hitrejše gradnje osnovnih turističnih objektov. Zaradi tega ni nič nenavadnega, da so bila tudi sredstva v višini 190 milijonov N-dinarjev, na osnovi zakona o kreditnih poslih z inozemstvom, namenjena za gradnjo objektov za povečanje inozemskega turizma, izkoriščena lani in letos le 58 %. KAKO JE V AVSTRIJI? Pogoji kreditiranja turističnega gospodarstvi so v konkurenčnih državah, s katerimi se srečujemo na istih tržiščih, precej ugodnejši. Na poreškem sestanku so sindikati navedli primer iz sosednje Avstrije. V tej državi dobi investitor kredit do višine 50 % investicijske vrednosti pri novem objektu, pri adaptaciji . pa 75 % vrednosti objekta. Odplačilna doba je pri novogradnjah 17— 22 let (pri nas samo 10—15 let!), pri adaptacijah in modernizacijah 10—14 let, za napeljavo tekoče vode, centralne kurjave, za ureditev kopalnic ali generalne obnove kuhinj 6—11 let, za druge modernizacije 6 let, za gradnjo smučarskih vlečnic 7 let, za novogradnjo kopalnih bazenov 17 let, medtem ko znaša obrestna mera za vse omenjene kredite 4 %. Razen tega so v Avstriji našli tudi druge vire financiranja, ki so pogosto še znatno ugodnejši, da ne omfenjamo pri tem še sredstev občin, ki jih vlagajo kot dotacije v turistične in športne objekte. Iz izkušenj sosedov se torej lahko naučimo, da marajo biti kreditni pogoji različni, kot to pač terja narava investicij in širši družbeni in gospodarski interesi. Turizem in gostinstvo zato obravnavajo v vseh naprednih državah kot specifično dejavnost ter pospešujejo njun razvoj s številnimi ukrepi. M. Z. VOŠČILNICA 1969 Jože Vidic predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije: Menim, da bo prva naloga našega odbora v prihodnjem letu, da se z vso odgovornostjo vključi v delo družbenih in samoupravnih dogovorov, ki so dobili svoje mesto V TEMELJNEM ZAKONU O UGOTAVLJANJU IN DELITVI DOHODKA V DELOVNIH ORGANIZACIJAH. Izhodišča za dogovore bi morala sloneti na oblikovanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah, pri čemer naj razširjena reprodukcija in osebni dohodki, ki naj se gibljejo v skladu s produktivnostjo, postanejo čvrsta orientacija delovnih kolektivov v prihodnjem letu. V prihodnjem letu bo pomembno tudi poglabljanje resničnega samoupravljanja, pri čemer mora delavec-upravljavec postati osnovni nosilec napredka. Njegovih pobud v nobenem primeru ne smejo zavirati vodstvene strukture, ker le sproščeni in dobri medsebojni odnosi zagotavljajo optimalen dohodek in resnično samoupravljanje. Naš odbor bo tudi v prihodnjem letu vztrajal, da se hitreje razrešujejo vsa tista protislovja, ki zavirajo hitrejši razvoj storitvenih dejavnosti tako z vidika sistemskih kot tudi z vidika programskih in kadrovskih rešitev. Tudi zasebno delo mora dobiti ustreznejše mesto v praktični politiki naše socialistične družbe, predvsem v tem smislu, da le-tega ne bomo zavirali, marveč ga bomo sproščali, hkrati pa z ustrezno davčno politiko in zaščitno vlogo naše organizacije preprečevali morebitne nepravilnosti. Republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije je že letos sodeloval z vsemi tistimi dejavniki v republiki, ki na kakršen koli način obravnavajo problematiko naših dejavnosti. Naloga odbora je, da to sodelovanje še poglobi, predvsem zaradi tega, ker le z usklajenimi pogledi, z integrirano mislijo lahko dosegamo optimalne rešitve in rezultate. Lojze Capuder predsednik Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije: Za nami je leto trdega, toda uspešnega dela. V okviru skupnih prizadevanj pri uresničevanju ciljev gospodarske in družbene reforme so gradbeni delavci' Slovenije prispevali velik delež. Ko se zaradi tega lahko s ponosom oziramo na vse, kar je bilo storjenega, se zavedamo tudi velikih nalog in problemov, ki nas čakajo v novem letu. To so v prvi vrsti nadaljnja prizadevanja za hitrejši in kvalitetnejši razvoj samoupravnih odnosov, medsebojno sodelovanje in združevanje naših skupnih moči v proivodnji i« v poslovanju, še večji razmah slovenskega gradbeništva v inozemstvu, predvsem pa za boljše delovne razmere in za večje blagostanje vseh gradbenih delavcev. Te naloge pa bomo lahko uresničevali le, če bomo znali izkoristiti vse prednosti, ki nam jih nudi nova samoupravna institucija medsebojnega dogovarjanja. Vendar ne tako, da se bomo o njih pogovarjali, ampak tako, da se bomo o zastavljenih ciljih dogovorili in dogovore spoštovali. Skrb za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov na višji ravni s postopno reorganizacijo slovenskega gradbeništva, ki se odraža v procesu integracije proizvajalnih sil, za pravično delitev dohodka in višje osebne dohodke, skratka prizadevanje za večje blagostanje gradbenih delavcev, boljše delovne razmere in za humane medsebojne odnose, bo poglavitna naloga celotne organizacije sindikata gradbenih delavcev Slovenije, ki se bo morala kot celota z vsemi sredstvi na najbolj učinkovit način boriti za uresničevanje teh nalog. Konkretno, sindikat gradbenih delavcev Slovenije se bo moral še bolj prizadeto zavzemati za to, da nesmiselna politika licitiranja in cen nekaterih ne bo prizadevala življenjskega standarda vseh gradbenih delavcev, zavzemati se bo moral za bolj pravično vrednotenje dela, višje osebne dohodke in za doslednejšo delit&t dohodka po delu, da bodo gradbeni delavci v neposredni proizvodnji nosilci vsestranskega medsebojnega sodelovanja, da bodo s naših gradbišč in delavskih naselij izginile barake, da bo skrb za družinska stanovanja večja kot doslej, predvsem pa zato, da bodo medsebojni samoupravni odnosi še bolj človeški in tovariški. Kakšni bodo uspehi na začrtani poti, seveda ni odvisno samo od organizacije, ampak predvsem vestne akcije vsega organiziranega članstva, predvsem pa tistih požrtvovalnih delavčevi ki so doslej in bodo tudi v bodoče poleg dolžnosti na svojih delovnih mestih, skrbi za svojo družino in drugih osebnih problemov morali nadaljevati začeto delo. Slavko Bobanec predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti: Preteklo je leto, odkar smo v našem sndikatu odločno načeli probleme vrednotenja dela družbenih dejavnosti. Znano je, da smo med drugim razvili tudi idejo družbenega dogovora. Za šolstvo in kulturo, kjer smo ugotovili močno zaostajanje materialne osnove, smo dogovore o vrednotenju in o sanaciji že sklenili. Zdaj so na našo pobudo v postopku družbeni dogovori v republiki in v občinah za vse dejavnosti, ki jih vključujemo. Če torej z zornega kota ocenjujem razprave in odločitve slovenske skupščine in imamo obenem pred očmi nič kaj ohrabrujoče splošno razpoloženje, kakršno je bilo pred letom, potem moram z zadovoljstvom ugotoviti, da je premik, ki se odraža v odnosu do šolstva in kulture, zadovoljujoč. Pa tudi dejstvo, da so zdaj družbene dejavnosti v središču pozornosti, je pomembna novost, ki jo kaže ohranjati. Ne mislim namreč, da smo s pravkar končano skupščinsko razpravo zaključili in razrešili že vsa vprašanja. Bitka za družbeni položaj, vrednost in kvaliteto dela teh dejavnosti se bo nadaljevala v republiki, v občinah, v gospodarstvu, v šolah pa tudi v sindikatih. Naš sindikat bo težil k dogovornemu urejanju vprašanj in odločno vztrajal pri družbeno že sprejetih sanacijskih načrtih in normah, ki veljajo za vse, za delavce na teh področjih in za skupnost. Zavedamo se, da to tudi v novem letu ne bo šlo brez problemov in presenečenj. Ni dvoma, da bodo v ospredju omenjena vprašanja vrednotenja in financiranja. S tem povezano se bomo s posebno skrbjo lotevali notranje delitve v delovnih skupnostih. V izpeljavi delitvenih sistemov moramo stopiti korak dalje, da odpravimo slabosti, ki jih še pogosto opažamo v praksi. V naš program pa smo zapisali tudi nalogo, da moramo do nedavnega močno prevladujoče materialno vprašanje prevesiti v prid kvalitete dela, torej na področje vsebine — strokovnosti, moralnosti in idejnosti dela. Sklenili smo posvetiti več pozornosti tudi integracijskim procesom, ker v družbenih dejavnostih še niso zadostno prisotni in so nepre-učene, neizkoriščene še neštete možnosti. Razumljivo je. da bomo s temi političnimi nalogami toliko bolj uspešni, kolikor bolje bodo družbene dejavnosti tako v moralnem kot materialnem pogledu' uveljavljene kot skupna nujnost družbe in nepogrešljiva sestavina njene zavesti. V novo leto stopamo z najlepšimi upi. DOPISNIKI POROČAJO KAKŠNO BO FINANCIRANJE SLUŽBE ZA ZAPOSLOVANJE V LETU 1969 ® DRAVOGRAD Nova cesta Vse za smotrno poslovanje Delavci gradbenega obrata GG iz Slovenj Gradca bodo do spomladi prihodnjega leta končali gradnjo 10,5 kilometra dolge gozdne ceste od Podklanca pri Dravogradu do Šteknije na Črne-ški gon. Cesta bo dravograjski ekonomski enoti olajšala spravilo lesa s severnega dela Strojne, kar bo znižalo tudi stroške proizvodnje. Denar za gradnjo bo prispevala dravograjska ekonomska enota GG Slovenj Gradec, v višini 30 % celotne predračunske vrednosti pa bodo najeli tudi kredit. I. P. _ _______________________________________________ ______ _ ... .... Prihodnje leto znižana stopnja prispevka za zaposlovanje za 0,1 odstotka. Ta je letos znašala 0,3 odstolj ka na ruto osebni dohodek zaposlenih ® ŠMARJE PRI JELŠAH Program za prihodnje leto Minuli teden so na razširjeni seji ObSS začrtali program enoletnega dela šmarskih občinskih sindikatov. Ta temelji predvsem na delu svetov in komisij. Tako bo na primer komisija za družbeno ekonomske odnose spremljala na osnovi že zbranega gradiva o razponih osebnih dohodkov in' izobrazbeni strukturi zaposlenih, še naprej ta vprašanja. Odbor družbenih dejavnosti bo občasno ocenjeval osebne dohodke v prosveti, poglobil pa se bo tudi v vzroke, ki so povzročili ponovno izgubo .v skladu zdravstvenega zavarovanja. Anketa o potrebah otroškega varstva, ki so jo izdelali letos, bo služila kot osnova za argumentiran predlog delovnim organizacijam in TIS za ureditev varstvenih ustanov. Komisija za socialno zdravstvena vprašanja in HTV, ki je v posebni anketi ugotovila, da zaposleni slabo poznajo tako osnovni zakon o varstvu pri delu, kot tudi pravilnike svojih delovnih organizacij, bo v prvi vrsti organizirala predavanja o tej problematiki v vseh delovnih kolektivih. Zadnja rja skupščine republiške skupnosti za zaposlovanje je bila precej zanimiva. Člani sk^- ie so namreč obravnavali predlog za znižanje stopnje prispevka za zaposlovanje od bruto o; bnih dohodkov, ki je letos znašala 0,3 odstotka. Skupščina republiške skupnosti za zaposlovanje je ocenila z zakonom sprejeto stopnjo prispevka v višini 0,2 odstotka od osebnih dohodkov zaposlenih .it sprejemljivo. Zaradi zmanjšanja omenjene stopnje prispevka za zaposlovanje je skupščina sklenila tudi takoj ustrezno ukrepati. I tki a ča • TRBOVLJE Praznični dan dveh trboveljskih kolektivov Te dni sta kolektiva Komunale in trgovskega podjetja »Vita-»minka« iz Trbovelj proslavila 15. obletnico ustanovitve oziroma delovanja delovnih organizacij. Začetek je bil pri obeh enak: velike naloge, skromna sredstva in kopica težav. Vendar sta oba kolektiva z velikim prizadevanjem uspela. Iz leta v leto se je večal promet, kolikor je bilo mogoče, sta oba kolektiva skrbela tudi za dobro počutje svojih zaposlenih, kar pa je najvažnejše, vedro gledata v jutrišnji dan. vš a H a H H ■ # SLOVENSKA BISTRICA Občni zbor sindikalne organizacije v »Planiki« Na občnem zboru osnovne organizacije sindikata trgovskega podjetja Planika, ki šteje med najmočnejše na območju občine Slovenska Bistrica, so se minuli teden podrobno pogovorili o gospodarjenju ter o načrtih podjetja za prihodnje leto. Razen tega so govorili tudi o politiki zaposlovanja, o izobraževanju članov sindikata zlasti pa o potrebi izobraževanja sindikalnih aktivistov. H. V. a ® GORNJA RADGONA Na sezonskem delu 344 delavcev B 18 Iz gornjeradgonske občine, ki šteje 20.084 prebivalcev, je na sezonskem delu v inozemstvu 344 delavcev. Od tega števila jih je kar 251 na sezonskem delu v Avstriji. Lansko leto je bilo ob istem času zaposlenih v inozemstvu le 195 delavcev. V letošnjem letu je precej naraslo število sezonskih delavk, ki pretekla leta niso mogle dobiti zaposlitve v inozemstvu. Povečalo pa se je tudi število zaposlenih v Nemčiji. Predvideva se, da bo ta številka v kaj kratkem času narastla na okrog 400, saj je povpraševanje po naši delovni sili v Nemčiji iz dneva v dan večje. F. K. a a n a a ■ Predvsem naj bi najprej izdelali in začeli izvajati enoten program vseh dejavnosti službe za zaposlovanje, ki bo v enakem obsegu in kvaliteti zagotovil opravljanje dela na vsem območju Slovenije. Zavoljo tega je skupščina republiške skupnosti za zaposlovanje določila tudi novo stopnjo prispevka za skupne zadeve službe zaposlovanja na območju Slovenije, ki znaša 50 odstotkov od sredstev, ki se bodo v prihodnjem letu zbrala od prispevka za zaposlovanje. Zato da bi bilo delo službe za zaposlovanje bolj racionalno in učinkovito, je skupščina sprejela tudi sklep, da je treba ponovno določiti normative za osebne in materialne izdatke komunalnih zavodov za zaposlovanje in da se s programom določijo tiste naloge, ki jih zaradi aktualnosti na področju zaposlovanja zavodi morajo opravljati na območju vse Slovenije, ne glede na sredstva, ki jih imajo posamezne komunalne skupnosti za zaposlovanje. Komunalni zavodi za zaposlovanje naj bi zavoljo tega sklenili družbeni dogovor o oblikovanju in porabi sredstev za osebne dohodke ter o porabi sredstev za pripravo delavcev. Hkrati je treba izvesti vse možne združitve funkcij in nalog, ki jih opravljajo zavodi za zaposlovanje ter organizirati skupne službe. »Seveda bo finansiranje zaposlovanja na območju Slovenije iz sredstev, ki se zbirajo iz prispevka za zaposlovanje v prihodnjem letu, lahko zagotavljalo pokritje najbolj nujnih izdatkov v . vseh komunalnih skupnostih, če ga bomo izvajali po enotnih načelih in če bo poraba sredstev kar najbolj smotrna,« je povedal Rudi Mahkota, direktor republiškega zavoda za zaposlovanje. »Glede na znižano stopnjo prispevka za zaposlovanje, ki ne zagotavlja vsem komunalnim skupnostim najnujnejših sredstev za kompleksno dejavnost, je kot že rečeno, po- zaključnem računu za letos vložiti v rezervo za gmotno preskrbo toliko sredstev, da bo doseženo 20 odstotkov letnega poprečja sredstev, ki so bila porabljena za gmotno preskrbo brezposelnih delavcev v zadnji« treh letih.« Po teh načelih, ki jih je navedel Rudi Mahkota in ki naj sredstev, kolikor znašata ^ odstotka od sredstev, ki jih $ vodom priznavajo normativi1. osebne in materialne izdati115 Izjema naj bi bili samo tisti ^ vodi, ki imajo obveznosti * minulih let, na primer odpla" vanje posojil za stanovanja podobno. »Kvota sredstev, ki pa smejo vsi komunalni zaV< porabiti iz sredstev za pripr^ delavcev za zaposlitev, naj znašala toliko, kolikor so , zavodi poprečno letno porah za poklicno usmerjanje, nas" nitev in prehrano brezposeln in za specialistične preglede f lavcev, ki so iskali zaposlit1 j Alpska modna industrija Radovljica ZLATA KOŠUTA -garancija za modne novosti min trebno čimprej skleniti dogovor med skupščinami komunalnih skupnosti, komunalnimi zavodi, skupščino republiške skupnosti in republiškim zavodom za zaposlovanje.« »Na kakšnih načelih naj bi pravzaprav temeljil omenjeni dogovor?« »Navedel bi le nekatera načela. Predvsem naj bi vsi zavodi plačevali prispevek za skupne zadeve zaposlovanja po enotni stopnji, ki naj bi zagotovila sredstva za delo republiškega zavoda in za prispevek zveznemu biroju. Razen tega morajo vsi komunalni zavodi ob bi jih vseboval omenjni dogovor, naj sredstva za delo , vsakega zavoda obsegajo samo sredstva za osebne dohodke in materialne izdatke. Republiška kvota teh sredstev pa ne sme presegati kvote, ki je bila za enake namene porabljena letos. To kvoto bi delili med komunalne zavode po normativih, ki temeljijo na enakih osnovah kot letos, s tem, da noben zavod ne sme v te namene porabiti več sredstev, kot mu jih dopuščajo normativi. Iz internih skladov smejo zavodi za zaposlovanje prihodnje leto porabiti največ toliko lani in letos. To kvoto bomo $ delili med zavode po norih1 vih, ki jih bo sprejela skupna republiške skupnosti za poslovanje,« je še dodal ” Mahkota. i i sd* Opozoril je še, da bodo s 10 stva, zbrana na osnovi zni*.i stopnje prispevka, zadosten. oreP| le v primeru, če se ne sp--, nijo predpisi o pogoju in gu pravic brezposelnih delavb do gmotne preskrbe. Vsaki' sprememba take narave bi mogočila pokrivanje izdatkf; dohodki in bi bila zmaiH*1. stopnja prispevka za zaposli nesprejemljiva. M.& POLZELA — tovarna nogavic B za vsako priložnost kvalitetne nogavice Polzela v bogatem asortimentu ženskih, moških in otro-, ških nogavic z zaščitnim znakom lastovke KOLEKTIV POLZELE VAM ŽELI SREČNO NOVO LETO! POHIŠTVENA INDUSTRIJA — POLZELA Izdelujemo kvalitetne spalnice po naj nižjih cenah. Prepričajte se! Vsem poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in kolektivom želimo obilo delovnih uspehov v novem 1969. letu! KOLEKTIV rwWWVVAAAA^/WVV^A/VVWW^AA/W^A/W^AA/WV^A^✓WVWWWWWVW'. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIB VELIKO1 DELOVNIH USPEHOV V NOVEM LETU ŽELITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM V OBČINI IN V VSEJ DRŽAVI Občinski svet ZSJ Ravne na Koroškem Občinska konferenca ZKS Ravne na Koroškem iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim ...Iiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiillllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllim (jfp DELAVSKA ENOTNOST — St. 52 — 28. decembra 1868 ( OBILO DELOVNIH USPEHOV V NOVEM 1969. LETU ŽELI VSEM ČLANOM SINDIKALNIH ORGANIZACIJ OBČINSKI SINDIKALNI SVET ŠENTJUR PRI CELJU IN SINDIKALNE PODRUŽNICE V OBČINI iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii 111111111111111®* Tovarna umetnih brusov MARIBOR TRŽAŠKA CESTA 60 UMETNE BRUSE Z ZAŠČITNIM ZNAKOM SWATY NA OSNOVI KERAMIČNEGA, BAKELITNEGA IN ŠELAKOVEGA VEZIVA PRIPOROČA SE S SVOJIMI KVALITETNIMI IZDELKI IN VAM ŽELI SREČNO NOVO LETO 1969! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniii«|IIIP. ■ A ^pobudo beograjskih sindikatov: d< i ^ it® $ aif Nedavno se je beograjska mestna skupščina odločila, da s posebnimi finančnimi ji! ,redstvi zgradi 10 tisoč stanovanj za delavec, katerih delovni kolektivi nimajo denarja stanovanjsko izgradnjo. Ta stanovanja bi dogradili do konca leta 1973, vsako leto ®koli 2 tisoč stanovanj. Ker v Beogrdu vsako leto zgradijo okoli 10,500 stanovanj, bi °eograjčani s to izredno stanovanjsko izgradnjo po 2 tisoč delavskih stanovanj letno pobili v vsakem naslednjem letu skupno okoli 12.500 stanovanj, s čimer bi naredili velik korak naprej k rešitvi stalne stanovanjske stiske v svojem mestu, v katerem bot Menjujejo strokovnjaki — manjka okoli 50.000 stanovanj. Deset tisoč delavskih stanovanj skupnimi sredstvi ne bodo gradili »delavskih četrti«, vendar tudi ne superkomfortnih stanovanj Stanovanja bodo dobili tisti, ki sedaj niso imeli izg ledov Predvsem metalcem IN TEKSTILCEM .Odločitev o izgradnji 10.000 1^ JVskih stanovanj je zelo jas- . glede vprašanja, komu bodo ^delili po 2000 stanovanj let-jj ' na seznmu za delitev teh j^ovanj so delavci tekstilne fetalne industrije, industrije ® ip obutve, dalje delavci iz jj^ištva in komunalnih de-i vhosti. To so predvsem ljudje, bria^ei niso imeli izgledov, da do kakršnegakoli sita-, .Va®ja, čeprav so prek svojih :lsPevkov prav tako kot dru-L^°lga leta odvajali določena $ j^dstva za stanovanjsko iz- to akcijo, za katero je dal beograjski mostni sindi-rfj svet in ki so jo potem w objele vse družbeno-politične ^atiizacije, bodo ustanovljeni jcv.di solidarnosti za daljše ob-ti0 J’r. ne pa samo za to, petiet-bodo v Beogradu r omenjenih 10.000 de- li klh stanovanj. Anketa me-i< ijj, . sveta beograjskih sindi-^ Y je namreč pokazala, da so najmanj stanovanj dobili ^Posredni proizvajalci, največ Na lo c „ cicero * ROGAŠKA SLATINA ^ Strokovni seminar bil o kvali- jg^tanovanjskih gradenj, ki _ nedavno v ’ je pripravilo Rogaški Sla-Stap Je Pripravilo združenje ie panjskih podjetij Sloveni-IpJ? svoje člane, gradbene in-tshpt0r'ie in za stanovanjske H^nte občinskih uprav. Mejen ’ da je bil tak seminar nu-sta ’ Sai je na račun kvalitete fL panjskih gradenj slišati a0e več kr več kritike. SLOV. KONJICE sindikalni podružnici % ?e§a obrata v Slov. Konji-luj6 j® več let zelo uspešno deti, vDiagajna vzajemne pomo-•heg katero njeni člani vsak i? ^ vlagajo določen znesek. delavcem v obratu. sredstev dajejo posojila čili p,°d°b -ltl , -~no akcijo so se odlo-tata , delavci gozdnega ob- X,y^anju> kjer so na cbč svojega sindikata ktnnUl> da bo blagajna vza-t?^0.e Pomoči začela z delom hižjj novem letu 1969. Naj- Š4 Či 2nesek mesečnega pologa aha bo znašal 5 dinarjev. V. L. pa tisti delavci, ki so zaposleni v izvengospodarskih dejavnostih. Anketa je med drugim zajela 114 delovnih organizacij iz industrije. V teh organizacijah je zaposlenih 80 tisoč delavcev, od katerih jih 18.000 nima nikakršnega stanovanja, med temi pa jih je 63 odstotkov kvalificiranih in visokokvalificiranih. V manjših delovnih organizacijah so stanovanja dobivali predvsem vodilni ljudje, inženirji, ekonomisti itd. Še težji je položaj v industriji kože in obutve ter v tekstilni industriji, v kateri je zaposlenih 18 tisoč delavcev, od katerih več kot ena tretjina nima stanovanj. Skoraj 90 odstotkov teh delavcev so neposredni proizvajalci. Od 9.500 stanovanj, kolikor so jih v Beogradu zgradili lani, je dobilo odločbo o vselitvi v ta stanovanja samo 1200 delavskih družin, katerih hranilci so zaposleni v industriji. Vsota v višini 80 milijard starih dinarjev, M jo bodo zbrali v skladih za izgradnjo 10.000 delavskih stanovanj, bo v naslednjih petih letih omilila to nesorazmerje dobivanja stanovanj v korist neposrednih proizvajalcev. ki bodo potekala v glavnem na terenih, kjer bodo rušili stara, doslužena poslopja. Stanovanja bodo gradili v raznih delih mesta in čim bliže tovarnam, v katerih bodo njihovi bodoči koristniki. Predvidevajo, da bi — tudi v naj slabšem primeru — njihovi koristniki uporabljali za prevoz na delovna mesta samo eno prevozno sredstva. Nova' stanovanja bodo gradili v blokih, v serijah. To ne bodo luksusna stanovanja, vendar pa tudi ne bodo izglodala kot delavska četrt. Arhitekti pravijo, da bodo to »navadna«, skromna stanovanja tretje in četrte kategorije s povprečno površino 50 kvadratnih metrov. Za minoge beograjske delavce, ki imajo številne družine in ki sedaj stanujejo V raznih najetih sobah ali pa v barakah, bo vselitev v novo stanovanje nedvomno pomenila velik praznik. KDO BO IMEL PREDNOST? KDO BO FINANCIRAL IZGRADNJO 10.000 STANOVANJ? Dogovori med vsemi dejavniki našega glavnega mesta' so točno opredelili vire financiranja za izgradnjo teh 10.000 delavskih stanovanj. Za prvo leto oziroma za prvih 2000 stanovanj je že zagotovljenih 16 milijard starih dinarjev. Med prvimi je oročil 50 milijonov starih dinarjev beograjski mestni sindikalni svet. Mimo oročenih sredstev in bančnih kreditov bodo glavni udeleženci pri financiranju teh stanovanj proračun , mesta in njegovih občin, Direkcija za ureditev zemljišč in mestno stanovanjsko podjetje. Tem sredstvom je dodana tudi po-, levica amortizacije mestnih stanovanj, katero so mestne občine vnesle v sklad mestnega stanovanjskega podjetja. Del sredstev za izgradnjo teh stanovanj bodo zagotovile tudi delovne organizacije, katerih delavci bodo dobili stanovanja. Te organizacije bodo plačale tretjino cene stanovanj, ki jih bodo dobili njihovi delavci. Določeni so tudi že kriteriji, po katerih bodo dodeljevali ta stanovanja. Eno od osnovnih pravil - je, da imajo prednost veččlanske delavske družine oziroma da imajo prednost tisti »šefi« družin, ki v Beogradu živijo in delajo najmanj pet -let. Vodilnemu osebju ne bodo dodelili niti enega izmed teh stanovanj; niti eno od teh stanovanj ne bo dodeljeno tudi ne ljudem, ki so zaposleni v izvengospodarskih dejavnostih. Sedaj pripravljajo sezname za prve nosilce stanovanjske .I.mn I ^ is.s* k FissMs mm , *, - m ‘mmme Iz triurnega zanimivega razgovora s tov. Leopoldom Kresetom o razvojnih možnostih slovenskega gospodarstva v prihodnjem letu in o politiki splošne porabe povzemamo zaradi pomanjkanja prostora le glavne misli, ki pa izrazito odsevajo stališča naših gospodarstvenikov in proizvajalcev Slovenija zaključuje letošnje leto z zadovoljivimi proizvodnimi in izvoznimi rezultati. Jugoslovansko poprečje smo presegli tudi v družbenem proizvodu. Govori se o nekakšnem gospodarskem »bumu«, ki se bo prihodnje leto še povečal. Se strinjate s to optimistično prognozo? Na prvi pogled letošnji gospodarski rezultati vzbujajo optimizem, toda če si zadevo po-. bliže ogledamo, ni vzrokov za neki poseben optimizem. Kljub povečani proizvodnji in družbenemu proizvodu je namreč gospodarstvu ostajalo samo toliko sredstev, da je pokrivalo potrebe po enostavni reprodukciji. Tako imenovani gospodarski »bum« ni nič drugega kot plod izrednih prizadevanj strokovnjakov in proizvajalcev, ki so se intenzivno vključili v reformno gibanje. Za nadaljnjo gospodarsko ekspanzijo je ob sedanjem stanju malo možnosti. Optimistična predvidevanja za prihodnje leto ne upoštevajo de-. janskega stanja. Posamezniki menijo, da lahko gospodarstvo s 54®/o izrabljeno proizvajalno opremo v nedogled povečuje proizvodnjo, spravi skupaj denar za nove stroje in moderno tehnologijo dela in se z ekspresno naglico enakovredno vključuje v mednarodno delitev dela. Postanimo že enkrat realni! Cele gospodarske panoge so v izredno težavnem ekonomskem položaju, posebno bazična industrija! Spričo majhnih lastnih sredstev in kreditnih potencialov so edina možnost za razvoj gospodarstva — dodatne emisije. Dinar pa želimo učvrstiti, ne devalvirati! Za kaj se boste kot predstavnik slovenskega gospodarstva prihodnje leto najbolj zavzemali? bfhtMD kot se žef-Etevzdritam: da bi gospodarstvo več ustvarjalo in da bi mu ostajalo več cijo proizvajalne opreme in tehnologije in prek tega za rentabilen izvoz pa so čimvečja lastna investicijska sredstva. Če bi gospodarstvu ostajalo več .ustvarjenega dohodka, bi bila prikrajšana družbena nadgradnja: kultura, prosveta, zdravstvo itd., ki ravno tako zahtevajo več sredstev za nemoteno delo. Ali menite, da, na primer, univerzitetni profesor za družbo ne velja vsaj toliko kot dober tovarniški strokovnjak in da njuno delo ne bi smelo biti enako ovrednoteno? in materialni učvrstitvi gospodarstva za modernizacijo in mednarodno konkurenčnost prešli k dejanjem. Ze leta se govori, da bo gospodarstvo razbremenjeno čezmernih dajatev za zvezni in republiški proračun, dejansko pa se obveznosti povečujejo. Ne bojim se, da predvidenih dajatev za prihodnje leto ne bi preneslo, toda misliti bi morali nekoliko dlje. Naša prednost pred drugimi republikami plahni. Svetovno tržišče zahteva poleg kakovosti tudi velike količine, Id jih majhna slovenska industrija ni sposobna izdelati. Vrh tega so majhne serije predrage za svetovna tržišča. Koliko časa bodo podjetja še prenesla izvozne zgube? Neogiben pogoj za moderniza- Nasprotno, menim, da bi moral biti bolje plačan. On in še anogi delavci izven gospodarstva, ki jih potrebujemo. Prepričan sem, da bi bilo za vse te ljudi dovolj denarja,,če bi tudi v sferi splošne družbene potrošnje enako prizadevno uveljavljali ^reformne principe kakor g jih' v iosfradarštvu. Dve leti že govorimo o racionalizaciji šolske mreže in rezultat tega? Leta in letu. opozarjamo na predpise, ki v zdravstvu, socialnem zavarovanju in še mnogokje povečujejo birokracijo... Struktura državne uprave se je gradilg v obdobju etatizma, toda ali je zdaj kaj zmanjšana? Govorili smo o skupnem centru za zbiranje gospodarskih in družbeno pomembnih podatkov, o analizah tega centra, ki bi se jih posluževali vsi zainteresirani, namesto tega pa družbena nadgradnja zaposluje za najrazličnejše evidence in analize večji strokovni aparat kot gospodarstvo. Ali potrebujemo toliko plačanih republiških in zveznih poslancev, kolikor jih je, in toliko raznih odborov na družbenih predstavništvih, ki brez administracije ne morejo poslovati? Če bi temeljito pregledali organizacijo dela in poslovanje v sferi splošne potrošnje, bi odkrili ogromno rezerv. O tem nisem prepričan samo jaz, ampak vse naše gospodarstvo. Laže je, seveda, izhajati iz sedanjega stanja in oštevati gospodarstvenike kot ozkosrčneže, kratkovid-neže in tako naprej. Mislite, da mene ne zaskrbljuje nazadovanje zdravstvenega varstva? Da sem brezčuten za tegobe starih upokojencev? Ogorči me pa, na primer, ko zvem, da je v ljubljanskih združenih zdravstvenih domovih — reorganizacijo so pobudniki utemeljevali z večjo smotrnostjo in učinkovitostjo — dvakrat več vodilnega kadra kot poprej, ki bo odjedal sredstva zavarovancev. Družbeno samoupravljanje naj bi bilo racionalnejše, cenejše in učinkovitejše kot administrativno. Omenili ste, da birokracijo med drugim povečuje sama zakonodaja. V omenjenem zdravstvenem primeru niso predpisi grešni kozel, ampak verjetno sami zdravstveni delavci in — skupnosti zavarovancev, ki razsipnosti niso preprečile. Kako pa se nameravate spopasti z birokracijo, ki jo razpihuje in krepi zakonodaja? Okrnili bi jo deloma že z ustrezno tempiranimi korekturami ustave. Z aspekta družbene racionalizacije na vseh področjih pa bomo dolžni poslej še pozorneje spremljati vse nadaljnje spremembe v splošni zakonodaji. Poslanci naj bi pravočasno dobili predloge' in potrebno dokumentacijo, da jo temeljito proučimo, preden kaj uzakonimo. Sedanje metode so nevzdržne: material za zasedanja je na hitro sestavljen in pomanjkljiv, pogosto še prepozno dostavljen, za izglasovanje predloga se včasih uporablja osebni vpliv, grožnje, izsiljevanje, pred- vsem pa je nevzdržno sprejemanje zakonov po hitrem postopku. Mislim, da vse to ni v skladu niti z gospodarsko niti z družbeno reformo. Ne govorim samo v svojem imenu. Na vseh sejah naše gospodarske zbornice pa tudi v gospodarskem zboru republiške skupščine narašča odpor proti uzakonjenim nesmotrnostim in uzakonjanju nesmotrnosti za gospodarstvo in družbeno nadgradnjo. Pričakujem, da bo prihodnje leto še burnejše, naša prizadevanja pa vsestransko plodnejša. Zakonodaja, delitev dohodka med družbo in gospodarstvom, med federacijo in republikami naj bi služili enemu cilju: krepitvi gospodarstva, da bo dovolj sredstev tudi za financiranje splošnih družbenih potreb. MAKIOLA KOBAL LJUBLJANA s sedežem v Ljubljani, Tržaška cesta 2 © v svojih obratih proizvaja in prodaja vse vrste gozdnih sortimentov © opravlja gozdno gojitvena dela © gradi ceste ter © obnavlja gozdne plantaže in intenzivne nasade VAM ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1969 PRIMER LENDAVSKEGA PODJETJA VARSTROJ Ali veste. ... da bo po novem blago do vrednosti 1000 novih dinarjev ocarinjeno na meji, vse drugo blago pa bodo morali potniki izročiti pooblaščenim prevoznikom. Tisti, ki bodo uvozili za več kot ,ylobo novih dinarjev blaga, bodo morali vse blago izročiti prevozniku; ... da gostinski strokovnjaki menijo, da so cene v naših gostiščih in hotelih še vedno premalo prilagojene domačim gostom. Zato so nekateri gostinski obrati, kot denimo hotel Triglav v Žusterni, začeli uvajati za domače goste posebne popuste; Redki so kolektivi z industrijskim značajem proiz-vodnje, ki so si kooperacijo ali kako drugo obliko po-slovno tehničnega povezovanja s sorodnimi podjetji in z drugimi zainteresiranimi partnerji izbrali za tisto osnovno metodo dela, ki naj jim zagotovi zaposlitev pro-izvodnih zmogljivosti in hkrati pomaga pri pridobiva-nju potrebnih delovnih in poslovnih izkušeni. Ze zato »primer« podjetja VARSTROJ iz Lendave, ki je dokazalo upravičenost in koristnost take prakse," zasluži, da ga opišemo nekoliko bolj podrobno. IlililllllllffliBIlilllllllSIlll Predvsem velja ugotoviti, da je VARSTROJ še zelo »mlad«, saj je nastal komaj nekaj dni pred uveljavitvijo reforme, ko so se odcepili in v novo podjetje združili trije obrati lendavskega komunalnega podjetja. »To je bila edina možnost, da bi razmahnili našo dejavnost na področju instalacijskih in izolacijskih del; da bi prešli na industrijsko proizvodnjo varilnih aparatov in opreme za varjenje,« se spominja Ivan Horvat, sekretar v podjetju VARSTROJ. »Znašli po smo se pred vprašanjem, kako naj to tudi izvedemo, ko pa nam je manjkalo strokovnega kadra, ki bi organiziral industrijski način dela in proizvodnje. Je namreč tako, da živimo v zelo odročnem kraju, kamor strokovnjaki neradi pridejo, čeprav bi jih dobro nagradili. Edini, ki zanje lahko pričakujemo, da bi prišli med nas, so domačini. V naši stroki pa je izšolanih sorazmerno malo Prekmurcev. Minila bodo leta, da se bodo izšolali štipendisti. Torej nam je ostala samo ta možnost, da kot metodo dela izberemo kooperacijo s sorodnimi podjetji oziroma z drugimi zainteresiranimi kadri, s čimer bi naši kadri sorazmerno najhitreje pridobili potrebne izkušnje.« Kot izvajalec vodovodnih in plinovodruh napeljav ter centralne kilrjave je VARSTROJ brez večjih težav lahko samo nadaljeval dokaj samostojno že prej utečeno poslovno nastopanje na vsem jugoslovanskem gospodarskem prostoru. Izolacijski obrat, ki opravlja toplotne, hladilne in akustične izolacije, pa se je začel povezovati z večjimi sorodnimi podjetji. Naročila za izolacijska dela so namreč v zadnjih letih tolikšna, da -jih lahko do predvidenih rokov izpolnijo samo združeni izvajalci teh del. Ker so ob nastanku podjetja VARSTROJ njegove vrste pomnožili številni izkušeni izolatorji — domačini, ki so dotlej delali v drugih podjetjih, je že to pomenilo poroštvo za kvalitetno opravljeno delo, kar so sorodna podjetja tudi zaradi lastnih interesov morala upoštevati. V dokaz te trditve govori * stvo, da je VARSTROJ med drugim izvedel vsa zun^ izolacijska dela pri novi dj veljski elektrarni. Izola1) podjetja VARNOST že od rii začetka v okviru zagrebške DUSTROMONTAŽE sodeKi tudi pri izvajanju izolacw del v tujini. »Z vsem teni ramo izkušnje, ki jih bori); kako potrebovali, če se 1Jr kdaj kasneje odločali za Stojno prevzemanje veliki!, ročil,« poudarja Ivan HorV8 Proizvodnja varilnih SP;r tov in opreme za varjen/e P*b ubrala še bolj izrazito potv 5 mos voj enem obratu. V tesij; sodelovanju. z Zavodom za ) jenje SRS namreč razvija?! izpopolnjujejo varilne apLf tipa Furlan in uvajajo pori/ nove proizvode. Tako S0J osvojili proizvodnjo aparat°> sočelno varjenje vseh vrst Pp filov in cevi z obžiganjeri,; so še posebej prikladni za fj beništvo. V kratkem bodo izdelovati tudi aparate za vri; nje v zaščitni atmosferi CO-- ,• torih konstrukcija je rezultat f delovanja med strokovnjaki/ omenjenega zavoda za vari); in podobne ustanove v demokratični republiki. »Sami tega nikoli ne bi gli, zdaj pa lahko mislimo j na izvoz,« pravi Ivan fWrJ »Zato nam ni žal, če daje(,1»’ odstotka dohodka za raZv;| delo, torej za storitve zun8k strokovnjakov. Nam je važeIV zultat; zavod za varjenje P°jt buje sredstva za financ11'1 t razvojnega dela, za dru tudi koristno, če bo lahko L hranila devize. Ob vsem te^J v miru lahko vzgajamo v lastni kader. Kaj bi morda s' li pričakovati še kaj več?" 11111111111!,Hill TEKSON ZA POMLAD EDINSTVEN USPEH V TEKSTILU TEKSON — umetno usnje je nov proizvod TEKCTtmtt svoji edinstveni kvaliteti in vsestranski uporabnosti presegel vsa pričakovanr-‘ ^ P° V tem proizvodu Tekstine so združene vse dobre lastaostipralega usnja to'te^tila: IZLETNIK — CELJE © lokalne, republiške in. medrepubliške proge @ izleti # letni oddih @ potni listi @ posredovanje voznih kart © menjalna služba gostinske usluge © HOTEL CELEIA CELJE © planinski penzion CELJSKA KOČA nad Celjem ' O turistično središče GOLTE nad Mozirjem Vse informacije v turističnih poslovalnicah Izletnika v CELJU, VELENJU ŠOŠTANJU, MOZIRJU, DRAVOGRADU, KRŠKEM, HRASTNIKU IN KRAPINI. — Želimo vam prijetna potovanja in srečno novo leto 1969! ilWMIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllMIIIIIIIIWIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHnnilllllllinjl||IIWIj||||||MII|||||||li>|^ .... — je mehko — zračno — lahko — za vodo nepropustno ČUDOVIT se kroji, šiva, lika, pere in kemično čisti enako kot tkanine — ni občutljiv na bencin in olje mehak ostane tudi na mrazu do — 40° C — združi temperaturo do + 160° C ELEGANTEN S ŠPORTEN modnih,barvah, v izredno pisanem koloritu z mnogimi odtenki. TEKSON je vsestransko uporaben: — v konfekciji oblačil, klobukov, čepic in dežnikov v— v industriji obutve, kovčkov in torbic Posvoji nežni mehkobi je tekson iz Tekstine nenadkriljiv doma in v tujini. Oglejte si kostime, plašče, torbice in klobuke iz teksona! Prepričajte se sami1 TEKSON ZA ZIMO PAZITE NA ZAŠČITNI ZNAK tekstina. TEKSTILNA INDUSTRIJA AJDOVŠČINA IIIIIIIIIMIIIIIIIIII 11111111111111111111111 im^ Najlepše razprodano UPORABLJAJTE 0 naši zimski konfekciji Dva lepa ženska plašča, ki ju med televizijsko reklamo razkazujejo ljubljanska Modna oblačila in škofjeloški Kroj, sem si želela v trgovini pobliže ogledati. Obšla sem domala vse ljubljanske trgovine s konfekcijo, pa še zdaj ne vem, kakšna sta od blizu. Razprodano... Odgovor, ki najbrž ni znan samo meni iz prejšnjih let, če nisem takoj stopila v trgovino, ko sem v izložbi opazila kaj lepega. Najlepše se samo proda. In kakor prejšnja leta tudi letos prodanega najlepšega včasih dalj časa ne nadomesti enakovredno novo najlepše, čeprav je letošnji izbor zimske konfekcije izredno bogat, zlasti po vrstah blaga. Toda to samo mimogrede. »MOČNE« PRIHAJAJO NA SVOJ RAČUN Za našega povprečnega potrošnika bo najbrž najzanimi-Vejše to, da sta začeli Mura^ in Modna oblačila izdelovati moške obleke v 32 velikostih in da je Varteks končno dobil posnemovalce. Uvidevnejši pa so postali konfekcionarji tudi do močnih Žensk. Podjetje Modna konfekcija, Kroj in celo goriški Ideal Nalagajo trgovine z oblekami in Plašči večjih številk. Posebej pa kaže ta podjetja pohvaliti, ker upoštevajo, da so »močne« tudi nekatere mlajše državljanke, ki se žele oblačiti po modi. Zanje Izbrani vzorci blaga in kroji oblačil so vsaj v Modni hiši in v ljubljanski Na-mi, kjer sem si jih ravnokar ogledala, izbrani z izostrenim čutom za resy nobno eleganco, hkrati pa z očitno prizadevnostjo, da bi obleka prikrila preveč vpadljive telesne obline. NOVI, DOBRODOŠLI DOBAVITELJI Ce si nameravate za Silvestrovo omisliti novo, boljšo moško obleko, vam priporočam, da si ogledate izdelke tovarne RIO z Reke. Prodajalci so mi jih Zelo pohvalili. V Ljubljani in v zagrebški Nami uvrščajo Rio v vrh jugoslovanske konfekcijske industrije za moške. Po modelih izbiri desenov in po krojih. * Izdelki Krzna Zagreb so ravno tako novost v ljubljanskih trgovinah. In to dobrodošla novost. Prvič zato, ker nas slovenske usnjarne letos puščajo precej na cedilu — tovarna Šmartno je dala trgovcem manj' izdelkov v komisijsko prodajo — dragocenih krzen namreč trgovska podjetja nočejo odkupiti zaradi rizične prodaje — Konus pa je za cela dva meseca ustavil vso domačo prodajo zavoljo izvoznih obveznosti. Drugič pa zato, ker izdelki Krzna Zagreb resnično osvežujejo našo izbiro. Poleg tega, da so ti izdelki zelo lepi, so izredno lahki in razmeroma poceni. Krzno Zagreb namreč izvaža in se tako oskrbuje z uvoženimi, v Nemčiji ustrojenimi kožami, inozemski odjemalci krznenih izdelkov pa to zagrebško podjetje animirajo pri izbiranju modelov. Pravzaprav je edina slabost zagrebških pošiljk ta, da v ljubljanskih trgovinah prehitro poidejo. Najlepše je pač takoj razprodano. Krzneni in usnjeni plašči še celo, ker jih veliko pokupijo tujci. Precej cenejši so kot pri x njih doma. Po krznu pa letos bolj segajo tudi naše potrošnice. Kdo ve, ali zato, ker se je nekaterim zvišal življenjski standard, ali zaradi ugodnejših kreditov? Naj mi tisti bralci, M si podobnega oblačilnega razkošja ne morejo privoščiti, oprostijo, da se razpisujem o krznu. Spada pač med konfekcijske novosti, razen tega se je izbira žlahtnih krzen tako povečala, da si naj-petičnejši že lahko privoščijo plašč iz nerca (2,205.000 S-din!). Trgovina se pač prilagaja naši različni kupni moči. FANTJE, OSTANITE SKROMNI Zdi se mi, da konfekcionarji na zimo le malo preveč zapostavljajo mladino. Pravzaprav samo moško mladino. Za dekleta je na pretek čednih oblek in plaščev, le preveč se ponavljajo na razstavnih obešalnikih. Najbrž tovarne tako pojmujejo ekskluzivno, da pošiljajo vsakemu naročniku samo po 10 ali 20 oblek istega modela, zato pa vsem — vse. O tem se lahko na hitro prepričate. Toda fantje, ti so še na slabšem. Bekovi komercialisti so na sejmu mode v letošnjem januarju napovedali specialno trgovino za mlade, v članku, ki sem ga napisala o tem sejmu, sem novost napovedala, toda še zdaj — minilo je že dobrih deset mesecev — ni ne duha ne sluha o tej trgovini. Se več, za dečke in fante ne dobite v ljubljanski trgovini Beka ničesar razen bund. Rio z Reke, Mura in nekaj hrvaških tovarn gre mladini bolj na roko, vendar po izjavah prodajalcev lepih fantovskih oblek ni nikoli dovolj. In vendar je mladina največji potrošnik, ker najbolj upošteva modo. Ko sem od prodajalcev poskušala zvedeti, zakaj manjka modne fantovske konfekcije,_ so mi, čeprav ločeno, enako pojasnjevali: »Verjetno s konfekcijo, ki jo izdelujejo, dovolj zaslužijo. Cenenih oblačil skorajda ni več, izpod 450 dinarjev ne. dobite moške obleke, četudi je iz manjvredne mešanice vlaken, prodajo pa je znatno povečalo ugodno obročno odplačevanje.« MARIOLA KOBAL WD-40 IN TUDI VAŠ AVTO BO DOSEGEL TAKO STAROST UPORABLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE WD-40 • % VVD-40 lahko uporabite, kadar hočete hitro posušiti vlažni vžigalni sistem in olajšati start. Potrebno je samo, da ga razpršite po razdelilniku, grelnih vodih, svečkah in po površini akumulatorja. Tako boste ne samo odstranili vlago, marveč boste preprečili tudi preboj toka, ki ga povzroča kondenzirana vlaga. WD-40 lahko vbrizgate celo v notranjost razdelilnika: tako ga posušite in izboljšate električne lastnosti vžigalnega sistema. £ WD-40 penetrira, maže in odstranjuje vlago, zato je njegova uporabnost v avtomobilizmu res vsestranska. Ker naglo prodira in maže, vam je v veliko pomoč, kadar je treba odviti zarjavele vijake, matice kljuke, vode brzinomera, sestavljive antene itd. 9 WD-40 ne škoduje laku! TUDI VI UPORABLJAJTE WD-40 • TUDI VI UPORABLJAJTE WD-4n * TUDI VI UPORABLJAJTE WD-4» • KRKA KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO ZA ZIMSKO SEZONO: O SMUČARSKIH VE^EH, PALICAH IN ČEVLJIH llllllllll!llllllllll!!IIIEIII!!!lllllllllllll!lllll!l!!llllll l!IW1lllll!lll!llllllllllll!llllllil!ll*!ll!llllll!ll!lll ■IIIIIIIIE Ob visokih cenah tudi velika izbira Oprema za smučanje je še vedno zelo draga Medtem ko smo v eni minulih številk našega tednika pisali o tem, kakšne smuči bo možno letos kopiti v naših prodajalnah, bomo danes spregovorili še o vezeh, palicah in smučarskih čevljih. Za prijetno in dobro smučanje namreč ne potrebujemo le ustreznih smuči. Prav tako so pomembne tudi vezi in čevlji. NIKAR PREVEC PO TEKMOVALNI OPREMI! Ko danes kupujemo smučarske vezi, načelno izbiramo samo hied dvema vrstama stremen: med tistimi, ki dovoljujejo dvig Pete in gibljivost gor-dol, in med vedno bolj priljubljenimi modeli, pri katerih vleče vez Peto vertikalno navzdol. Za sodobno in brezhibno smučanje po pobočjih potrebujemo streme z diagonalnim oziroma navpičnim vlekom. Za to streme je značilno, da predstavlja zelo tesno povezavo med čevljem in smučjo, kar omogoča lahkotno krmarjenje. Seveda Pa je navpična vez oziroma diagonalna vez kaj malo dobrodošla pri vzponu ali hoji po ravnem. Noga je na smučki »•kot pribita« in zato pri hoji trpi. Danes dobimo v naših trgovinah stremena, ki se po svojem zunanjem videzu pa tudi Po ceni druga od drugih močno razlikujejo. Ob tem naj povemo. da so vsa stremena po svoje dobra. Glede nakupa in izbire Pa tale nasvet: nikar se ne rav-najte preveč po opremi, ki jo Uporabljajo tekmovalci! Tekmovalcem namreč ne gre toliko za prijetno smučanje kakor za Sekunde in centimetre. Oceniti »rej velja svoje zmogljivosti na ne»u, premisliti o svojih mož-Uostih in potlej kupiti to, kar Ustreza! V naših trgovinah je letos na pestra izbira smučarskih Dovolj je preprostih stre-, en tako za otroke in začetni-+ e k°t za razvajene smučarje in di za tekmovalce. Kupili boste lahko vezi: © TRENTA BOVEC — CI-CIMAL za smuči od 80 do 140 centimetrov (26,80 din), SENIOR za smuči od 185 do 215 cm (89,00 dinarjev) in JUNIOR za smuči od 160 do 215 cm (60,00 din); © Vzhodnonemške TRUES-TAL baby za smuči od 80 do 90 centimetrov (24,50 din), TRUES-TAL za smuči od 90 do 110 cm (27,00 din), TORNADO za smuči od 140 do 160 cm (35,00 din) in OBERHOF senior za smuči od 185 do 215 cm; © COLMAR (Ital). QUICK-EST SENIOR z varnostno glavo, varnostno peto in z gumijastim lovilnim trakom (80,00 din); ® TVROLIA (Avstrija) RO-CKET JUNIOR z varnostno gla-ov, patentnim napenjalcem in z gumijastim lovilnim trakom (120.00 din); C MARKER (Zahodna Nemčija) SIMPLEK z varnostno glavo, vrtljivo peto in z dolgim jermenom (280,00 din), SIM-PLEX s peto ROTAMAT (230,00 dinarjev), SIMPLEK s peto TELMAT (295,00 din) in SIMPLEK s peto ROTAMAT LS (365,00 din). Za SIMPLEK super varnostno glavo bo treba odšteti 179,00 din; © NEVADA (Francija) I. z avtomatom za peto in z lovilnim trakom (400,00 din), NEVADA — II. z avtomatom za peto in z lovilnim trakom (350.00 din) in NEVADA — KATAPULT avtomat za neto in lovilnim trakom (34C.00 din); ® NEW SILVER (Japonska) 7. varnostno glavo, avtomatom za peto in z lovilnim trakom (205,00 din). E.N. SLIDER z varnostno glavo, avtomatom za peto in lovilnim trakom (190,00 dinarjev) in ROTAFFELA vezi za tekaške smuči (38,00 din). Seveda je danes moč kupiti v naših trgovinah tudi znana domača varnostna stremena ATG in TSM, ki jih izdelujejo v Mariboru. Te domače vezi v povprečju prav nič ne zaostajajo za uvoženimi, so pa znatno bolj poceni. Zanje je treba odšteti le blizu 150 dinarjev. SMUČARSKE PALICE OD 43 DO 72 DINARJEV Ker marsikdo prav v teh dnevih kupuje smučarsko opremo, naj povemo osnovne značilnosti palic, tega nepogrešljivega smučarskega rekvizita; palice morajo imeti široko pentljo, udobno prijemališče, prožne in trpežne krpljice in seveda morajo biti primemo dolge. In katera je tista dolžina palic, ki je za alpske smučale najbolj primerna? Še vedno segajo smučarji najraje po palicah, ki jim segajo približno do pazduhe. Ce bomo- kupili za spoznanje krajše palice, tudi ne bomo storili napak, nikakor pa se ne smemo odločiti za daljše! Pri smučanju bi nas ovirale in nam obrnem onemogočale sodobno smučanje. Tovarna športnega orodja Elan je dala letos na trg naslednje modele smučarskih palic: i © DURAL D/11 — junior, kovinskega sijaja, s plastičnim ročajem in krpljico. Cena: od 43,60 do 49,30 din; © DURAL D/15 senior, kovinskega sijaja, običajne izvedbe s plastičnim ročajem in krpljico. Cena: od 52,00 do 55,00 dinarjev; © DURAL D/18 eluksirane v črn; mat barvi, rdeči in zlati, s plastičnim ročajem in krpljico. Cena: od 56,20 do 60.30 din; © DURAL D/64 eluksirane v črni mat barvi, spodaj in zgoraj koničene, s plastičnim ročajem in krpljico. Cena: od 66,50 do 69,00 din; © DURAL D/64, dvobarvne eluksirane, kovinskega sijaja in črne, spodaj in zgoraj koničene,, s plastičnim ročajem in krpljico. Cena: od 69,50 do 72,00 din. IN ŠE ČEVLJI Izbira smučarskih čevljev je v naših trgovinah malce manj pestra. V glavnem pa so vsi smučarski čevlji zelo dragi, saj je treba zanje odšteti od 200 do 400 dinarjev. A. ULAGA llllllll!lllll!l!lllll!IIIIWIII!lllllllllllllllllllllllllll!l!!llllllll!lllllll!!lll!!llllll!l!ll!llllll!l!llllll!! »NOVOST« krojaško podjetje LJUBLJANA - ČOPOVA 7 se priporoča cenjenim strankam za izdelavo moških in damskih oblačil po najnovejši modi KOLEKTIV ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO NOVO LETO 1969 IIIIIUIIIiMIIIII Dedek Mraz bi lahko z navadnimi sanmi odpeljal na no-jj voletnem sejmu kupljena darila. Če je količkaj izbirčen in jj ni spremenil svojih navad. S Priznajte, da po navadi ne prinaša staromodnih čevljev g in torbic, preležanih pletenin, defektnega metrskega blaga, 1 posebno pa ne poletnega! V paviljonih ljubljanskega novoletnega sejma pa je bilo j§ takšnega blaga toliko, da je Venka Durjava, ki že tretje leto g vodi paviljon Modne hiše na tem tradicionalnem sejmu, ogor-1 čeno pripomnila: 1 »Slovenski Ponte Rosso!« 1 Nič čudnega! 1 SEJEM 1 NEIZPOLNJENIH j ŽELJA Oblačila so sicer zelo primerna novoletna darila, ampak 1 vsak Ljubljančan in mnogi podeželani vedo, da bodo naj-g kasneje čez mesec dni ljubljanske trgovine razprodajale mod-g no zimsko konfekcijo po znatno znižanih cenah in da bo 1 takrat veliko večja izbira, kakor je na novoletnem sejmu. Morda kak užaljeni razstavljavec poreče: »Ce bi bilo vse g tako zanič, kot sodite, ne bi ničesar' prodali. Večini pa se je g splačalo sodelovati na sejmu. Razstavni stroški bodo poli kriti, kupcev nismo prisilili, da so nam zmanjšali nekurant-1 ne zaloge.« Res je, toda s pripombo, da bi bil najbrž promet g novoletnega sejma vsaj desetkrat večji, če bi podjetja pro-B dajala za novoletna darila primerno blago, čez kak mesec g pa priredila poseben sejem za razprodajo nekurantnega 1 blaga. Pocenjene igrače, smuči, drsalke, rute, šale in drugo drob-jg njarijo poleg slaščic vseh vrst so razstavljavci na novoletnem 1 sejmu odlično prodajali. Ce bi bila izbira večja, bi verjetno g tudi za meščane postal ta sejem privlačen. Na kupce iz kmečkih vrst so verjetno računali razstavil ljavci pralnih strojev in druge gospodinjske opreme po — jj regularnih cenah. Le kateri meščan bi to, kupoval na sej-jj mišču, če ima kadarkoli na razpolago v trgovinah? Po istih jj cenah. H Se bolj ugibaš, čemu različna čistila za avtomobile po reji gularnih cenah na novoletnem sejmu? g , Ne, ta sejem nima jasno začrtane in izdelane fiziognomiji je, prilagojene svojemu nazivu in interesu potrošnikov. Jj . Žrtve na splošno slabega sejemskega vtisa so tisti prodaji iMci in firme, ki so za to priložnost pocenili regularno blago. H Takšne žrtve se razgube v poplavi pocenjene krame. Obisko-1 vaJc’ seima ne verjamejo, da izdelki nimajo napak. Za bla-1 , 7?° naklonjenost in uvidevnost do potrošnikov ni nihče 1 hvaležen in prodajalci se upravičeno sprašujejo, čemu iz-1 Subljajo cas s prepričevanjem, da blago nima napak in da 1 16 Lnl?n'e *e novoletno darilo, ki ga daje trgovina kupcem. Toda poudarjam: ne nasprotujem razprodajnim sejmom S 77 se b° večina bralcev strinjala z menoj, da bi 1 Jirr! J5“ ob razprodajah sezonskega blaga prihranjen marsika-= teri korak,'ce bi vse, kar je pocenjeno, razprodajali na enem | mestu, vendar ne pod zvenečim naslovom: novoletni sejem. lllllllllllllllllllDlllllllllllllllllllllllllillllllllllllll||||||||||l|ll||||IIII||||!m|ll|il||l|||l||ll||.|;|ii|||i|i||i|l|ira||!|llll|iii,l llllllM;]|!l)lllllll!|i!ll!!i!l|||lli|||[||]|||||||||;||||p|||i|||||||||i|||||||||[!l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||!|||||||||||||||||||||||||||)| DELAVSKA ENOTNOST - St. 52 - 28. decembra 1968 Q Izobraževanje in kultura RAZGLEDI PO JUGOSLAVIJI MODERNIZACIJA STROJEV TERJA TUDI MODERNIZACIJO ZNANJA Humani gospodarji 9 RUDARJI V LJUBIJI SO DOJELI SMISEL POVEZANOSTI TEHNOLOŠKE IN DRUŽBENE REVOLUJIJE Slikovita pokrajina na južnem podnožju Kozare — kakršna se mi je vtisnila v spomin iz istoimenskega filma — v resnici prevzame človeka po svoji toplini in razgibanosti. Filmske podooe trpljenja in junaštva ljudstva Bosanske krajine se prepletajo s predstavami sedanjosti. Nehote med njimi iščem sorodnosti in razlage za marsikaj, kar občudujem in nad čemer se navdušujem. In to moje občudovanje velja ljudem v rudniku železne rude Ljubija v dolini med Kozaro in Majdansko planino, kjer se uresničuje prava samoupravna podoba delovne skupnosti, ki je v celoti dojela smisel povezanosti in istočasnosti tehnološke in družbene revolucije. Delovna skupnost, ki v borbi za tehnološki napredek, racionalnost in ekonomičnost proizvodnje izhaja iz človeka, njegovega položaja in deleža v proizvodnji in družbenih odnosih. Naj te — včasih že razvrednotene — pojme ilustriram z nekaterimi dejstvi in podatki. Rudnik Ljubija sodi med najbogatejša nahajališča železne rude pri nas (okoli 200 milijonov ton rezerve). Pred modernizacijo so v rudniku delali predvsem nekvalificirani rudarji, ki so po takratni normi morali ročno nakopati dnevno 8 ton rude. V obdobju udarniškega gibanja so posamezniki to normo presegli tudi do 30 ton izkopane rude dnevno. Težko delo — nizki osebni dohodki in slabi življenjski pogoji so izčrpali rudarje, da so po 20 do 25 letih dela mnogi postali težki delovni invalidi. Zato so že pred leti začeli misliti na modernizacijo rudnika. Potrebnih 26 milijard S-din so si zagotovili delno z lastno akumulacijo (15) in s posojili (11 milijard). »Problemov težkega dela rudarjev ne moremo in ne smemo reševati na račun beneficiranega staža — temveč z izboljšanjem pogojev dela« — danes enoglasno ugotavljajo ljubijski rudarji, ki so prvi korak k temu storili. Danes v rudniku Ljubija najtežja dela rudarjev opravljajo stroji. Z novo tehnologijo, ki je bistveno spremenila pogoje dela, pa sta se istočasno odprla dva problema: prekvalifikacija oziroma usposobitev rudarjev za upravljanje modernih strojev in zaposlitev rudarjev, ki bodo z uvedbo mehanizacije ostali brez dela. Tudi ob tem so bili ljubijski rudarji enotni. »Noben rudar ne sme ostati zaradi modernizacije brez dela, kajti v novo opremo je vgrajeno delo vseh, ki so z ročnim delom ustvarjali akumulacijo.« Zato so se načrtno lotili prekvalifikacije vseh, ki so za to imeli pogoje — obenem pa za starejše, izčrpane rudarje iskali nova delovna mesta v rudniku. Vsi do 45. leta starosti, ki niso imeli osnovne šole in ki so se hoteli usposobiti za nova delovna mesta, so morali najprej dokončati 8-letno osnovno šolo in se strokovno dalje izobraževati. Vsi uslužbenci so morali dokončati vsaj srednjo šolo. Za stare, v dolgoletnem delu izčrpane rudarje (predvsem bivše »udarnike«, njih je okoli 500), so našli zaposlitev v posebnem gradbenem obratu, ki gradi stanovanja in skrbi za komunalno ureditev rudarskih naselij. Kljub ukinjenim 800 delovnim mestom ni nihče ostal brez dela in na kva- lificiranih delovnih mestih nimajo nekvalificiranih delavcev. Se več — najsposobnejši in naj-prizadevnejši so si s študijem ob delu pridobili ■ višjo ali visoko izobrazbo. In prav ti strokovnjaki tvorijo danes jedro, ki tesno povezuje delovno skupnost. »Istočasno proizvajamo in usposabljamo delavce. Brez izobraževanja in stalnega usposabljanja ne moremo uvajati nove mehanizacije — ne moremo razvijati neposrednega samoupravljanja. Pri nas mora Vsak delavec vedeti, koliko mo- ra napraviti in kakšen dohodek mora ustvariti. Le-ta pa ni več odvisen od njegove fizične moči — temveč od izkoriščanja in čuvanja strojev. Najrentabilnej-ša investicija za nas je investicija v ljudi!« Tako mi je pripovedoval direktor rudnika Nikola Kotle, ko sva se iz Prijedora Vozila po že precej razriti cesti v Ljubijo. In kot v opravičilo je dejal: »Cesto smo nekoliko zanemarili, prišla bo na vrsto sedaj, ko so za nami glavne in najvažnejše naloge.« Zadovoljen mi je potem razkazoval kulturni dom, v katerem imata svoje prostore Izobraževalni center in DU in kjer je od jutra do večera živahno. Rudarji izpod Kozare so ponovno dokazali svojo solidarnost in sposobnost dobrega in humanega gospodarja. Stari revolucionar Nikola Kotle pa je v rudniku Ljubija uresničil to, kar si je dolga leta prizadeval v sindikatu industrijskih in rudarskih delavcev Jugoslavije. TILKA BLAHA ininiHii »Mojstri« in »vajenci« ■s Mnoge osnovne sindikalne organizacije in sindikalni sveti širom po Sloveniji so pokazali velik interes za »teze o razvoju in izpopolnjevanju sistema izobraževanja in vzgoje v SFRJ«. Med drugim so sindikati še posebej ugotavljali številne pomanjkljivosti v sistemu in praksi izobraževanja odraslih oziroma zaposlenih. Svoja stališča do teh tez sta izoblikovali tudi predsedstvi Republiškega sveta . ZSS in Republiškega odbora sindikata delav-,cev družbenih dejavnosti in predlagali vrsto bistvenih dopolnitev tako s področja izobraževanja odraslih kot nekaterih drugih področij vzgoje in izobraževanja. V zasavskih revirjih žal o tem gradivu in o tovrstni problematiki ni bilo niti ene same organizirane razprave. Menda so omenjene teze tako sindikalni sveti kot osnovne sindikalne organizacije po podjetjih kar hote prezrli. Kje so vzroki za tako ravnanje? Poglaviten razlog tiči nedvomno v podcenjevanju vloge izobraževanja, še posebej odraslih oziroma zaposlenih. Čeprav ni moč trditi, da sindikati v revirjih na tem področju niso ničesar storili — če ne drugega so vsaj ugotovili in še ugotavljajo izrazito pomanjkljivo izobrazbo zaposlenih in neustrezno kvalifikacijsko strukturo — so vendarle ostali bolj ali manj le pri besedah. Na enem izmed prvih letošnjih občnih zborov sindikalne organizacije je neki delavec takole označil to stanje: Pri nas smo veliki mojstri v ugotavljanju, pa žal še vedno vajenci v uresničevanju predlogov ali pobud! In med prvimi bi se morali sindikati zavzeti prav za enakopravno obravnavanje izobraževanja odraslih. V revirjih je od približno 15.000 zaposlenih še vedno kar dobra tretjina vseh z nedokončano osnovno šolo, med nj/mi pa je največ mladih delavcev in delavk. V delovnih organizacijah in tudi sindikalnih vodstvih ugotavljajo, da bi morali odpraviti vzroke za tolikšen osip v osnovni šoli: očitno so neustrezni učni programi, še vedno je preskromna materialna baza vzgoje in izobraževanja, pa tudi učni kader še ni tak, kakršnega zahteva reformirana šola. Istočasno pa seveda ugotavljajo, da vsem mladim, ki ne dokončajo osnovne šole, res ni mogoče zapreti vrat podjetij. In spet smo tu: mojstri v ugotavljanju, vajenci v ukrepanju. Delovne organizacije namreč dobro čutijo posledice pomanjkljivega splošnega znanja pri enem delu zaposlenih, zelo malo pa store za to, da bi jim omogočile dokončanje osnovnošolske izobrazbe in nadaljevanje njihovega strokovnega usposabljanja. MILAN VIDIC TOVARNA BATERIJ ZMAJ LJ U B L J AN A TERUE BATERIJE za tranzistorje B specialno za transl-storje nova baterija SUPER PL po angleški licenci VIDOR S 50 % daljša življenjska doba • plastična prevleka onemogoča izločanje kisline # Izredno natančne mere B elektronska kontrola kvalitete Več posluha za šolstvo # Ker je pri temeljni izobraževalni skupnosti Dravograd ostalo za štipendiranje še nekaj sredstev, bodo ta denar uporabili kot denarno pomoč 16 učiteljem v občini, ki izredno študirajo na pedagoški akademiji v Mariboru. To denarno pomoč bodo izplačevali kot spodbudo za vsak opravljeni izpit. # Na minulem občnem zboru sindikata prosvetnih delavcev občine Dravograd so ugoto- vili, da je bilo po doseženih rezultatih letošnje leto spodbud-nejše od prejšnjih. Več je bilo storjenega na področju varstva, vzgoje, financiranja šolstva ter pospeševanja samoupravljanja v prosvetni dejavnosti. Trdnejša je postala tudi njihova vez z občinskim sindikalnim svetom, ki je pokazal več razumevanja za probleme prosvetnih delavcev in šolstva sploh, kar je zelo pohvalno. IVAN PRAPROTNIK Spalnice, dnevne sobe, kuhinje, stoli, fotelji, kavči, omare vseh vrst, pisarniško, gostinsko in šolsko pohištvo, stilno in rustikalno pohištvo Superavtomatični pralni stroji, hladilniki in štedilniki znamke NAONIS Neuničljiva Iglana najlonska obloga za vsak pod TAPISOM SOMMER Poslovalnice v Sloveniji: Ljubljana, Celje, Koper, Kranj, Maribor, Nova Gorica, Murska Sobota, Žalec in ostale poslovalnice v vseh večjih mestih Jugoslavije CENTRALA: LJUBLJANA, TITOVA Sl DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE je izdala knjigo | I VILKO VINTERHALTER: Življenjska pot Josipa Broza Avtor je na podlagi zbranega gradiva podal svojo subjektivno podobo predsednika Tita kot ene najbolj markantnih osebnosti našega časa in pri tem odkril, »da je Tito izjemna, edinstvena, stanovitna, vendar tudi čisto navadna človeška osebnost«. Knjiga je vzorno opremljena, ima 414 strani in velja v platno vezana 65 din. Dobite jo v vseh knjigarnah, naročila sprejema tudi uprava DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 Upokojenci -pevci predlagajo Trboveljska upokojenci so izoblikovali zanimiv predlog. Spričo izredno razgibane dejavnosti moških pevskih zborov revirskih društev upokojencev in da bi spodbudili pevsko dejavnost tudi med drugimi upokojenci, predlagajo, naj bi bila ob mednarodnem delavskem prazniku — 1. maju prihodnje leto v Ljubljani revija pevskih zborov društev upokojencev iz vse Slovenije. Za ta predlog so se izrekli tudi upokojenci — pevci iz drugih revirskih občin. Kulturno prosvetna dejavnost v okviru podružnic društev upokbjencev se je v zasavskih revirjih v zadnjem letu močno razmahnila. V Trbovljah, Zagorju ob Savi in Hrastniku so bili ustanovljeni moški pevski zbori, ki uspešno nastopajo na koncertih doma in na gostovanjih. Srečanja upokojenskih moških pevskih zborov iz Trbovelj, Zagorja ob Savi, Hrastnika in Laškega so postala tako rekoč že tradicionalna. Zbori so pripravili letos že več skupnih revij in poželi priznanje številnih občanov. Prvi uspehi so jih spodbudili, da popestrijo program in z vključevanjem novih članov dvignejo raven zborovskega petja. Najbolj pri srcu jim je seveda lepa slovenska narodna in umetna pesem. Priprave za referendum Na razširjeni seji sekcije za razvoj družbenih odnosov na področju vzgoje, izobraževanja in kulture pri občinski konferenci SZDL Litija so razpravljali o pripravah na referendum za krajevni samoprispevek za investicije v šolstvo. Za obnovo, razširitev in novogradnjo osnovnih šol, za povečanje zmogljivosti vzgojno varstvenih ustanov ter za popravilo domov TVD Partizan Litija in Šmartno bi rabili skoraj ■1 milijone N-din. Predlagali so, naj bi občani "kozi 6 let prispevali sredstva za nvesticije v osnovno šolstvo, in icer zaposleni v socialističnem aktorju, kmetijski proizvajalci in zasebni obrtniki skupaj okrog 3 njilijone 4 tisoč novih din. De- lovne organizacije pa bi združile v ta namen okrog 600 tisoč novih din. MARJAN LIPOVŠEK »Publika nas ima rada...« Delavsko prosvetno društvo Svoboda bratov Milavec v Brežicah vključuje v svoje vrste vse zaposlene, ki imajo veselje in voljo za dramsko ustvarjanje in delo na odru. Poleg tega združuje tudi ljubitelje vokalne glasbe Ima svoj ženski in moški pevski zbor. Društvo si je v Brežicah in tudi v drugih krajih Dolenjske pridobilo velike simpatije med prebivalstvom. Ludvik Metelko, njegov predsednik, ki je obenem zelo aktiven igralec, meni, da društvo precej nudi zaposlenim na tem območju. »Delavsko prosvetno društvo Svoboda bratov Milavec nudi vsem zaposlenim možnosti, da se aktivno udejstvujejo bodisi kot pevci, bodisi kot igralci na odru. Glede na to, da ima danes gledališče 199 članov, lahko trdimo, da je med delavci, ki sestavljajo naše društvo, velik interes za to dejavnost. Dramska skupina naštudira vsako sezono eno do dve deli, prav tako skrbijo pevci, da sproti širijo in pestri j o svoj repertoar. Delamo z veseljem, saj vemo, da nas ima publika rada, da z veseljem spremlja naše ustvarjanje in naše nastope. Kot imajo pevci ima tudi naša dramska skupina vsako leto kar precejšnje števil0 nastopov. Minulo sezono sm° odigrali 12 predstav in pri tem imeli 3900 gledalcev. To ie vsekakor dokaz, da naše d^io ni zaman ..,« A. V Spori IDRIJA JE DOBILA NOV REKREACIJSKI CENTEIR Dobava takoj s | pridobitev velike vrednosti e ŠKODA 1000 MB STANDARD MODEL 1969 Cena 20.500,00 din Odobravamo potrošniški kredit TRGOVSKO PODJETJE Januarja odprto prvenstvo Slovenije v gimnastiki ll!!*llll!ll!l!llll!!!!llll!EIIII!l!lll!l!l Hiiin ^■iiiiiiiiianiiiiiiiiii voian ljubljana kersnikova 6 telefon 311-734 lin!-.iiiinmiiiiiniiiiiinnRiiiRpiinniiiiinniiHiiiiiiiniiiinnnninnniniiniininnn iiiiiiiiiiiiiiiiiiE Pr acttka POLYPEX je material jutrišnjega dne! Izdelki lz POLYPEXA Prihajalo tudi na naše tržišče. Zakaj je POLYPEX uspel v Evropi in v čem 'se razlikuje od drugih materialov? P O LY P E X je izredno topel v primerjavi s kovino, koži je prijeten, ni spolzek. Ohrani čvrstost, je odporen proti udarcem, ima trajno barvo in sijaj. PREHITITE CAS IN ODPRITE SVOJ DOM »POLYPEXU«l Kopalne kadi, kadi za prho in pomivalna korita iz POLYPEXA dobite v beli, rumeni, zeleni, nežno sivi, modri in rožnati barvi. INDUSTRIJA PLASTIKE ŠOŠTANJ »lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll illlllllEIIII!llllllllllllllllllllll!ll!lll!lllllllllllllllll» Želimo vam srečno in uspešno novo leto! Mesec dni tega, kar so slavili v Idriji velik praznik — otvoritev sodobnega rekreacijskega centra inž. Stanka Bloudka. Dolgo so čakali ljudje na ta dan. Že dolga leta so si želeli, da bi imeli v Idriji prostor, ki bi ga brez sramu lahko imenovali telovadnica, kjer bi lahko imeli ure šoloobvezni otroci, kjer bi lahko organizirala vadbo športna društva in ne navsezadnje kjer bi lahko sem in tja organizirali tudi kvalitetne športne prireditve. Dolgoletna želja prebivalcev Idrije je torej postala stvarnost. Uresničena je zamisel pokojnega inž. Stanka Bloudka, tukajšnjega domačina, da bi dobilo to privlačno mestece svoj rekreacijski center, ki bi predstavljal nekakšen temelj telesnokulturne dejavnosti v Idriji. In danes stoji sredi mesta, prav tam, kjer je v svojih načrtih že predvideval inž. Stanko Bloudek, lep in sodoben rekreacijski center, na katerega bi bilo lahko, nedvomno ponosno vsako, še tako razvajeno mesto. Komaj mesec dni je tega, kar so slavili v Idriji otvoritev doma, in center že »dela s polno paro«. Prostori so zasedeni od jutra do večera... Dopoldne so na vrsti šoloobvezni otroci, popoldne 1 člani športnih društev in zvečer delavci, ki redno prihajajo na svojo rekreacijo. Velik urnik, ki visi v centru na vidnem mestu, priča o tem, da je športni objekt več kot dobro izkoriščen. In da bi dobili vsaj približno sliko o tem, kako si je Idrija sploh lahko »privoščila« takšen rekreacijski center, kakršnega ima danes, in kaj pomeni nova pridobitev za prebivalce tega kraja, smo zaprosili za razgovor tri ljudi, ki vse skupaj »poznajo tako dobro kot lasten žep«. nji prioritetni red gradnje objektov komunalnega značaja v Idriji. Potrebe so namreč večje od možnosti. Potlej pa je tovariš Murovec nadaljeval: »Že inž. Stanko Bloudek, ki je pred leti zelo rad prihajal v Idrijo, je izdelal načrte za telovadnico in tudi za druge športne objekte v Idriji. Zavzemal se je tudi za gradnjo drsališča v okviru rekreacijskega centra. Napravil pa je še načrte za stadion in smučarsko skakalnico. Seveda nam je vsem skupaj malce žal, da lahko šele danes uresničujemo lepe načrte inž. Stanka Bloudka .. .« »In še v dveh besedah, kaj pomeni center za prebivalce Idrije?« »Najbolj spodbudno pri vsem skupaj je prav gotovo dejstvo, da je objekt popolnoma zaseden, da ga s pridom koristijo poleg mladih ljudi tudi starejši, rudarji in drugi delavci. Nadalje smo v Idriji zelo veseli tega, da imamo končno možnost organizirati kvalitetne športne prireditve, za katere smo bili doslej prikrajšani. Že januarja bomo imeli na primer v novem centru odprto prvenstvo Slovenije v gimnastiki ...« SPODBUDNDI POGOJI ZA NADALJNJE DELO Slavko Poljanšek, dolgoletni športni delavec v Idriji in obenem organizator številnih tekmovanj, mi je z veseljem razkazal veliko novo pridobitev Idrije in mi istočasno povedal: »Objekt je grajen za vse potrebe. Lahko bi dejali, da smo mislili naprej, ko smo ga gradili. V Idriji je namreč veliko ljudi, ki doslej niso imeli prostora, kjer bi lahko obnavljali svoje moči. Ves objekt je seveda centralno ogrevan, ima kopalnice, garderobe in sploh vse, kar je potrebno. Dve veliki telovadnici sta zgrajeni tako, da zadovoljujeta potrebe šol, športnih društev in ljudi, ki si želijo le urico ali dve rekreacije na teden. Sedaj lahko igramo v Idriji v zaprtem prostoru tudi košarko, odbojko, rokomet in mali nogomet. Doslej je bilo to seveda nemogoče. Razumljivo pomeni nov rekreacijski center tudi dragoceno pridobitev za nadaljnji razvoj delavskih športnih iger. Do danes smo bili namreč vedno odvisni od vremena, ki nam je v odločilnih trenutkih zelo rado ponagajalo-----« Slavko Poljanšek nam je tudi povedal, da bodo že v kratkem uvedli večerno rekreacijo za žene. Baje je med ženskim spolom v Idriji kar precejšen interes za tovrstno razvedrilo. Na občinskem sindikalnem svetu Idrija pa smo se pogovarjali o rekreacijskem centru s Franjem Cesarjem, tajnikom POHIŠTVO ObSS. Tovariš Cesar nam je povedal naslednje: »Menim, da je velika vrednost naše nove pridobitve predvsem v tem, da imajo odslej dalje zaželene pogoje za telesno vzgojo tudi šoloobvezni otroci. Doslej so bili namreč glede tega precej prikrajšani. Dve telovadnici, ki jih je premogla Idrija, sta bili stari in tesni ter zato nista mogli služiti svojemu namenu. Še na slabšem pa so bili seveda zaposleni, ki sploh niso imeli svojega pokritega prostora. ki bi ga lahko uporabljali za aktiven oddih. Zato pomeni dograditev našega športnega objekta za vse prebivalce Idrije v vsakem pogledu zares neprecenljivo vrednost...« A. ULAGA PRIMORCI SO SE ODLOČILI ZA SVOJO fOčiTNIŠKO SKUPNOST_______________________ Kredit za počitnice do 500 dinarjev Nedavno so predstavniki sindikalnih svetov iz Sežane, Postojne, Cerknice, Logatca, Indrije, Vrhnike, Ajdovščine, Nove Gorice, Ilirske Bistrice, Tolmina in Kopra temeljito obdelali vprašanje ustanovitve svoje počitniške skupnosti. In medtem ko so še do nedavnega oklevali, če ne bi morda kazalo priključiti njihove počitniške domove k turistični organizaciji Alpe Adria iz Ljubljane, so se to pot zedinili, da ustanove svojo počitniško skupnost. Na vprašanje, zakaj so se odločili za ta korak, nam je odgovoril Ciril Koprivc, tajnik obalnega sindikalnega sveta Koper, takole: »Za lastno počitniško skupnost smo se odločili predvsem zato, ker bomo v tem primeru naj cenejši oziroma najbolj dostopni delovnim ljudem, s či-hier borno lahko poživili delavski turizem. Z možnostjo kombinacije obmorskih letovanj in turizma v alpskem območju naše domovine, z organizacijo enodnevnih , izletov, pridobitvijo Primernih lokacij za cenene vikende in prostora za taborjenje, bomo skušali približati našim delavcem vse tisto, za kar so bili doslej v številnih primerih Prikrajšani...« Na omenjeni seji so se predstavniki občinskih sindikalnih svetov tudi dogovorili, da bodo Že v najkrajšem času formirali sa svojo počitniško skupnost re-CePcijsko službo, ki naj bi imela •adež v Postojni in bi pričela z delom že letos. Vsekakor morajo zapisati ob rojstvu primorje počitniške skupnosti tudi to, da bo ta turistična organizacija hemudoma uvedla varčevalno službo, ki bo nudila delavcem kredite za letovanja tudi do 500 dinarjev. Načrti nove počitniške skup-"osti na Primorskem, ki bo nu- dila delavcem zares cenen oddih, so danes na moč spodbudni. V Izoli naj bi poskrbela za avtokamp, ki bo v prvi vrsti namenjen našim delavcem in manj petičnim domačinom in tujim turistom. Na naši obali pa naj bi skupnost kaj kmalu poskrbela za ustrezen prostor, kjer bodo delavci lahko postavili cenene in preproste vikend hišice ob minimalnih komunalnih in drugih prispevkih, itd., itd. To so seveda načrti... Že danes pa razpolaga počitniška skupnost s številnimi domovi ter več kot 1500 ležišči, kar vse skupaj bo ob dobrem gospodarjenju nedvomno spet prispevalo svoj delež k razvoju delavskega turizma pri nas. A. Ul. • GORNJA RADGONA Gomjeradgonska občinska zveza za telesno kulturo pripravlja z zavodom za pedagoško službo Murska Sobota v času od 23. do 31. januarja seminar za učitelje telesne vzgoje in. ostale športne delavce Pomurja, ki se ukvarjajo s smučanjem, pa nimajo tovrstnega tečaja. Tečaj bo v Ravnah na Koroškem. Podoben tečaj le organizirala gomjeradgonska ObZTK tudi lansko zimo. Tako danes kaže, da bo po tem tečaju v Pomurju dovolj vaditeljev in trenerjev smučarskega športa. 6 F. KLEMENČIČ »V TELOVADNICO | PRIHAJAJO TUDI B RUDARJI« »Že pred več leti so se gospo !jj darske organizacije na pobudo fl ■ prejšnega župana odločile, da §j ' bodo redno zbirale sredstva za j komunalne potrebe. Idrija je §§ bila namreč zelo revna s ko- 1 munalnimi objekti...,« je začel 1 pripovedovati Stanko Murovec, fl predsednik občinske skupščine v || Idriji in znan športni delavec, upu »Tisti, iz stare Avstrije, so bili porušeni, po vojni pa ni bilo do stt napravljenega. Od tod izvira tudi misel o rednem samoprispevku, ki bi ga gospodarske organizacije odvajale od svojih bruto osebnih dohodkov. Iz prispevkov, ki znašajo danes od enega do treh odstotkov, kar je pač odvisno od gospodarske situacije posamezne delovne organizacije, smo doslej že zgradili otroški vrtec, mrliške veže, nekaj manjših objektov komunalnega značaja in sedaj veliko lepo telovadnico, ki pomeni prvo in obenem najpomembnejšo fazo v izgradnji našega rekreacijskega centra. V načrtu imamo namreč še gradnjo kegljišča, zimskega bazena in nekaterih drugih igrišč ...« Predsednik Murovec je ob tem pripomnil, da danes še ni povsem jasno, kakšen bo nadalj- © CELJE Drsališče v celjskem mestnem parku gosti letos vsak dan številne drsalce. V 14 dneh, kar je odprto, se je drsalo tu že več kot 4000 mladih in 2000 starejših Celjanov. (Pk) • KRŠKO Občinski sindikalni svet Krško je organiziral v počastitev dneva JLA športno srečanje občinskih ekip Sevnice, Brežic, krškega ter garnizona iz Cerkelj ob Krki. Tekmovali so v odbojki, streljanju, šahu in v kegljanju. V odbojki in kegljanju sta zmagali ekipi Krškega, v šahu I in streljanju pa pripadniki JLA. Zmagovalne ekipe so prejele od organizatorja lepe pokale. K. PAVLIHA • MEDVODE V počastitev dneva JLA Je bila v nedeljo v Medvodah uspela telovadna akademija. Po pozdravnem govoru podpolkovnika JLA Vujičiča in predstavnika krajevne organizacije Zveze borcev Gabra so člani domačega TVD Partizan predstavili blizu 200 gledalcem bogat izbor svojega delovanja. Program, ki je obsegal 10 točk. je bil skrbno pripravljen in je navdušil prisotne. Društvo vključuje precejšnje število delavske mladine, zato so z njegovim delom vsi še toliko bolj zadovoljni. Vadba je zares vsestranska in vodniški kader zasluži visoko oceno. TVD Partizan Medvode bo s takim delom gotovo še naprej eno najboljših tovrstnih društev v Sloveniji. WD .......................m.......mn.... ....mili...um...............im..............................................in ELETRO KRANJ S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI: Distributivno enoto Kranj Distributivno enoto Žirovnica Proizvodno enoto Kranj in Skupnimi službami VAM ŽELI SREČNO NOVO LETO 1969 n|l-lll|m|l||||||||||||||l|||||||||||||||||||||l||H X DELOVNI KOLEKTIV Savskih elektrarn Ljubljana, Hajdrihova 2 S SVO JIMI ENOTAMI VAM ŽELI USPEHOV POLNO IN SREČNO NOVO LETO 1969! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■! BflBBBBflBBBBDBBBBBBBBBa ✓7WWWWWWWW\AA^AAAA/W\AAAAAAAA/WWVNAAAArVWWW\AAAAA/WWWVVVWWWVWWWW Delovni kolektiv TRGOVSKEGA PODJETJA »MEDEX« import — export LJUBLJANA SGP »PIONIR« Novo mesto S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI © GRADI VSE VRSTE OBJEKTOV VISOKE IN NIZKE GRADNJE: — NAJSODOBNEJŠE STANOVANJSKE STAVBE - TURISTIČNE, INDUSTRIJSKE IN KMETIJSKE OBJEKTE - MOSTOVE, CESTE itd. S PO SODOBNIH METODAH S PRIZNANO KVALITETO IN V DOGOVORJENIH ROKIH © Z LASTNIMI OBRTNIMI OBRATI IZVRŠUJE GRADBENG-OBRTNIŠKE IN AVTOMEHANIČNE USLUGE ® RAZPOLAGA TUDI Z LASTNIM TEHNIČNIM BIROJEM INVESTITORJI, POSLUŽUJTE SE NAŠIH USLUG, KI JIH PRIPOROČAMO! VAM ŽELI SREČNO NOVO LETO 1969! Želimo srečno novo leto 19691 y^A/W^^AAAAAAAAAAAA^AAAyWWW^AA/W^AA/WWW^AAAAAAAAAAAA/y^AAyWWVWWWWWWWWWW ll[[||IHIIl!lllllll Biiiiiiiiiiiiimiiiiii Trgovsko podjetje MANUFAKTURA ir ! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■■■■■■■■*■■■■■■■■■> s poslovalnicami: LJUBLJANA, Trubarjeva 27 »CICIBAN«, Miklošičeva 22 »PRI JOŽETU«, Vodnikov trg 2 »PRI VODNJAKU«, Ciril-Metodov trg 21 © v Čopovi 3 © na Titovi 18 © v Trubarjevi 11 SE PRIPOROČA CENJENIM KUPCEM TER JIM ŽELI SREČNO NOVO LETO! ■Illllllllllllllllllllll lllllllllllllllllllllllllll lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllll!lllll!lllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllilllll 'AAAAAA/WVW'J\AAAACyNAAAAAAAAA/WWWWWW\AAAAA/W\AArVWWWWWWWWWVWWVWWWW JAVOR * LESNA INDUSTRIJA Pisarniška garnitura »BOVEC« Pisalna miza »BOVEC« Trosedežna zofa »BOVEC« Klubska miza M-80/F-U Fotelji »BOVEC«/K — 3 kom. Fotelj vrtljivi »BOVEC« Pivka Slovenija — Jugoslavija Telefon: 067/^5 010 Telegram: Javor Pivka Telex: 34137-VU DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE PERILA LABOD Novo mesto VAM ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1969! raneiMB«»eBnaeeEEee«BeBiaeeaeBi ■■■■■■■■■■»&■■■■■■■■■■ bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbii ■bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb** I KOLEKTIV RUDNIKA ŽIVEGA SREBRA Idrija želi vsem delovnim kolektivom novih delovnih uspehov in jim vošči srečno novo leto 1969! ^A^l^^AAy^A✓V^ZsZV^ZV'VV^ZS/^/^ZV^✓V^ZVV^Z\Ay^ZV^/^✓^ZV^/^/VV^/^/^/^y^Z^✓V^A✓V^A✓^A/V^y^Z^✓V^/^A/^ZV^/^/\/\/^A✓V^Z^/^/V^ZVV^✓V^/\/\/V\/ llllllll!lllllllllllllllllll!l!l!fll|11® obisk v tovarni športnega orodja elan Il!**l***lffl V NOVO LETO Z NOVIMI NAČRTI Nagradno žrebanje! Plastični čolni vedno bolj cenjeni Proizvodni plan tovarne športnega orodja ELAN za prihodnje leto se malce razlikuje °d letošnjega in še bolj od tistih v prejšnjih letjh. Težišče prozvodnje bo sicer •e vedno na proizvodnji smuči, čedalje bolj pa se uveljavlja tfcdi proizvodnja plastičnih čolnov in telovadnega orodja. VEČJA REALIZACIJA V PRVEM POLLETJU Širjenje proizvodnje telovadnega orodja in plastičnih f°lnav je za tovarno športnega Orodja ELAN izrednega pome-na. Večja proizvodnja omenjenih artiklov bo namreč omogočila tovarni že v prvem polletju Večjo. realizacijo, medtem ko_ je *^0rala prejšnja leta praktično Pr°izvajati pol leta na zalogo. Pa pomeni, da je bilo vsako 6to za ELAN nekaj mesecev Presneto trdih. In ne samo to. Prodor telovadnega orodja in Plastičnih čolnov na inozemski |r8 predstavlja za ELAN po-e§ pomembnega komercialne-ju uspeha tudi lep korak v rojevanju ugleda pri domačih tujih kupcih. Program proizvodnje smuči Prihodnje leto ni bistveno ^ugačen kot minula leta. Pou-.,Jek je v glavnem na enostav-• JET in PIONIR smučeh, po drugi strani pa na kvalitetnih smučeh — metalnih in plastičnih. ČOLNI ZA VSAKEGA KUPCA S proizvodnjo čolnov se v ELAN ukvarjajo že dobrih osem let. Medtem ko so v začetku izdelovali le čolne iz lesa, so se pozneje odločili za plastiko. In pri tem je ostalo. 2e četrto leto izdeluje ELAN v sodelovanju s švedskimi strokovnjaki kakovostne plastične čolne, ki zadovoljujejo tako potrebe številnih športnikov in ljudi, željnih rekreacije, kot tudi tistih, ki žive od ribolova. Skratka, v ELANU so proizvodnjo lesenih čolnov povsem opustili. Plastika je namreč odpornejši material in neobčutljiv za zunanje toplotne in tudi kemične vplive. Poškodbe pa, ki nastanejo pri močnejšem udarcu, na primer ob trčenju v ostro skalo, lahko hitro, enostavno in poceni odpravimo. In če upoštevamo tudi dejstvo, da velja vzdrževanje klasičnega lesenega čolna vsaj 80 N-dinarjev na leto, potlej zares ni dvoma, da ima proizvodnja plastičnih čolnov še lepo prihodnost. V ELANU ŠIRIJO ODDELEK ZA IZDELOVANJE ČOLNOV »V načrtu je, da oddelek za izdelovanje plastičnih čolnov kar najbolj razširimo ...« danes pravijo v podjetju ELAN. »Še vedno smo namreč v zadregi zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, saj moramo izdelovati smuči na zalogo, medtem ko lahko prodajamo čolne prav v času, ko za . smuči ni pravega interesa. Prav zaradi tega proizvodnjo plastičnih čolnov iz leta v leto povečujemo.« Seveda gredo plastični čolni še vedno bolj v promet v tujini kot pa doma. Naši ribiči in tudi počitniški domovi še ne kažejo pravega interesa za plastiko, ker ji ne zaupajo. Kljub temu je med drugim pripravil ELAN za trg pripraven ribiški čoln, ki je dolg 4,80 m in širok 2 m ter kot nalašč za ribolov na morju. V prihodnjem letu pa namerava izdelati tovarna športnega orodja iz Begunj ELAN kar 3000 plastičnih čolnov. Približno 1000 jih bo prodala doma, preostalo količino pa na inozemskem trgu. (E. P.) P' IMPORT — EXPORT LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA 5 Kmetovalci in rejci prašičev! Podjetje KOTEKS-TOBUS je za vse prinašalce svinjskih kož tudi v letošnji sezoni pripravilo NAGRADNA ŽREBANJA z več kot 4000 lepimi dobitki. Žrebanja bodo 20. januarja in 20. aprila 1969. KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV! Pazljivo oderite vsakega prašiča in kože oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS-TOBUS ali kmetijski zadrugi. Prejeta potrdila, ki vam dajejo pravico do udeležbe pri žrebanju, pa skrbno hranite. Izid nagradnega žrebanja bo objavljen v dnevnem tisku in po radiu. VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM ŽELIMO MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1969! Elan Flying Junior &VPIS o Mercatorju TRGOVINA NE SME POZNATI MEJA Kovina ne sme poznat j. Veletrgovina Mercator iz v^Ull)lja.ne oskrbuje velik del slo-^ riškega področja tako z de-j Mistično kot z grosistično de-sti *°stjo. V grosistični dejavno-Sj ^krbuje podjetja po vsej ške deloma na Hrva- tu1’ v detajlistični mreži pa ®Pisko, del Štajerske, celotno sko ■ sko kotlino ter Notranjih *n Dolenjsko. V Sloveniji jait ^6rcator danes 292 prodali^ ’ °d tega 39 sodobno ureje-jw SarnopQistrežnih trgovin in pVečjih blagovnih hiš. s 4* °djetje je leta 1953 doseglo ZaP°slenimi 1,400.000.000 S-PrJ-jev realizacije, letos pa bo Mercatorja znašal pred-°b 85 milijard S-dinar jev "22 zaposlenih- Razkorak med Možnostmi in t», potrebami ietk, -Ub takšnim uspehom podpri 'tv/0 intenzivni ekspanziji pa Ijajo efCatorju še vedno ugotavljaš ’šQ a nekatera področja pri * artiku n,iso dovolj oskrbovana budi -1ih naša proizvodnja % „1 Scu- Stanovanjska grad-tih -Se Je namreč v minulih le-stL1Zredno hitro razvijala, na-swe 50 nove in nove stanovanjca s°seske, medtem ko je grad" Prepotrebnih oskrbovalnih ) centrov v teh naseljih ostala prepuščena trgovskim organizacijam. Vendar dokaj skromna akumulacija trgovini preprečuje, da bi stopala v korak z dinamično stanovanjsko gradnjo in je tudi razkorak med potrebami in možnostmi trgovine, da bi organizirala sodobno oskrbo, vsak dan večji. Zato pri Mercatorju, menijo, da bi morali v prihodnje tudi trgovini omogočiti najetje sprejemljivih investicijskih kreditov, saj bi taki krediti bili družbi le v korist. TRGOVINA NE SME POZNATI TERIRORIALNIH MEJA Če hote trgovina v redu opravljati svojo družbeno funkcijo, ne sme poznati teritorialnih meja, pa naj gre za občine ali za republike. Jugoslovansko tržišče mora biti odprto vsern, ker bo le tako omogočena izmenjava blaga s področja na področje. Pri tem ne sime biti važno, kdo bo ta blagovni promet opravljal, temveč to, da so proizvodne dobrine dostopne slehernemu občanu. Večina občinskih skupščin pri nas je to funkcijo trgovine doumela in jo tudi po svojih močeh podpirajo, so pa še vedno nekatere, ki vsak poseg prek meja ene občine v drugo ocenjujejo: to podjetje na samopostrežna trgovina v Gregorčičevi ul. v Ljubljani je naše, tisto pa tuje. Nerešen problem trgovinske dejavnosti je tudi v tem, da trgovska podjetja niso uspela v prizadevanjih, da hi postala lastnik trgovskih lokalov. Ta problem Mercator močno občuti, ker je svojo detajlis>tično dejavnost razvil ne le v večjih centrih, marveč tudi na vasi, kjer urejuje in modernizira trgovske lokale prav tako kot v mestih, ni pa njihov lastnik. ZA ENOTNEJŠE OBRAČUNAVANJE PROMETNEGA DAVKA Pri Mercatorju močno- negodujejo nad predvidenim obračunavanjem prometnega davka in nad različnostjo stopenj obračuna. V Mercatorju so prepričani, da bi lahko dosegli enak finančni efekt ob veliko bolj enotni politiki obračunavanja prometnega davka in ob zmanjšanju števila stopenj. Menijo, da je res nenormalno, da je na tako majhnem področju, kot je slovensko, toliko različnih cen za posamezne izdelke, ki so posledica razlik v prometnem davku in v maržah. SKRB ZA ČLOVEKA IN STROKOVNOST V Mercatorju skrbijo tudi za izpopolnjevanje strokovnega kadra in v zadnjih letih so vložili v ta namen blizu 520 milijonov S-dinarjev. V Mercatorju vedo, da je bil takšen napredek, kakršnega so dosegli, možen le ob zavestnem sodelovanju vsega kolektiva. To ldokazuje, da je človek s svdjim zavestnim dejanjem pomemben dejavnik vsega napredka. Zato tudi niso zanemarili delovnih in življenjskih razmer članov kolektiva. Tako so iz sklada skupne porabe dodelili že več kot 500 milijonov S-dinarjev za reševanje stanovanjskih problemov zaposlenih. Veletrgovina Mercator bo praznovala v prihodnjem letu 20-letnico svojega obstoja. Ko se bližajo temu jubileju, menijo, da bodo kljub ne najboljšim pogojem tudi v prihodnje premagovali težave in smelo ter z zaupanjem v ustvarjalne sile kolektiva stopili prihodnosti na- a proti- (E. P.) lil Mercator Vas postreže z vsem! KOLEKTIV VELETRGOVINE MERCATOR VAM ŽELI NADALJNJE DELOVNE USPEHE IN SREČNO NOVO LETO! Uig^iiiuiiHRnmniaiiDiilSiiri''^^'!”-........ PjiiiiiiiiiažliiiikiiMniiBBiuiiiffliiiiiniiiiiiBi8ii^iniiiHimiiiimimiii!iiiiiniiiiniiiiiiiniiiiniinijM> »TOMOS« TOVARNA MOTORNIH VOZIL KOPER VAM ŽELI SREČNO NOVO LETO 1969 MOTORNA ČRPALKA MP-300/20 24 MESECEV GARANCIJE •TOMOS« KOPER miiiiiiiiiiiiiiiiiiiH lllllllllf %AyV^ZsZV^yNyNAZsAAZVNZVNZV'ZVVV\Ay^ZVSZsZSAyVVV,VVS/VNA^yVVSyVSAAZyvZVNAAAAZ‘ Železarna Ravne kovinsko predelovalna industrija - emba aža - avtooprema PROIZVAJA: raznovrstno pločevinasto embalažo za prehrano, kemično in farmacevtsko Industrijo iz črne, bele in alu-pločevine artikle široke potrošnje: kuhinjske škatle, pladnje itd. dele za avtomobile in bicikle, žaromete vseh vrst in svetilke elektrotoplotne aparate: kuhalnike, peči in kaloriferje / litografirane plošče in eloksirane napisne plošče TOVARNA PLEMENITIH JEKEL RAVNE NA KOROŠKEM IN SINDIKAT ŽELEZARNE ČESTITATA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM IN JIM ŽELITA USPEHOV POLNO NOVO LETO 1969! Ljubljanski investicijski zavod LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 11 LJUBLJANA, ROŽNA DOLINA IV-32 VAM ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1969! ŽELI OBILO DELOVNIH USPEHOV V NOVEM LETU 1969! I j MMMIHIimimmMMtUNMUMHMMIMOHIIMMIMMM««* llllllllllllllll TRGOVSKO minit KOLEKTIV e i Želimo vsem delovnim \ ljudem veliko uspehov | v novem letu VAS VABI, DA OBIŠČETE NJENE PRODAJALNE V LJUBLJANI. OKREPČAJTE SE Z NAŠO SPLOŠNO ZNANO DOBRO KAVO. VSEM POTROŠNIKOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1969! Splošna vodna skupnost amca LJUBLJANA ČRTOM I ROVA 8 VAM ŽELI SREČNO' IN USPEŠNO NOVO LETO 1969 raiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM STEKLARSKO PODJETJE STOL LJUBLJANA, Vilharjeva 45-a @ graviranje @ ornamentiranje stekla in steklenih v "predmetov ® zastekljevanje stavb in izložb, notranje opreme, montaža steklenih vrat & zaloga vseh vrst stekla v ploščah KOLEKTIV ŽELI SREČNO NOVO LETO 1969! r/✓JW^/^A/WWWWW^Ar7WWWWW^A^/^A/V^AA/^A/WWW^AAA/VV^ I - ' I' Industrijsko montažno podjetje LJUBLJANA ŽELI VSEM ČLANOM SINDIKATA NOVE DELOVNE USPEHE V NOVEM LETU 1969 KOLEKTIV INDUSTRIJE TRANSPORTNIH IN HIDRAVLIČNIH STROJEV \ m s s LJUBLJANA AAAAAAAAAAAA/VWWWWWVW\AAAAAAAAAAAAAAAA/V VAM ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO' LETO 1969 AAA/W^/WyWW^AA/WSAWWVWWWVWWVWW'>V Ellllllllllllllilllllll llllllllll!ll!lllllllllllllll!llll ii-illl GRADBENO PODJETJE SLOVENJ GRADEC IZVAJA VSE VRSTE GRADENJ SOLIDNO, HITRO IN PO ZMERNIH CENAH TER SE PRIPOROČA! KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA SLOVENJ GRADEC VAM SREČNO NOVO LETO 1969! ŽELI Kmetijski kombinat Ptuj — OBRAT »TEHN05ERVIS« S opravljamo tekoča, srednja in generalna popravila ® obnavljamo vinograde ter opravljamo druga dela. s težko mehanizacijo £ izdelujemo traktorske kabine in različne priključke za kmetijsko mehanizacijo Vsem delovnim ljudem želimo srečno in uspešno novo leto 1969! OBRAT »TEHNOSERVIS« PTUJ Ulij WNZV\ZWWVWNA, jp-ntTT—--------------------- KNfNtfcBNSiSBiSBMfcBSNSiSSfcSKSPJ 1'CpCTINSKO [_TO------ ga LESNA INDUSTRIJA BOHOR TEKSTILNA TOVARNA IZLETNIKI, TURISTI, SLADOKUSCI, PTUJ VAS VABI! V vseh obratih našega podjetja boste solidno postreženi z domačimi specialitetami in prvovrstno haloško kapljico po zmernih cenah. ® V hotelu nočni lokal z godbo. Za cenjeni obisk se priporoča ih hkrati vošči srečno novo leto ŠENTJUR PRI CELJU Obrati ŠENTJUR, telefon 13 MESTINJE, telefon Podplat 2 SLOVENI3A-3UGOSLAVI3A žagani les trdih in mehkih listavcev plemeniti in slepi furnir drobno pohištvo K novemu letu čestitamo vsem poslovnim prijateljem KOLEKTIV kolektiv Gostinskega podjetja »HALOŠKI BISER« PTUJ vvvvvvv^/v^/^/^v^y^^v^v^yNy^r✓\Avvvvv^/^A/vvvv^/vvv^y^/^/^yrv^Av^AAZu^Ay^vvv^/^vv~^^^v^y^y-v^^ l Telefon: Celje 26-19 — Prebold št. 1 Brzojav: Tekstilna Prebold Tekoči račun NB Žalec št. 528-1-583 Žel. postaja: Šempeter ob Savinji • Vabimo vas na veselo silvestrovanje v hotelu »Evropa« Kranj, v restavraciji Park v Kranju, v Sindikalnem domu v Kranju in v hotelu »Grad Hrib« v Preddvoru. GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR z GOZDNIMI OBRATI: PROIZVAJAMO: 9 Trgovina »Delikatesa« sporoča, da bo odprta od 6. do 20. ure vse dni razen 1. januarja Ruše, Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Ožbalt ob Dravi, Maribor, Reka-Pohorje, Slov. Bistrica, Oplotnica, Ptuj in Ormož, Srečno in zadovoljno Novo leto vam želi kolektiv Gostinskega in trgovskega podjetja CENTRAL — Kranj OBRATOM ZA GRADNJE OBRATOM ZA UREJANJE GOZDOV in OBRATOM ZA LOV IN RIBOLOV ureja, neguje, vzgaja in gospodari z gozdovi SLP ter gozdovi v državljanski lastnini, samostojno gradi gozdne komunikacije in gozdarske stavbe, goji divjad in izvaja lovski in ribolovni turizem ŽELIMO VAM SREČNO NOVO LETO! —- bombažne in sintetične tkanine, barvane in tiskane v rolo ali filmskem tisku, oplemenitene po najsodobnejših postopkih — razne vrste podlog za lahko in težko konfekcijo — umetno usnje VISTRAM za oblačila, galanterijo in tapetništvo HOTEL »SLAVIJA* MARIBOR^ MONTAŽNO PODJETJE Telefon: 21-197 ® Telex: 331-041 ELEKTROKOVINAR, ruj KADAR PRIDETE V MARIBOR, NAS OBIŠČITE! • Prenočišče od 25,— N-din dalje Zadružni trg 8, telefon št. 104, 178 telegram: EKO PTUJ, poštni predal št. 66 — kaširane, plastificirane in metalizirane tkanine Popularne cene in velika izbira jedil v naši restavraciji Vse vrste pijač v našem snack baru Torej, ko pridete v Maribor, obiščite HOTEL SLAVI JA I Zadovoljni boste in vedno se boste vračali. Montaža termoenergetskih naprav — izdelava in montaža Jeklenih konstrukcij in rezervoarjev — vodovodne instalacije in centralna kurjava — elektro instalacije jakega in šibkega toka — klimatske in ventilacijske naprave Proizvodnja mikro električnih motorjev SERVISI: elektromehanika, radio in televizija, avtomehanika, ključavičarstvo, kleparstvo, vodovod in centraltia kurjava prašne krpe »MAGNETIC« in podlogo za likanje »MI-MI« VSE NAJBOLJŠE V NOVEM LETU! -V | AA^AAAryWWWWWW\AAiT7WWWWSAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^rAAAAryV\AA/yWW\AAAAA^A< živilski kombinat J \0X marihor Trgovsko podjetje s kurivom in z gradbenim materialom MELJSKA CESTA 19 Kurivoprodaja S SVOJIMI PROIZVODNIMI ENOTAMI LJUBLJANA NA JAMI 10 I ! > AAAAAyW\AAAr^AAAAAAAA/\AA/WWWW\WAA/JVVVWVNAA/WWVW Izdeluje kvalitetne testenine, mlevske izdelke, kruh, pecivo in slaščice. Obogatite prehrano vaše družine z Intes testeninami in z drugimi Intesovimi proizvodi. Prepričajte se o dobri kvaliteti in o veliki izbiri — vsi boste zadovoljni! ® vas vabi, da se oskrbite s kurivom in gradbenim materialom pri nas. ŽELIMO VAM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1969! KOLEKTIV KURIVoprodaje VAM ŽELI SREČNO NOVO LETO! Kemična tovarna ž Podnart i GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA GUN NAZARJE Delovni kolektiv trgovskega podjetja na veliko PROIZVAJAMO: — vse vrste žaganega lesa: ladijska tla, kratice, deske, letve, morale in žagane trame — vseh vrst in dimenzij _ industrijske proizvode iz lesa: okna, vrata __ embalažo: tekstilne zaboje, sadne zaboje — letvarice in zaboje za embalira n je kovinskih izdelkov, lesnih izdelkov izdelkov prehrambene industrije Itd. USPEHOV POLNO NOVO LETO VAM ŽELI KOLEKTIV »GLIN« NAZARJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI »PANONIJA« D T U J Poslužujte se naših galvanskih izdelkov Zahtevajte prospekte in ponudbe želi 1 vsem odjemalcem lepo silvestrovanje in srečno novo leto! DELOVNA SKUPNOST VAM ŽELI OBILO DELOVNIH USPEHU, V NOVEM LETU 1969! I xXXXVVXVWXWX>XN>XSXSXXXXXXXXXXXXXXXXX>»XSXSX>N>WW»XNXW3W3X>N>Xt»X PREIZKUS S PRSI I pdmoCek PROTI KAŠLJU PRVOTNI PREBIVALEC MEHIKE KRAJŠE' DRAMSKO DELO POMORŠČAK ALUMINIJ PRIPOMBA, OMEMBA 3 TON DAH » TEDNU POKRIVALO NEVESTINA OPRAVA DEBELA PALICA HRVATSKI SKLADATELJ MUHA NA TRNKU PODSTREŠNA SOBICA PREDSTAVNIK DRŽAVE V TUJINI VELIKO JEZERO V AFRIKI HRANA VALJEVO DELAVSKI SVET PRIMORSKA POKRAJINA SLIKAR ŠUBIC VEČJA SKLADBA PUŠČAVSKA ..LADJA" NASELBINA KAFROV GLASBENO DELO DEL OGRLICE SLEDITEV DOGODKOV KLAMFA, PEN JA RAČUNSKI OSTANEK SPONA M.IME RADIJ OTOK V OTOČJU BAHIA OB HONDURASU DEL ROKE MORSti RIBA, ZtiTOBROV ENRICO CARUSO HRANJENJE POVEZANO DRAČJE DOMAČE Ž. IME ZABAVNA IGRA PLETENA KOŠARA DEL POTI MILJE SKAKALEC ERŽEN POLDRAG KAMEN NAVODILO, INSTRUKDJA NAOAV, PREDUJEM TABORIŠČE INDIJSKI DROBIŽ PODZEMLJE, PREPAD ČETRTI DEL KROGA ŽALOST, JEZA VRSTA CIGARET IGOR STRAVINSKI RIJEKA STARO OROŽJE SRČNA SLABOST FILMSKA ..ZVEZDA" KOKETA, NAMIG- LJIVKA OČALAR BLESK, SIJAJ INKOVSKI VLADAR ZAČARANOST PLESNI KORAK PREDSTAVNIK, ZASTOPNIK HERCEGOVEC SVET.ŠAHOV. PRVAK JEKLARSKO MESTO V ZRN MUDIM OČESNA ŠARENICA FRANCOSKA PISATELJICA LJUBEZ. ROMANOV OSTRO DIŠEČ PLIN NEPOKLICNI LJUBITELJ RAZPRE- DELNICA NAPAD, NASKOK LETOVIŠČE PRI OPATIJI BANJALUKA PREPOVED, SVETOST PROGOVNA NAPRAVA LETALIŠČE KONFLIKT EDEN OD NA SPROTNIKOV CEZARJA IRIDIJ NOVEMBER PREDLOG RAZDOR, CEPITEV IGRALEC VP TJE ENO OD S JEZER V ZDA . SADEŽ GLINA ORANJE TITAN PREGOVOR sestavil: A.KUKEC PRVOTNI SVET UVRSTITEV PRI TEKMI LEKARNAR NA OBISKU V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU V GORICI ULICA MONTESANTO 84 Jožica Tomšič je dobro polovico svojega ustvarjalnega življenja podarila slovenski mladini onstran meja v Italiji. Pred nedavnim mi je odkrila nov, zame in za mnogo malo znan svet slovenskega življa na Goriškem. Pripovedovala je o mladini, ki si po volji svojih staršev utira pot v življenje v slovenskih šolah. Dobršni del te svoje poti prehodi pod okriljem Slovenskega dijaškega doma. Zato sem se pred dnevi napotila v Gorico v ulico Montesanto 84, kjer že dobrih dvajset let najdejo svoj drugi dom otroci slovenskih staršev iz Goriške in Benečije. Ob 20. obletnici obstoja Slovenskega dijaškega doma, ki so jo slavili pred dvema letoma, je dejal dr. Peter' Sanzin, nekdanji gojenec Slovenskega dijaškega doma v Trstu in sedanji ravnatelj Slovenskega dijaškega doma v Gorici: »Šolska mladina s Krasa, iz Brd, z vse Goriške in tudi iz Slovenske Benečije je delila svoje življenje z Dijaškim domom: od močnika in mineštre, od nalomljenega pohištva in starega inventarja, od neprimernih zasilnih prostorov do preurejenega modernega doma, ki je v čast in ponos slovenski skupnosti. To pot, dolgo dvajset let, je spremljalo 800 mladih, ki so danes učitelji, ekonomisti, zdravniki, delavci, profesorji, agronomi, odvetniki, uradniki ali študentje na šolah in univerzah.« Takšna je zgodovina Slovenskega dijaškega doma v Gorici, ' Bogata in revna, žalostna in vesela. In čeprav živijo goriški dijaka v modernem, lepo m skrbno urejenem domu, spremlja to ustanovo še danes skrb za materialna sredstva. »Starši naših otrok,« pripoveduje Vilma Bergant, ekonom v domu, »ne zmorejo polne ekonomske cene oskrbnine. Zato si pomagamo s podporo Dijaške matice v Trstu, na jesen zbiramo poljščine na podeželju, prodajamo koledarje, ki jih izdaja vsako leto Dijaška matica itd., itd. Z denarjem škrtarimo na vseh ko-ncih. Za 83 otrok nas je le deset uslužbencev skupno z vzgojitelji.« Denarnih težav doma otroci ne občutijo. Dnevno dobijo pet obrokov, živijo v udobnih spalnicah in svetlih, lepo urejenih učilnicah. Vsak kotiček njihovega doma je kot iz »škatlice«, snažen, domač. VZGOJITELJI, UČITELJI IN ŠE KAJ Vzgojitelja in vzgojiteljici nadomeščajo 83 gojencem mater, očeta — dom. To je le del njihovega delavnika. Vmes so učitelji in dobro bi bilo, če hi bili vsevedi. Gojenci so osnovnošolci, gimnazijci, učite!jiščni-ki, dijaki trgovske šole, štu- dentje višjih šol, različnih letnikov in semestrov. Vse je potrebno usmerjati pri učenju, pregledati naloge, preveriti znanje, še prej pa jim pogosto razložiti snov iz matematike,1 jezikov, pedagoških, predmetov itd. Vzgojitelj ne sme nikdar reči, »tega ne znam«. V trenutku bi si zapravil zaupanje in ugled. »Pred leti sem si morala vnovič temeljito osvežiti šolsko znanje,« se spominja Jožica Tomšič. »Dolgo v noč sem bedela ob knjigah, da sem lahko naslednji dan pomagala svojim varonancem.« Pomoč vzgojiteljev, ki si na vso moč prizadevajo, da bi njihovi varovanci uspeli, pada na plodna tla, včasih pa se vsa prizadevanja izjalovijo. Nadar- jeni in manj nadarjeni, prizadevni in manj prizadevni otroci iz takšnih splošnih človeških nasprotij sestoji tudi domska skupnost Slovenskega dijaškega doma, le da so ti otroci, kot bomo ugotovili, obremenjeni z nekaterimi težavami, ki so samo njihove in jih večina drugih šolarjev nima. »Včasih so se šolali le nadarjeni otroci,« ugotavljata Jožica Tomšič in njen kolega Edmund Košuta. »Danes hočejo v šole vsi. Poleg tega je težava v tem, da je za vse goriško področje ena sama slovenska gimnazija in vanjo se zatečejo otroci iz vseh vasi z različnim predznanjem. Podeželski otroci se nenadoma srečajo s štirimi jeziki, poleg treh obveznih po italijanskem učnem programu, še svojim maternim in s predmetnim poukom. Stalno zaposlenih učiteljev na slovenskih šolah ni, vsi poučujejo honorarno.« »OČE JE ZAHTEVAL, NAJ GREM V SLOVENSKO ŠOLO« Vstopim v učilnico k učni uri. Otroci se sklanjajo vsak nad svojo pisalno mizo, jjišejo, šepetaje ponavljajo. Voda sili v grlo. Te dneve končujejo prvi semester. Njihovo šolsko leto je razdeljeno na tri tromesečja in ob koncu vsakega dobijo spričevalo. Tako me poučijo, vmes pa pripovedujejo o sebi, o svojih starših, o učnih težavah, o pri- I. VRHOVČAK tistih posameznikih, ki so svoje življenje v izjemnih razmerah posvetili vzgoji in izobraževanju tega dela slovenske mladi- . ne. I. VRHOVCEK Za rešitev križanke razpisujemo deset nagrad: 1. nagrada — 150 N-din, 2. nagrada — 100 N-din, 3.-5. nagrada po 50 N-din, 6.—10. nagrada po 10 N-din. Rešitve nam pošljite do 6. januarja 1969 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Na kuverto pripišite: Rešitev novoletne križanke. Izid žrebanja bomo objavili v Delavski enotnosti, ki bo izšla 11. januarja. Reševalci iz Ljubljane lahko oddajo križanke pri vratarju Doma sindikatov, Ljubljana, Dalmatinova 4. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■! hodnosti. Eda Miklus, doma iz Štever-jana, je dijakinja I. letnika učiteljišča: »Šla sem na učiteljišče, ker nisem imela druge izbire,« je povedala. »Malo je slovenskih srednjih šol. Težave mi dela italijanščina, ker smo doma govorili samo slovensko. Moji starši so kmetje. Mislim, da pozneje ne bom učiteljica.« Njena sošolka Anamarija Vižintin, doma blizu Čedada: »Največ težav ima s slovenščino, ker govorimo doma italijansko. Oče je Slovenec, mati Italijanka. Oče je zahteval, naj grem v slovensko šolo; govori v narečju in od njega se nisem mogla naučiti jezika.« Otroci italijansko govorečih staršev imajo torej težave s slovenščino in narobe, tam, kjer govorijo doma slovensko, imajo njihovi otroci težave v šoli z italijanskim jezikom. S takimi težavami se srečujejo skorajda brez razlike vsi otroci. In te težave nedvomno najbolj priza-\ devajo gojence goriškega Dijaškega doma. Letos so z zamudo odprli v Gorici še slovensko trgovsko šolo. Tako so dobili na Goriškem 'slovenski otroci še eno možnost za šolanje. Vanjo sta se iz italijanske šole prepisali tudi Darja Prinčič iz Pevme in Erna Korent iz Rupe: »Vse doslej sva hodili v slovenske šole, zato sva želeli nadaljevati šolanje tudi na slovenski srednji šoli«, pravita. »Poleg tega, tako zagotavljajo v šoli, se bova s slovensko šolo laže zaposlili. Italija vse bolj trguje z Jugoslavijo in za tak posel je dobro znanje jezika še kako potrebno.« E E Še mnogo bi lahko povedali o življenju Slovenskega dijaškega doma v Gorici. Na primer o tem, kako preživijo gojenci proste ure v športnem in kulturnem udejstvovanju, o njihovih sobotnih večernih prireditvah, klubskih predstavah, predavanjih, o proslavah nacionalnih kulturnih praznikov, njihovih pogovorih o tem in ® 17 operacij © vgrajen kalorifer © zajamčeno 100 % sušenje CENA 105.080.- Lit. 1.396.- N-din POVEČANA PROIZVODNJA zcizace cm Posebno opozorilo: Čisto pranje brez smukanja, trganja in guljenja perila @ dobavni rok takoj ® garancija 1 leto © servis in rezervni deli zagotovljeni J 1 ; S 1 ih j P šil 1 i 1 J 1 lliilffiil 1 1 Uk 11 lili llllillli Hill ss ■I« . ,1 It j 11 ...ii t • l«# |’.HV i f l IM M... II. J IMimr. 11,1! M I IMHlUn.llll, IIII ’' ,tT!"1,111'" "! 11 Vlfnill l»'I go smos LJUBLJANA i Celovška 32, tel. 313-062 Celje, Avto celje, Ljubljanska 11, telefon 21-80 Maribor, Grajska 7, tel. 22-654 m SUPERAVTOMATSKI PRALNI STROJ Koper, Trgoavto, JLA 25, telefon 21-620 CASTOR selecta »—eBBBBBBBBBBBBEBBBBuiiBseBEeBBBBBBBEBBBeBi BSBBBSBBBEBBBBBBSEBI EEESEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE!