likal« latrtak. Casa na j* IK aa lata. (Za NaaCIJo )KWi, aa Aaariko Ia drmf* taja drfavo « ■ M ».) — Spi"' ta doplal aa po llllajo ■ Uradalltra „Oomoljaba", tlabljaaa, Kopltarl«*« allea Itn. S. ■arotaloa, raklaaaclja Ia laaaratl pai Opravalltaa „Domollaba", Llakllaaa. Kopltvlovo ■«•• •«- »•
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
laaaratl aa aprejemajo pa alo-Itili canali i Eaoatopna pati ta rata {iaatflna „Donoljabova" Urina M aal ataaa u ankrat 30 ». Pri n» krataaai objavljanja prfmaraa papati p« dogovora. — Poaaaaaaa itavllka «a prodajajo po 10 >. io-kovni proaiat poltno-hranllaliaaca ■rada Ita*. U4.7H. ————
M19.
« UoIiIJodL dni 9. molo 1907.
Leto n.
Volivci!
Državnozborske volitve so pred durmi. 14. maj se bliža. Stopiti vam bode na volišče, •la si izberete za poslance može, ki bodo kot verni katoličani zastopali v državnem zboru vaše koristi in odbijali z vso odločnostjo napade liberalcev in socijalnih demokratov na vero iii Cerkev. Z mirno vestjo vam vaša zagovornica in prijateljica od nekdaj „Slovenska Ljudska Stranka" za Kranjsko priporoča sledeče kandidate:
1.	Za prvi volilni okraj, mesto Ljubljana:
Ivan Kregar
pasar in zbornični svetnik v Ljubljani.
2.	Za drugi volivni okraj, sodni okraj ljubljanski brez ljubljanskega mesta, t. j. ljubljanska okolica:
Dp. Ivan Šusteršič
advokat v Ljubljani.
3.	Za tretji volivni okraj, sodni okraji Radovljica, Kranjska gora in Tržič:
Josip Pogačnik
deželni poslanec v Podnartu.
4.	Za četrti volivni okraj, sodna okraja Kranj in ,n Skotja Loka:
Fpanc Demšar
deželni poslanec na Čeinjici.
5.	Za peti volivni okraj, sodna okraja Kamnik in Brdo:
Dr. Janez Krek
deželni poslanec v Ljubljani.
6.	Za šesti volivni okraj, sodni okraj Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica:
Josip Gostinčar
poduradnik „Zadružne zveze" v Ljubljani.
7.	Za sedmi volivni okraj, sodni okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava in Lož:
Dr. Ignacij Žitnik
deželni poslanec v Ljubljani.
8.	Za osmi volivni okraj, sodni okraji Litija, Višnja gora in Radeče:
Franc Povše
deželni poslanec v Ljubljani.
9.	Za deveti volivni okraj, sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokrohog in Trebnje:
Dr. Janko Hočevar
posestnik v Krškem.
10.	Za deseti volivni okraj, sodni okraji Velike Lašče, Ribnica in Žužemberk brez občine Smuka; nadalje občine Banja Loka, Fara in Osilnica v sodnem okraju kočevskem:
Franc Jaklič
učitelj in deželni poslanec v Dobrepoljah.
11. Za enajsti volivni okraj, sodni okraj Metlika, Novo Mesto brez občin Poljanica in Crmošnjice, Črnomelj brez občine Planina:
Franc Šuklje
c. kr. dvorni svetnik v pokoju in deželni poslanec v Dobrepoljah.
Volivci! Oddajte dne 14. maja složno svoje glasove za ie može!
Osrednji volivni odbor „Slov. Ljud. Stranke".
Kandidati „Slovenske Kmečke zveze" za Mie Štajersko:
iV(ir( lili /pUUIIJ« tllUJCiallUt
v vsakem okraju zaupen shod, ki naj določi bo kandidiral
Franc Robič
deželni odbornik v Gradcu
za volilni okraj Marnberg, Slovenji gradeč, Šoštanj in Gornjigrad.
Dr. Ivan Benkovič
odvetnik v Brežicah
za volilni okraj Brežice, Sevnica in Laško.
Dr. Miroslav Ploj
dvorni svetnik na Dunaju
za volilni okraj Ptuj in Ormož.
Vsak kmet in delavec, ki ljubi svoj stan in ki mu hoče dobro, bo volil dne 14. maja te kandidate.
Slovenski liandldnll na Mkem.
Na občnem zboru kat. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem so se postavili sledeči slovenski kandidatje:
„Slovenska kmečka zveza" je sklicala kandidata. Vsled sklepov teh zaupnih shodov
Ivan Roškar
posestnik v Št. Jurju v Slov. gor. in deželni poslanec
za volilni okraj Maribor levi breg Drave, Št. Lenart, Gornja Radgona in Ljutomer.
Franc Pišek
posestnik in župan v Hotinji vasi za volilni okraj desni breg Drave, Slov. Bistrica in Konjice.
Dr. Anton Korošec
urednik v Mariboru
za volilni okraj Smaije, Rogatec, Kozje.
Dr. Jožef Povalej
veleposestnik v Št. Juriju ob juž. žel. in finančni
komisar v Mariboru za volilni okraj Celje in Vransko.
za okraj Borovlje, Železna Kapla,Dobrla vas, Pliberk
Franc Grafenauer
deželni poslanec in posestnik na Brdu.
za velikovški okraj
Florijan Ellersdorfer
župan v Grebinju.
Za goriško okolico:
Josip Fon
sodni tajnik v Gorici.
za celovško okolico msgr. Valentin Podgorc
Slovenski kandidati Jose" na Primorskem.
Za sodne okraje Sežana, Komen in Ajdovščina:
dr. Peter Laharnar
deželne vlade svetnik v Černovicah.
Za sodne okraje Tolmin, Cerkno, Kobarid, Bovec in Kanal:
dr. Anton Gregorčič
profesor bogoslovja v Gorici
.. Volivci Kranjske, Štajerske, Koroike in Primorske! Pridite na volrtče M mai* in oddajte svoje glasove tem možem. Z Bogom za ljudstvo!	maja 1
Ali pojdemo volit?
? Seveda. In volili bomo v teh zmedenih ■časih za katoliško stranko. Pa tudi druge
■	hotno pregovarjali za to ter jim izpodbijali
■	razne ugovore in izgovore proti dobrim vo-
■	litvam.
1 Poglejmo nekatere ugovore, ki jih rabijo največkrat naši volivci in ovrzimo jih.
Cuje se: »Moj glas ne bo odločil; saj opravijo tudi brez mene.«
Kdor tako govori, kaže, da se ne zaveda svojih dolžnosti, kar ni lepo za kristjana. Vprašani pa tudi: Ali pa veš, da res tvojega glasu ne bo treba? V mnogih slučajih je odločil en sam glas. Ako bi bila imela katoliško-narodna stranka en glas več, pa bi ne sedel liberalec v zbornici. — Ali ni tudi nekoliko častiljubja vmes, češ: če me hočejo imeti, kličejo naj me. vabijo in povzdigujejo? Za dobro stvar delati je treba brez povzdigovanja. Sicer pa, saj Te vabijo z agitiranjem in prigovarjanjem v javnosti, na shodih in zasebno. — Neki bogati Anglež je bival na letovišču v Abladisu na Tirolskem. Bil je tam prav zadovoljen. Kar mahoma izgine — v Londonu so bile volitve. Napravil je pot okoli 300 milj. ostal je v Londonu par ur, oddal svoj glas in se vrnil nazaj na Tirolsko. Klobuk z glave pred tako značajnostjo in stanovitnostjo! Tudi letos smo videli na pr. na Nemškem, da so šli starčki v visoki starosti vendar še volit in poma<"t katoličanom do zmage. Take šole natn je treba! Dalje pravijo nekateri: Pri vednih volitvah se izgubi čas in zapravi denar.
Ce tudi; pa tu gre za to. da se izpolni dolžnost in božja volja; in tedaj nisi oproščen /aradi izgube časa in denarja in je tudi za to porabljen čas in potrebno izdani denar dobro obrnjen. . Kaj pa storijo in žrtvujejo nasprotniki?
Ne bojé se žrtvovati časa in denarja, ampak ' še skušajo kupiti ugodni uspeh, kar je sicer /ahranjeno.
Premalo poznam moža. kojemu naj dam svoj glas; saj ne vem, ali bo na zadnje prav.
Tega se ne more zahtevati, da bi vsakdo poznal kandidate, t. j. ponudnike za poslanski sedež. Ali zato pa so po mestih katol. narodni volivni odbori, t. j. združi se več odločnih mož skupaj, ki imajo ime in so na glasu kot dobri katoličani in razumni možje. Ti se skrbno posvetujejo, kateri možje bi bili sposobni za poslance in jih potem nasvetujejo. Takim se lahko da glas z dobro vestjo. Tedaj ta težkoča odpade. Torej nobenega voliti, kdor ni voljen na podlagi katoliškega programa in priporočen od katoliškega volivnega odbora. — Drugi zopet trdijo:
Ce hočeš voliti po svojem prepričanju, si nakloniš sovraštvo, zasmehujejo te, in se 1'ozneje maščujejo nad teboj, in posebno te to težko zadene, če si trgovec ali obrtnik.
Tudi ta ugovor ne velja, in posebno zdaj ne, ko je volitev pismena in tajna. Saj nisi dolžan, vsakemu na nos obesiti, koga boš volil. Volivni listek se odda zaprt. In tudi pozneje po volitvah te ne sme nihče nadlegovati, ko bi prav izvedel, kako si volil, ker je to kaznjivo po novem zakonu. — In naposled c'e bi tudi imel trpeti radi izpolnjevanja svojih dolžnosti, moraš to vsprejeti, če hočeš ostati značaien mož in še veljati pred Bogom kot katoličan. Saj moramo biti pripravljeni kot kristjani »trpeti preganjanje zaradi pravice, t. i. zaradi izpolnjevanja dolžnosti in za dobro stvar; ravnati se moramo po pravilu: »Boga se boj, ne boj se nikogar.« — Ko bi ljudem dopadel, bi ne bil božji služabnik. — »Ne bojte se teh, ki umorijo telo, ampak bojte se tega, ki moré pahniti telo in dušo v pekel.«
Na Irskem so hoteli spraviti v zbornico (). Cottela, da bi se ta boril za ljudske pravice, Bil pa je neki katoliški najemnik zaradi dolgov v ječi lutrskega gospoda. Par dni pred volitvijo se odpre ječa, zakupnika izpustijo in mu odpuste dolg, ali s pogojeni, da ne bo volil O Conela. Nesrečni mož je mislil na ženo in otroke in je omahoval, s težkim srcem e stopal k volitvi; ni vedel ali naj posluša vest, ali naj gleda na lastno korist. Tu pa mu pride nasproti žena, in ko zapazi njegovo omahovanje, zakliče mu: »Kako nesrečnik !« Ti hočeš zatajiti prostost Irske in svojo vero? — Ta beseda je izdala, volil je O Conela, nato je šel spet v ječo k svojemu gospodu. Cast vrlemu možu, dvojno čast pa plemeniti ženi!
Dalje: Naj bi že bilo vse to, da bi le bilo s tem kaj pomagano; pa saj je vseeno, ali volimo tako ali tako; vkljub vednim volitvam vendar ni boljše.
Katoličan mora misliti na to: Storil sem svojo dolžnost, več pred Bogom nisem odgovoren. Koliko najsvetejših dolžnosti bi človek ne izpolnil, ko bi gledal le na uspeh in bi jih opuščal, kadar bi tega ne pričakovali.
Izgovor je še nadalje neresničen. Prvič: ni res, da nič dobrega ne dosežejo. Dosegli so dobri poslanci katoliški marsikaj, med drugim tudi to: da sme zdaj vsakdo voliti; da velja delavčev glas ravno toliko, kot grofov! — In če niso več dosegli, je krivo, ker jih ni bilo več dobrih. Zanaprej bodo skušali rešiti kmetiško vprašanje, ker kmečki stan propada. Treba bo razbremeniti kmečka posestva, urediti pravično plačevanje davka; skrajšati vojaško službo, vpeljati splošno zavarovanje za starost, obvezno zavarovanje proti vremenskim in drugim nezgodam; ustaviti se zahtevam o brezverski šoli in o raz-poroki.	x
Poglejmo na Francosko. Ljudje so sicer vršili krščanske dolžnosti; kar se tiče volitev pa: ali niso šli nič volit, ali pa so volili brezverce. Ali se to ujema? Ali niso sami zakrivili. da so nastale take zmote, da so framasoni vzeli cerkve cerkvenim oblastvom, izgnali duhovnike. da so vpeljali svojevoljno zakonsko ločitev, brezversko šolo itd. Ljudje volivci so krivi tega.
Ali ni tudi drugje enako? Ko bi bili storili vsi katoliški volivci svojo dolžnost, bi se bi! že pokazal uspeh.
V Belgiji so framasoni hudo stiskali katoličane. Ko so pa pri volitvah zmagali katoličani, je moralo odstopiti framasonsko ministrstvo. višji uradniki, ki so delali po njegovih navodilih, so bili odstavljeni in mnoge napake odpravljene. Zganiti se ie treba, podpirati vestno vladarja z izvolitvijo krščanskih mož!
Če pa ne: ali bo čudo. če bodo tudi pri nas metali križ iz sodišč in šol, če bodo tudi pri nas vpeljevali rokovnjaške ciganske poroke samo pred svetno gosposko ter tajili zakramentalni značaj zakona. Ali nimajo občine že dovolj križev zaradi mnogih vlačugarskih ljudi. Ali ne delajo že dovolj preglavice ti otročaji kljub temu, da se toliko zabičuje 4. zapoved itd, da hočete, da vas bodo lastni otroci tepli po glavi, ko bodo prosti katol. katekizma? Saj že zdaj ne priznavajo nobene veljave od brezvestnih ljudi našuntani. In zdaj hočejo to še s postavo potrditi! To pa hočejo brezverni framasoni in liberalci. In ti pridejo gotovo s takimi nasveti in predlogi, samo če se bodo upali in se bodo čutili dosti močne po številu.
Ce bi volitve ne dosegle drugega nego to, da se zabrani početje framasonov, je to že veliko.
Ko pojdemo torej volit, pomislimo: Volitev je važna reč, kaj pa pričakuje Bog od mene tu? Cim važnejša je dolžnost, ki Jo
vršimo, toliko bolj smo dolžni spoznati, kaj je božja volja. — Čas ie, da ljudje izpoznajo važnost in vrednost volitev. Poglejte zopet na Nemško. Luterska vlada je razpustila zbornico, meneča, da bode prišlo manj katoličanov v njo. Ali varala se ie! Prej je bilo katoličanov 100. zdaj 104! Vsa čast takim izšolanim katoliškim volivcem pri volitvah.
Treba pa naposled tudi moliti za srečen izid, pa naj se liberalci še toliko križajo, naisi se nekateri »katoličani« grozijo, da to ni prav. »Prazno je delo brez blagoslova z nebes.« Delati — moliti! Kristus bo vendar zmagal vkljub framasonom in njih hlapcem!
Volivno gibanje.
Liberalna nesramnost. Na nepošten način hočejo liberalci v Ljubljani zmagati. Zadnii dan reklamacij so iz volivnega imenika izre-klamirali jako veliko število naših volivcev. Nesramnost liberalcev je bila tolika, da so se drznili izreklamirati celo ljubljanskega knezoškofa dr. Jegliča, izreklamirali so skoro vse gg. misijonarje, frančiškane, med temi patra Tadeja, češ, da še ni dovolj časa v Ljubljani, akoravno mu je prišel sam ljubljanski program Hribar častitat lansko leto za zlato mašo. Izbrisali so iz istega vzroka tudi patra Benjamina, ki deluje v Ljubljani že 44 let. Ali niso to skrajno predrzna izzivanja! No, 14. maja dobe tudi v Ljubljani liberalci primeren odgovor. Ce stori vsakdo naših mož svojo dolžnost inora zmagati ljudski kandidat Ivan Kregar, pasar in zbornični svetnik.
Kandldatle v Ljubljani. Ljubljana ima sedaj štiri kandidate za državni zbor. Liberalci kandidirajo cekinastega Hribarja, socialni demokratje Etbina Kristana, Nemci Delkota, S. L. S. pa pasarja Kregarja, ki ima tudi največ tipanja, da zmaga. Ljubljančanje poznajo Kregarja kot moža dela, ki najbolj pozna potrebe obrtnikov, delavcev in drugih slojev ljubljanskega mesta, zato mu bodo pa tudi oddali svoje glasove. Hribar ni bil še nikoli prijazen priprostemu meščanu, obrtniku in delavcu, zanj so te vrste ljudje le »nižji sloji«, s katerimi ne mara imeti posla. Seveda bi sedaj rad imel glasove tudi nižjih slojev, a ne bo nič iz te moke.
(Izjava.) Čttjem, da pripravljajo liberalci pred volitvami proti moji osebi v »Narodu« poseben volivni manever. Pri idrijskem shodu mi je n. pr. Novak žugal z žlindro. Poizvedoval sem. kaj bi to bilo in odkod to izvira, toda dognati nisem mogel ničesar druzega, nego da se skrivnostno namigava o nekem nepoštenem dejanju, ki bi ga bil baje zakrivil v svoji službi pri rajnem Pakiču. Blagi mož, ki je že zdavnaj mrtev, mi je dal, izstopivšemu iz njegove službe, najlepše izpričevalo. S sodiščem zavoljo nepoštenja nisem imel še nikakega posla. Čistih rok in mirne vesti gledam obrekovanju in lažem nasproti, ki so tem umazaneiše, ker imajo edini namen begati volivce. Edina last, ki jo imam, moje dobro ime. mi je predragocena. da bi si jo dal meninič tebinič mirno uropati. Zato prosim somišljenike in prijatelje, naj mi s pričami vred naznanijo vsakega, kdor razširja o moji osebi kake nepoštene obdolžitve. Vsako osebo, ki jo namreč zasačim pri tem nečednem delu, bom tiral pred sodišče. Poživljam nasprotnike, naj bodo vsaj toliko možati,da mi v obraz javno novedo svoje očitke in ne streljajo brezimno po »Narodu« v neutemeljenem zaupanju na ljubljansko poroto, na moje poštenje. — V Ljubljani, dné 2. maja 1907. — Jos. Oostinčar.
Iz St. Janža. Sprejmite gospod urednik v Vaš nam zelo cenjeni list odgovor oziroma mnenie na dopis v »Slov. Narodu« št. 96 z dné 27. aprila t. 1. »Odgovor na »Slovenčev« dopis o volivnem shodu v St. Janžu.« V tej št. »Naroda« se bere: »Ni naš namen ga (Ber-ceta) braniti pred nadutim dr. Stisteršičem.« Mi volivci pa tudi nimamo namena s temi vrsticami g. Povšeta, oziroma S. L. S. pred nadutim napadom braniti, ker g. Povše ie že za nas kmete toliko koristnega dosegel, da ga tudi njegovi nasprotniki spoštujejo. Tukajšnji župan g. Prijatelj je pripoznal vse njegove zasluge. Ako je naš župan, kar se mu očita, res rekel, da nai ne zameri g. Povše ljudem, ie popolnoma prav storil. Grožnja, da se bo z našim županom zavolie te izjave obračunalo, je več kot smešna. Ta njegova izjava ni nikaka mešetarija za glasove, temveč pripo-znanie zaslug g. Povšeta za kmečki stan. Na izjavo v »Narodu«: »Mi smo in hočemo biti in ostanemo neodvisni,« se pripomni, da bo dan 14. maja spričal, da smo tudi mi šentjanški volivci neodvisni in si ne damo od nikogar poslanca diktirati, najmanj pa od pisatelja v »SI. Narod«. Oddali bomo glasovnice po naši volji za poslanca, ki je že res za nas kaj storil. Dalie se bere v tem dopisu: »Tudi lahko trdimo. da nam je (Berce) že več koristil, kot vsa Vaša ožlindrana stranka.« Oospod pisatelj! Katere so pa te zasluge? Štejete mu Vi v zaslugo, da se našemu kmetu odtujuje gospodo Povše, kateri v resnici po svoji moči na to deluje, da se kranjskemu kmetu gmotni stan zboljša? Pripoznamo. da g. Berce svoje stanovske dolžnosti spolnu.ie, smo pa mnenja, da spolnjevanie stanovskih dolžnosti ni nikaka zasluga, sai je za to mastno plačan.
Izpod sneženega Nanosa nekateri sneženi kosmiči. Kolik prijatelj ljudstva je kandidat Jož. Dekleva. o tem bi znali svetu mnogo poročati Mali Otočani. Velik del Deklevove zemlje meji ob njih zemljišče. Tudi v vasi sami ima kandidat lepo posestvo. A njegova ljubezen do revnega kmeta je prisilila moža, da je Otočanom preč posekal vse ograje, da leh-ko brez skrbi njih živino lovi. Izjavil ie tu Ji slovesno, da bo nastavil tri čuvaje, ako bo eden premalo. — Postojinski ata Zužamaža so v svet izpustili vest da je nam dr. Žitnik naložil nove davke. Bedasta trditev, ki je bila že večkrat ovržena! Zakaj pa ata Zužamaža ne pove našim volivcem resnice, ako vam je sploh znano, da je davke za 19% povišala nova šola v, Hruševju? In davki se bodo pomnožili, ako bodo tudi Smihevci prodrli s svoio zahtevo po novi šoli. To, to poveite našim volivcem in ne delajte krivega dr. Žitnika, ker je nedolžen! Ako ste zgovorni, v bodoče rajše pripovedujte ljudem, da se je več našim posestnikom dolg izbrisal vsled potresa, in to po energičnem posredovanju našega vzornega poslanca dr. Žitnika. Bog ga živi in ohrani na krmilu! — Na Dilcah v gostilni uganjajo politiko trije veliki možje: bradati Mojzes, bogati Jozve in plemeniti Dušan. Ti trije, nam že znani možje, preže na klerikalce, kakor oni vliti lev na Predilu. Spravijo se na vsakega osebno ter ga obdelavajo. Menda hočejo kazati s tem, kako resničen ie pregovor: K.ier je mrhovina, tam se zbirajo orli. — Nedaleč od Dilc leži prijazni Studence. Kaj pa Studenčani? Oni baš šele čez šest let pričakujejo svojega rešitelja, kakor Judje še vedno čakajo na Mesijo. Med tem pa hodijo v prave šole k Jerneju Kogoju in k neodvisnitr kmetom v Orehek. Žalostno. — No, ker sem zašel ravno v Orehek, naj na še v misel vzamem, da se v Orehkti blišči nazvoniku in v cerkvici sv. Lovrenca klerikalni dar pokojnega g. Klemenca. Oovori se celo, da so se Orehovci, hvaležno pričakujoč imenovani dar
zavezali tačas, da bodo vedno volili na našo plat. In danes? Po veliki večini se bodo Orehovci dne 14. maja s svojimi glasovnicami poklonili neodvisnemu kmetu Peklevu, čegar program obsega svobodno šolo in razporoko, dasi sam to taji, saj je njegovo častito ime z razprtimi črkami zapisano med kandidati v 96. številki »Slovenskega Naroda«, lista, ki zagovaria z vso silo razporoko in svobodno šolo. Oj Orehek. kam si zabredel, kje imaš spomin na pretekle čase? — V Stranah imajo neodvisni kmetje svojega poštarja, ki se mu po dontače pravi Podpečnik in stanuje na št. 10. To vam jc vnet poštar, to! Zadnjič enkrat je menda prav hitro tekel na Razdrto do očeta Oarzarolija po svetinjo, ki si jo je zaslužil s pridno agitacijo v prilog neodvisnikom, ako-pratri je snedel že precej klerikalnega kruha. Od tam pa k Blaževemu stricu, k tistemu, ki se vozijo v šajtrgi agitirat. Potem pa hajdi v občinski urad, da mu vsaj ondi pripno zasluženo svetinjo. A kako se je mož varal ! V občinskem uradu izvč, da v volivnem imeniku niti vpisan ni. Od žalosti in jeze zelen jo vbere slednjič v I.andol. da tam potoži svojemu zaupnemu prijatelju svoje križe. O Andrej, le potolaži se. ti že »Notranjec« drt zadoščenje. — Prav dober agitator je tudi postojinski sobni slikar Innocente. Okrog agitujoč, je prišel v Senožečah ondan v neki hiši v prave pravcate klešče, ker sta mu dala dva moža naše stranke pošteno plačilo namesto gosp. Dekleve. In s tem je zopet na laž postavljen resnicoljubni lažikliukec »Narod«, ki trdi v št. 96. v dopisu »Izpod Nanosa«, da ie nekdanji deželni poslanec Iv. Zelen starejši (to je eden izmed omenjenih dveh mož) dejal, da Žitnik ni za nas! Na povratku iz Senožeč je pa na Razdrtem dvignil več neodvisnih kmetov. med njimi še vdovca Filipa Kavčiča ter jih pripeljal na Veliko Ubelisko v neko gostilno. In so zbobnali nekaj mož skupaj, pa zopet sama smola! Pride namreč v njih družbo neki kmet Janez, ki gospodu Kavčiču v obraz pove, kar mu gre. Kaj ne. Innocente, mesto žttpe sama blamaža!
Volivna pesem. Neki mladenič litijskega okraia nam je poslal volivno pesem, katere zadnji del slove tako. Cele pesmi ne moremo priobčiti, ker ie predolga in nam manjka prostora.
Hej pokoncu trudne glave. Vzdramite se iz spanja! Dan se važni približuje. Blizu zdaj jc že pred duri.
Liberalci, demokrati. Smrtna ura je za vrati. Proč. pijavke, doli vsi. Kot poslanci kaj ste strili. Da bi kmeta bli rešili, Ste pa z njega norce brili.
Cerkve radi nam bi vzeli, Nas zročili pasji veri. Vi ste slogo nam kalili, Dolgo vi ste nas že slepili, Konec enkrat mora biti. Vaših laži smo že siti.
n Pri Sv. Luciji pri Tolminu so imeli naši shod v nedeljo, dne 28. aprila. Govoril je naš č. g. dr. A. Gregorčič. Shoda se je udeležilo veliko volivcev. Med temi je bilo tudi nekaj liberalcev. Pa se nam smilijo tj siromaki Bolje bi bilo. če bi bili doma spali. Bilo je nekaj tolmiskih fantičev, ki še ne vedo kako se mora živeti. Ko je dr. Gregorčič rekel, da brez katekizma in vere se ne more do napredka, se oglasi eden tolminskih prvakov da
katekizem sploh ni potreben za napredek No, ti fantiči, ki zajemajo svojo oliko iz Soče! naj lepo doma ostanejo, ker ne spadajo v pošteno družbo.
Shod v Zireh pri Tinetu. Veliko ic bilo govorjenja in pretenja, češ, shod, ki ga mislijo zbobnati klerikalci k Tinetu. moramo razbiti. Ves teden so agitirali in kovali načrte
—	no in na sv. Florijana dan so bežali sokoličj in vrabiči čez most in Kristan iz Idrije, ki se obeša kakor gnida na naše shode, je moral / biti vesel, da ga niso ženske odnesle z /bo- i rovališča. — Shod ie otvoril g. Gostinčar ter I imenoval predsednikom g. Laha. Med Gostin-čarjevim govorom je bilo nekaj časa mirno: kmalu pa so še začeli oglašati medklici, dokaj neutemeljeni, tako. da je vsak medklic dobil hiter in krepek odgovor. Med govorom
g. župana Stanonika je postajalo boli nemirno. Imeli smo priliko občudovati surovost tistih, ki surovost radi drugim očitajo. Brez dvoma bi bilo prišlo do kaj resnih spopadov, ako bi liberalci in demokrati ne bili videli, da imamo ogromno večino ljudstva na naši strani. Lahko rečemo, da je bilo na shodu nad en tisoč samih volivcev. Ko so nehali govoriti naši govorniki, ie pozval predsednik g. Lah, naj stopi iz vrste tistih, ki so delali medklice, vsaj eden ter naj raz govorniški oder pové, kar ima povedati. Na ta poziv ie zavladala v liberalnih vrstah — tišina ... To so torej tisti. ki so veliki samo v zahrbtnih napadih, javno nastopiti si ne upajo. G. Kristan ic bil nazadnje pozvan k besedi, a je videl, da so -, pod Tinetovim kozolcem zanj prevroča tla. j ter jo jc odkuril z svojimi somišljeniki h Katri. |
—	»Slovenec« je pisal pred nekaj tedni: »Tudi S. L. S. napravi svoj shod in tedaj se bo videlo. v katerem taboru je večina!« To se ie videlo na sv. Florijana dan! Ta dan naj nam bo kažipot k zmagi.
Iz dobrovske občine, dne 5. maja. — 28. aprila priredil je bil socialist Petrič svoj j volivni shod na Švici pri Andre.ičku. Zbralo se je bilo vsega skupaj kakih 80 oseb; med temi so bili pa največ nevolivci. Radovednost, kaj jim bode ta liudski osrečevalec povedal, spra- ; vila iih je toliko skupai. Dokler je bil na tem shodu naš vrli g. kaplan Lenard, ki je socialistu tudi prav vrlo zavračal njegove trditve, je Petrič govoril dovolj dostojno ter je nazidal celo vrsto zračnih gradov o popolni odpravi vseh davkov za nižje sloje ter odpravo vojaštva. Ko je pa gospod Lenard odšel, prišel je socij takoj s svojo pravo barvo na dan in je pričel zabavljati čez duhovne, da jih ni tre- . ba nič poslušati in jim tudi nič verjeti, da so cerkve nepotrebne in še več takih neslanosti. Ljudje so dobili ob tem pravo sliko, kako mislijo socijj ljudstvo osrečiti, če bi dobili kedaj postavodajalstvo v svoje roke, ter so ea i ogorčenjem zapustili. Ves teden in tudi še sedaj se pa obiskovalci tega socijskega shoda hitdujeio nad onima dvema starima ženskama, ki že ležeta vsaka z eno nogo v grob. da sta dovolili socijem prostor za ta shod. No, S. L. S. nima ob tem najmanjše škode; morda še celo dobiček, ker so se marsikomu odprle oči-Dne 5. maja ie pa priredila S. L. S. pri nas À svoj volivni shod, katerega se ie udeležilo nad 300 samih volivcev. Velika in obsežna dvorana pri »Mežnarju« iih je bila polna; prostor pred njo ravno tako, in zunaj pod odprtimi okni jih je bilo tudi vse polno. To je že tnero-daino za našo občino, ki šteje vseh volivcev 400 mož in mladeničev. Ker so ljudje za ta shod zvedeli še le včeraj popoludne. je to najboljši dokaz, da se naši volivci pošteno zavedajo svojih političnih pravic. Zbor je otvoril K. župnik Lovšin po običainem pozdravu na zbrane volivce. Izvolil se je predsednikom K. dr. Schweitzer, zaupniki in zapisnikar. Besedo dobi g. predsednik Schweitzer, kateri
V eno uro trajajočem govoru temeljito in poljudno pojasni ves program S. L. S. Ves govor so zbrani volivci z navečjim zanimanjem poslušali, ki je na vse napravil najboljši utis, [■,ko da so, izvzemši morda kakih par, vsi drugi glasovi zagotovljeni dne 14. t. m. g. dr. Ivan Šusteršiču. Nato je pojasnil g. Lenard razmere, politiko in končni smoter socijske > regirenge«, če bi kdaj do tega tudi dospeli demokratje. Dotaknil se je tudi pogodb s tujimi državami, katere bi sociji radi popolnoma odpravili ter z dejanskimi zgledi pojasnil zle posledice, ki bi iz tega nastale za našo državo in njene narode, če bi kedaj do tega prišlo. Tudi ves ta govor je bil jako temeljit, stvaren in podučen za vse navzoče, ker smo slišali več novega in zelo važnega iz njega. Obema gospoda govornikoma se izreče s tem javna in srčna zahvala za njihovo požrtvovalnost. Dne 14. t. m. pa brez posebnega zadržka popoldne ob eni uri vsi dobrovski volivci na volišče — v šolo, kjer oddajmo od prvega do zadnjega glasovnice glaseče se na ime »dr. Ivan Šusteršič, advokat v Ljubljani«, ter s tem pokažimo, da smo vedno možje stare in neomajane slovenske korenine, kot smo bili do sedaj še vedno, ter da med nami nima ne liberalna in tudi ne socialna zalega nobenega prostora.
Iz Krna nam poročajo, da so goriški liberalci silno razkačeni na Krnce, ker jim Krnci nočemo trobiti v njih liberalni rog. Posebno grdo nas gledajo kobariški liberalci in pa Kramarjev Tomaž, ki ga nočemo poslušati kar on prorokuje, kakšen naprednjak da je Andrej ( iabršček, lastnik »Soče« in »Primorca« v Gorici. »Soče« in »Primorca« se ogibajte, ker sta oba grda in umazana liberalna lista, naročajte »Gorico« in »Primorski List«, »Slovenca« in »Domoljuba«, ker ti so pravi katoliški časopisi. V liberalnih listih se nahaja strup za poštene katoličane. Proč z liberalnimi listi, ki jih vsiljujejo liberalci prav po judovsko.
Iz Rovt. Volivci! V sedanjem času se nam predstavaljajo razni kandidati raznih strank in mi naj sodimo, komu naj oddamo svoje glasove na dan 14. maja. Oglejmo si nekoliko te stranke, ki so nam postavile svoje kandidate. Oglejmo si njih programe, najprej liberalno in socialno-demokraško stranko, ki sta si v glavnem bistvu precej podobni. Njiju namen je: 1. Ločitev cerkve od države, torej take razmere naj bi zavladale pri nas kakor na Francoskem, da bi duhovnike pregnali, cerkveno premoženje z državno last zapisali, cerkve zaprli ali pa spremenili v gledališča, v vojašnice ali v druga javna poslopja itd.
Ločitev zakona, torej tukaj vmes hočejo iMjseči ti berzvestneži s svojimi umazanimi rokami, namreč, da bi se morali civilno poročiti in bi poljubno čez nekaj let se mož in žena zopet ločila. Vprašam vas, ali nas sveta vera ne uči, da je zakót; nerazvezljiva zveza pred Bogom sklenjena iu da je zakrament in sicer sveti zakrament. 3 Svobodna šola. To se pravi. da bi se v šoli krščanski nauk ne smel poučevati. Duhovnik bi ne smel stopiti v šolo, tla bi otroke učil verskih resnic in jih pripravljal na svete zakramente. Kakšni bi bili potem naši otroci, ko bi ničesar ne vedeli o pravem Bogu, o našem odrešenju po Jezusu Kristusu. Vprašam vas, ali hočete, da se naši otroci vzrejajo na tak način. Kdo izmed nas bo oddal svoj glas 14. maja tema strankama. Ti ljudje taje, da ima človek dušo in trdijo, da je človek opica, žival. Mi vsi smo podučeni, da je naša duša neumrjoča, torej mi teh opičarjev ne maramo za svoje poslance. Kakor vsi veste, liberalni ali »neodvisne« stranke kandidat ie Zagoda iz Idrije, socialno-demokraški pa Kopač iz Trsta. Ta dva moža sta postavljena od teh dveh brezverskih in brezbožnih strank.
Kdo izmed nas, krščanski volivci, bo volil ta dva moža!? Nihče drugi, kakor zapeljanec, ki ne razume in ne vé črnih naklepov nasprotnikovih. Tretja stranka je Slovenska Ljudska Stranka, ki je tudi postavila svojega kandidata v našem volivnem okraju in se nam je tudi predstavil dne 25. aprila, namreč g. Jožef Gostinčar. Ne bodein vam opisoval programa S. L. S., saj ga je sam gospod kandidat prav poljudno razložil, dosti je, ako rečem, da je to verska stranka, na katoliški podlagi, ki spoštuje naše svetinje — sveto vero. Volimo složno vsi našega kandidata, ki je mož katoliških načel, verskega prepričanja. Edino le poslanci S. L. S. bodo varovali naše verske in narodne pravice, kar bomo delavci, kmetje, obrtniki dosegli, bomo le po S. L. S. od naših poslancev, od liberalcev ne pričakujmo pomoči. Ti so kapitalisti, bogatini, gospoda. To vam je umljivo, da ti ljudje nam nižjim slojem ničesar ne privoščijo, saj so sovražniki pripro-stega ljudstva. Z nami so prijazni samo sedaj ob volitvah. Do sedaj so imeli oni vse v rokah, povsod večino in so zahteve nas in naših poslancev odločno odklanjali. A sedaj ie nastopila nova doba, novi volivni red vrgel je ob tla sovražnike ljudske volje, veleposestnike, kapitaliste ter sploh liberalizem, in ravno naše stranke poslanci so se nevstrašeno potegovali za splošno enako volivno pravico, da smo tudi mi, prej od liberalcev teptani, postali enakopravni. Zato pa volivci na dan 14. maja oddajmo svoje glasove kandidatu S. L. S. Zapiši vsak na glasovnico razločno Josip Gostinčar, poduradnik v »Zadružni zvezi« v Ljubljani. Slovensko ljudsvo, otresi se teh sovražnikov, da bo naša mila domovina prišla popolnoma v last ljudskih zastopnikov!
Volivni okraj Logatec - Vrhnika - ldrija-Cerknica. V 14. številki »Domoljuba« sem pojasnil, koliko časa sem rabil, predno sem se odločil za pravo politično stališče in dokazal stališče slovenskih političnih strank, kar moram po dosedanjem prepričanju z vso gotovostjo trditi, da na slovenski zemlji je edino prava S. L. S., katera ima v vodstvu vendar ljudi, ki kaj mislijo in delajo na to, da bi se položaj nižjih stanov, t. j. tistih, ki jih liberalci imenujejo nižje sloje, zboljšal. Govoril sem pred kratkim z nekimi liberalnimi zaupniki, ki so bili možje za pametni razgovor; govorili smo o politiki, iii spoznal sein, da je v liberalnem vodstvu vse razbito. Mnogi trdijo, da »Slovenski Narod« ni njihovo glasilo. Le nekateri se drže liberalnih načel, katera so bila še pred 14. leti skrpucana. Zopet drugi se skrivajo za razna društva, celo za taka, kjer bi se politika še imenovati ne smela, ter dotični liberalno misleči udje. pri dobri kapljici, kar čez noč ustvarijo program pod imenom »neodvisni«, ker drugače bi »zabitega« kmeta kakor ga imenujejo ne vieklo. Ko pridejo med ljudstvo, pa s ponosom kriče, naša stranka je prava, ki ni ne liberalna in ne klerikalna. Ako takega kdo vpraša o programu, ne vč kaj povedati. Taki so tisti neodvisneži. O socialno-demokraški stranki ni vredno, da bi se o njej govorilo. Dragi čitatelj, ni ti težko spoznati take ljudi, katerim je samo za njih politični obstanek, a ne napredek: torej bodi previden in prepričan, da je S. L. S. res prava stranka in da ni vseeno, ako voliš enega ali drugega, ali greš k volitvi ali ne, ker 14. maja je pomenljiv in odločilen dan politične bodočnosti. Bivši omahljivec.
Iz Št. Lamberta. Volivni shod socialnih demokratov v nedeljo, 28. aprila. »Partitu-riunt montes, nascitur ridiculus nius«, na to pesem latinskega pesnika sem se spomnil ob tem shodu. Vabil za shod se je raztrosilo po fari kakor listja in trave, tako vsaj se je izra-
zil kmet I. V. v soboto večer. Zato je bilo pričakovati, da se bo na shodu kar trlo ljudi. Pa glej, nič več, kot 32 jih nisem mogel našteti. — Nastopil je mokraški kandidat Ivan Cankar. Značilen je že začetek njegovega govora: Tako-le se glasi: Hudičevi farji ... in ti dve besedi, polni poezije za mokraška ušesa, so se ponavljale malone v vsakem stavku. Sodrug Sitar je itako prežvekoval te h ... f... Bog zna, kdaj jih je požrl? Trobil je nekaj o grajščakih, kako so stiskali kmeta, o farjih, ki bi radi zopet desetino uvedli, da so kmetje neumni, ker še farjem kaj verjamejo, da farji lažejo itd. Skratka: vsa vsebina je bila le prežvekovanje farjev, ni pa nobeden rudečkarjev se dotaknil Cobala, ki pobira kronice, ne dr. Adlerja, ne judov sploh, ki so soq. dem. insce-nirali in jo še sedaj vodijo, tudi so pozabili gg. rudečkarji razložiti socialcu, kmetu in delavcu koristen program. Shodič je bil jako kla-vern. —
(Kako se napiše ime kandidata.) Volivci za prvi volivni okraj, mesto Ljubljana, naj napišejo na glasovnico Ivan Kregar, pasar v Ljubljani. — Volivci drugega volivnega okraja sodni okraj ljubljanski brez ljubljanskega mesta, t. j. ljubljanska okolica, naj napišejo: Dr. Ivan Šusteršič, advokat v Ljubljani. — Volivci tretjega volivnega okraja sodni okraji Radovljica, Kranjska gora in Tržič naj napišejo: Josip Pogačnik, deželni poslanec v Pod-nartu. — Volivci četrtega volivnega okraja sodna okraja Kranj in Škof ja Loka naj napišejo: Franc Demšar, deželni poslanec na Ce-šnjici. — Volivci petega volivnega okraja sodna okraja Kamnik in Brdo naj napišejo: Dr. Janez Krek, deželni poslanec v Ljubljani. — Volivci šestega volivnega okraja sodni okraji Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica naj napišejo: Josip Gostinčar, poduradnik »Zadružne zveze« v Ljubljani. — Volivci sedmega volivnega okraja sodni okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava in Lož naj napišejo :Dr. Ignacij Žitnik, deželni poslanec v Ljubljani. — Volivci osmega volivnega okraja sodni okraji Litija, Višnja gora in Radeče naj napišejo: Franc Povše, deželni poslanec v Ljubljani. — Volivci devetega volivnega okraja Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje naj napišejo:Dr. Janko Hočevar, posestnik v Krškem. — Volivci desetega volivnega okraja sodni okraji Velike Lašče, Ribnice in Žužemberk brez občine Smuka; nadalje občine Banja Loka, Fara in Osilnica v sodnem okraju kočevskem naj napišejo: Franc Jaklič, deželni poslanec v Dobrepoljah. — Volivci enajstega volivnega okraja Metlika, Novo mesto brez občin Poljanica in Crmoš-njice, Črnomelj brez občine Planina naj napišejo: Franc Šuklje, deželni poslanec v Kan-diji. — Volivci! Oddajte dne 14. maja složno svoje glasove za te može!
(Pozor volivci!) Vsak, ki je pravilno vpisan v volivnem imeniku, sprejme sedaj dve od politične gosposke (na deželi od okrajnega glavarstva, v Ljubljani od mestnega magistrata) izdani listi in sicer: a) volivno izkaznico (volivno »legitimacijo«) in b) glasovnico. Obe ti listini se dostavita vsakemu volivcu v stanovanje. Posebej je opomniti: a) Volivna izkaznica (legitimacija) izdana je od okrajnega glavarstva (v Ljubljani od mestnega magistrata) in vsebuje zaporedno številko dotič-nega volivskega imenika, kraj, dan in uro pri-četka volitve in pa ob kateri uri se bode glasovanje sklenilo. Nadalje ime in bivališče volivca. Stvar zaupnikov je, paziti na to, da prejme vsak naših volivcev v resnici izkaznico. Kajti izkaznico je treba pri volitvi pokazati in če je kdo ne pokaže, ga komisija iz-izkaznico vsak naših volivcev dobi in jo po-ključi od glasovanja. Treba torej gledati, da
tem dobro shrani In nikomur ne dà lz rok, naj jo kdo zahteva pod katerokoli pretvezo.
Izkaznica se navadno po posredovanju občinskega urada dostavi v stanovanje volivca. Če bi pa kdo najpozneje 24 ur pred dnevom volitve ne dobil še izkaznice, naj gre sam ponjo. Kam? Na ono mesto, ki je določeno v posebnem razglasu. Ko se dostavljajo izkaznice, se namreč obenem izda od gosposke poseben razglas, kje da ie izkaznico dobiti, ako bi se vsaj 24 ur pred volitvijo ne dostavila. Toda volivec mora osebno iti ponjo.
Kaj storiti, če volivec izkaznico izgubi, če se mu uniči itd.? V tem slučaju se mora zgla-siti pri politični gosposki (okrajnem glavarstvu, v Ljubljani pa na magistratu) in zahtevati duplikat izkaznice. To pa je seve le mogoče, če je še dosti časa pred volitvijo. Na dan volitve bode le v redkih slučajih čas, pravočasno še priti do glavarstva in naza.i. Poleg tega bodo na dan volitev skoraj vsi uradniki kot volivni komisarji iz urada od-• šotni. Volivna komisija ali volivni komisar pa nima pravice, izdajati izkaznice.
Iz tega se vidi, kako važno je. paziti na to, da ima vsak naših volivcev v pravem času izkaznico v rokah in da jo dobro shrani, ker ie v njej vtelesena volivna pravica.
Gg. zaupniki naj tedaj z vso natančnostjo pazi.io na to, da je vsak volivec naše stranke pred dnevom volitve v posesti pravilne volivne izkaznice (legitimacije). — Organizacija tozadevne kontrole ni težavna.
b) Glasovnica. Ta mora biti opremljena s pečatom tiste politične gosposke, ki je izdala izkaznico: na deželi pristojnega okrajnega glavarstva, v Ljubljani pa mestnega magistrata. Drugačna kakor taka, od pristojne politične gosposke izdana glasovnica je popolnoma neveljavna.
Ce bi kdo glasovnice pomotoma ne dobil, ali če bi se mu glasovnica zgubila ali pokončala. nai se oglasi za glasovnico pri okrajnem glavarstvu (v Ljubljani pri mestnem magistratu), na dan volitve pa pri volivnem komisarju. kjer dobi novo glasovnico.
Izkaznice in glasovnice naj noben naših nasprotnikom ne da iz rok. Ponavljamo še: Vsak volivec prinesi seboj na volišče volivno izkaznico in pravilno izpolnjeno glasovnico. Ne enega ne druzega ne sme doma pustiti. Sicer se sam pripravi ob svojo volivno pravico. Glasovnico odda volivec pri volivni komisiji, izkaznico le pokaže volivec pri volivni komisiji, potem pa zopet shrani, kajti utegne jo še rabiti. Volivci naj pridejo pravočasno na volišče!
Liste«.
Nedolžna.
(Dalje.)
Nedeljsko solnce je zatonilo za gorami. Na Polževini je pozvonilo k večerji. Hlapci in dekle in vsa služinčad se je zbrala okrog široke javorjeve mize, na kateri se je kadila vroča večerja.
Ko
so prihitele zamudne dekle, ki so imele v zadnjih trenotkih največ opraviti, je vstal veliki hlapec k molitvi. Voščili so drug drugemu: »Dog žegnaj!« in sedli po vrsti za mizo.
»Meta, kje pa je moia žlica?« se oglasi veliki, hlapec.
»Oh, Bog pomagaj!« tarna Meta. »Človek bo nazadnje še glavo zgubil, toliko ima dela! ... Tu imaš žlico! ... In potem: kamor prideš, te ljudje zasramujejo, češ, na Polževini služi, in tam ljudje niso dosti prida.
Glejte, pravijo, Rezika se je popolnoma izpridila na Polževini . . . tatica, fej!«
»Mhm, Meta. ali ti je polž na vse zgodaj prestregel pot, da si tako čmerna?« zbada
veliki hlapec.
»Meta govori po pravici U^se potegne zanjo kravja dekla Marjanka. »Se prikazati se ne smeš več med ljudi. S prstom kažejo za nami: poglejte jih! S Polževine so . . . Oh. jaz bom odpovedala službo.«
»Res je tako!« pritrjuje Spela. »Kdor je pošten in marljiv, povsod dobro izhaja. Kdor pa uganja hinavstvo, kakor na primer naša svetlohlmska Rezika, ta potegne vso hišo v sramoto.«
»In zaradi te tatice trpimo zdaj vsi!« se pritožuje Meta. »Srečale so me zjutraj podgorske dekleta in so začele: »Ali ste že napletli na Polževini vence za poroko? Ali bo nevesta kaj bogata?« . . . Kakšna sramota!«
»Hvala Bogu. da bo kmalu konec!« tolaži stara Neža razjarjeno Meto. »Slišala sem, da bo jutri teden že sodnijska obravnava.«
»Radoveden sem, kako se bo izteklo,« pravi veliki hlapec in migne z rameni.
»I, kako se bo izteklo?« se začudi glasno Meta. »Saj je tatvina dokazana, ali ne? Petdesetak, ki ga je Rezika oddala pri Ječ-menčku, je bil vendar ukraden!«
»Poljančev Jože se mi smili,« dè Špela in zardi lahno v lica. »Vsi bodo s prstom kazali nanj ... pa on je nedolžen.«
»Kaj nedolžen? Prismojen je! Da se gre ženit s tako beračico!« se oglasi Meta.
»Misliš, da bi bil pametnejši, ako bi snubil tebe, à?« se pošali veliki hlapec in odloži žlico. Vsi udarijo v smeh.
»Ne norčuj se! . . . Ampak, naša Katica, ta bi bila za Poljančevega Jožeta, to bi bil parček!«
»Bog vé, če bi ga hotela,« pristavi volar Andrej. »Ona je edinka, in sega jako visoko.«
Andrej tudi položi žlico na mizo in zapoje
tiho:
Oj, ne jemlji si jedinke, če bi bila v srebru! Mamica edinko svojo kot ogenj neguje, Za kraljico si jedinko svojo le vzgojuje . . .
»He-he, naj vam povem na uho? Katica je že večkrat pogledovala za Poljančevim Jo-žetom,« pripoveduje Meta skrivnostno. »Začetkom je celo mislila, da Poljančev Jože zaradi nie tolikrat prihaja na Polževino . . .«
»Kako-li ti vse veš?«
»I, kako? Jernejčkova Anka mi je zaupno povedala. In ona je najboljša prijateljica naše Katice, kakor veš.«
»Kar ti kdo zaupno pove, to moraš vse izblebetati. kajpada!« jo draži veliki hlapec.
»Nič ne izblebetam . . . Samo to rečem, da bi bila Katica boljša nevesta, kakor pa Rezika. In jaz ji nič ne zamerim, ako je Katica jezna na Reziko, prav nič, da veš!« se jezi Metka^ vrže žlico na mizo in odhiti v kuhinjo.
»Čarovnica!« sikne veliki hlapec za njo.
»Sumljivo je zlasti,« prične stara Neža, »kar mi je pripovedovala Poljančeva Micka. Jože je dobil, še predno je bil denar ukraden, neko pismo, ki ga svari pred Reziko — tatico. Micka je sama prebrala pismo. Našla ga je v koledarju.
»Glejte, glejte, kaj se vse izvé,« mrmra volar. »Dobro bi bilo zvedeti, kdo je pisal to pismo. Rezika gotovo ne.«
»Po pošti ga je dobil.«
»Kdo pa se je podpisal?«
»Nihče. Zapisano ie bilo spodaj: To ti sporoča dobromisleča oseba.«
»Pretèta skrivna pisma! Koliko srečnih zakonov so že razdrla!!« se jezi veliki hlapec
Nekaj se zgane za pečjo. Ves čas je tam ležal stari Mihej. Bil je dobra, poštena duša Celih 50 let je že služil kot hlapec na Polževim. a končno so mu opešale moči. Vendar
POZOR VOLIVCI! Čtijemo, da nameravajo nasprotniki S. L. S. tik pred volitvijo razširjati razne laži o kandidatih »Slovenske Ljudske Stranke.« To
so tudi pri zadnjih volitvah delali. Ne verje. mite nasprotnikom nič in brezpogojno volite kandidate »Slovenske Ljudske Stranke! Z vsakim obrekovalcetn pa bomo po volitvi krepko ' obračunali.
ga iz usmiljenja trpi Polževka na svojem domu.
Star je že bil. Zlasti od onega dne, ko se je pripetila sramota na Polževini, se je staral bolj in bolj. Smilila se mu je uboga Rezika nevesta. Ni imel več slasti do jedi, spal je čisto malo.
Ze od takrat, ko .ie umrl stari Polž, je čutil, da ni vse na Polževini tako. kakor bi moralo biti. Zlasti napuhnjena in svojeglava Katica mu ni ugajala. Žalostna usoda ponižne, krotke Rezike pa ga je oropala zadnjih moči. On je bil takorekoč njen varuh. Po njegovi priprošnji je prišla uboga sirota na Polževino. Pod njegovim skrbnim varstvom je vzrasla v pošteno, lepo devico. Kaj čuda torej, da ie ljubil stari Mihej Reziko bolj, kakor punčico svojega očesa? In naenkrat — tolika sramota !
Sklonil se je Mihej pokonci za pečjo. Kri mu je šinila v uvela lica, ko je slišal zadnii pogovor med posli. Mišice na rokah so se mu skrčile . . .
Zlezel ie izza peči in se je približal mizi . . .
»Tako vam pravim, tako — udaril ie starec ob mizo. da so zašklepetala okna vaš govor je sramota. Tako! ... Če ni ukradel denarja satan, tako, ga je ukradel tisti . . . tako ... ki je kokodajskal, predno je kokoš znesla jajce. Tako, tako ... Ni ga ukradla Rezika. Pismo mora priti pred sod-nijo . . . tako . . . Zve naj se. kdo je pisal pismo Jožetu . . . Tako vam pravim: kdor je tisto pismo pisal, on je lump! . . . lump!«
»Pojdi, Mihej, bodi pameten!« prosi Meta, ki je na starčevo vpitje prihitela iz kuhinje. »Ti nam vendar ne napraviš te sramote, da bi nas vse spravil pred sodišče. Jaz nisem rekla, da bi bila Rezika . . .«
»Taka si torej, ti lisica zvita! Prej obre-kuješ . . . tako ... in zdaj nočeš ničesar vedeti. Zaradi zavisti . . . tako ... je morala revica v ječo . . .
»Kdo pa bi sicer ukradel denar? Saj ni bil nihče drugi doma, samo Rezika,« ugovarja starcu stara Neža.
»Ti torej tudi misliš ... in z drugimi obre-kuješ. Tako pravim ... če sem stal pri orehu in sem grabil travo ... in pride domača hčerka z materjo ... in tako ... in prosi hčerka mater za ključ, ker je mašne bukvice pozabila v izbi ... in gre potem hčerka s ključem
nazaj---ali ie bila potemtakem Rezika
sama doma? .. .«
»Mihej, Mihej,« ga svari veliki hlapec, vendar ne boš obsodil domače . . .«
»Tako ... nič ne rečem sedaj, pač pa če bo treba, bom govoril . . pa če grem potem tudi beračit. Rezika je nedolžna . . .tako! . . . Lahko noč!«
Globoko so učinkovale te starčeve besede. Nihče ni zinil besedice. In v duši ie vsakomur živela misel;, morebiti je Rezika res nedolžna.
(Konec prihodnjič.)
Razgled po domovini.
Katoliški možje na krov! Liberalci so se z vso silo vrgli na volivni okraj ljubljanske okolice, kjer kandidira naš neumorno delavni voditelj S. L. S., mnogozaslužni dr. Ivan šusteršič. Njegove zasluge za kmečki in delavski stan so vsem znane.^ Nikogar se liberalci boli ne boje, kakor dr. Šusteršiča, zato so se tudi z vso silo vrgli nanj. Postavili so mu protikandidata v osebi nadutega šentviškega liberalnega učitelja Zirovnika. In za tega možica, ki se v zmožnostih niti od daleč primerjati ne more našemu dičnemu voditelju dr. Šu-steršiču se pehajo liberalci na vseh straneh. Po Šiški dela zanj društvo »Vodnik«, v okolici Šmarja se poti krivonosi Ogorelčev ata iz Škofeljce in razni liberalni učitelji. Zato opozarjamo vse zavedne može in fante-volivce, naj se ne dado omajati po raznih liberalnih sleparjih, ki se vam na vse mogoče načine laskajo, lažejo in obrekujejo. Zirovnik je strasten liberalec. Ljubljanski Hribar, najhujši nasprotnik kmetov ga je pregovoril, da kandidira. V slučaju izvolitve bo moral delati za razporoko, za katero se ba.ie posebno ogreva, za svobodno šolo, to je za odstranjenje vero-nauka iz šol in za ločitev cerkve od države po francoskem vzoru. To vse je program liberalne stranke. Zirovnik pa je kandidat te stranke, ki ga v »Narodu« priporoča. Zato bo vsak pošten kristjan, komur je mar krščanska družina, krščanska vzgoja otrok, 14. maja zapisal na svojo glasovnico: dr. Ivan Šusteršič, advokat v Ljubljani. Zirovnik naj ostane le doma v Št. Vidu, za Dunaj on itak ni.
Živinski potni listi za konje, osle in mule na Kranjskem. Jednako, kakor je že prej biio odrejeno na Štajerskem in Koroškem, za-nkazala je tudi deželna vlada za Kranjsko, da morajo imeti od 1. maja 1907 začenši tudi kopitarji (konji, osli in mule), ki se ženo na semnje ali dražbe, s seboj živinske potne liste. — Za izdajanje teh živinskih potnih listov veljajo vsi predpisi § 8. občnega zakona o živinskih kugah z dné 29. februarja 1880. leta. držav. zak. št. 35, izdanega izvršit-venega ukaza z dné 12. aprila 1880. leta, drž. zak. št. 51. — Prestopki kaznovali so bodo po zakonu z dné 24. maja 1882. leta, držav. zak. št. 51.
Zgradba cerkve na Viču napreduje pre-eej naglo. Zvonik je dograjen 12 m visoko, cerkveni zid 7 m. Cerkev bo do zime pod streho.
Prevzvišeni gospod knezoškof se je vrnil včeraj z vizitacije in birmovanja v kranjski dekaniji. Birmancev je bilo v posameznih župnijah: Mavčiče 54, Kranj 348, Besnica 63, Tržič 411, Kovor 86, Križe 1.36, Duplje 67, Goriče 74, Trstenik 75, Predoslje 151, Št. Jur 333, Velesovo 88. Šenturška gora 55, Preddvor 165, Kokra 65, Smlednik 211, Zapoge 29.
Osebna vest. Pred enim tednom je gospod dr. Feliks Kovačič, odvetniški konci-pijent v Gorici, napravil na c. kr. višji deželni sodniji v Trstu odvetniški izpit. Rodoljubnemu goriškemu rojaku srčno častitamo!
Hrvaško-slovenska slavnost. Hrvaško in slovensko učiteljstvo odkrije o Binkoštih na Vinici spominsko ploščo hrvaškemu pisatelju in učitelju Ljud. Tomšiču, ki je bil rojen na Vinici.
Odlikovanje. Vojaški superior v Ino-mostu msgr. Ivan Kloobos je odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda.
Župnik Pievanič, ki je bil 1. nedeljo v Postu rahlo od kapi zadet in se je zdravil v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji, se je v soboto (27. aprila) precej ozdravljen in okrep-
čan povrnil na svojo službo v Sotesko. Ta novica bo gotovo razveselila njegove mnogoštevilne prijatelje in častivce, ki mu želijo še dokaj let v aktiviteti.
Deset zapovedi socialistov. 1. Sovraži Boga! 2. Preklinjaj ime Boga! 3. Oskrunjaj dan božji! 4. Zaničuj očeta in mater! 5. Ubijaj ljudi brez vse vesti! 6. Prešestvuj po svoji volji! 7. Kradi, kjer moreš! 8. Vsakega imej za norca; 9. Poželjuj katerokoli bližnjega ženo! 10. Sejaj upor in ljudsko vstajo!
Grda hinavščina liberalnih učiteljev. V
zadnji številki »Učiteljski Tovariš« se jezi nek liberalni učitelj nad pisavo naših časopisov sedaj v volivnem času. Pravijo, da so naši listi podivjali. Liberalna gospoda vendar prebira prav marljivo »Slov. Narod«, ki je najbolj ostudno pisan in ne najde besede, da bi obsodila to skrajno podlo in surovo pisavo. V vseh naših listih celega sveta ne najdete toliko psovk, kot v eni sami številki »Naroda«. Liberalce primite za ušesa radi njih ostudnega pisarjenja poleg teh pa še sebe. Saj ravno »Učiteljski Tovariš« v tem oziru tekmuje zadnji čas z »Narodom«. Dokler nimate gra-jalne besede za »Slov. Narod«, toliko časa nimate pravice kritikovati in obsojati katoliško časopisje.
Cenjene naročnike »Domoljuba« prosimo, naj nain oproste, ker smo morali marsikaj odložiti za to številko, ki je zadnja pred volitvami. Po volitvah bomo podajali bravcem zopet najrazličnejšega berila.
Opozarjamo na današnji članek »Ali poj-deino volit? Preberite ga pazno sami in dajte ga tudi prijateljem svojim, ki so volivci, zlasti pa omahljivcem. Pojdimo vsi do zadnjega moža na volišče za naše kandidate in zmaga bo na vsej črti naša.
in tudi ti? tako morajo vsklikniti liberalci po zadnji žalostni novici, ki so jo prejeli doli od bisera Kranjske dežele, on našega divnega Bleda. Bile so ondi občinske volitve. V tej skoro bi rekli edini občini gorenjski so vladali do sedaj liberalni mogotci, a tudi tu jim je pretečeni teden odklenkalo. Dobili smo to-le poročilo: Občinske volitve so se izvršile s polnim porazom Peternelj-Pretnarieve liberalne klike. V vseh treh podobčinah in v tretjem razredu izvolieni so z velikansko večino možje S. L. S. V II. in I. razredu so prodrli kompromisni kandidati združene opozicije. Živeli zavedni volivci!
Telovadni odsek »Slovenske prščanske socialne zveze« v Ljubljani in telovadni odsek Blaž Potočnikove čitalnice v Št. Vidu nad Ljubljano priredita v nedeljo, dne 26. maja t. 1. ob 5. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Union« javno telovadbo s sledečim vspo-redom : 1. Rajalni nastop. 2. Proste vaje. 3. Orodna telovadba z enkratno menjavo orodja. 4. Orodna telovadba vaditeljskeea zbora. 5. Skupine vaditeljskega zbora. 6. Alegorična skupina. 7. Odhod. — Zjutraj istega dne se vrši občni zbor ljubljanskega odseka; zvečer po javni telovadbi pa prirede telovadci v veliki »Unionovi« dvorani veselico. Podrobneje o prvi javni telovadbi naših telovadcev bodemo še poročali. Za danes samo opozarjamo na njo zlasti naše organizacije. Sodeč po neumornih pripravah telovadcev za ta dan smemo upati, da bo lep dan. Opozarjamo že sedaj naša bratska društva v okolici, kakor tudi naše somišljenike na to veselico. To bo namreč prvi javni nastop naših mladih telo-
vadcev. Pohitimo ta dan v Ljubljano, da napolnimo dvorano »Uniona«.
Liberalci in laži. Liberalci so sklenili, da bodo proti našim kandidatom pričeli zadnje dni pred volitvami z lažmi in obrekovanjem. To so kar očitno povedali v »Narodu«. Zato opozarjamo somišljenike, naj nikar ne verujejo liberalnim sleparjem. Ce je pa laž vendarle predebela, naj se pa sporoči kandidatu in pa tudi priče, ki so jo slišale, da se bode obrekovalec zasledoval sodnijskim potoni. Sploh pa se ravnajmo po geslu : Liberalcu nobene vere.
V posnemo. Kjerkoli vladajo liberalci, povsod gre vse narobe. Pod liberalno vlado se preganja kruto vse, kar je poštenega in pravičnega, nasprotno pa se hvali nepoštenost in lumparija. Lepe dokaze nam podaja francoska dežela, kjer vladajo framasoni. Kake krivice se gode francoskim katoličanom pod liberalno vlado je vsem znano, saj smo že opetovano pojasnjevali francoske razmere. Tudi na Španskem so vladali nekaj časa liberalci, a je šlo vse navskriž. Ze so začeli misliti na to. da prično z zatiranjem samostanov in z razporoko. A vrezali so se pošteno. Pri volitvah pred par tedni so se vzdignili španski katoličani kot en mož in porazili liberalce popolnoma. Njihova stranka, ki je štela 240 poslancev, jih je rešila z največjo težavo samo 74. — Slovenski možje, najugodnejša prilika ie za vas prihodnji teden, 14. maj, da strete tudi vi za vedno liberalizem v prah. Vsi, ki kandidirajo na liberalni program, pa naj se že^ pišejo: Zirovnik, ali Dekleva, ali Qruden, Cop, Sršen ali pa tudi Penca, nai obleže 14. na tleh tako trdno, da ne bodo vstali nikdar več. V torek naj stori vsakdo svojo dolžnost, in 1"4. maja je dobra volitev najvažnejša dolžnost za vsakega volivca, potem se nam ne bo bati, da bi nastale pri nas žalostne francoske razmere, katerih se liberalci že silno vesele in katere nam po »Narodu« vedno obetajo.
Ljubljanski župan Ivan Hribar kandidira v Ljubljani za poslanca. K plači 60.000 kron, katere zasluži na leto, bi rad pridejal še nekaj tolarjev. Gre mu precej trda, ker ga Liub-ljančanje le predobro poznajo. Za Hribarja se pehajo v prvi vrsti njegovi občinski svetniki med njimi mesar Kozak, znani Türk ali Bol-čev Pepe, in pa izkuhar Bergant. Cesar pa ti ne store, pa skuša Hribar sam doprinesti. Hvali se na vse načine po »Narodu«. Prejšnji teden so ga njegovi zopet izvolili za župana za nadaljno triletno dobo. To priliko je zopet posabil širokoustni Hribar, da je agitiral zase in na prav neroden način vihtel sam sebi kadilnico. Mi pa pravimo z znanim slovenskim pregovorom, ki naj si ga Hribar zapiše za svoja ušesa: Lastna hvala se pod mizo valja.
Osebne premembe v ljubljanski škofiji. Kanonično sta bila umeščena častita gg.: Frančišek Pešec, dozdaj župnik na Robu, na župnijo Krka; Tomaž Zabukovec, dozdaj kaplan na Blokah, na župnijo Rob. — Premeščen je g. kaplan Jožef Podlipnik s Krke kot župni upravitelj na Sela pri Šumbergu. Nameščen pa je g. Matej Sušelj kot kaplan na Blokah. Umeščen je bil na župnijo Sostro pri Ljubljani č. g. Janez Molj, ki se je že naselil pretečeni teden med svojimi župljani.
Nove znamke. S 1. junijem 1907 stopijo v promet poštne znamke po 12 vinarjev, katere so vijolčaste barve in imajo jednako podobo, kakor znamke po 10 do 30 vinarjev, ki so sedaj že v prometu. To novo vrsto znamk rabilo se bode osobito za frankovanje tovornih in denarnih pisem. Od omenjenega
dne dobijo se pri vseh poštnih uradih in prodajalci poštnih vrednotnic.
Volivcem. Se nekaj dni vas loči od 14. maja. Važen je ta dan za celo Avstrijo, ker odločilo se bo, ali bodo imele večino v zbornici katoliške ali pa brezverske stranke. Ce se to zadnje zgodi, doživeli bomo v kratkem pravi verski boj, kakršen je na francoskem. Tudi na Kranjskem se bo bil 14. maja hud boj med S. L. S. na eni in med liberalno in socialistično na drugi strani. Od vas, volivci, je odvisno, kako bode končan ta boj. Ce storite vsi svojo dolžnost, je zmaga na celi črti zagotovljena. Ce pa vsled vaše malomarnosti zmaga kak liberalec ali socialist, potem pa nikar ne tožite, če se vname hud verski boj, če se bodo zapiraie cerkve in preganjali duhovni. — Tedaj vsi na volišče! Nasprotniki psujejo zahrbtno, kar se da, da bi vas odvrnili od volitve, dočim se jih bodo sami polnoStevilno udeležili. Vsi naj pridejo na volišče tudi v tistih občinah, kjer so sami naši naši pristaši, da premagajo njihovi glasovi nasprotnike po drugih lioeralniii oočinah. — Ln dan naj vsak žrtvuje za tako vaZuo stvar, kakršna ®o ravno te volitve. Saj poslanci na Dunaju delajo cesarske postave. Od njin je odvisno, če so te dobre ali slaoe, koristne ali škodljive. — Liberalci in takozvam „neodvisni'' kandidatje, ki so brez izjeme ali pristni liberalci ali pa v rokah liberalcev, ki se ne upajo sami nastopiti, ker vedo, da je „liberalec" prišel povsod na kmetih ob kredit, ne bodo delali dobrih postav, saj se ne zmenijo ne za boga, ne za vero in Cerkev. —
Pazite na izkaznice in prinesite jih s seboj na volišče, brez teh ne more nikdo voliti. Na glasovnico zapišile razločno une kandidata in ne dajte ne glasovnice in ne izkaznice nikomur iz rok. — Liberalni agitatorji bodo letali od hiše do hiše, da vas premotijo. Vsakemu vsiljivcu pokažite vrata, naj si bo že pristen liberalec ali pa „neodvisnež." — Se enkrat: Nobeno delo naj vas ne odvrača 14. maja od volitve. Ta dan je volitev za vsakega državljana vo-lilca najvažnejše delo. Ce se böte prav gotovo ravnali, cenjeni volivci, po teh navodilih, bomo sijajno zmagali in prihodnji „Domoljub" vam bo že poročal natančno o tem. Z Bogom za ljudstvo!
V domovino se je povrnil pred tednom milostni gospod Ivan Stariha, škoi iz Amerike.
2001etnica posvečenja ljubljanske stolnice
se je pričela na Vnebohod üospodov. V celi osmini se bo obhajala korarska sv. maša \>b četrt na 10. uro slovesno z leviti.
Župnijski izpit v Mariboru so napravili sledeči gg. kaplani: Ferdinand Pšunder, Ptuj; Bolkovič Anton, Kapele; Uoričan Ivan, Sv Peter pri Radgoni; Kociper Rudolf, Dramlje;
Umrla je dne 27. aprila v Zavratcu pri Idriji gospa Marija Bezeliak, trgovčeva soproga in mati nadučitelia Ivana Bezeljak, v sà. letu starosti. Rajnica je bila vzorna gospodinja ter najboljša soproga in mati. Pri raznih dobrodelnih društvih in revežih je mnogo storila njena desnica, česar ni vedela levica Bila ie splošno priljubljena, kar je pokazal pogreb, dasi je bilo vreme skrajno neugodno. Marsikatero oko se je porosilo za drago pokojnico. Sveti blagi duši večna luči
Slovenska narodna igra na Dunaju. Slovensko katoliško izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju priredi due 12. t. m. v »Češkem narodnem domu«, XV. Turngasse 9. narodno igro »Deseti brat« s sodelovanjem
slovenskega katoliškega akadenučnega društva »Danice«. Vabljeni so vsi dunajski Slovani kar najvljudneje. Začetek točno ob pol 7. uri. Blagajna se odpre ob 5. uri. Vstopnice se dobijo v »Danici«, VIII. Langegasse št. 16, pritličje.
d Tečaj za pridelovanje krme na Orinu.
Pridelovanje obilne in dobre krme, to ie dandanes glavna zahteva našega kmetijstva m najvažnejši pogoj, ako hočemo povzdigniti našo živinorejo. V tem po gledu je pa še mnogo storiti. Po njivah je treba pridelovanje krme razširiti in zboljšati s setvijo detelj in trav, v pripravnih legah ie pa napravljati nove travnike s setvijo dobrih trav in detelj. Lep izgled o tem nam daje kmetijska šola na (irmu, ki ie na svojem posestvu tako pomnožila pridelovanje krme, da prideluje sedaj še enkrat toliko krme, kakor prej, in da je vredno pogledati njene nove travnike in de-teljišča. Prav v ta namen, da se gospodarji ogledajo pridelovanje krine na Cirniu in da se pri tej priliki seznanijo z vsemi tistimi izkušnjami, pridobljenih glede novih travnikov, priredi dné 27. in 28. maja poseben tečaj na tem zavodu. V tem tečaju se bodo gospodarji poučili, katere trave je sejati med domačo deteljo in katere trave med nemško deteljo, da se pridelki povzdignejo. Katere trave je sejati, če hočemo dobiti dober travnik itd., itd. V tem slučaju bo tudi najugodnejša prilika, da bodo gospodarji spoznavali različne trave glede njih rasti, njih lastnosti in vrednosti za setev. Prav zaraditega, da se vse to lahko pokaže in da si gosjjodarji lahko ogledajo lepe uspehe na niivah in travnikih, se priredi ta tečaj dne 27. in 28. in a j a. Svetujemo našim gospodarjem, da se udeleže tega poučnega tečaja in da naznanijo svoio udeležbo pri vodstvu šole na Grmu do 15. t. m. — Vnanji udeležniki dobe lahko potrebna prenočišča v Kandiji in v Novem mestu.
Iz ljubljanske okolice.
Z ljubljanskega barja. Kakor so se pozimi zajčki spravili na naša drevesa, tako so se nas polotili zdaj razni agitatorji za župana Hribarja. Najbolj brusi zanj jeziček Mokarca, vredna hčerka Perucijeva. üleda naj le, da ne bo svojega očeta posnemala v smrti, ker ga tako zvesto posnema v življenju. Pred kratkim jo je Bog že malo potipal, pa se to lahko še ponovi. Ostudno je, kako ta ženska laže. Pripoveduje, da je prišel Saiezijance prosit sam dr. Šusteršič, da bi glasovali za Kregarja. A ti so mu odgovorili, kaj ste pa vi za nas storili, da bi šil mi voiit Kregarja? Zupan pa nam je dal 601X1 goldinarjev za cerkev, zato oomo mi volili Hribarja. — Ko bi Salezijanci zidali s Hribarjevo podporo cerkev, potem bi gotovo stala o svetem Nikol. Zato pa bodo prišli Salezijanci na Barje volit Ivan Kregarja ne pa župana Hribarja, ki jim še vodovoda ni hotel speljati do Rakovnika, akoravno bi to bila mestna dolžnost, ampak si ga bodo morali na lastne stroške sami napraviti. Potem tudi iar-ba, da bodo dobili zastonj umetna gnojila, če bodo volili Hribarja. Ali misli, da ima res kakšne tepce pred seboj, da ji bomo take oslarije verjeli. To zna lahko svojemu Jakatu praviti, ne pa nam. Zakaj pa do sedaj še ni nič dal, ko smo ravno tako potrebovali, kot bomo zana-prej. Res se bo pa župan hvaležnega skazal Mokarju, da bo imel tudi zanaprej za drag denar, pa ne za županov, za naš davkoplačevalcev denar, voziti šuto pomešano s polovico blata. Ce bi kdo drugi to delal, bi ga zapodili. Mokar pa sme, ker ie agitator Hribarjev. Kaj ne, roka roko umije. Zato volite župana vi, mi pa bomo volili Ivana Kregarja, da bo za-mogel tudi na Dunaju povedati, kako nam naš magistrat podpore deli. katere je pri vladi iz-
prosil naš dr. Šusteršič. Drugi agitator je naš učitelj Cernagoj. Lepo je, da je županu hvaležen. ker mu on tako na roke gre. Pri šoli je šolski vrt. Vsak vidi, kako je s tem vrtom, samo župan tega nc vidi. Namesto, da bi že rastlo na vrtu razno drevje, da bi se otroci naučili cepiti iii bi potem za življenje kaj imeli, raste pa na vrtu en par črvivih pritlikavcev, potem pa kar potrebuje učitelj za dom: krompir, solata, špinača itd. Namesto, da bi za uporabo vrta plačal najemnino, vleče pa za vrt posebno nagrado. Ni čuda, če je vnet on za župana, mi pa nismo, ker od njega nimamo nič. Ja. nasprotno. — Koliko škode nam je naredil letos zajec. In kdo je najemnik lova, ki tako zvesto čuva zajca, da nam leto za letom škodo dela? To je: Ivan Hribar, župan ljubljanski. Tako skrbi za nas, uboge barjane. Kar nam %'oda ne pokonča, to nam uniči zajec. Zato naj gre rajši Cernagoj z županom zajce lovit, da nam škode ne bodo delali, nas volivce pa nai pri miru pusti. Po Ilovci se odlaša kot tretji glavni agitator znani Tiček. Leta iu leta smo prosili, da bi nam magistrat cesto posul. pa bilo je vse zastonj. Zdai, ko so volitve tu, so se našega pota brez prošenj spomnili in pripeljali nekaj trug šute, po volitvah obljubuje pa Tiček, bodo pa še druga pota posuli. O Tiček, farbaj koga drugega, nas nc boš. To je le pesek v oči, ne pa za naše zanemarjene pota.
Gorenjske novice.
Iz kranjskega okraja.
g Okrajna bolniška blagajna v Kranju
prav ljubeznivo ravna s svojimi zavarovanci. To ljubeznivost in skrb je čutil tudi Jošt Tre-bar iz Stražišča. Bil je kot delavec pri L. Ma-dajcu v Stražišču 18 let član okrajne bolniške blagajne v Kranju. Pred Novim letom je zbolel in dobival boleznino 6 tednov — v sedmem tednu pa se mu je ustavila podpora, češ, da od 31. jan. t. I. ni več član bolniške blagajne, da ga je gospodar izbrisal. Delavec se je proti takemu postopanju okraj, bolniške blagajne, katere načelnik ie R. Kokalj, pritožil na razsodišče. To pa ie potrdilo sklep načelni-štva, da se bolnemu delavu ustavi nadaljna podpora, in odbilo priziv Jošta Trebar s pripombo, da proti temu sklepu ni priziva. Tako sta pokazal svojo ljubezen in skrb do bolnega in starega delavca liberalni načelnik bolniške blagajne R. Kokalj in prijatelj delavcev, socialni demokrat I. Lampret, tiskar v Kranju, kot načelnik razsodišča. Oba sta v svoje pregoreči ljubezni do delavcev pozabila na postavna določila, da med boleznijo delavec ne preneha biti član bolniške blagajne iu da
mu tudi v slučaju, če ga gospodar odglasi, bolniška blagajna ne more odtegniti podpore, katero mu je dolžna plačevati vso postavno dolčeno dobo. Prazen je izgovor, da se mu odreka podpora, češ, da ni več član bolniške blagajne. Mož, ki je bil delavec pri istej hiši skoro 50 let in ki je 18 let plačeval redno svoje doneske v bolniško blagajno, je moral na smrtni postelji skušati, kakšno srce imajo nekateri ljudje do revnega delavca. Rešila je smrt starčka pri 80. letih zemeljskih težav, predilo je dočakal, da se reši njegova pritožba zoper nepostavno postopanje okrajne bolniške blagajne v Kranju. Jasno je, da žena tudi ni mogla dobiti pogrebnine za svojim možem. Omeniti pa je še, da je umrli delavec pri zadnji volitvi v bolniško blagajno moral voliti sedanje načelstvo, ki je na tak način pokazalo svojo hvaležnost.
K Jz Sorice. Po naših planinah že pojo divji petelini in ruševci; 1. junija bo pa zapel naš novi poštni rog. S tem dnevom začne namreč poslovati novi poštni urad v Sorici. Poštarjem ie imenovan domačin gosp. Lovro Piatir iz Sp. Sorice 20. Pošta bo imela dosti prometa, ker soriški drvarji gredo širom svela Ravno zdaj se odpravljajo: eni v Galicijo, drugi na Koroško, tretji v »spodnje kraje«. Nekateri so šli pred sv. Jurijem celo čez »lužo« v amerikanske gozde. Par iantinov bo pa šlo na Vestfalsko »pod zemljo«, kjer dela že več Soričanov. Tako se nam čez poletje So-rica precej sprazni; na zimo jo pa pritisnejo domov iu cerkev je takrat celo premajhna. Zato bi jo radi razširili; pa ne tako, kakor so naredili Šebreljenci tam na Tolminskem. Pa kaj bi pravil, saj menda veste za tisto povest, kako so prišli ob svoje kožuhe. Mi mislimo malo drugače, pa o tem drugič kaj več.
g Škofjeloške novice. Na dan sv. Jurija je umrl od kapi zadet Jakob Dolinar, gostilničar v Loki. Rajnik je bil strasten liberalec in Narodovec«. Bog bodi milostliiv njegovi duši! _ Najbolj zveden kozjerejec v naši občini je gotovo Tomaž Oblak, ki je pred tednom gnal brejo kozo dve uri daleč, k nekemu drugemu kozjerejcu, a imel je smolo. Ponoči mu je koza vrgla mladiča. Drugi dan je gnal kozo domov, mladiča pa je nesel. Mladič se dobro iKičuti. — Volivni shod v nedeljo, dne 21. aprila se je prav dobro obnesel. Velika dvorana katoliškega izobraževalnega društva je bila ixilna naših volivcev. Cast možem, ki so se v tako obilnem številu odzvali vabilu na shod. Na shodu sta govorila naš kandidat Pr. Demšar in Evgen Jarc, profesor v Kranju. Soglasno je bila sprejeta kandidatura Demšarjeva. Zato pa Ločani, 14. maja brez izjeme vsi na volišče za Demšarja. Protikandidata pri nas ne bo. Čeravno je dosti liberalcev, pa se ne upajo pokazati se v pravi luči.
g Drobtinice iz Smlednika. Dné 26. aprila so dospeli v našo faro prevzvišeni knezoškof. Vitki, mnogi po 32 m visoki mlaji, mnogo-brojni pozdravi, venci, vse je pričalo, da naše ljudstvo ljubi in spoštuje svojega nad-pastirja. Pri sprejemu jih je pozdravil zastopnik občine, gasilno društvo in obe Marijini družbi. V imenu šolske mladine jih je nagovorila v ljubkih in nežnih verzih hčerka g. nadučitelja, Milka. — V soboto so knezoškof obiskali Trboje, tam maševali in šli v šolo, potem so si ogledali podružnice Moše, Val-burgo, Zbilje, Zgornje in Spodnje Pirnče. V šoli so bili tudi v Zg. Pirničah in seveda tudi doma. V nedeljo so podelili zakrament sv. birme 206 otrokom iz domače fare, popoldan pa sprejeli v Marijino družbo 28 deklet, tako, da šteje zdaj dekliška Marijina družba 213 članic. — Pred birmo so možje in fantje postavljali mlaje, dekleta pletle vence s takim veseljem, da zaslužijo odkrito pohvalo. — Smrt letos precej kruto gospodari. Dozdaj imamo 40 mrličev, lansko celo leto 58. — Za cerkev v Trbojah dela g. Puc nov veliki oltar. Nov križev pot in prenovljena stranska oltarja precej lepšata ondotno cerkev. Srčna želja vaščanov je, da bi kmalu dobili tudi svojega dušnega pastirja. — Volivcev ima naša občina 323. Za nasprotnega kandidata še ne vemo, in ga tudi ne pogrešamo. — Pri veselici, ki jo je priredila Marijina družba, so bili poslušavci precej zadovoljni z igravci, igravci pa ne posebno s poslušavci, ker je bila udeležba — bolj srednja. — Prav dobro Pa se nam je obnesel roditeljski večer, prvi v kranjskem okraju. — Dvojezični občinski pečat smo zamenjali s samoslovenskim. Iz gorenjske prestolice pa še vedno dobivamo dopise s pečatom: K. k. Bezirksgericht in Krainburg. Jedet noi
g Iz Kranja. Kako se pri nas skrbi za delavce in njihovo zdravje, si se lahko prepričal, če si kdaj hodil opoludne mimo naših večjih obrtnih podjetij. Letos je bila precej huda zima in človek si je zaželel gorke sobe. Toda delavci v Kranju so morali letos prestati veliko mraza. Ze v delavnicah samih, v tovarnah ali mlinih je bilo mraza dovolj, in komaj je čakal delavec, da dobi opoludne gorke hrane, da si ogreje otrpli život. A glej, opoludne prineso od doma kosilo po pol ure daleč, torej se je že incd potjo shladilo in to je moral delavec zavžiti na prostem, v najhujšem mrazu. Dotična podjetja ne oskrbe delavcem niti ene sobe, da bi tam mogli na gorkem zavži-vati hrano. Pač jasen dokaz, kako skrbe v naprednem Kranju napredni ljudje za delavske moči! Teh imajo seveda vedno preveč na izbiro, zato pa postopajo tako brezobzirno ž njimi, če tudi jim leto za letom pomagajo pridobivati na tisoče in tisoče dobička v njihovih podjetjih.
g Duplje. Pri zadnji občinski seji se je sklenilo enoglasno, da boijemo volili g. Pogačnika, posestnika in deželnega poslanca v Podnartu. — Poročil se je Jakob likauc z Marijo Cernivc. Toda čuden slučaj. Ženin je imel na dan poroke soseda na mrtvaškem odru. nevesta pa tudi, in sicer Jakob Rakovca, 74 let star fant, posestnik in vnet čebelar. Bil je svoj čas tudi vojak topničar. Iz vojaških let je vedel niogo povedati. Tudi je veliko bral, posebno je vedel veliko povedati iz zgodb sv. pisma starega veka. Rekli so mu vremenski prerok, ker je vedno pravil kako bode vreme; seveda ga je velikokrat goljufalo. Predlanskim se je tudi udeležil romanja v Loreto. Bil je blaga duša. Naj v miru počiva!
Iz kamniškega okraja.
g V Dobu v prostorih g. župana Boštjana Zamik se vrši v nedeljo popoldan 12. t. m. volivni shod. Poročal bo prof. dr. Jan. Ev. Krek, kandidat Slovenske Ljudske Stranke za kamniški okraj. Volivci iz občin Dob, Vir, Krtina in Rače pa tudi od drugod, pridite v obilnem številu, da boste čuli, v katerem taboru biva sreča našega ljudstva!
g Društvena slovesnost v Domžalah. Iz Domžal se nani piše : Pomenljiv, slovesen dan je imelo tukajšnje katoliško izobraževalno društvo v nedeljo, dne 28. aprila. Kanonik Ivan Sušnik je društvu blagoslovil novo zastavo, zares krasno delo gospe Ane Hofbauerjeve v Ljubljani. Ob tri četrt na 10. uro se je zbralo društvo korporativno na določenem prostoru. 1 ajnica društva Pr. Maček je v lepem nagovoru podala šopek č. g. kanoniku, častne družice so nesle zastavo in prelep trak. katerega je podarila kumiea zastave, blagosrčna tn dobra tovarišica gospa Uršula Jančigaj in sprevod se je pomikal v cerkev. Tu je č. g. kanonik najprej blagoslovil zastavo, potem pa je v krasnih, vznesenih besedah govoril o koristi in velikem pomenu dobrih društev za današnji čas. Zatem je sledila peta sv. maša, pri kateri je prav lepo prepeval domači cerkveni zbor. Popoldne ob pol 4. uri pa je društvo svoje prijatelje zopet zbralo na prostoru tesarskega mojstra g. Fr. Ravnikarja. Priredilo je prav lepo veselico. Sodelovala je zopet vrla domžalska godba, ki je s priznano dovršenostjo izvajala tri lepe točke. Tudi društveni pevski zbor se je prav dobro obnesel. Izredno je ugajal »Zauber France«, tako s petjem, kakor z vsem svojim nastopom. Igra »Vestalka« pa nam je sijajno pokazala, kako sposobne igralne moči šteje to društvo v svoji sredi. Prav vse igralke brez razločka so na-
stopale — vsaka svoji vlogi primerno — tako pogumno in premišljeno, da si se jim moral čuditi. Cast vsem! Tudi občinstva je bilo navzlic slabemu vremenu nepričakovano veliko pri veselici. O novi društveni zastavi pa naj se vresničuje napis, ki se blesti na njej: »K ljubezni, bratstvu, slogi, zastava, ti nas vodi!«
g Iz Kamnika. Ker jaz ne čitam listov »Narodovega« kalibra, zvedel sem le slučajno, da me neki puhloglavec v istem od 29. marca dolži, da jaz napadam gg. uradnike v »Domoljubu« ter izvaja, da še le potem, ko me je neki g. uradnik enkrat trdo prijel, so nehali napadi. Dotičnemu »Narodovemu« dopisunu odgovarjam samo to- le: »Dokler mi ne dokaže, da sem jaz z temi napadi le v najmanjši zvezi, ali sploh še kedaj v »Domoljubu« — izvzeinši predležeče — kaj pisal, ga imenujem podlega obrekovaica in nesramnega lažnika. V čast gospodu Ahlinu pa povem. da me ni prijel »trdo«, marveč vprašal me je neko nedeljo na glavnem trgu v Kamniku vljudno, je Ii res, da so napadi na nekaj oseb v »Domoljubu« po meni inspirirani. Pod častno besedo sem mu zagotovil, da jaz nisem povzročitelj teh napadov, da napadalcev tudi ne poznam, na kar mi je gospod Ahlin tudi verjel. Ako pa je to storil samo, navidezno, pa ne vem. Moji skromni dohodki mi pač ne dopuščajo hoditi po liberalnih gostilnah špi-jonirat, čudim se torej, da se je »Narodov« dopisun skidal na mojo malenkost. Vedi, po-kveka razkoračena, da se jaz kaj malo brigam, kaj pisariš v svoje glasilo. Ne bom se več čudil, ako me v Narodu« obdolžiš, da sem v Ljubljani »pri slonu« pokradel neko noč vse jedilno orodje. Kdor je zmožen male laži, je zmožen tudi velike. — Petar Verdnik.« (Opomba uredništva. Radi potrdimo, da Petar Verdnik ni še pisal noüenega dopisa za naš list, razun pričujočega.)
Iz Št. Vida nad Ljubljano.
g Iz St. Vida nad Ljubljano. Neodvisni kandidat Zirovnik je postal te dni mladeniško živahen. Nekdo ga je naiarbal, da mora prodreti pri volitvi in naj bo ne vem kaj. ln tako sedaj mož v svoji preprostosti in sladki nadi dela z vsemi štirimi, da bi si priboril državnozborske poslaniške dijete. Samo za te mu je, to je jasno! Pri tem pa se poslužuje vseh sredstev; tudi hudobnih. Mož misli, da je samo g. kaplan kriv, da se kmetje posmehujejo njegovi neumnosti, in zato ga je že parkrat prav grdo napadel v »Slovenskem Narodu«. Ne vpraša: Si kriv ali ne, gre se mu samo za to, da bi našega splošno priljubljenega in vsestransko delavnega g. kaplana pred ljudstvom ob vpliv spravil in sebe proslavil. Jezi se namreč »neodvisni« gospt-d, da se je ljudstvo oklenilo z vso udanostjo g. kaplana, njemu pa vedno prileti po strani kaka gorka. Ampak, če si tak mož kot je g. Zirovnik skuša na ta način pridobiti simpatije, se je precej uštel. Z omenjenimi dopisi dela sicer g. kaplanu mnogo zabave, a če bi starši vedeli, kaj piše po liberalnih listih, bi gotovo ne mogli pošiljati z mirno vestjo svoje dece v varstvo njemu; saj je ob neki priliki sam priznal, da če je v šoli mesto učitelja kakšna »šemca«, so starši v skrbeh. Ali pa se bo ata Janko ženil, da je začel gledati za »fest puncami«. —
g V četrtek na shod v Dravlje! Somišljeniki S. L. S. se vljudno vabite na shod, kjer se bomo pogovorili marsikaj važnega o volitvah. Govoril bo g. dr. Lampe. Več se razvidi iz vabil.
g Fantje iz telovadnega odseka napravimo ob lepem vremenu v četrtek dopoldne izlet n» šmarno goro.
K Mladenlškl sestanek bode zopet prihod njo nedeljo v dvorani »Pri Cebav«. Fantič korajžni in pošteni, skupaj! Cini v<č nas je tetn lepši hode! Na zdar!
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Iz Zagorja. Nenadoma je umrl kovač Janez Zadobovšek, po domače Beber v Pod-kraju. Omoten od žganja, je šel spat v slamo. Zjutraj so ga našli mrtvega. Sosedom je žal za njim,, ker je bil dober iu postrežljiv. — Nevihta s točo je bila 2. maja popoldne. — V procesiji 1. maja je šlo 374 starih in otrok. Veselico so imeli pri Habatu. Kristan in Cankar sta jih iz Ljubljane prišla obiskat. Cobal je šel pa v Trbovlje procesijo vodit. — Dne 3U. aprila zvečer se je vračal železniški delavec Jožef Metelko s košem na rami iz Zagorja proti Trbovljam. Stanoval je v stražnici št. 578. Da bi si skrajšal pot, jo krene po železniški dvotirni progi. Nasproti mu pridrdra vlak in da se mu ogne, skoči v stran, a v istem treuotku mu pride za hrbtom osebni vlak proti Trbovljam Stroj ga zagrabi in nekaj časa vleče s seboj, potem ga pahne čez nasip, kjer je takoj mrtev obležal.
d Junce. Tukajšnji cerkvenik in organisi je radi premajhnih dohodkov zapustil službo. Zupljanl so sedaj sklenili, da hočejo službo v toliko izboljšati, da bodo dajali poleg bire tudi še 2UU kron v denarjih. Kdor torej želi prevzeti službo, jo lahko takoj nastopi. — Snega je padlo zadnje dni čez en meter. Ljudje so zelo v zadregi radi krme. Nekateri so bili primoranj živino že na pašo goniti. — Divjih petelinov je tukaj mnogo, pa žal, da radi vedno neugodnega vremena nočejo stanovitno »ioleati«. liil je eden pripravljen za 30. aprila, ki bi ga imel počiti g. duhovni svetnik Ivan Podboj, župnik v Toplicah, pa skazil mu je lovsko veselje zapadli sneg. Padli so letos šele saino štirje; dva izmed njih je podrl g. Strcelba iz Ljubljane. Nekateri gospodje so pa tudi »talili« m se tako prav žalostni vračali raz janških hribov.
d Iz Javorja. Pomlad se nam le odriva in nova zima se pričenja. Soboto 27. m. m. je grmelo in bliskalo; zvečer je šla točica in potem sneg. V nedeljo je snežilo kakor o Božiču in danes v ponedeljek še ni nehal in ga imamo že nad dva čevlja na debelo. Neveste sedijo v gorkih zapečkih in — čakajo. Revice so tudi tičice, ker jih je tako goljufalo!
d Sava in Št. Lambert. V nedeljo, dne 28. aprila so imeli tu dva dobro obiskana volivna shoda gosp. poslanca Povšeta. Na obeh je razvijal program S. L. S. g. M. Moškerc iz Ljubljane. Vse se je lepo izvršilo. Ljudstvo navdušeno za S. L. S.
d V Št. Lambertu smo imeli v nedeljo, 28. aprila 1907 dva volivna shoda. 2e v ponedeljek 22. aprila je hodil neki človek po St. Lambertu in stikal, kje bi dobil prostor za shod socialnih demokratov. Najpreje je šel v obe gostilni v Št. Lambertu, toda gostilničarja že poznata te vrste osrečevalce ljudstva in sta mu pokazala vrata. Prav tako! Cast jima ! Ko je tudi po drugih hišah zaman prosil prostora, ga je slednjič dobil pri nekem pre-mogarju, ki je bil pa do tega dne mnenja, da so socialisti tudi »krščanski«. Mož pa ne razločuje socialnih demokratov od krščanskih socialcev. Tudi še ni »pogruntal«, da so socialni demokratje krščanski samo ob volitvah, zato da ne odbijejo od sebe ljudi, ki imajo še vero; ali ravno to je grda hinavščina. ne-
vredna človeka, ki se imenuje mož, da se ob volitvah kaže vernega, ko v resnici nima nobene vere. Pravi soc. demokrat je po svojem bistvu neveren. Pravi soc. demokrat taji Boga, taii dušo in večnost. — Vabil za ta shod se je raztrosilo po fari, »kakor hstj'a in trave,« vsaj tako se je izrazil posestnik i. V. iz K Fa vkljub temu ni bilo na shodu nič vec nego 32, po drugi verziji 38 lindi z zagorskimi mokrači vred, ki so prišli v spremstvu njega »Tintosti«. Iv. Cankarja. Kaj pa je lepega povedal kandidat Ivan Cankar? Povedal je, da se kmetom slabo godi. (To vedo kmetje sami.) Povedal je tudi, kdo je vzrok tjsnui? Ti hudičevi farji so vzrok, je rekel. Tjfti pa res doslej nismo vedeli.) Te dve čedni besedi sta se ponavljali malone v vsakem stavku. (Kako lepo in duhovito!) Ti h .. . f. . . hočejo tlako in desetino nazaj pripraviti, kar na priž-nici govore, je vse laž, samo zato govore, da kmeta strašijo in da kmeta odirajo; naj-zadn.ii krajcar bi radi izsesaii iz kmeta. (Menda se je govornik zmotil o osebi oz. stanu, ki bi rad, da bj kmet prišel na nič, to pa niso duhovni, ampak socialni detnokratje.) Farji sami nimajo nobene vere, pri njih se kaže vera samo v zunanjem, mi pa imamo vero v srcu. (Vrjamemo, ampak tako globoko v srcu, da je tudi Bog ne vidi. Saj smo videli to že na shodu. Ko je poludne zvonilo, je neki B. menda zavoljo lepšega sicer molil, toda g. Cankar ni storil križa, niti ni ene besedice molil; gledal je temno v tla.) Zato pa farjem nič ne verjemite! To je torej novi evangelij, ki ga oznanjujejo mokrači. Kako bi se dalo kmetu pomagati, o tem govoriti je pa govornik menda pozabil. Ob istem času pa .ie priredila Slovenska Ljudska Stranka v gostilni pri Zajcu protishod, na katerem je poročal g. Miha Moškerc iz Ljubljane. Povedal je, da je liberalna stranka škricarska stranka, ki za kmeta ni imela nikdar srca. Ce bi ta stranka postavila v tem okraju kandidata, ta za nas ne bo. Druga stranka, ki se kmetom ponuja, je socialnodemokraška stranka, koje kandidat je danes v Št. Lambertu. Ta tudi ni za nas. Imenuje se sicer delavska stranka, pa je protidelavska, še bolj pa protikmečka. Da se o tem prepričamo, le poglejmo, kako mislijo socialno demokraški voditelji o kmetu in kmečkem stanu: Demokraški voditelj Bebci (»rdečkarski papež«) je govoril v nemškem državnem zboru dnč 27. aprila 1894: »Mi ne moremo in nočemo majhnega posestnika rešiti.« Socialistiški voditelj Šipel je govoril na vratislavskem shodu I. 1895: »Kmetu se ne sme pomagati, za kmeta se ne smejo skleniti varnostne postave. Kmet inora priti še bolj v pomanjkanje in v bedo, takrat šele bo komai prišel v našo armado.« Glavno nemško glasilo soc. demokratov »Vorwärts« je pisalo 6. decembra 1891 : »Niti v misel nam ne pride, da bi podpirali kmete, če si hočejo ohraniti lastninsko pravico do zemlje. Žetev ne pripada kmetom, ampak vsem ljudem; lastninske pravice do zemlje nima nihče.« Kakor protikmečka, ravno tako je soc. demokraška stranka protiverska. Soc. demokratje hočeio brezversko šolo, razporoko in cerkveni rop po francoskem načinu. Bebel je dejal: »Krščanstvo in socializem sta si nasprotna, kakor ogenj in voda. Liebknecht pa se je izrazil v Haliti takole: »Jaz sem že zgodaj vero zavrgel. Jaz sem ateist (brezbožnež), ne verujem v nobenega Boga . . .« S protikmečko in protiversko stranko mi ne gremo. Volili bomo pristaša S. L. S. g. Franceta Povšeta, ki je že dovolj pokazal, kako gori za kmeta m si prizadeva, njegovo stanje zboljšati.« — S slava-klicein na cesarja in živio-klicem kandidatu Povšetu se je zaključil shod.
d Iz Št. Lamberta. 27. aprila smo pokopali nad 80 let staro Katro Kovačič, katero
so našli mrtvo v grmovju nad Krnico, kjer je baje ležala že kake tri tedne. Revica je hotela iz Moščcnika k sorodnikom v Laze (vaške župnije), pa je neznano kako in zakaj zašla v grmovje, kjer je našla smrt. Da bi že kmalu prišlo starostno zavarovanje, potem se bo takih nesreč manj pripetilo!
d V Št. Lambertu smo imeli 1. majnik bel. 28. in 29. aprila je snežilo, da je bilo veselic. Mislili smo, da bo zopet Božič. Drugod naredijo ta dan izlet, mi pa bi morali skorai
d Iz Št. Lamberta. Dolga je bila zima in huda. Pa še je ne bo konec. Kajti začelo je v noči od sobote do nedelje snežiti »da capo« in danes, v ponedeljek, sneži, kakor bi se čarovnice teple v oblakih. Sneg leži že četrt metra na debelo. Dobro, da drevje še nima listja, ker sicer bi bilo vse polomljeno. Slabo leto se nam obeta.
d Dolenja vas. Lepo slovesnost sino imeli v Prigoriški podružnični cerkvi na praznik varstva sv. Jožefa. Darežljive roke Prigor-čanov so pripomogle, da se je dom sv. Petra znatno olepšal. Lansko leto so si omislili novo krasno zvonjenje. Letos pa smo postavili na stranska altar.ia prelepi sliki presv. Src Jezusa in Marije, delo češkega slikarja Mašeka. Denar za nje je volila pred letom umrla dekle. Pred vse tri altarie smo pa obesili prav lepe, pozlačene svetilnice, katere sta kupila dva moža domačina. Podobe na altarjih so pa okrasile dekleta iz Marijine družbe. Omenjeni dan popoldne so se pripeljali ribniški g. dekan z g. kapelanom, sliki blagoslovit. Po blago-slovljenju in krasnem govoru g. dekana, so bile pete litanije presv. Srca Jezusovega, katerim je vsa cerkev odpevala ter s tem kazala svojo zadovoljnost in veselje. Bog povrni vsem dobrotnikom! In sedaj pride Dolenja vas na vrsto. Dela je dovelj! Zupna cerkev bi se rada lepše oblekla svojemu Gospodu v presv. Zakramentu in patronu sv. Roku. Kapela sv. Marjete in pa znamenje sredi vasi pa tudi kaj takega pričakujeta.
Iz Šmarja pod Ljubljano.
d Šusteršičev shod pri Škrjancu se je v nedeljo sijajno obnesel. Prišlo je do lOOOmožiz vseh strani šmarske župnije, v obilnem številu tudi volivci iz Lipoglava, Št. Jurja in Kopanja. Burno pozdravljen nastopi dr. Šusteršič, ki je v svojem govoru opisal dosedanie delovanje S. L. S. v državnem in deželnem zboru, označil načrte za prihodnjost, posebno zavarovanje za starost, deželno zavarovalnico, odpravo notarijata in spremembo lovske postave. — Shod se je vršil mirno, ker pri toliki množici volivcev tudi deset najetih in pijanih razgrajačev ni moglo ničesar opraviti. Po jedrnatem Šusteršičevem govoru smo imeli buren, pa ob enem tudi šaljiv prizor: Lahov študent, ki po Pragi že dolgo trga hlače, se je oglasil, da hoče govoriti proti Šu-steršiču. Predsednik mu da besedo. V eni sapi prileti torej študent Ivan Lah na oder pred svoje »rojake« (doma je namreč v Trnovem na Notranjskem), zavpije: »dragi rojaki!« — toda njegovi rojaki so proti njemu zrojili j» spoznal je, da med temi r- '"ki on ne more biti za krivega preroka. Rojaki so mu iz sto grl zaklicali: »Ti ne boš nič pametnega povedal, dol ž njim!« — Vseh vrst barve so študenta spreletavale, ko je videl, da ga volivci nočejo poslušati. Moral si bo torej Ivan Lah svojo modrost prihraniti za druge kraje. Ljudje vedo, kakšne verske in politične nazore ima Lahov študent, vedo, da je on spisal za Mohorjevo družbo povest: »Uporniki«,vkateri se norčuje iz dolenjskega kmeta. Ljudje vidijo, da ta mladič nima pravega značaja, ker se po Ljubljani in drugod hlini, da je krščanski človek, doma pa kaže protiverska in liberalne
rožičke. Zato so ga ljudje dobro izplačali. Doli z odra jo je moral pobrati in le varstvu dr. Šusteršiča se ima zahvaliti, da ga ljudje niso bolj po domače prijeli. Hotel je brati nekaj iz liberalnih časopisov, pa so mu njegovi rojaki svetovali, naj rajše prime za šolske knjige, da ne bo večen študent ob očetovem kruhu. Tako ie Lah dosegel troje: Sramoto sebi, zabavo volivcem in žaiost starišem. — Zanimivo je tudi, da sta med Lahovim vojskovanjem Rus in Babšek pila v štacuni pogrebšči-iio liberalne stranke v šmarski dolini.
dOgorelčev oče zaradi shoda niso imeli mirne noči. Zbali so se Šusteršičevega ognja ju so zato poslali od škofelske požarne hrambe šest fantov, med njimi svojega nadebudnega sina, da bi delali na shodu zgago. Prišli pa so prepozno in pokazali, da imajo slabo komando, ker so prišli gasit ogenj takrat, ko ga več ni bilo. Ogorelčev oče je imel torej s požarno brambo veliko smolo, kakor zadnjič, ko je na Igu v občinsko sejo utaknil svoj krivi nos. Ker bodo Ogorelčev oče gotovo žalostni, da gre liberalizem rakovo pot, zato naj jim bo povedano v tolažbo to-le:
Cuj torej, Ogorelčev oča, prijatelj dober ti sporoča: »Slep je, kdor se z liberalci ukvarja, Šmarc z Ižancem njemu osle kaže; liberalec, kadar zine, laže, kadar zine, nikdar ni brez »iarja«. Slep si torej Ogorelčev ata, ker nam siliš liberalcev kandidata! Škoda za-te bo velika: V znoju si ogorel liberalnem v boju boš pogorel klerikalnem. Nos tvoj krivi nič ne bo se skrajšal Majnik 14sti le še bolj ga bo podaljšal. Oštarija tvoja bo brez plenka: Šmarc, Ižanc, ne bo ti nosil cvenka !«
Iz Št. Ruperta.
d Penca je torej tisti »neodvisni kandidat«, čigar ime smo še zadnjič zamolčali, ker smo mislili, da se bode še premislil in se ne bode dal voditi liberalcem za nos. Koliko dobička bode imel mokronoški Penca od tega liberalnega močnika, kamor je tako čudno zašel, ne vemo. Toliko pa vemo, da značajno to ni, tudi ne lepo. Oospod Pcnca poglejte profesorja Steklaso. Tudi on je hotel v tem kraju kandidirati in da niso bile ovire, bi ga bili podpirali vsi. O. profesor Steklasa ima mnogo, mnogo zaslug za Slovenijo, tudi za S. L. S. in mnogokrat bi bil lahko užaljen, ker se ga ni podpiralo. A kaj pravi on. »Ostanem zvest pristaš. Discipline nečem kršiti!« Tako govori poštenjak — značaj. Ih Penca? Njegove zasluge: Užaljen ponos ga zavede popolnoma v objem najgrših liberalcev. Sedaj se greje na srcu liberalca Romiha in stiska prijateljsko svojo roko Olobočniku, ki hoče požreti cerkev in fa rje ! Mi pa volimo vsi dr. ■lanko Hočevarja, posestnika v Krškem!
d Mokronoški general in kuhar Vencajz, ki je skuhal v davkariji Pencatu močnik, je bil tisti, ki je poslal v ogenj Pencata — a sam ostal kot zajec doma in si ni upal iti v Št. Rupert na shod. Mož se je bal in je tudi vedel, da škric pri kmetu nič ne opravi. Penca naj se torej Vencajzu zahvali za vse, kar neprijetnega bere in sliši, ko menda vendar ve in je sam prepričan, da od liberalcev, posebno pa takih kot je Vencajz, ne bo dobil krone.
d Glejte sleparje! Na oklicu za Penca so liberalci kar ponaredili podpis trebel-skega župana g. Žagarja. Ali ve za to gosp. Penca? Ker torej Penca drži s tako umazanimi liberalci, ki še celo podpise ponarejajo, zato proč ž njim! Najsvetejša dolžnost je, da ga nobeden ne voli, ampak vsi enoglasno volimo ljudskega kandidata dr. Janko Hočavarja !
d Sejem na Veseli gori pri Št. Rupertu bode v četrtek po volitvah.
d Blagoslovila se bosta na Veseli gori na
binkoštni ponedeljek dva nova stranska oltarja. Cerkveno sv. opravilo bode opravil preč. g. kanonik Kajdiž.
d Birma bode 29. maja v Št. Rupertu, drugi teden po birmi pa občinske volitve.
d Še nekaj! Politični obhod za železnico bode 27. maja. V slogi je moč! Zato isti dan vsi kot en mož trdno stojmo za korist Št. Ruperta. Pošiljali ste prošnje na vse strani, bili ste dozdaj edini in složni, če bomo složni, bomo dobili, za kar prosimo in zahtevamo. Bodimo pa tudi ne šeme, da bi pri volitvi volili nasprotnika S. L. S., ko smo prej pošiljali prošnje ne liberalcem, ampak Šukljetu. dr. Hočevarju, ki so vsi obljubili svojo pomoč.
d Iz Mokronoga. Mokronoški agitatorji govore kmečkim volivcem: Duhovniki, ki so znani z Pencatom, bodo vsi njega volili in tako motijo in begajo volivce. Kakšna predrznost je vendar to! Pod volivni oklic podpišejo kar na svojo roko trebelskega župana brez njegovega dovoljenja in sedaj pa še celo duhovnike hočejo izrabljati za svojega kandidata. Duhovniki ne bodo nikoli in nikjer volili druzeira, kakor kandidata Slovenske Ljudske Stranke, dr. .Jankota Hočevarja, posestnika v Krškem. Do njega imamo več zaupanja, ker se bode držal skušenih in vplivnih voditeljev Slovenske Ljudske Stranke, kakor do kacega Mokro-nožana, naj bode vže Penca ali katerikoli drugi. Mokronožani vidijo le same sebe. Vsa pota in ceste bi radi speljali v Mokronog, da bi jim okoličani nosili svoje krajcarje skupaj. Zatoraj le Mokronožana ne volit. Mokronožani so postavili svojega lastnega kandidata za državni zbor. S tem so se hoteli pa le pošaliti s kandidatom in volivci in narediti nekoliko zmešnjave med privrženci Slovenske Ljudske stranke. Sam glavni agitator se je nedavno izrazil: Dobro vemo, da ne bodemo zmagali, a hoteli smo to doseči, da ne bode dobil dr. .lanko Hočevar toliko glasov.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Krško. Na vrtu gosp. Gregoriča se je vršil dné 5. maja vinski sejem. Ob ogromni udeležbi ljudstva, katerega je prišlo mnogo izven Dolenjske, ie govoril potovalni učitelj Gombač in drugi. Koncem govora mu je ljudstvo burno ploskalo in mnogi so ga izbrali svojim kandidatom. Tudi Stare je poskusil svojo srečo. Pa kakor povsod, je tudi tukaj imel smolo. Ljudje so se. ko je govoril, da on drži kakor z baronom, tako z delavcem, iz srca smejali, ter mu zraven pridno ugovarjali. Srečni liberalci! Kar na tucate štejejo lahko svoje kandidate. A mi smo s tem zadovoljni popolnoma, ker vemo, čim več kandidatov bodo imeli liberalci, tem večja bo njih bla-maža.
d Iz Št. Lovrenca ob Temenici. Učiteljstvo v Št. Lovrencu je s »Poslanim« v »Narodu« napadlo podpisanega, ker je odstavil or-ganista-nadučitelja Potokarja. Vzroki tega koraka so bili zadnjič v »Domoljubu« jasno povedani. Ko bi imelo učiteljstvo v St. Lovrencu kaj čuta za spodobno, bi samo raz-videlo, da človek proticerkvenih nazorov ne more izvrševati službe cerkvenega organista. Tako počenjanje imenujejo drugod navadno kruhoborstvo.—Vprašam pa, kaj se briga učiteljstvo v Št. Lovrencu za cerkvenega organista, čemu se celo učiteljstvo v take reči vtika, ki nimajo s šolo prav ničesar opraviti? Pravite, da imam črno dušo — Bog ve, kako ste jo videli? — da hočem črno suknjo župnika razgrniti nad vse ljudi. — Precej sem velik, pa ne vem kako naj svojo črno suknjo razgrnem nad faro, da svetle luči našega učiteljstva ne bodo videli. Na posamezne napade
odgovarjam: 1. Vprašate me: »Kdaj ste dali Potokarju kruha, vi in vaša cerkev, ker ie »Domoljub« pisal: Kdor jé cerkveni kruh, se mora ravnati po cerkvenih željah in zapovedih. Plačalo ga je ljudstvo.« — Ne zamerim učiteljstvu v Št. Lovrencu, da ne zna misliti, ker nima zato potrebnih šol. Saj se logika jemlje šele v višji gimnaziji, katere pa nobeden častite gospode ni videl od znotraj. Morebiti bodo pa vendar razumeli sledeče sklepanje: Služba organistova je cerkvena. Nastavi ga župnik, zaslužek dobiva pri ljudeh kot katoliških faranih za cerkveno delo, odstavi ga župnik, ker on je gospodar v cerkvi, .i. Učiteljstvu nisem glede njegovega življenja nikdar ničesar ukazoval, dasiravno me kot župnika vseh katol. faranov in udov kraj-nega šolskega sveta tudi to briga, organist pa mora biti župniku pokoren, če hoče cerkveno službo imeti. Ali se ne kaže v čudni luči značaj g. Potokarja, ki se tako vsiljuje za cerkvenega organista, ker piše: »Da bi se ravnal po Vaših ukazih! Ha! ha! Kako bujna je vaša domišljija. Pomislite vendar, da so že davno minuli za vas tako srečni časi, ko so učitelji klečali pred vašimi predniki in si ranjevali kolena pred njihovimi nogami, proseč kake milosti.« — Ste malo v zmoti! Nikdar nisem želel, da bi učiteljstvo pred mano klečeplazilo, saj nekateri tako radi klečeplazijo povsod. Morebiti- pozna učiteljstvo v Št. Lovrencu moža, ki lazi in se ponižno klanja pred vsakim višjim, ki dela gromeče napit-nice: »Kdo je mož, ki je to naredil ... To je . . . nadzornik, predsednik ...» Pa to kar je mož, je in ostane. 3. Veliko sem bral zgodovine, nisem pa še bral o učiteljih, ki so klečali pred župniki in si ranjevali kolena, proseč milosti. Te uboge pare! Bili so pravi mučenci, ti predniki naših učenjakov, ki bodo gotovo v »Narodu« priobčili celo historijo tega mučeništva. 4. O tem kak ugled in kako ljubezen uživa g. Potokar med ljudstvom, rajše molčimo. 5. Resnica je, da so možje izjavili: »Potokar ne sme biti več organist. Ce bi pa bil. ne bo dobil pri nas zrna bire več. Spoznali smo ga.« — Vprašajte može iz Martinje vasi, Vrhovega, Maršdola in Dolge njive. Konec: Učiteljstvo sklene: »Poboljšajte se, če ne gorje!« Usmilite se me prijatelja, morebiti mi bodo še faro vzeli ali bom moral na kolenih prositi odpuščanja. Kaj bo potem z menoj. — Št. Lovrenc, 3. maja 1907. — Anton Oblak, župnik.
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n Zima zopet prišla. V soboto po sv. Juriju je začelo proti večeru grmeti, bliskati in treskati med dežjem, in v nedeljo zjutraj smo imeli snega v izobilju. Snežilo je še čez dan v nedeljo-, v ponedeljek pa je jenjalo. Škode ni naredil sneg rastlinstvu, ker še ni bilo razvito in tudi ne drevju, ker listje ni bilo odprto. Pač pa ie s streh padajoči sneg na mnogih krajih potrgal telefonske žice in one za električno razsvetljavo.
n Volivni shod. Kandidat S. L. S., Josip Gostinčar, je napravil volivni shod v nedeljo, 29. aprila, v salonu g. Didiča. Nikdar ni bil še salon tako poln občinstva, kakor o tej priliki. Shod je otvorii v imenu Katoliškega političnega društva za idrijski okraj tovariš J. Kavčič ter dal besedo kandidatu Josipu Gostinčarju, ki je potem razvijal program S. L. S. v tri četrt ure trajajočem govoru ter žel viharno odobravanje za svojo razpravo. Za njim je dobil
besedo bog idrijskih mokračev Ante Kristan, ki je seboj pripeljal na shod vse, kar je njegovega: mlado in staro.v kikljah in hlačah. Miel je prazno zrno po stari navadi. Vso nesrečo v Avstriji je pripisoval klerikalnim poslancem. Ko je Kristan končal svoj lekeijon, pričel je govoriti pripravnični učitelj K. Gangl. Zahteval ie več šol. Kakšnih, si pa sam misli in mi tudi lahko sklepamo iz člankov v »Učit. Tovarišu«, katerega on urejuje. Sicer pa jc bil jako miren in prav nobenih rožičkov ni kazal. Za Gangloin začne stokati naš lepi neodvisni kmet Julče iz nekega zapiska. Ko bi bil molčal, bi bil boljše storil. Samo stokanje in jam-ranje je bilo tega lepega ljudskega govornika, da ie b'Io za poč't. Seveda je Gostinčar dal primeren odgovor. Liberalci in socialni demokrati so skoro gotovo mislili shod razbiti ali pa raztegniti, pa ni šlo. Ob 7. uri zvečer je shod zaključil gospod dekan M. Arko.
n Ričet bo pihal. Julčetu je bilo ušlo iz ust na volivnem shodu, da sta J. Gostinčar in dr. Iv. Ev. Krek goljufala pri stavbenem društvu za delavske hišice v Ljubljani. Prijeli so Julčeta za besedo in bil je tako neumen, da je pod pričami še enkrat ponovil svojo bedasto trditev. Sedaj bo pa tožba. Kazen za tak slučaj se ne da spremeniti v denarno globo, ampak se mora odsedeti. Prepovedano je namreč v novi volivni postavi strogo, na vo-livnih shodih vpričo volivcev kandidatu očitati kako krivdo ali pa obrekovati ga! Zapomnite si to, gospod neodvisni kmet Julče, da imata Jos. Gostinčar in dr. Iv. Ev. Krek čiste roke!
n Poroka bo med liberalci in socialnimi demokrati. Na shodu so po končanem govoru Kristanu ploskali liberalci, med njim tudi Še-petavec, Julčetu pa so ploskali Kristan in njegovi pristaši. Gliha vkup štriha!
ii Primerjanje kandidatov. Za gospoda (jrudiiE agitirajo vsi neodvisni kmetje v Idriji, posebno pa se pehata zanj notarski kandidat Tauzes, ki je včasih rad lemenatarsko hrano vžival, in pa Julče Novakov. Radi tega ni treba gospodu Grudnu veliko govoriti, ker dru;*i radi ta posel- opravljajo. Kako bo pa na Dunaju, če bi bil izvoljen? Tam ne bo nobenega, da bi pomagal ! Naš kandidat Josip Gostinčar pa ne potrebuje prav nobenih neodvisnih kmetov, da bi ga priporočali, 011 sam vse opravi za-se. Pa tudi zna povedati, da ga je veselje poslušati. Zatrdilo smo prepričani, da bo kot državni poslanec delal za nas z vso vnemo. Radi tega in ker je zmožen za to častno mesto in ker smo na shodu 28. februarja t. 1. sami kandidata postavili, si tudi ne bomo pustili omajati našega zaupanja v njega ter držali besedo, katero smo mu dali ter zapisali prihodnji teden na volivne listke: Josip Gostinčar, poduradnik »Zadružne zveze« v Ljubljani, in te listke oddali na volitvi dne 14. majnika t. I.
n I. majnik v Idriji. Slavnost 1. majnika je zelo oviral dež. Zjutraj ob 5. uri so na čelu uniformirane godbe korakali socialni demokratje okolu mesta. Ob 9. uri dopoldne imeli so shod v pivarni »Pri črnem orlu« in popoldne ob 2. uri pa ravnotam veselico. Zjutrajš-nega obhoda se je udeležilo precej manj oseb, kakor navadno prejšnja leta. Delo v rudniku je večinoma počivalo; le malo delavcev je šlo na delo, a vendar več, kakor lani. Morda pa Kristanov »ilašencug« ne vleče več tako?
n Slučaj ali ka-li? 1. majnika ob 1. uri popoldne so dobili naslonjenega na omari mrtvega Andreja Kovača, rudarja v Idriji. Zadela ga je kap. Zjutraj se je še udeležil obhoda okrog mesta, potem prišel domov ter tožil, da mu je slabo. Istega dne pa je tudi prišel brzojav na rajnkega, da mu ie sestra na
Ogrskem umrla. Bila je tam usmil.ieiika v neki
bolnišnici. R. I. P !	, ... . . .
n Praznovanje sv. Florijana. Zjutraj ot) 8 uri so imeli sveto mašo s pridigo delavci m uradniki c. kr. žgalnice (za živo srebro) v cerkvi sv. Antona in ob 10. uri pa v larni cerkvi tukajšnje prostovoljno gasilno društvo. Popoldne so gasilci napravili na vrtu g. Pidi-ča veselico, katera je bila precej dobro obiskana.	„ ,
n Iz Črnega vrha nad ldrjo. Dne maja so aretirali orožniki v Lomeh IIletnega Ka-rola Ozbiča radi tatvine.
n Za\ ratea pri Idriji. Marijina hčerka Katarina Ipavec, stara 15 let. umrla je na svoj god, 30. dan aprila v Zavrateu pri svojih sta-riših. Plaga pobožna deklica ie voljno trpela v svoji bolezni iu na svoj god jo je sprejela nie patrona sv. Katarina med svoje device. Da pa jc bila mlada Katarina tudi od vseh fa-ranov res ljubljena in čislana, pokazalo je to, da jo je prišlo kropit na stotine ljudi iz domače župnije. Nie pogreb 2. t. m. je bil nad vse lep: taccga naša fara dosedaj še ni videla. \se Marijine hčere in mnogo pobožnih iaranov ie spremilo nedolžno deklico pri pogrebu in solze so močile mlado gomilo. Nai v miru počiva
Vipavske novice.
n Budanje-Dolgapoljana. Poročil se je v Budanjah 1. maja Josip Božič iz Dolge poljane, član izobraževalnega društva, bivši večletni blagajnik in sedaj abstinent, z Ivanko Zgavc, dekletom domače Marijine družbe. Pri sveti maši so pela dekieta Marijire družbe tovarišici v slovo. Kar je najbolj zanimivo, je bilo to, da je bila prva abstinentiia svatba na Vipavskem. Bilo srečno! — Veselica, katero je priredilo Katoliško slovensko izobraževalno društvo dne 7. aprila, ie lepo uspela. Gospod Josip Ferjančič iu g. nadučitelj iu pevo-vodia Adolf Sadar smeta biti zadovoljna z umetniškim užitkom, kakor so se vsi navzoči izrekli.
n Napoleoii-Dekleva zbežal. Ljuto je brila burja dne 28. aprila t. I. po vipavski dolini, po hribih je padal sneg, kakor svoj čas, ko so Francozi z Napoleonom na čelu šli nad prestolnico svetega ruskega carstva, nad Moskvo. Torej burja je brila in Napoleon-Dekle-va se je pripeljal s Podkraja v Vipavo. Toda gorie, v Vipavi je zbrana cela vojska Rusov, hočem reči S. L. S., ki so pričakovali z nabitimi topovi Napoleona-Deklcvo. Francozov se je nabralo le malo, ker jih je sploh malo na Vipavskem. Kaj torej čuda, da je Napoleonu-De-klevi pri pogledu na ogromno vojsko Rusov z nabitimi topovi, padlo srce v hlače in zbežal je, kot svoj čas Napoleon čez Bcrczino na Francosko, zbežal je na hitrem konjičku v Postojno, vkljub mrzli burji mu je postalo vroče, zato je popustil Francoze in razi>orokarje in ločitelje cerkve od države in šole. Živeli Rusi! Dne 14. maja zažgemo Moskvo, hočem reči kresove, ki bodo oznanjali celi vipavski dolini, da je obledela zvezda Napoleona-Dekleva, ki ni bila druzega, nego umazan meteor, ki je letel s svojo lažilučjo čez vipavsko dolino.
n Iz Podkraja se nam poroča, da je bil ondi Dekleva ves, kolikor ga je z dušo in telesom. Njegova adjutanta sta bila eolski Ro-van in neki Kren iz Hrušice. Pili so v neki gostilni, kjer je Rovan proslavljal Deklevo. Zakaj ga je proslavljal, to Rovan sam najboljše ve. Vseh skupaj z Deklevo vred jih je bilo 28. Kaj so vse govorili in koliko litrov so ga popili, to nas ne briga. Naj zdaj pijo, ko so si še svesti zmage. 14. maja ne bodo smeli piti ker na žalost in jezo piti, to škoduje zdravju Dobili smo tudi neko pesem, ki poje o teh
»junakih«, pa je ne priobčimo, ker tako kla-\ eruili 28 »junakov« opevati se res ne izplača. Po polnoči so se odpeljali g. Dekleva v burji in metežu proti Vipavi, üospod Dekleva, ali ni škoda za vas. ki ste tako »fajn« mož, pa se tako mučite in postavljate svoje dragoceno zdravje v nevarnost za — prazen nič!
n Vodja Skala — čuden mož. Na dr. Zit-nikovem shodu je bil vodja Skala in poklonil se je dr. Žitniku in mu podal roko. In ko ie predsednik shoda pozval, naj vzdigne roko, kdor je proti dr. ZitnikoVi kandidaturi, pa Skala ni vzdignil svoje bele roke, pač pa ie malo dni potem popal po vipavskih zidili vabila za Deklevov volivni shod. Gospod Skala, če boste tako delali, bomo mi rekli: Skala je velik in dolg človek, pa majhen mož. Kaj torej čuda. da so zadnjič, ko so se bližale vipavske občinske volitve. I.iudje rekli: Danes se bo pokazalo, ali bo Skala šc ostal liberalec ali bo pa postal »klerikalec«. Torej, gospod Skala, eno si izberite, ali desno ali pa levo, po obeh naenkrat ne gre.
d Rezervelajtnant Mrcina agitira po vaseh |X) javnih cestah. Ni dolgo od tega, ko je v neki vasi pestil nekega moža: »Saj ste bili zini raj naš, vedno sem vas imel za moža, kaj ne. da boste volili z nami. kmeta volite, sai ste kmet, ne pa i . . .« Mož se je obotavljal. Nato Mrcina: »Pojdite, dajte za glaž vina Iii hočeš nočeš, mož je moral peljati rezerve-lajtnanta v hrani. Rezervelajtnant, pa vino telita, kako se to zlaga z oficirsko častjo? Iii mož ie moral dati vino in |xi vrhu še svoje prepričanje, to je vendar malo preveč. Ne vemo. ali ie Mrcina res tako vnet za bankerot-iio liberalno stranko, ali je samo žejen; samo to pa rečemo, da mož ni samo tisti, ki trobi v razinlinčeno liberalno trobento Mrcinovo, ampak tudi še kdo drugi. Mrcitia pa naj se varuje in naj ve, da tudi naše ženske zasto-pijo politiko iu ker z glasovnicami v roki sene morejo pokazati, koga ne marajo, bodo pa to pokazale z mokrimi cunjami. Zato. Mrcina. čuvajte se in pustite one ljudi pri miru, ki vas čisto nič ne brigajo.
n Zastonj so pili pri Hrovatinu v Vipavi na dan Napoleon-Deklevovega bega. Ljudje pravijo, da so ga strašno »žajfali«, pil je, kdor je hotel, plačati pa ni bilo treba nikomur. Pravijo, da so na Dunaju sklenili neki paragraf, da se pijača ne me dajati na ta način. Toda saj bo ta paragraf veljal šele 14. maja, čc lx> sploh veljal. Pa saj Vipava ni Dunaj in tata Hrovatin marsikaj smejo, kar jc drugim smrtnikom prepovedano. Sploh pa kaj č'mo! Pa-graf jc še mlad, naš tata so pa že stari!
u Duhovniki zloraljajo prižnico in spo-vednico za agitacije. Tako so kričali liberalci zadnjič pri Hrovatinu in se zgražali nad tem iz dna svoje liberalne duše. Jaz pa stavim, koliko kdo hoče. da za Carl Majerja ni še agitiral noben duhovnik ne na prižnici, ne v spoved-nici.
n Pozor, volivci! Dekleva ie odstopil-Stalo je črno na rumenem na plakatih, s katerimi so vabili ini Vipavi na Deklevov shod. Stalo je, da je Dekleva deželnozborski kandidat in ne državnozborski, torej ne pride 14. maja v poštev, ampak šele pozneje, ko bomo volili za deželni zbor. Torej na dan 14. maja vsi vse glasove za Žitnika, Deklevo boste volili vi, ki ga ljubite, pozneje. Zivio Dekleva! Zivio Žitnik!
Od Pivke.
n Kaj znajo »neodvisni«? Odkar so nastopili s svojo stranko, druzega ne znajo, kakor lagati in krasti. Lažejo po umazanih lističih, ki jih trosijo med ljudi, čez Žitnika in Su-steršiča; lažejo po shodih, lažejo celo, da ie
Žitnik odstopil (somišljeniki, naznanite vsace-ga, ki kaj taeega trosi okoli). Krasti znajo pa tudi. Kar je dobrega v njihovem programu, so ukradli S. L. S. Slovenska ljudska Stranka, prej katoliško-narodna, izvršuje ta program že desetletja; dokaz temu posojilnice, ki delujejo že po deset do petnajst let.
n Smola pri »neodvisnih«. Podpredsednik kmetov je menda v preiskavi radi krivega pričanja. Tajnik Milanček iz Matenjevasi pa tudi ne bo volil, ker še ni 24 let star. O, o! Pa takemu mladiču, da bi se dali voditi naši zavedni možje. Fanta bo treba še marsikaj navaditi. pred vsem še nekaj časa tiho biti in učiti se živeti! Potem, če bo priden in pameten, zna iz niega še kaj biti.
n Maščevanje, oziroma poštenost »neodvisnih«. V Prestranku so reklamirali nekatere naših iz Slavine in sosednih vasi, češ, da dobivajo podpore. Ta podpora pa ni ničesar druzega. kakor ustanova Janeza Kalistra. Seveda ie c. kr. okrajno glavarstvo odbilo tako reklamacijo. Čudno pa se nam zdi, da je župan sploh spreiel take reklamacije, če pa jih jc. zakaj pa sebe ni reklamiral, ker on od te pod-IKire največ dobi — 'odstotna odpravnina je tudi podpora! Kai je bilo povod tem reklamacijam? Ali se ie znabiti Milanček razsrdil, ker so njega vrgli iz imenika, ali pa iih ie vodila k temu tista liberalna poštenost?
n V Št. Petru in drugod agitirajo za Deklevo. češ. da ie dal pogoreleem sena. Vse lepo in hvaležni smo gospodu Deklevu za to. Ali tako se bahati s svojimi dobrimi deli, bi rekli pri nas. da je to farizejstvo. Na volivce vplivati s takimi računi, je pa tudi kaznjivo, razumete, agitatorji Deklcvovi! Dobro jo ie eden zasolil. ko 11111 ie nekdo v spomin klical dobroto Dckleve. Rekel 11111 je. če ini je Dekleva dal 10 centov za to, da ga volim, mu iih takoj 20 vrnem in peljem v Postojno! Sicer je pa g. Dekleva lahko tudi kaj dal. saj mu je menda mitnica, in še na tako lepem kraju, kakor je bila nekai časa. že toliko do-nesla. da se mu ni posebno poznalo. Sicer so pa pri- nas tudi taki pogorelci na razpolago, ki bodo povedali, da pri bogatem Deklevu niso ničesar dobili.
11 Dekleva mora zmagati in bo tudi — ako uporabijo vsi »neodvisniki« to-le sredstvo. Dne 14. maia nai 11a vzvišenem prosto-111 prav blizo volišča izobesijo — kravji zvonec. Kdor bo imel veselic voliti Deklevo. naj malo pocuka in zvonec bo dal — glas. pa še glas volivca — pa sta dva glasova. Ni šment. da bi notem ne šlo! Baje bodo s tem poskusili v št. Petru, kjer imajo še shranjen zvonec, s katerim ie pokazal dr. Šusteršič delovanje »neodvisnikov«. kakor so Arko, Dekleva, Gruden itd. itd.
Iz Starega trga pri Ložu.
11 Veliko apneno peč sta zgradila v Ložu posestnika gg. Ivan Türk in Jakob Zabuko-vec. To je gotovo lep napredek že sam na sebi, pa tudi s stališča vsakdanje potrebe moramo pohvaliti apnenico, kakršne najbrže nimajo nikjer na Notranjskem. Zgrajena je po vzorcu zagorskih apnenic. Ker stoji peč na silno pripravnem prostoru, komaj kakih 200 metrov od deželne ceste, in ker se tu lomi apnenec boljše vrste, je upati, da bo podjetje dobro prospevalo.
n Volivni boi za državnozborske volitve je v ložki dolini precej hud. Liberalci upajo, da bodo Deklevi pripomogli do mandata njegove štiridesetere krave. Zato vsi omamljivi od »upa zmage« hodijo od vasi do vasi ter vsiljujejo volivcem svojo modrost. Pa ne bo menda mnogo kruha iz sprijene liberalne mo-
ke. Pristaši S. L. S. prirejajo shode po vaseh. Udeležba je prav mnogoštevilna. Ljudje vedno bolj spoznavajo liberalno golazen.
11 Liberalne laži pri njihovi agitaciji niso le umazano podle, temveč kličejo celo po paragrafu državnega zakonika. Med drugimi je nam n. pr. znan slučaj, da je zagrizen liberalec prav po liberalno lagal po bloški polici, da se je dr. Žitnik odpovedal kandidaturi. Namen je prozoren : hotel je begati volivce. Moža — če je sploh tega imena vreden — opozarjamo na § fi. drž. zak. št. 18 v varstvo volivne svobode. Naj nam volici sporoče takoj vse one liberalne agitatorje, ki hočejo na nepošten način vplivati na volivce. Takim tičem bomo že pristrigli peruti.
11 Liberalna otročarija starotrških liberalcev je v zadnjem času prikipela do vrhunca. Volivce farbajo, da Žitnik gotovo propade, in tudi sami kolikortoliko upajo, da zmaga Dekleva. 2e se pripravljajo na to, kako bodo na 14. maia večer zažigali kresove Deklevi v čast. »A kaj. če propademo? Kai bo s kresovi, kaj bo z raketi?« Ta negotovost jih muči. Pa jo hitro stuhtaio brihtne glavice, češ: Glejte, vi klerikalci, dajmo skupno prirediti kresove za 14. maja zvečer! Mi bomo tudi drva nosili, bomo tudi rakete kupili. Vi boste kurili kresove, ker bo zmagal dr. Žitnik, mi liberalci pa bomo pomagali zato, ker bo na 14. maja dan dobila v roke avstrijski parlament slovanska večina. — Pa recite, če ni to »kunšt-no«. Mi pa pravimo: Ce bomo kresove kurili, .iih bomo brez liberalne pomoči. Vi pa storite, kar hočete. Najbolj pametngo bo, če tisti večer sežgete še tisti prepereli liberalizem, kar ga bo ostalo do 14. maja.
11 »Dr. Žitnik ni še ničesar dobrega storil«. To neresnico zlasti radi pogrevajo naši liberalci. zlasti par oseb med njimi. Mi jim svetujemo. naj vendar enkrat molče s to zlobno lažjo. Sicer jim bomo pokazali na neki osebi, ki sedi v starotrškem liberalnem »generalšta-bu« in zdaj prav nevaležno dela zoper našega poslanca, da jc dr. Žitnik že precej dobrega storil. Odkritje črne nehvaležnosti. s katero se sedaj liberalni agitator zaganja v Žitnika. mu gotovo ne bo ljubo. Zato: prst na usta in molči o Zitnikovi nedelavnosti!
Iz reške doline.
n Podpredsednik liberalnega političnega društva za Notranjsko, Rudolf Valenčič, po domače Fadguc iz Trnovega, je v preiskavi radi hudodelstva goljufije. Obdolžen je, da je v znani sodnijski razpravi dne 20. aprila v Ilirski Bistrici v dveh točkah krivo pričal.
n Malo kasno prihajamo s poročilom osmega občnega zbora »Gospodarskega društva v Trnovem«, ki se je vršil dne 7. aprila. Člani se zavedajo svoje stanovske organizacije in so se obilno udeležili občnega zbora. Bilo je do sto članov. Pri poročilu računskega zaključka so sledili vsi pazno in glasno odobravali delovanje zadruge. Razgovarjalo se je o marsičem. Veseli so bil nasprotniki pred dvema leti, ko se je govorilo, da se razpusti društvo. Ne bode se v žalost nekaterim. Vé se, da marsikoga bode v oči v lepih pozlačenih črkah napis vrhu hiše. Dokler so dobri in zvesti člani in se oklepajo čimbolj zadruge, gremo vedno naprej. Ljudstvo je zadovoljno, da ima svojo zadrugo in se kolikor mogoče ogiblje nasprotnikov. Prejemkov je imelo društvo 181.980 K 82 vin.; izdatkov je bilo 180.770 K 17 vin. Dobička ima letos 1.488 K 07 vin.
n Možje volivci! Zapišite na glasovnico takole kandidata Slovenske Ljudske Stranke: »Dr. Ignacij Žitnik, deželni poslanec v Ljubljani«.
n O znani sodnijski obravnavi v Ilirski Bistrici, kjer je Fadguc propadel s svojo tožbo kot podpredsednik onega liberalnega političnega društva, ki vodi Deklevo kot medveda okrog, da pleše »neodvisnih kmetov« pesem, povsem molči. Ponižnost je sicer lepa reč, a tu je popolnoma neumestna, ker cela Notranjska vé, kaj so liberalci! Gospoda, čemu ie vas neki sram priobčiti izid te sodbe?
n Možje volivci! Ne dajte se preslepiti od raznih liberalnih agitatorjev, ki prihajajo sedaj k vam, češ, saj nimamo nič proti veri! Kdaj jih pa vidite skupaj z vami v cerkvi? Ti »neodvisni kmetje«, če bi bili kai razsodni, bi se morali ponižati k vam pravim kmetom, češ, mi smo zagrešili, ko smo se leta in leta lovili proti vam, vzemite sedaj nas v vašo sredo, da skupno zastopamo z vami vaše koristi. A delajo pa čisto nasprotno. Ti »neodvisni kmetje«, stari liberalci hočejo, da bi se vi njim sedaj udali, da bi se vi njim ponižali, čeravno ste v ogromni večini, a oni naj bi vas pa tlačili še naprej. Toda »neodvisniki«, mi smo popolnoma spregledali vaše nakane, le ostanite tam.'kjer ste bili; v našem taboru za vas ni prostora; ker mrtvih ljudi, mi, ki se je nam zahotelo čvrsto izvojevati še nadaljnih pravic, nočemo! Zato možje, v ogenj za dr. Žitnika* ki nam je izvojeval prvo pravico splošne volivne pravice, na podlagi katere bodemo dobili še druge!
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz Doleniega Logatca. Naši liberalci so neizrečeno veseli, ker so po velikem trudu klanškega Šuštarja in mnogih svojih zvijačah dobili v roke vodstvo mlekarne. Sami ne vedo, kako bi se pobahali v »Narodu«. Nam se pa dozdeva, da ie prav bridko za načelnika, ako mu udje, ki mleko donašajo. zakličejo: Muley ne bo blodil po našem mleku, raiše odstopimo! Toliko povem. da. ako bi odstopili vsi klerikalni zadružniki, bi še mlekarji ne imeli mleka, da bi ga pili, kaj bo pa potem za v Trst? Do zmage so jim pomogli največ taki. ki ne pošljejo niti kaplje mleka v mlekarno, na tudi taki, ki nimajo druge živali, kakor muhe v poletnem času in so se vpisali med podporne ude še le pred volitvijo. Na novo podpornih udov pa sedaj prav nič ne potrebujemo, ker je mlekarna že dobro ustanovljena in je tudi dobro napredovala pod vodstvom g. Fr. Mai-diča. kateremu bodi tukai izrečena zahvala. Dasiravno ni gosnod klerikalnega mnenja, se je vendar tu izkazal vsikdar poštenjaka. Drugače bo pa z novim načelnikom g. Muleyem. On bo pa že poskrbel, da bo narastlo prav veliko dolga, katerega je povsod dovoli, koder on gospodari. Le pridno donašaimo mleko da bo on lažje »regiral«. saj tajnika ima prav izvrstnega v osebi g. Hodnika, kateri prav debelo gleda, pa vendar nič ne vidi. ker mu
brani .....pa g. Tollazzi ie tudi zraven, ki
nai bi raiši pogledal malo v svoio prodajalno, v kateri ie vse narobe in vedno dosti prostora, ako bi hotel kedo notri. Prav veliko imajo opraviti v »Narodu« tudi z našimi kandidati, katere smo jim stavili nasproti nri mlekarskih volitvah 14. aprila. Kristanov Franceli. kakor ga oni imenuieio. ima precej več možganov v glavi kakor Hodnik in Tollazziiev Pepi, zato hi on s svojimi odborniki veliko bolje vodil mlekarno, kakor pa jo bodo veleučeni liberalci. Zraven ie pa tudi mladenič, da liberalci nimaio nobenega takega. On je trdnega katoliškega prepričanja in vzglednega življenja, kar pri nas največ velia. Pa tudi g. kaplan iim ie trn v peti, ker je vnet za ljudski blagor. Gospoda kaplana na njihove zabavliice prav malo žalijo, ker uživa ljubezen in spoštovanje vseh zavednih Logatčanov. Tudi to priporočim našim pobožnim liberalcem, nai le oni
molijo, če še znajo, za ljubo zdravje oči. pa ne k sv. Katarini, kakor oni svetujejo nam, ampak k sv. Luciji, ker ona je pomočnica tistim, ki prav ne vidijo pa njo za pomoč prosijo.
g Iz Blok. Pazite možje, ko odhajate v Ameriko, komu izročite pooblastilo, de se vam kaj enacega ne pripeti, kakor se je v Ravnah zavoljo neke steze po dvorišču in ix> vrtu, kamor se hodi po vodo in perilo prat. To jesen je začela braniti neka ženica, ko je z drvami založila pot, da se ni moglo hoditi do potoka, akoravno se je hodilo odkar pomnimo. vedno v miru. Zavoljo steze se je začela pravda in je že 57 prič priseglo. Stroški so ogromni, ker zastopata to tožbo dva odvetnika iz Ljubljane.
He berite
teà»
1' gUvo-in zobobo .	,
t. za P°*ku5n,<\l utinkujoCeg» " Le». Vrepi	vua üuid\
tane 5 franW bljuvanje i« 2«" Sl3 4	krogce

Krepkejo niente, ^AVä-k:
va tki obrt Ivan Mesojedec, kovač v Cerknici pri Rakeku.	1046 2-1
Jtojin,UiiWjfm
tmmmji1

A(/m lipor dikhii Iti.
Jnia /rniiirnXß dMi. JuirmJ^mm^jß^^.
Prihodnja številka „DOMOLJUBA Izide dné l(i. maja 1907.
V Drag pri Zatičini tik glavne ceste jc
Sor na prodaj hiša i»
št. 31 po domače pii „Ferberžarji" z gospodarskim poslopjem in lepim vrtom, radi rodbinskih razmer. Poslopje je tik tekoče vode in le pol km. oddaljeno od postaje ZatiČina. Kupci naj se oglase ravnotam.	1024
~ Južno nemška predilnica
i£če zdravega, ocenjenega moža kot
iW mazača ali kurjača.
Predznanje ni potrebno. Stalna služba. Začetna plača 40 K v 2 tednih. Stanovanje z vrtom pri tovarni. Dobre šole v kraju. Selilni stroški se dajo pred-ujemoma. Ponudbe pod S. G. 7669 na Rudolf Mosse, Stuttgart (VVirtemberško). 1032 2-1
Vsem, ki se čufijo utrujene in bedne,
ali to nervozni in brez eneržije, da .Sanatogen' nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 5000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & <>, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj I.
695 4 i
Razpiusje se služba
cerkvenlka in organista
ki se lahko takoj nastopi. Plače 200 K več, kakor do sedaj.	1033
Župni urad Janče, p. Litija.
lžepna oraz verižico 3 K
1 «leg. lepna uri z Oh,ria srebr. zisl. Ros^opl t pozlač. verižico, na sidro samo 3 K, 3 kosi samo 8 K Foiilja «c po povzetiu ali denar naprej, tudi poSl. znamkami.
D KESSLER Gloria-Ex.
Port". Kr ako» »t. ;0i. Cenik zastonj In franko
I mizarskega pomočnika sprejme takoj Jožef Vengar. mizar na Koro&ki
Bell St. 97, p. Javornik 1060 2-1
Travnik mI^0"",2"^'' 1"mlii*'<»' prememb.
''"""f Mef' 3 orale in leži poleg dovozne
onte;jnR raVniÌ" ra-ste veS veC)'ih tastov. - Več pove J. Bizant « Preski, p. Medvode. 1010 1
i ?r' lfl?,,et,e In '■■»!« I V moji lekarniški prak.l, katero Iz-vrSuJem le 25 let, se ml j. posrečilo, sčasoma Iznajti sredstvo za rast brk In l„, nrotl Izpa-nth'iì n il " »/.traini«»
s« 81»»'. t» i«
ESP °,«!t; Ceni1 ('«nkona «*o poltoj: 1 lončlč 3 K 60».
I	'»nik» 5 K- Prosim da se na: P urmJ? °,d .m«n«- Naslov Je :
II	M I l*k,r"*r v Pakracu
n>pre| ili , poitnlm povzetiem
m lo-5
Vljndno ic priporoča ............................
trgovina s klobuki in čevlji
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana. Stiri trg Ste«. 10.
Veliko aaloga. — Solidno blago, — Zmsrn« «an«, . * .
2178 52-32
Sprejmem takoj več krepkih
*3t vajencev za kovaški obrt
14 —15 let starih, poštenih starišev. Ivan Dem&ar, kovaški mojster, Ljubljana.	667 5
2enonad- ■ - ~ .
stropni 11151
se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pri« stanu fit. 14 v Ljubljani.	284 4
Samo 6 dni
Havrc New-York
Francoska prekomorska družba. Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in pojasnila daje samo
Ed. Šmarda
obi. konc. potovalna pitama LJubljana, Dunajska cesta št. 18, nasproti znane gostilne pri „Figovou". 2984 18-10
ll^. f r. Ll"	t« aajpnpra.nejsa, aajoan.jfc
m «*)boljJ. pot le Ljubljane t severno Amari ko, kar Ud >1 i,\go-«inje po raznih M.inloah, aob.n.ja praMdoTaaja >a ■fw	* 'V"»1«* nob",i1' Po»ran.kih atraftov maj potjo Par-
r„ ' " f:,0"*™' rV7"v>rr^ni '» •n'lnl • "»'Jo 1«dni. Hnna •LES "J1"')* Pojasnila daj a ia kart. prodna (lani ,,*prlik	I	1004 53
Andra] Odlasek, LJubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srci Jezuiovega.
Postavno zavarovano.
Vsako ponare|an|e kaznivo.
Edino pristen Jc 95 17
Thiorry-jov balzam
z zeleno znamko .redovni«". Cena IS majhnih ali 6 dvojnatih steklenic all 1 velika ipedjalna steklenica s patent, zsmaikons K 5'— franko.
Thicrryjevo centilolljsko mašilo
proti vsem te tako starim ranam, vnet|em, ra-nitvam abscesom In oteklinam vseh vrst. Cena:
* lončka K 3-60 se polije le proti povzetju ali denar naprej - Obe domači sredstvi sta povsod znani (n slovita kot najboljil. Narotlla se naslavljajo na:
Pregradi pri
tThlrr,*jlsr^t_Bro>nra l ««^Porttfn.lnlb^pllini grati. In Ii i ^ tranko. V zalogi v skoro vseh več|lb lekarnah.
^chlchtouo milo
Pristno I« * imenom „SCHICHT".
Prihrani denar, čas in delo.
ne ikoduje perilu
Prihrani trud In delo koristi teda] tudi zdravju
Štirindvajset ur sem prej Močno drgnila, a glej! Jelenje čudovito milo Me brž te muke je rešilo.
2442 2 b
IWAptnfl z vsemi pritiklinami zelo rodovitno v rUScilVO meri 18-20 oral blizu Politan na Štajerskem, se proda po ceni, ker je lastnik prevzel drugo posestvo. Naslov se izve pri uprav-ništvu .Domoljuba".	104
Sprejme se veS
drvarjev
S roti dobri plati za celo leto. Naslov: Oskrbni« Ivo araftftine Bofttanj. Pošta: Ratina, Sevnica na Stajer-924 5-3
Kranjsko, železnična postaja skem.
11 Največji vspeh nove dobe!I
je sloviti
Najbol|ie Ivicarske ure, zlatnina In srebrnim se dobe po najniijlh cenah pri sloveti domaČi tvrdkl	3« »-H
H. Suttner, um
Ljubljana, Glavni trg, nasproti rotovža.
Prosim zahtevajte nov velik cenik, kateri |e ravno iziel in se poilje zastonj In poit. prosto


Vpisana varstvena znamka. Daje snežno belo in popolno brez duha
perilo in izredno varuje platenino. Brez mila sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z goren j o varstveno znamko.	2197 16—14 250 gramov-zavoj po 16 vin. 500 ,, n «» » „ I kg n h „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj Izdelek in preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo.
Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonljal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L Minio s una Dunaju, I. Mölkerbastei 3.
lahteoalte
kami. Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame nazaj za popolni znesek
Slika
velikosti.
1057 3-1
Št. 366
srebrna danita ska remont gl S-30
St. 322
srebrna moäka -mm remont.	3-50
Št. 337
srebrna s sidro ^^ 15 kamnov gl S* — dvojni plaži gl. 6-50
Št. 341 srebrna s sidro dvojni plaä« ^^ 15 kamnov, posebno IM močna gl. 7-9*50
Anton Rlffmonn
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele.
Maribor L 8. — Štajersko.
Sftapalnik, žliftar za omoka, priprava za krompir vse 3 komade za 25 kr. Držalo za
brisačo, umetno izrezljano in vezeno s steklom 25 kr.
Revoluci jo
je provzročlla velikanska kupčija naitetib stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo po deželi, nakup teh neverjetno cenik rečlj, sem Izdal cenike z nekaj tisoč naslikanih stvarij po 25 kr.; dobiva se tadl blafo po vlijl ceni. vsakomur poltnlne prosto, kateri postane gotovo moj odjemalec.
Izvozna Mia Hermana Aaer, Dunaj, ix /2. Nussdorferstr
Sloviti poipeievatel brade
„Rapid"
X. (krščanska tvrdka).
brk
protesola Meunier, Pariz učinkuje čudovito na rast pri mladih in »tarili. -.Rapid' je s stallie! sedanje vede najboll. izdelek
na svetu. Pristen le na , prodaj pri Kosmetischer Versand, Dun Novo-mesto Itev. 12 po povzet|u v tubah za le K 3 In 4 (poita posebej.) Doza za poskuinjo K l'Io, velika doza za poskuinjo K l'5o, Iranko proti vpoilljatvf denarja v znamkah. Oosp. J. K. v Ljub-nem pile : Vai sloviti „Rapid" je čudovito učinkoval pri mojem bratu; ko je rabil povsem zastonj mnogo dragih sredstev, ima sedaj lepo ponosno brado. Prosim, poli|lte tako| dozo za 3 K;	823 2-3
FILIP FAJDIGA
zaloga pohištva LJ UBLJ AN A,
Sv. Petra cesta St. 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohEštva
«
o
Bolezni v nogah
:dravi in razpošilja prospekte zastonj Hauptmann » Chemnitz i Dresdnerstr. 13/1. na Saškem. 9303
I. kranjsko podjetje in umetno etek-Inratvo In slikanje nn ateklo =====
Aug. Agnola,
Dunajska cesta 13a, poleg,Flgovca'
SI prlpnroSa pretnallll duhoviCIni in p. e. slavn. občinstvu za nsprsvo ccrkvinlh okno» z umetnim steklerstvoni ali slikane na ateklo, stavbenih del. napravo okvirov, Itd. Ild. — Ima tudi v zalogi rszlično porcelensko In stekleno posodo zs namlzje gostiln In ze-sebnike, svetilke, okvire itd po ne|nlijib cenah - Narisi, ciniki In proračuni na cablavo zastonl, mnoga eprKevala zs dovricne dela so cenjenim odjemalcem v ogled ne rezpolego.	1ÉKM 53-33
Stampilije
vsake vrste, paginir. in numer. stroje kauč. tiskarn, itd. dobavlja v solidni izvršitvi	42i J. Lewinaon, Dunai 1/26, Adlergasse Nr. 12. - Telef. 12179. Filiala Odessa Cenik zastonj in franko. Zastopniki se iščejo.
Prodn se iz proste roke vsled smrti lastnika
malo pritlično
hiša
obstoječa iz hleva, skednja, kleti in nad sto let obsto-lečega mlina, vodne moči za 3 tečaje Okrog hiše je zasajen sadni vrt in sedem oralov sveta, obstoječ iz 4 njiv, travnika in gosda. Vse je skrbno obdelano Poizve se, vas Gmaina št. 13. p. Črnuče. Natančneje pa pri Mibovcu, Koseze št. 1. p. Sp. Šiška
rc«
Ne kupite nobene ure
dokler nista prejeli aejega velikega cenika:
gld.
350
		P
nit«!. Reekopf wo .	d	i-ta
*r*br»e B „ z dvoja!» pekrovoa	„	i —
	9	4 —
a 8 arflbr. „	u	Ir—
plosk. J:kl«M vi .		S'50
prave Roekopf-petont.	„	>■50
p rare „Ora etra" . .	„	9-60
wrebr. «klopne verižic«	n	f—
HVaratne zlat« ur« .		8 60
14karatne zlate veriž		10-—
Hkaratni zlati prstani		S —
atenske ure 70 cm		S»
t biHem liki zvena .	m	5 —
z «redb«.....		I —
s kukavic« ....	#	S-M
kubinfek« ur« . . .	n	!•»»
budilk«.....		l-SO
„ ponaN«t teie f dvoinlm zronoem .		1-60
	_	i-sc
budilke t bitiea in		
zvonenjem liki zronu	•	S'S0
Triletn« pism •» jamstvo, u nopnm^nio ^nar nazaj. Razpoflil a p« *>OTMtjv.
Maks Böhnel
nrar, zaprisaienl sodni cenile«
Dunal, VI., Maraare-then str. 27 (t lutnt blil)
Zahtevalte mol cenik z 2000 ellknml zastonj In poltnlne pronto.
Ivan Savnik
pri Beeenònnu
na Glavnem trgu v Kranju.
Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega frlšnega blaga za moške in ženske obleke, najnovejše mode po jako nizkih cenah.
Velika zaloga židanih in volnenih rut, židanih šerp ter vsakovrstnih potrebščin za šivilje in krojače po tovarniških cenah Na zahtevo se dopošljejo tudi vzorci. 501 10-9
A. Sušnik
Zaloška cesta štev. 21, Ljubljana.
Trgovinn špecerijskega blaga, moke, špirita, žganja in raznovrstnih barv. — Ob času setve garantirano kaljiva semena, kakor t detelja, tra va, pesa Itd. Zaloga raznovrstnega železa,
železnih šin, traverz, Roman in Portland cementa, štedilnikov, peči, okov za okna in vrata, kotlov vlitih n bakrenih, mrež za ograjo, pozlačenih nngrob-nih križev, tehtnic, utež, pump in cevi za vodnjake, sploh vse fteleznine po nnjnižji ceni. — Velika zaloga poljedelakih strojev: mlatil-nic slamoreznic, plugov itd.	355 18-6
Dobra postrežba, nizke cene.
f&cxtnißti -v* • /X trt fritto
Jfateri ii'ii/v iSvbw. /h• cen i in Aru netsl/itxypotovali na/ sv obrnejo
r>Simon^àOn etetx «
v AJubl/ani trto/oólforski' ulico 2tf. Jsa/cwrs/naCl'iya.mila ikycseònvmlaruo.
Kaj bo I j ie domače krepčilo za ielodeo	- ■
(katero tudi gospodje zdravniki radi vživajo) je
rastlinski liker „FLORIAN"
ad rastlinske deatilaclje ,FLORIAN' v Ljubljani.
Dobi se pri vseh boljiih trgovcih.
Varujte se, da ne bodete preverjeni s kakim drugim, slabim izdelkom 1
Pristno je samo blago pod imenom
„FLORIAN" iz Ljubljane.?
Največja, najboljša tovarniška zaloga ur, zlatnine, srebr-nine china srebra in dragocenih kamenov.	21-4
Prodaja le I. vrate blaga.
Nižje vrste blago se ne razpe-čava. Zadovoljujem se z malim dobičkom
Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto.
Kupujem tudi staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni
v
Fr. Čuden
u rar, Preterirne ulice t Ljubljani
nasproti frantlikanskega mostu. Eksportna trgov, na vse dele sveta.
pozorl Citali pozorl
Slavonska biljevina
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišC — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd.
Delovanje Izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako poŠto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju aH če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča narav-nost od:	2443 2o_l4
P. Jurišica, lekarnarja v pakracu i». 65. (Slavonija).
f. pa Vldlc * Komp, Ljubljana
•pekarna In tovarna peči, nudijo vsako poljubno množino patent
zarezanih strešnikov
Sistem „Harzolo" (Strangfolzzlegel) Sistem „Horzola
Barve t a) rdeti naravno žgani, b) črno impregniranl.
Najličnejše, »ajceaejie ia najpriprestejše strešno kritje.
Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z Žico privezati
^rh!fri?0t0V0vVellke,VaŽn0S".za kral'e- ki P° močnem vetru' in burji. - Vzorce In prospekte pošljemo na želja brezplačno.
Takojšnja in najzanealjivejia postrežba. 854 4
Sprejmejo ae zaatopniki.	Snrelmelo se zaafnnnllri
Tiskala : „Katolilka Tlakama*.