----    153    ----
Dopisi.
V Buda-Peštu 4. maja. V. — Skoraj neogibljjva vojska je politično gibanje na Ogerskem nekako ustavila. Zdi se mi, kakor da bi Magjari razumeli, da je za nje^ naj-veča nevarnost, ako se Avstrija zdaj v kak vnanji boj zaplete, kteri bi utegnil sedanje, njim ugodne razmere prekucniti. Zdaj jih navdaja upanje, da bojo gospodovali dokaj večemu številu Slovanov in Rumunov. Pri razpravah o volitvi odbora za narodne zadeve so zopet odkrito pokazali, kaj da hočejo. Celo Deak, vodja zbornice poslancev, se je predrznil trditi, da deželni poslanci nimajo poklica, na deželnem zboru pravic svojega naroda braniti, ampak vsak poslanec je le poslanec cele dežele, ter mora toraj pravice deželne, pravice ogerskega političnega naroda braniti! Res! da ni prav nobenega razločka med ogerskim deželnimvzborom in med dunajskim državnim zborom pod Smerlin-govo^vlado. Kako si Magjari le upajo bivšemu ministru Šmerlingu najmanjšo stvarco očitati, ker se sami o narodnih zadevah tako do pičice po njegovih pravilih ravnajo! — Rumuni so po pravici zahtevali, da bi bili o odboru za narodne zadeve vsi narodi ogerske dežele primerno zastopani. Res je, da z ozirom na Slovake to nikakor ni mogoče, ker Slovaki žalibog nimajo nobenega narodnega poslanca na deželnem zboru, dasiravno jih je čez 2y2 miljona. Al kdo drug je tega kriv, kakor Magjari, da med 30 slovaškimi kandidati ni mogel nobeden v deželni zbor priti! — En poslanec (ako se ne motim Rudnjanski) je rekel, da Slovaki njegovega okraja so najzvestejši (ogerski) domoljubi, in ako bi med njimi ne bilo (narodnih) šuntarjev, ne bi bilo nobenih narodnih razprtij. Dobro jo je zagodil mož! — Rumuni se pa Magjarom nikakor ne bodo dali potlačiti; tudi jih je na Ogerskem dosti lepo število ; celo neki magjarsk časopis je priznal, da jih je okrog 2 miljona in 200 tisoč. Število Slovakov pa se od dne do dne manjša. Ne vem, ali je res ali ne, kar mi je neki Slovak pravil, da se na peštanskem vseučelišču število Slovakov dijakom samo na pol miljona pošteva. Na taki način vseučiliščna mladež lepo število nemagjarskih narodov pri vsaki priložnosti pojužnja. — Ce ne bodo Magjari drugim narodnostim pravičnejši, gotovo zapustijo r u m u n s k ^poslanci magjarski deželni zbor, kakor so zapustili Cehi in Poljaki pred 3 leti dunajski državni zbor. Ne davno sem od nemagjarskih poslancev slišal, da v kratkem času pričakujejo razpuščenja deželnega zbora, al tega ne vem, ali zarad grozeče vojske ali zarad dosedanjega neugodnega delovanja poslancev. — Predno končam, naj še omenim, da so Magjari v narodnih zadevah drugih dežela avstrijskih zelo nevedni, kar ni čudo, ker razun magjarskih in nemških časopisov in knjig ne bero druzih. Ni dolgo tega, kar sem nekemu v drugih rečeh dosti izvedenemu Magjaru o Slovencih na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Goriškem in Primorskem pripovedoval, kako se njih narodnosti godi v uradnijah in na drugih veljavnih mestih; naravnost mi je rekel, da je za trdno mislil, da vse te dežele so čisto nemške. Ko sem mu pa od poslednje „okrožnice" ljubljanskega škofijstva pripovedoval, mi je pritegnil in na kratko odgovoril: „Rajšenaj moji otroci črke ne poznajo, kakor da bi se v šoli potujčevali ter se učili mene in mojo narodnost zaničevati." — Bog daj, da bi se hudi viharji, kteri se zdaj na političnem obnebji Avstrije kepi-čijo, brez škode kmalu prevlekli. Bog naj budi nad Avstrijo!
Iz Gradca 3. maja. P. — Slovenci, če tudi jih sedanj^ čas vojskini hrup po časnikih giuši, vendar niso oglušeli za narodno ravnopravnost, ampak oni vedno radi slišijo, kako se po slovenskem svetu godi tej pra
vici, ki jo imenujejo božjo in naravno. Naj tedaj tudi jez priložim nekoliko drobtinic „narodnemu novičarju." V Gradcu je v predmestji, Karlau imenovanem, jetniš-nica, v kteri se pokori okoli 450 možkih, med kterimi ste gotovo dve tretjini slovenskega rodii; v Lanko-vicah pa je kakih 190 žensk zaprtih, kterih polovica so Slovenke. Ce je res, kar navadni pregovor pravi, da „številke najglasneje govore", se pač iz tega lahko razvidi, kako živa potreba je, da vsi gospodje, naj so visi ali nizi državni pravdniki ali sodniki, ki imajo s tema jetnišnicama opraviti, razumejo slovenski jezik. V prejšnjih časih se pa na to potrebo čisto nič gledalo ni, in še pri poslednjem imenovanji c. kr. državnega pravdnika bi se tej tako očitni potrebi ne bilo zadostilo, ako bi sam gospod minister pravosodja ne bil odločil, da državni pravdnik mora tudi slovenski znati. Hvala mu! — Poslednje „Novice" so povedale, da so presvitli cesar milostivo dovolili, da se že več zaprtim in spokorjenim jetnikom odpusti zadnji čas njih zapora. To milost je, kakor slišimo, doseglo v tukajšnji jetnišnici 10 Slovencev in 7 Nemcev, v Lankovicah pa 16 Slovenk in 10 Nemk. V Karlav-i je visokocenjeni naš rojak gospod dr. Mele pomilostene pokorjence (Slovence in Nemce) pred odhodom nagovoril v obeh jezicih, tako izvrstno, da se je videlo vsem na obrazu, da jim je globoko segel v srce. Slovenci so vsi ginjeni klicali „živio" Njih Veličanstvu, Nemci pa tudi tako svoj „ vi vat." V Lankovicah — pravijo — je ravnatelj tukajšnjega c. kr. višega državnega pravništva gospod Gabriel tudi s slovenskim ogovorom izpustil pomilostene Slovenke; če je res govoril slovenski, se je moral za silo naučiti nekoliko slovenščine, ker saj nam ni znano, da govori slovenski. Ako je tedaj res slovenski in če tudi le kake besede govoril, je s tem djansko spričal potrebo znanja slovenskega jezika. In tako se Čedalje bolj kaže resnica, da narodni naši možje, ki se poganjajo za pravično obveljavo našega jezika v uradnijah, se ne sprehajajo v utopijah, ampak da hodijo trezno pot prave djanske potrebe.
Iz Ptuja na Staj. — Čitalnica naša ima 17. dne tega meseca ob 10. dopoldne veliki zbor. Načrt razprav je: 1. Sporočilo ravnatelja o družbini delavnosti v preteklem letu: 2. sporočilo blagajnika; 3. volitev odbora; 4. predlogi in nasveti posameznih udov. — Po shodu je občni obed, zvečer pa „beseda" s petjem, glediščno igro in plesom.                                 Odbor.
Iz Kastva na Primorskem 19. aprila. — Dovolite, drage ,,Novice", da vam moje slabo pero prvikrat kaj piše. Pa kaj bi pisalo? Kastav je majhen grad, in le malo se pri nas novega godi. Kakor dopis iz Kastva mnozih poprav potrebuje, kterega je g. Plešarjev v 13. broji ,,Novic" popravil, tako ima tudi njegov mnogo in velicih pogreškov. Gosp. Plešarjev veli, da je gosp. M. Jurinac kakor „Cicero pro domo sua" govoril in delal. Resnica je to; saj žalostno bi bilo, da ne bi se za svoje rojstno mesto potezal rojak, da ima le važnih in veljavnih razlogov. O tem mu hvala in dika! Nastaje prašanje: Jeli je gosp. M. Jurinac imel dostojnih razlogov za svoje zahteve? Da! imel jih je dosta, in kteri so to bili? Evo jih! 1. Vrhovno sodišče, ktero je imelo oblast tudi človeka na smrt obsoditi; 2. mnoge pohvalnice od cesarja Jožefa I. in maršala Nugent a, o kterih g. Plešarjev trdi, da tudi na Volovsko spadajo. Ako bi to istina bila, bi se gotovo v teh po-hvalnicah tudi ime Volovsko čitalo, a tega nismo. — Strašilo je beseda „veliko", kar g. Plešarjev veli, da imajo podžupanije: Zvoneča, gornji in doljni Eukavac, Kuceli, Pereniči, Pobri, Bregi in Matulji veliko lepšo in krajšo^ pot v Volovsko, kakor v Kastav; al to ni istina.    Ce imajo nektere od teh malo  krajšo pot v
-------154    -------
Tolovsko kakor v Kastav, lepše je nima nobena. Veliki in mali Bergud, Puži, Jurdani, Jušici, Trinajstiči nimajo le 5 minut krajše poti v Kastav kakor v Volovsko, ampak dvakrat krajšo, in to od Jušic v Kastav je 0.375 milj, v Volovsko pa 0.686 milj, — to je tistih 5 minut, o kterih Plešarjev piše! Kar se pa Novograjcev tiče, jim gosp. Plešarjev zlo svetuje in zlo želi, ker jim svetuje, da gredo po novi cesti do Blažinove hiše, od tamo v Volovsko. Na to odgovarjam, da gosp. Plešarjev Novograjce slabo slabo pozni, in ne ve, da imajo Novograjd v Rejki opraviti in da skoraj vsaki dan tje vozovi gredo, če bi pa v Kastvu kaj opravila imeli, bi med potjo opravili in naprej ravno šli; ako hočejo iti v Volovsko, bi zgubili 4 ure, in to dve uri iz Reke v Volovsko, 2 iz Volovskega do Jušic z vozom po cesti, ktera are zmiraj vkreber. To ste one 2 milji, kterima se gosp. Plešarjev čudi, da ju je gosp. M. Jurinac na-pomenil na deželnem zboru. — Kar pa gosp. Plešarjev o železnici meni, da bo postaja v Matuljih, to samo on ve; morebiti misli sam na svoje stroške železnico delati in po svoji volji v Matuljih postajo narediti. In ako bi ta postaja tudi v Matuljih bila, bi bilo ravno tako deleč v Volovsko kakor v Kastav, in to 0.437 milj. Gosp. Plešarjev trdi, da se je 4800 Kastavcev za Volovsko odločilo; to je res čudo, da se jih ni še več, ker sladke besede lahko vsacega premamijo, in kako ne bi še le prostega kmeta, kterega so vsakako nagovarjali, na priliko, da, če pride pretura v Kastav, bojo plačevali enaka plačila kakor dozdaj ; vrh tega bojo morali večkrat tlako delati, najpoprej pa hišo za temnico zidati. Kaj se je še godilo v Kinkolnovi go-stilnici, čez to vržem raje plajšč sosedne ljubavi. — Iz Volovskega v Reko, pravi Plešarjev, da je eno uro; al jaz mu rečem , da je dve dobri uri, kar sem sam skusil, vozeč se iz Reke v Volovsko v majhini ladii, na kteri so štirje veslali. — Vprašam dalje gosp. Plešar-jevega: čegav je Prelok, in odkod drva na Preloku? morebiti iz volovske šume? Prelok je od več stoletij kastavski, in drva se pripeljavajo v Prelok iz kastavske šume „Lisine", obroči tudi iz okolice kastavske, oglje ravno tako, in doge prav tako. Iz volovske okolice se tega vsega nič ne dobiva. Onemu duhovnemu pa povem, da je imel dosti prostora za stanovanje; ako je pa hotel imeti kakošno palačo, je že poprej lahko vedel, da je ne dobi v Kastvu , a še manj v Volovskem. Pozneje je prišlo še več duhovnov,  pa so se lahko nastanili in
dobro se jim godi.                                  L. B. Z.....č.
S Pivke 1. maja. — Sadjoreja in sploh drevoreja je za naše kraje zelo tehtna reč; zatoraj gre vsakte-remu možu hvala, kteri se trudi o tej reči kaj zdat-nega stvariti. Drevesnice, sklenjene z učilnicami, se za ta del sploh priporočajo. Tacih imamo v našem šolskem okraji zdaj že pet; tri so popolna lastnina dotičnih šol, namreč v Postojni, S t. Petru in S lavi ni, kar je bilo že v „Novicah" povedano; dve ste se to spomlad ustanovili, pa svet ni v polno lastino dan, temuč v najem od grajščine v Senožečah, in v vžitek za čas od gosp. farmana Fr. Križaja v Hrenovi ca h. Govorica pa o sadjereji na Notranjskem zmiraj nas spominja, da en del Notranjcev in Istrijanov nikoli ne sme pozabiti moža, ki je pred leti krog Trnovega in Jelšan sadje in trto učil saditi, namreč preč. gosp. Petra Aleša, zdaj prosta med tržaškim korarstvom. — V naši strani se tudi od druge strani čedalje bolj podpira podučevanje za djansko življenje; obrtnijska šola za deklice v Postojni je od gospe Marije Kali-strove te dni dobila dve obligacii narodnega posojila za 200 gold. v dar. In tako ta šola zdaj šteje že 750 gold. zaloge v državnih papirjih. Naj bi se odprlo še več milodarnih rok! —  Unidan je  nekdo priporočal
g. Zalokarjevo knjigo „Umno kmetovanje" za raba v ljudskih šolah; on pač ni vedel, da imamo že lastno knjigo tacega obsežka za nedeljsko šolo, namreč ,,Po-novilo šolskih naukov 3. del"; nalašč za mladino je spisana, in večidel po gosp. Zalokarjevi posneta,, zraven je prav nizke cene, 28 kr.
Iz Podrage na Vipavskem 4. maja. J. J-k. — Ljube ,,Noviceu, razglasite svojim čitateljem veselo novico , da tudi pri nas v Po dragi bodemo kmalu napravili narodno-kmetiško knjižnico (bukvarnico), v kteri bodemo posebno o zimskih večerih in ob nedeljah se shajali in slovenske časopise in slovenske knjige brali in o kmetijstvu in o druzih gospodarskih reččh se pogovarjali. Pa tudi za domače branje bo knjižnica skrbela , ker bodo udje tudi na dom si lahko knjige in časopise izposojevali. Hvala gre zato našemu srenjskemu predstojništvu, ker to reč lepo podpira in je tudi dovolilo knjižnico za tisto sobo, v kteri imajo srenjski odborniki seje in pisarnico. Ze smo nabrali 23 podpisov, med kterimi je tudi naš župan gosp. Luka Žgur in srenjski svetovalec gosp. Tone Uršič in več srenjskih odbornikov, pa tudi naš častiti gospod duhovni pastir; nadjamo se, da bode še več udov pristopilo. Ker pa želimo, da bi bila kakošenkrat kakošna skupščina in kaka mala zabavica, zatoraj se že postave snujejo, ktere se bodo* visi gosposki v potrjenje predložile. Tako bodemo tudi mi Podražani po izgledu druzih omikanih Slovencev napredovali in se tako omikali in likali. Tedaj živila knjigarnica, ali, kakor nekteri pravijo, čitalnica! Ako se ustanovi knjigarnica, gre posebna zahvala iskrenemu našemu rojaku in vrlemu domoljubu g. Tonetu Zgur-u, zdaj osmošolcu v Gorici, ki ni pred odjenjal, dokler ni dovršil blagega namena, dasiravno ni manjkalo mnogo zaprek. Vsak začetek je težek^ tedaj tudi ta ; al trdna volja zmore vse , in po pravici se nadjamo, da tudi našim nasprotnikom se bode zgodilo, kakor slavni ipavski pesnik poje:
„Taki tud' dolgo ne bodo več spali;
Radi za nami se bodo podali —
Cutje slovensko jih zmagalo bo !" Tedaj se je nadjati, da premila daničica narodne omike in dušnega in telesnega izobraževanja bode tudi nam Podražanom čem dalje tem prijaznejše svetila, saj imamo že svojo šolo, ktere pred 3 leti ni bilo, tedaj bodo čez nekoliko let vsi naši otroci znali brati; knjižnica pa jim bode ponujala več podučljivih in koristnih knjig za duševno izobraževanje. — H koncu pa še nekaj. Ker se ravno zdaj mnogo po časnikih piše a nemščini v malih šolah, naj tudi jaz eno povem. Hodil sem pred 20 leti v S. v šolo; imeli smo, kolikor se spominjam, skoraj samo nemške knjige, razun katekizma; g. učitelj nas je prav dobro naučil po nemški odgovarjati, toda samo odgovarjali smo, — vedeli pa nismo prav nič, kaj. Morebiti da so gospodje pri spraševanji mislili, da res to ume m o, kar odgovarjamo, — al nič nismo razumeli. Bili smo kanarčki, ki pesmica pojo, kakor so ga na orglicah naučili! Kaj mi tedaj zdaj  koristi zgubljeni čas?
V Senožečah 27. aprila. (Stari denar. — ^Ilirski Primorjan." — VremeJ Pred 14 dnevi je neki kmet četrt ure odtod v vasi Gaberčah tik svoje hiše pot popravljal in s pikonom (krampom) udaril po mestu, od kodar se mu 80 srebrnjakov razne velikosti in podobe izsuje. Nevedni kmet se se srebernjaki hitro v Trst podd ter jih ondi zlatarju za 2 forinta proda; samo enega in sicer najmanjšega najdenih srebernjakov mu je tukajšnji kupčevavski oskrbnik gosp. Avguštin Gardeli z velikim trudom izprosil, kterega vam pošljem s prošnjo:   naj   kak numismatik  ta   denar  pregleda  in
-------    155    -------
pove, iz ktere dobe da izhaja?*) Starinski je gotovo, to kaže že njegova oblika. — ^Ilirski Primorjan" se jako pri nas razširja, kajti v 15 iztisih nam dohaja in ljudstvo ga čedalje raje čita; izposojuje se ta list iz roke v roko, kakor „Novice." Pisava njegova seje v zadnjih dveh listih mnogo na bolje zasuknila; tudi „Matevž" se se Slavoljubom" v poslednjih dveh listih veliko bolj možko pogovarja. Sezite tedaj rodoljubi pridno tudi po njem, posebno pa vi gospodje duhovni, učitelji in slovenske čitalnice, kajti potreba nam je tudi v Trstu slovenskega časnika kot ribi vode. Podpirajmo ,,Pri-morjana" na vso moč, da nam more kmalu v veči obliki in saj enkrat v tednu izhajati, tako pa osramotimo tiste rogovileže v Trstu, kteri svetu trobijo, da so ga z velikim trudom na dan spraviti pomagali; zdaj mu pa celo take progle nastavljajo, da — bi zaspal! Sam sem se, žalibog! v Trstu tega prepričal; mislim pa, da jim bode spodletelo. — Celo preteklo zimo nismo pri nas imeli burje; norčevali so se že ljudje, da ji je kdo luknjo zamašil; al hipoma, ko je preteklo saboto nekaj mirnega dežja padlo, se je zlodej zopet oglasil tako, da nam je dosti škode, posebno pri drevji naredil, celo nektera letos brez kolov vsajena drevesica do tAl nagnil. Polje stoji prav lepo; hruške, jabelka in češnje jako veselo cveto, marelice so že pred tednom odcve-tele; tudi trava se je lepo prijela, in tako se nadjamo dobre letine, ako ne pritisne kakošna pozneja uima.
Senožeški. Trebnje na Dol. 4. maja. V. M. Trebanski. — Naznanite predrage „Novice", da je danes nemila smrt nam vzela blagorodno gospodično Josipo Greslnovo, ktera je bila zvesta prijatlica in podpornica slovenskemu slovstvu vse svoje dni do smrti. Bila je pa ranjka tudi mnogim mnogim ubozim usmiljenega srca, toraj je njena zguba zlasti v današnjih Časih za reveže okolice tre-banske toliko veča zguba. Naj počiva nepozabljiva hči matere Slave v miru Gospodovem!
Iz Čeiušenika 26. aprila. H. — Glasovita »okrožnica", zavolj ktere nekterim srce radosti poskakuje, da se narod naš nčmči, nekterim pa so ravno zavoljo tega srca vsa potrta, mi daje povod, da tudi jez zarad jezika v naših ljudskih, gimnazijskih in r e alnih šolah svojo vmes rečem, čisto objektivno.
Nemški jezik je res jezik, ki se ga veliko po svetu govori, tudi omikan jezik je. To vemo tudi mi Slovenci. Tudi vladni jezik je nemški jezik, in nam Slovencem, ko drage matere naše — slovenščine — nekdaj celo ni bilo v šolah , je bil   dojnica   (ama),  ki nas je  izrejala
*) Po željah Vaših smo vprašali gosp. Dežmana, kustosa ljubljanskega muzeja, ki hranuje take starinske novce, in izvedeli smo, da na ogled nam poslani srebernjak je benešk in sicer dožde (doge) Frančiška Dandula, ki je vojvodeval od leta 1330—1339. Na sprednji strani je napis: FRA. DAN-DVLO DVX (klečeči dožda v vojvodskem ornatu z rokama drži zastavo), na drugi strani je napis: S. MARCVS VENETI (lev z obstretjo okoli glave drži s tacama zastavo sv. Marka). Ljubljanski muzej ima že ta srebernjak, vendar pravi gosp. Dežman, da v knjigi A p pel o v i, ktera popisuje starinske denarje in medalije v 3. zvezku pod štev. 3921, kakor tudi v Wellenheimovi zbirki v 1. razdelkn 2. zvezka pod št. 2990 je ta srebernjak zaznamovan s Črko R (rara), to je, da se le redko nahaja in zato, čeravno po srebru ni več vreden kakor en groŠič, se ceni v Wellenheimovi knjigi na 2 gold. — Iz tega se lahko sodi, kako kratke pameti je bil oni kmet, ki je brez posveta s kakim izvedenim možem hipoma tiral v Trst, kar je našel, in vse najdene novce prodal za 2 gold. Glede na ta dogodek in že več tacih dogodeb izrekamo tedaj željo dvojno: na korist najdenikom in deželi, naj bi doma najdene starinske denarje pa tudi druge take reci poslali našemu muzeju saj na ogled, da se jim pove, kaj da so našli in kolikšne vrednosti da je najdena stvar. Naj se ne boje,   da bi se jim vzelo,  kar je njihova lastnina!
Vred.
in na noge stavila. Nihče tedaj ne more dojnici nehvaležen biti, sicer tudi matere svoje ne ljubi; al tudi ama ne sme otroka vzeti materi, ker bi sicer nikakor ne bila poštena dojnica, ampak roparica ciganka. To se mi tako jasno zdi kakor solnce; zato pravo pot hodi, kdor se drži tega vodila. — Kar se tedaj tiče učnega jezika v, šolah, je moja misel ta, da začetna ljduskasola naj je skozi in skozi domača, — glavna šola naj v poznejših razredih podd učencu slovnice nemške toliko, kolikor je primerno za mlado glavo; v srednjih šolah (gimnazii in realki) pa naj si hodite slovenščina in nemščina zmiraj vstrič (paralel) , bodite naj pravi brat in sestra. V začetne ljudske šole naj se nikjer ne vriva nemščina, ker na tem mestu je le sila; sila pa nikoli ni dobra! Ako bi kteri kratkovidni stariši hrepeneli po nemščini že v tej šoli, naj se drage volje pogodijo z učiteljem, da otroka vsaki drugi dan eno uro posebej uči nemščino samo. Sicer pa naj se v teh začetnih šolah ne črhne nobena nemška beseda, da se pazljivost otrok ne cepi na dva kampa in nazadnje nič ne doseže. Ako reva blebeti par nemških besed, že včasih misli, Bog ve kaj da znd! To dela neko neumno ne-čimurnost, ktero smo ravno zdaj večkrat slišali od „ur-lavbarjev"; ako jo je prav po nemško zarentačil, ko je slišal, da mora v vojsko, ga je občudoval marsikdo: „lej, lej, kako Anže nemško zn&!" Človek, ki je vjel kakih par besedi nemških, se v gostilnici, kadar je miza mokra in glava polna, ž njimi najraji po-baha. Zatega voljo se pa vendar menda ni treba nemščine učiti! — Zato le vse na pravem mestu, da „ne izplevemo pšenice s plevami!"
Ama me je odgojila, Mati me je pa rodila, — Zato, ama, ljubim te, Mater svojo pa Čez vse!
iz Ljubljane. — V poslednji seji mestnega zbora (3. dne t. m.) so bile volitve novih odbornikov potrjene. — Gosp. župan je po nasvetu stavbi-nega odseka povedal, da nikakor ne kaže, nove ulice napraviti med hišo nekdanje policije in knez-Auer-spergovo. — Gosp. Blaznik se je pritožil, da vozniki zgajžlamipokajo po mestu kakor da bi na kaki „gmajni" bili; dr. Orel nasvetuje, naj se pri vhodih v mesto na table zapiše, da je pokanje po mestu ostro prepovedano in gosp. Dežman je dodal, naj se tudi to na te table zapiše, kako se ima voz vozu ogibati po mestu; gosp. županje obljubil, da se oboje zgodi. — Dr. Orel je vprašal župana: ali je res, da je rodovina ranjcega župana Ambroža do tolikega premoženja prišla, da se ne spodobi več, otrokom njegovim še miloščine iz mestne kaše dajati? Gosp. župan je obljubil, natanko pozvediti to stvar. — Gosp. župan je naznanil, da je deželni odbor mestu posodil 20.000 gold. Dr. Orel predlaga, naj se mu zato zahvalnica pošlje; zbor pritrdi temu. — Gospod župan poroča, da s tem, da je mestni odbor dovolil, da se takim, ki jih je volja, prostovoljnim stopiti v vojaštvo, daje po 20 do 25gld. na roko, se je mesto zopet letos popolnoma oprostilo nabire novincev (rekrutov), in želi, naj bi se čez dovoljenih 500 gold. še vprihodnje za drugo rekrutbo dovolil tak naročni denar. Gospod Debevec vpraša, po koliko se je dajalo prostovoljcem na roko. Gosp. župan odgovori, da po 20 do 25 gold. Dr. Orel želi, da bi premožni mestjani, ki imajo sinove vojaške starosti, nekoliko dodali tej zalogi, da ne bi mestna kaša vsega trpela. Gosp. Blaznik nasvetuje, naj se namesti 20—25 gold. daje 40 gold. Dr. Schoppl govori za županov predlog, al nikar naj se prostovoljcev preveč ne nabere, ker bi preobilno število tacih utegnilo mestu na zgubo priti. Gosp. Horak je le za naročni denar po 20 do 25 gld.   Dr. Bleiweis se ne spušča v odločbo
zneska, ki naj se prepusti previdnosti županovi, al treba je, da se po tej poti mestjanom nakloni dobrota, da namesti mladenčev, ki jih stariši s težkim srcem dad6 v vojake, se naber6 prostovoljci; vendar priporoča tudi dr. Orlov predlog. In ta je naposled tudi obveljal.
—   14. dne t. m. bode c. k. deželna vlada deželnemu zboruv gospodarstvo izročila premoženje P. P. Glavarjeve milodarne ustanove za uboge in bolne;  v vsem skupaj  znaša to premoženje 112.790 fl.
—  Kmetijska družba je včeraj prejela iz Dunaja sporočilo, da taki, ki so kaj poslali v dunajsko razstavo, se morejo tudi sami po železnici v 2. in 3. razredu tje in nazaj peljati, da plačajo le polovico vožnine, ako se izpričajo z razstavnimi kartami, ki jim jih bode dunajska kmetijska družba te dni po pošti
poslala.
—   Veliki sej m v pondeljek je privabil veliko goveje živine na trg; drago se je prodajala, ker vojaki sedaj potrebujejo sila veliko mesa. Tudi senu je cena poskočila že čez 2 gold.
—  Zadnjo saboto je s kmetov vrelo sila ljudi v hranilnico, da so jemali vloženi denar iz nje. Ne vemo, kaj bi rekli njihovemu strahu. Vsak, se ve, da je gospodar svojega denarja in stori ž njim, kar mu je drago; al zakaj se jim v hranilnici zdaj ne zdi denar varen, tega mi ne razumemo.
—  1000 mehikanskih prostovoljcev ima po noči med 9. in 10. dnevom t. m. zapustiti naše mesto in se v Trst podati na pot čez morje v Mehiko. V nedeljo opoldne je bil obed na slovo mehikanskemu krdelu. Ces. mehik. polkovnik g. Leiser je povabil mnogo gostov, med kterimi tudi mestnega župana gosp. Costa; časnikarstvo nemško je zastopal vrednik „Laib. Zeit." gosp. Dimic.
—  Radostno potovanje je bilo „Sokolom" v nedeljo , ko so se zjutraj ob 6. uri odpravili na pot v Dol. Povsod so vrle naše domačine sprejemali z velikim veseljem. Po sv. maši, kjer so peli slovenske zbore, so se sprehajali po prijazni okolici in z gimna-stičnimi igrami se kratkočasili; opoldne so se snidli pri obedu prav „židane volje." Popoldne je za njimi mnogo gostov prišlo iz Ljubljane, in to je še povišalo veselje. Tako se je Dolanom izpolnila želja, ki jo je v poslednjih „Novicah" izrekel g. Jan. Vodnik, »Sokolom" pa tudi ostane  ta izhod v Dol v prav prijaznem spominu.
—  C. kr. deželno poglavarstvo v Trstu je od tu-kajšnega tiskarja Milica kupilo 200 iztisov »Malega sadjerejca", kterega bode razdelilo učencem malih šol na kmetih. — To je koristna ,,okrožnica"!
—  Iz zapuščine g. Gr. Riharja je prišel snopič 16 lepih Marijinih pesem ravnokar na svetlo, ki se dobivajo pri Kremžarji in pri sestri slavnega rajncega skladatelja na prodaj.
—  Navadna razstava cerkvenih oblačil, ktera tu-kajšna bratovščina presvetega rešnjega Telesa deli revnim cerkvam, se začne jutri v nunski parlatorii in bode trajala celih osem dni.   Vstop je slehernemu pripuščen.
—  Naš častiti rojak gospod dr. Tancer, učitelj zoboslovja na vseučilišču v Gradcu, je prišel za malo dni (do 13. t. m.) v Ljubljano na sv&t in pomoč takim, ki imajo kako bolezen v zobeh. Kakor druge zdravniške vednosti, je tudi ta v novejšem času velik korak naprej storila, in g. dr. Tancer se ves žrtuje tej vednosti. Zato ga priporočamo vsem, ki njegove pomoči potrebujejo; stanuje v gostilnici pri „Wilden Mann" poleg mestne hiše.
—  Zdaj so se vendar oglasili nekteri dopisniki iz Ljubljane   zastran   naših   mestnih  volitev.     „Neue
-----     156   -----
;)Presse" bere ostre levite „tako imenovani nemški stranki", pa ji svetuje, naj pobere svoja kopita in načelniki njeni naj se odpovedo vodstvu, za ktero nikakor niso sposobni. — Dopisnik v „Oest. Zeitg." tudi graja „raztresenost" (Zerfahrenheit) svoje stranke, pa jezdari abotno svojo „inteliigencijo" in „bildungo", kakor da bi narodni mestjani desetkrat v žakelj ne vtaknili onih kulturonoscev, kterih največa moč je v tem, da se bahajo z „inteligencijo", o kteri nikjer ni duha ne sluha. Naposled oklicuje ta dopisnik, da je v njegovem taboru mesto „organizatoričnega talenta" izpraznjeno. Kam se imajo konkurenti oglasiti in s kakoš-nimi spričali imajo izkazati svoj „organizatorisches Talent", ni rečeno; brž ko ne je dopisnik za to še le pobaral v Frankfurt.