Štev. 5.
V Ljubljani, 4. februarja 1920.
Leto LX.
gasilo Jugoslovanskega uciteljstva
Vse spise, v cccdo poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša t Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pešiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovaiiš izhsja vsako sredo pop. Ako je ta dan praznik, i.-ide list dan pozneje. Vse leto velja . . 30'— K pol leta . . . . 15^ „ četrt leta .... 7 50 „ posamezna številka po 60 vin.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, te se tiska enkrat . . 90 vin. „ ,, dvakrat. . SO' „ ,, ,. „ trikrat . . £0 „ za nadaljnja uvrščenja cd petit-vrste po 40 vin. . Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/111. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za | vsako petit-vrsto. Priloge st;inejo poleg | poštnine šc 45 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Drago Hudé:
Parasit?.
»Beograjski Dnevnik« in »Narodna Prosveta« sta prinesla stvarna članka o razmerah uciteljstva in ljudske šole v Bosni in Hercegovini, v katerih se zgražajo nad vlado, ki zaničuje in zapostavlja ljudsko prosveto. Bosna in Hercegovina sta sicer, pišeta lista, najlepši deželi v domovini ali v njih je tudi največ analfabetov. Pod Avstro-Ogrsko sta ti deželi živeli v režimu ž&ndarjev in biričev ,kjer jc bilo število žandarjev mnogo večje kakor pa število učiteljev.
Tako je bilo poprej, in danes...
Vsled nekaterih birokratskih, indo-ientnih, nesposobnih in ničevih pisarniških duš se ljudska prosveta v teh deželah vedno bolj zanemarja.
Vlada, narodno predstavništvo in ce! narod so o pravem času spregledali in spoznali, v kakšnem mizernem stanju se nahaja ljudska prosveta ter so odšli na delo.
Pol leta je že. odkar je bil sklenjen zakon in pol leta je, cokar je ta zakon na papirju neizvršen radi par pisarniških pa-rasitov, ki niso delali, da bi izvršili voljo naroda.
Naj se sedaj izgovarjajo gospodje pri naučnein in finančnem ministrstvu kakor hočejo, ali glavno je, da mi nismo dobili novih plač, a kar je še žalostnejše, da nismo dobili a konto novih plač tudi ne povišanih doklad, kakor vsi drugi.
Ostali smo v najkritičnejšem času brez novih plač in brez povišanih doklad.
In učitelji v Bosni so zgubili zaupanje v napredek šole, sprevideli so, da hoče biti Jugoslavija ljudski prosveti ista mačeha kakor Avstro-Ogrska, in ker so se naveličali stradanja ter žrtvovanja, zato prestopajo v druge službe. Pripravljajo se za pisarje, stopajo v trgovino, a ponudili so se tudi že za — žandarje.
To pa ni sramota za učitelje — sramota pada na državo!
Nam slovenskim učiteljem se bosanskim tovarišem ni treba pridruževati v teh težkih časih, kajti mi smo jim že pridruženi Nimamo ne novih plač, ne povišanih doklad. Tudi predujmov nam ne bi dali ti parasiti, da jim nismo odprli krmežljavih oči z: aut — aut. Da smo dobili predujme. se imamo zahvaliti lo našemu rezervnemu skladu, predsedniku »Zaveze« in njegovemu strok, tajniku, kakor tudi našim učiteljskim organizacijam, ki so vstale, trkale in zahtevale ono, kar je že itak bilo pol leta naše.
Gospodje se izgovarjajo eden na drugega, mi pa zahtevamo, da se ti krivci, ki so zakrivili, da nismo prejeli še novih plač izbacijo s svojih mest, kajti ti krivci so zatiralci naroda, ubijalci ljudske izobrazbe in pospeševatelji analfabetizma.
Učitelji nismo več hlapci, zato smemo zahtevati za svoje delo tudi svoje plačilo.
Nova orientacija našega stanovskega organiziranja.
(Referat na zborovanju okrajnega učit. društva v Velikovcu.)
Oktober 1919. Strankarstvo in učit. organizacije.
Kdor hoče pravilno pojmovati pomen in nalogo stanovske organizacije, mora obvladati vsaj abecedo splošne politike. — Pojem »politika« navadno definiramo kot stremljenje strank, stanov, družabnih razredov za uveljavljenje v državi, kot stremljenje po vladi v svrho razpolaganj !
z državno avtoriteto in državnimi sredstvi. — V tem smislu je vsaka stanovska organizacija -- tudi učiteljska — politična organizacija, zakaj baš stanovska ali kakor jih zovemo pri delavcih, kjer se organizacije diferencirajo po strokah, strokovne organizacije so med najjačjimi političnimi faktorji v državi. Isto velja tudi o gospodarskih organizacijah na zadružni podlagi. Stanovske in zadružne organizacije dajejo malemu človeku, ki bi osamljen ne pomeni nič, hrbtišče, moč, veljavo, da socdločuje v državnem življenju: zato so eminentuo političnega značaja.
Navadno pa razumemo pod pojmom pohtika strankarsko življenje in gibanje v državi. — Strankarstvo je nekaj neizogibnega pri kulturnem narodu z ditencira-nim družabnim ustrojem, kjei se hočejo divergentni gospodarski interesi in različne idejne smeri uveljaviti. A strankarstvo izvršuje svojo nalogo le, ako narod
oz. državo v svoji celoti jači in ne slabi.
«
Naša slovenska poli i ¡k a ni bila srečna. Strankarska diferenciacija se je vršila skoro izključno r;a osnovi političnih načel in gesel, ki smo-si jih izposodili od Nemcev. Politična ideologija liberalizma in klerikaiizma nas je razvajala, zastrupljala naše narodno življenje in nas je odvajala od naših velikih življenskih nalog. Ta idealogija tujega izvora še danes ovira novo idejno orientacijo, ki bi bila v iz-ročni zvezi z našimi življenskimi vprašanji. — Naša politika v polupretekli dobi je bila zasnovana na zgolj ideološki podlagi — ni bila realna. Baš zato so se politična gesla zanesla v vse naše družabno in kulturno življenje. Vse je bilo umetno ločeno po »svetovnih nazorih«, požarne '»rambe ravnotako kakor posojilnice, mlekarske zadruge in telovadna društva in kajpada
tudi stanovske organizacije.
♦
Tudi učiteljstvo ni delalo izjem. Tudi eno si je stalo nasproti v dveh nasprotnih taborih, ki ju je baje ločil »globok, nepremostljiv prepad različnih svetovnih nazi-ranj.« Pod tem pojmom pa si je lahko vsak predstavljal kar je hotel.
Imeli smo liberalno pobarvano »Zavezo«1 in klerikalno pobarvano »Slomškovo zvezo«. — Da smo se stanovsko ločili v dva tabora, to je bila poguba za nas. Enoten nastop ni bil več mogoč. Politične stranke niso več računale z nami kot organiziranim stanom, ampak kot s političnim strankarskim faktorjem in so iemu primerno uravnale svoje stališče napram nam. Vladajoča stranka je zanesla korupcijo v naše vrste, s protežiranjem svojih pristašev. Naš ugled in naša veljava kot stan sta pri tem silno trpela. 2?los+na zgodovina slovenskega učiteljstva je v tesni zvezi s stanovsko razdruženostjo. Vse je pa danes odvisno od tega, da iz spoznanja tega zla izvajamo z vso energijo vse potrebne konsekvence.
Nova orientacija.
Še vedno imamo dve stanovski organizaciji, dasi načelno zahteva danes 90 odstotkov vsega učiteljstva strogo enotno izvenstrankarsko organizacijo.
Pomisliti je treba, da je doba primitivnih političnih razmer za nami. Poleg starih ideoloških strank se ustanavljajo nove, razredne. Delavec, kmet, uradni buržoa in mali človek vsi ustanavljajo svoje stanovske skupine in razredne
*) Ta nazor smo že zadnjič zavrnili. Pa časi so za nami, ko je bil ta očitek opravičen. Opomba ttredn.
stranke. Politična strankarska diferencijacija še ni pri kraju. Ta razvoj je naraven, kajti za velikopotezni dualizem v politiki po amerikanskem ali angleškem vzorcu, še danes politično nismo zreli.
Ako bi hoteli danes stanovsko organizacijo s strankarskim ozadjem, potem bi sc moralo učiteljstvo ločiti stanovsko v toliko skupin, kolikor je političnih strank,2) ki imajo somišljenike med učiteljstvom. Absurdnost» takega cepljenja uvideva vsakdo. Torej ne preostane nič druzega, ko da si ustanovimo stanovsko organizacijo, ki združuje vse slovensko učiteljstvo brez razlike mišljenja, toraj izven-strankarsko ali strankarsko nevtralno stanovsko organizacijo. Potrebo take organizacije uvidevajo danes vsi trezni in resni elementi med učiteljstvom.
Vprašanje torej nastane, zakaj še ni prišlo praktično do izvedbe te zahteve.
Priznati je treba, da jc v »Zavezi < danes organizirana pretežna večina vsega slovenskega učiteljstva in da se je v »Zavezi« načelo izvenstrankarstva že sprejelo. Tovariši, KT stoje na krmilu »Zaveze« so mnenja, da je treba članom Slotfiškove zveze« samo prestopiti k »Zavezi« pa imamo zaželjeno enotno politično nevtralno stanovsko organizacijo.
V	resnici ne vidim danes nobenega drugega izhoda, ko da priznamo »Zavezo ;< kot skupno stanovsko organizacijo sle venskega učiteljstva, ker jo kot takšno priznava tudi naša državna učiteljska organizacija IJ.IU,
Tudi koroško učiteljstvo je pristopilo k Zavezi, ker se zaveda, da je danes edina pot k stanovski združitvi ta, da se v »Zavezi« sami dela na odstranitev vsega, kar bi utegnilo zbujati pomisleke proti pristopu.
V	to svrho je po mojem mnenju3) neobhodno potrebno, da se:
1.	revidira program »Zaveze« in se omeji izključno na zadeve, ki so res skupne vsemu učiteljstvu brez ozira na politično prepričanje in svetovni nazor,
2.	da stopijo v »Zavezi« v ozadje nekateri tovariši,') ki veljajo kot zastopniki starega kurza v stanovski politiki in torej osebno ne nudijo jamstva (niso osebe vedno vse, in bomo o tem poglavju še govorili. Op. uredn.) da bi se načelo izvenstrankarstva res dosledno izvajalo. So to morda tovariši, ki so veliko žrtvovali za stanovsko stvar, ali danes škodijo, ker stoje s svojimi stanovsko - političnimi nazori v nasprotju z večino učiteljstva.
Naloga učiteljske strokovne organizacije.
Naloga učiteljske stanovske organizacije ne more biti v bistvu druga kot pri j drugih stanovskih organizacijah.
Pred vojno je imel skoro edino le delavski razred v resnici strokovne organizacije; socijalna mizerija kot posledica vojne je tudi srednji stan in uradništvo prisilila, tla se stanovsko in gospodarsko organizira, da se lažje uveljavi v eksl-: stenčnem boju. Vse kategorije uradništva
2)	Svetovnih nazorov, ki nas ločijo a ne v materijalnlh in pravnih stanovskih vprašanjih, ampak le v kulturnih. Tako kulturno diferenciacijo pa priporočamo samo v taki obliki, da ne bo rušila našega skupnega nastopa pri prvih vprašanjih. — Op. uredn.
3)	Po mnenju referenta. Op. uredn.
*) Prav, da pokažemo dobro voljo s tem, da tudi sebe podvržemo kritiki. Te kritike se tudi naši voditelji ne boje! Toda na tehtnico hočemo dati vse, tudi vrline naših mož. Prezrti so pa v tej točki prvaki nasprotnega tabora Slomškove Zveze in to ni prav! Že zadnjič muo rrovorlli o tem. Op. uredn.
so danes že organizirane — privatni tako kot javni.
Prva in glavna naloga učiteljske stanovske organizacije je, da zastopa naše socialne") in pravne interese, da nam pribori boljši gmotni položaj, večji socialni ugled, boljšo izobrazbo, da nam pribori in varuje pravice soodiočevanja pri vseh zadevah, ki se tičejo učiteljstva in šole tako n. pr. pri nameščenju učiteljstva in nadzornikov. pri preustroju šolstva. — To ie torej širok delokrog za stanovsko organizacijo, da si ji ni treba naprtiti še drugih nalog.")
Gotovo priča o našem idealizmu, če poleg stanovskih vprašanj razmotrivamo na naših zborovanjih tudi vzgojna, metodična. interna šolska vprašanja, vendar ne spadajo taka vprašanja organično več v okvir programa stanovske organizacije.7)
I epa je misel, da bi sledilo vse učiteljstvo pri vsem svojem javnem delovanju eni veliki ideji-voditeljici, da bi imeli vsi eno enotno idejno podlago pri vsem svojem delovanju v šoli in izven šole. Vendar so to vprašanja, o katerih učiteljstvo samo ne odločuje, ker je naše idejno življenje v tesni zvezi z idejnim življenjem slovenske inteligence sploh. Zato je bolje, da izločimo iz stanovskega programa vsa načelna vprašanja, ki bi utegnila nostati sporna, da izločimo vsa politična in kulturna vprašanja separatističnega značaja, da pustimo reševanje spornih pedagoških problemov in da omejimo v svojem delovnem programu edino na zadeve, ki so res vsemu učiteljstvu skupne. Premalo smo vzgojeni v duhu pravé duševne tolerance, da bi se brez škode za naše stanovsko edinstvo lahko spuščali v kontraverze o kočljivih načelnih vprašanjih. Reševanje pedagoških in drugih načelnih vprašan j prepustimo posebnim v to svrho ustanovljenim kulturnim organizacijam.8)
Zaveza — UJU — in Slomškova zveza.
Naše društvo je prestopilo k »Zavezi«. S tem je sleherni od nas tudi član »Zaveze« in član UJU, ki ima svoj sedež v Beogradu.
Aii ne bi bilo bolje kazalo, da bi bili ohranili svojo neodvisnost, da ne bi bili pristopili, da ne bi bili pristopili ne k eni, ne k drugi organizaciji?
Pomisliti je treba, da je večina od nas že prej bila včlanjena pri »Zavezi«, da je tudi koroško učiteljstvo bilo član »Zaveze«, da je tudi boroveljsko in pliberško učit. društvo že pristopilo k »Zavezi«.
Koroški učitelji so si vedno želeli, da bi prišli po dogovoru med »Zavezo« in »Slomškovo zvezo« kompromisnim potom do skupne stanovske organizacije. Danes je slovensko učiteljstvo potom »Zaveze« včlanjeno pri UJU; mnogo tovarišev, ki smatrajo kot edino pravo predstaviteljico stanovsko organiziranega slov. učiteljstva. S tem položajem moramo računati in skušati v »Zavezi« sami kot njeni člani in potom svojih delegatov doseči, da postane enotna, od vsega učiteljstva priznana stanovska organizacija si. učiteljstva.
B) materijalne. Op. uredn.
') Primerjaj članek „Temeljna načela našega
i stan. ujedinjenja" v dec. štev. Uč. Tov. — Op.
I uredn.
7)	To je naloga učiteljskih konferenc In šolske oblasti, da jih goji. Op. uredn.
8)	V to svrho smatramo kot neobhodno po-Ircbno, da se razpuste vse dosedanje pokrajinske zveze. Skupna organizacija naj se ustanov! na obstoječih okr. uč. društvih. Kulturna grupa-ciia in organizacija naj se Izvrši znova in v zna-incr'u sporazuma. Op. uredn.
Omenil sem že, da je prvo kar moramo v tem oziru zahtevati, da stojijo možje, ki so na čelu, strogo na stališču politične nevtralnosti in jo v resnici izvajajo.
Treba je tudi zavzeti stališče napram Slomškovi zvezi, Mojc mnenje je8), da likvidira »Slomškova zveza« kot stanovska organizacija, čim se je »Zaveza« v našem smislu reorganizirala, lahko pa še obstoja dalje kot udruženje enakomislečih vzgojiteljev10, kot društvo pedagoško-kul-turne smeri. Nikdar ne smemo braniti, da so pripadniki sorodne duševne ali politične struje skupljajo v posebna društva, ako čutijo potrebo za to.
Še besedico o ustroju »Zaveze«.
Srbski tovariši so se izrekli za razpust pokrajinskih učiteljskih zvez, torej tudi za razpust »Zaveze« in za neposredni pristop okr. učiteljskih organizacij k UJU. S tem bi bil na mah spor med slov. ličiteljstvom rešen. Vendar to vprašanje danes še ni godno za rešitev. Dokler imamo pokrajinsko vlado, rabimo tudi pokrajinsko učit. Zvezo.11) Odvisno bo od beroče državne ustave, kako zgradimo notranji ustroj	ju^oilc, učiteljsko - ;.,anizacijt. trajna učiteljska dn-Iuva. kakoršno je naše, ognejo torej tudi še nadalje včlanjena neposredne uri »Zavezi« in ta pa je članica UJU. (Kakoi vam ie mogoče znano, ie poslala »Zavov-,, enega svojega zaupniica v Beograd, da sam kot stalen svetovalec vlade zastopa naše interese.12)
Tovariši! Zavedajmo se, kaj pomeni v svobodni, demokratični državi organizacija! Le s krepko enotno organizacijo si pribori naš stan ono veljavo v državi, ki mu pa njegovi važnosti gre. Razdvojeni, razkropljeni, needini ne pomenimo v javnem življenji! nič. Imponira le solidarni nastop na znotraj disciplinirane organizacije !
Učitelj, učiteljica, ki se odteguje organizaciji, ne zasluži, da ga nazivljamo tovariša, to so parasiti na našem stanovskem telesu, to so politično nezreli ljuclje, ali pa grdi egoisti, ki se pač okoriščajo z dobrinami, ki jih organizacija pribori celemu stanu, ki pa nečejo nič prispevati za skupno stvar.
Upam, da ne bo v našem-«kraju nobenega stanovsko nezavednega tovariša ali tovarišice, ki bi stal izven organizacije, ki bi bil divjak.
Ko dosežemo svoj cilj, ki smo mu danes že blizu — enotno, od vsakogar priznano stanovsko organizacijo vsega slov. učiteljstva ne glede na mišljenje in politično prepričanje — takrat postanemo političen faktor, da ne bo noben ministrski stolec tako trden, da bi prenesel odločne opozicije strnjenega, složnega učiteljstva in višji šolski sveti bodo morali upoštevati naše trezne predloge.
Gorje pa nam, ako bi nas strankarska strast razdvojila, ako bi zanesla spor v naša vrste in nas cepila. Potem smo igrača v rokah političnih strank, potem smo na istem stališču, kot smo bili prej, ko je vsakdo lahko z nami pometal in ko je vladajoča stranka s protekcijonizmom denio-ralizirala naše vrste in zanetila sovraštvo ir; nezaupanje med stanovskimi tovariši.
Stanovska edinost — to bodi naše geslo! Vsak stanovsko zaveden, iskren in pošten tovariš nam bodi dobrodošel v' društvu, pa naj bodi tega ali onega mišljenja — vsak nam bodi brat!
Solidarni, tesno strnjeni v boj za lepšo bodočnost stanu, za prospeh šole in mladine !
Naše šolstvo v Trstu in okolici.
Kot prvi govornik na izrednem občnem zboru društva »Edinosti« v Trstu dne 18. pret. meseca, ki je poročal o naših šolskih razmerah v Trstu in njegovi okolici, je nastopil tajnik dr. Mikuletič. Podal je obširno poročilo, iz katerega navajamo sledeče:
Če bi mi Jugoslovani v zasedenem ozemlju verovali obljubam, bi bili glede našega šolskega vprašanja lahko popolnoma mirni; zakaj obljub nam res ni manjkalo in nam jih "še danes ne manjka. Že tedaj, ko je po evropskih frontah divjala železna smrt, so se vsipale na nas obju-be z letal. Mi smo jih pobirali, jih skrivaj citali in jim verovali. Z novim zaupanjem m pogumom smo nadaljevali na cesti in
•) Mnenje referenta in tudi naše. Op. uredn.
10) Zadnjič smo že navajali razloge, iz katerih bi obstoj Slom. Zv. bil na škodo skupni stvari. Op. uredn.
") Strokovno tajništvo s primernim sosvetom In stanovsko politiško glasilo bi tvorilo potrebno Imenovano protiutež v pokrajinah, potom teh bi bilo poslovanje hitrejše kakor potom Zveze. — Op. uredn.
e.
ti'
•» »J «n« A "

pri ognjišču, v zaledju in na bojnem polju svoje vztrajno delo,ki je izpodjedalo temelje stari, gnili Avstriji. Prišla je nato zasedba naših pokrajin in ž njo nove obljube.*
Predsednik urada za zasedeno ozemlje je obljubil zastopniku našega naroda, ki je bil slučajno pri njem v Rimu, da se narn odpro vse šole.
Ministrski predsednik Nitti je izjavi! 6. avgusta 1. 1919 v rimski poslanski zbornici: »Dal sem obema governerjema jasne in točne instrukcije, da zaneseta med odrešeno prebivalstvo čut nepristra-nosti in zaupanja in čut simpatije napram skupinam drugih narodnosti, kjer lahko prihaja do prepirov in kjer vladajo ostra nasprotstva, tako da se te narodnosti prepričajo, da Italija, dežela svobode in demokracije, noče izvrševati nikakršnega nasilnega raznarodovanja.«
Toliko o obljubah; sedaj pa k dejstvom in dejanjem!
Pred zasedbo smo imeli v Trstu in okolici naslednje slovenske šole:
Občinske ljud. šole v Škednju, pri Sv. Ivanu, v Rojanu, Barkovljah, na Ka-tinari, v Bazovici, v Trebčah, Gropadi, Opčinah, na Proseku in v Sv. Križu; oučl:;:1 e otroške vrtce v Rojanu, pri Sv. Ivanu in bv. Vidu;
zasebne otroške vrte? pri Sv. Jakobu, v Skednju, pri Sv. Mariji Ma^-tleni Spodim, ,• i^ocolu, na Kolonji, Videli j,, v Barkovljah ;
zasebno ljVdsko in mešcauo!.: folo za dečke in zasebno ljudsko šolo za deiu^.. pri Sv. Jakobu, z lju^košolskimi vzporednicami na Acquedottu;
državno pripravnico za sre^ie šole; zasebno dvorazrednico, nižjo u70v-sko šolo s pravico javnosti;
državno obrtno šolo; moško in žensko učiteljišče ter realno gimnazijo.
Vsega skupaj 30 učnih zavodov. Od teli jih je danes odprtih 12 in sicer občinske ljudske šole po okolici ter zasebna ljudska šola pri Sv. Jakobu. Prosili smo-, da se nam otvori učiteljišče in gimnazija, prošnja je bila odbita: prosili smo za otvoritev trgovske šole, do danes nimamo t govora; prosili smo, naj se nam dovoli, da smemo otvoriti zasebne vrtce v odgovor imamo, da se stvar študira.
K temu še nekoliko statistike: Ob začetku letošnjega šolskega leta se je prijavilo za obisk gimnazije oziroma realne gimnazije 182 dijakov; od teh jih je bilo 149 iz Trsta. Pri tem je opomniti, da se jih je za prvi razred, ki je vedno najmočnejši, prijavilo le malo, ker so bili starši v dvomu, da se odpre srednja šola in so poskrbeli na drug način za izšolanje svojih otrok, ki so že bili izgubili eno šolsko leto. Namesto srednje šole v Trstu smo dobili 3 gimnazijske razrede v Idriji, od katerih pa poslujeta le dva; prvi in tretji. Ni se upoštevala naša želja, ni se upoštevalo to, da ste dve srednji šoli za Idrijo preveč, ni se upoštevalo, da je za vzdrževanje otrok v Idriji za stariše, posebno za Tržačane predrago, ni se upoštevalo dejstvo, da smo do zasedbe imeli popolne srednje šole z vsemi razredi, ampak dali so nam samo tri gimanzijske razrede, tako da dijaki iz višjih razredov sploh niso imeli možnosti nadaljevati svojih naukov, in uspeh ie bil ta: Sto in sto naših otrok, ki naj bi ostali v domovini in uživali dvojno vzgojo, s strani starišev in učiteljev, je moralo proč od doma iskat gostoljubnosti po učilnicah v Jugoslaviji, mnogo otrok je moralo opustiti študije, ker stariši ne bi zmogli vzdrževanja otroka izven družine, a idrijska gimnazija šteje danes celih 30 obiskovalcev in sicer ima I. razred 27 dijakov, II. razred 3, a drugi je zaprt, ker se je tisti edini dijak, ki je predlanskim zahajal vanj, naveličal samevamja.
Za učiteljišče se je priglasilo iz samega Trsta 40 dijakov za vse štiri letnike. Tudi ti morajo opustiti nadejo, da bi bili kedaii učitelji, ker stariši nimajo sredstev, da bi jih vzdrževali na novoustanovljenem učiteljišču v Tolminu in ker ima to učiteljišče samo I. razred, tako da so dijaki iz višjih letnikov takorekoč obviseli v zraku. Za trgovsko šolo se je prijavilo v začetku tega šolskega leta 86 dijakov; od teh jih je 73 iz Trsta. To je več kot zadostno število za dva tečaja, in vendar prošnja za otvoritev te šole še danes ni rešena, skoro štiri mesece po začetku šolskega leta. To nemarnost oblastev bodo v kratkem drago plačevali italijanski trgovci v Trstu, ki bodo, če bodo hoteli trgovati z Jugoslavijo, potrebovali uradnike vešče jugoslovanskega jezika.
Pri tej šolski mizeriji ie umevno, da so se tržaški Slovenci res veselili, ko se jim je 5. decembra 1919. dovolilo, da si smejo iz lastnih sredstev vzdrževati ljudsko šolo pri sv. Jakobu. Naša prošnja se je glasila, naj se nam dovoli otvoritev 8 razredne ljudske in meščanske šole pri Sv, Jakobu z vzporednimi razredi na Acque-dottu. Podpirali smo to prošnjo s številom — nad 1700 otrok — stanujočih izključno v mestu. Po dolgem obotavljanju in po neštetih posredovanjih smo končno v decembru 1. 1919. dobili dovoljenje za otvoritev 5 razredne ljudske šole pri Sv. Jakobu. Na tej šoli je danes 1325 otrok; preko 400 slovenskih otrok se še potepa po tržaških ulicah ker pri Sv. Jakobu z;; nje ni prostora. Šola je prenapolnjena; imamo razrede, ki štejejo po 112 otrok. Ni treba, da je človek strokovnjak-pedagog, da uvidi, da učitelj ne more obvladati in uspešno učiti takih ogromnih razredov, ni treba, da je človek zdravnik, da uvidi, da take razmere ne odgovarjajo zahtevam zdravstva. Ni to naša krivda: šolsko poslopje na Acquedottu je še vedno prazno in na razpolago; vsako jutro gredo otroci iz spodnjega mesta mimo njega ter se ob burji in zimi vzpenjajo na šentjakobski hrib v prenapolnjene razrede. Tisti, ki so poklicani skrbeti za to, da otroci uživajo temeljito šolsko vzgojo, tisti, ki drugače kaznjujejo prestopke proti javnemu zdravstvu. naj napravijo konec temu neznosnemu stanju tem boli, ko jih to stane le navaden podpis.
i I, ?hr>r. ki ie	-¿roče-
valčeva izv^nja z največjim zanimanjem. ponovno tz/r^ujoč svojo globoko ogorčenje nad kričečiiul krivicami, ic vzel poročilo z odobravanjem z? znanje.'
mm^mtmm «iuiiimimi—J—H
* Tu je omenjal govornik med drugim, kako se je spomladi leta 1919. vozil po deželi okreg nek laški polkovnik ter trosil med našim ljudstvom letak, čegar vsebino Je naš list že omenjal
v svoji letošnji 1. številki, str. 18. Ta letak se Je razdajal med ljudstvo, nabijal na zidove, ponekod ga je duhovnik moral razglasiti celo na srfftilci. p, p<	.'.<■«•»!? «sjijKps!
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Učiteljsko društvo za cerkniški in loški šolski okraj. Društvo zborovalo 15. januarja 1920. v Grahovem. Predse... ;k tov. Miloš Kabaj pozdravi navzoče učiteljstvo,	ie udeležilo
zborovanja skoro polnoštevilno. Govori o daciji učiteljskili društev ter o ustanovitvi Unije.
Tajnik tov. Kobal prebere zapisnik o zadnjem zborovanju, ki se odobri. O izvršitvi storjenih sklepov poroča: a) Vodstvo „Zaveze" je vzelo sklep učiteljstva cerknisko-loškega sodnega okraja, da se loči od društva logaškega okraja ter ustanovi samostojno društvo, z odobravanjem na znanje, b) Višji šolski svet je vpokojil nad-učitelja Š. c.) Izpreminjevaine predloge o načrtu šolskega zakona je tovariš Kobal kot poročevalec poslal do določenega termina.
Tovariš Kobal predava nato o temi: ..Kako uplivaj šola blagodejno na posirovelost šolske mladine, ki je posledica vojne." Iz svoje prakse navaja zglede prestopkov ter postopanje o odpravi teh. Izvaja, da ne vodi k poboljšanju telesna kazen, marveč moralna sila. Govori o šolski občini ter sodelovanju otrok pri derločanju kazni. I.e v skrajnem slučaju priporoča varstveno sodišče.
Tov. Kobal opozarja pri tej priliki na obširno razpravo o šolski občini v Letopisu S. Š. M. ter vabi učiteljstvo, da se odzove vabilu tov. Jtga za pristop k temu društvu v obilnem številu. Vsak učitelj, vsaka šola bodi član S. Š. M.!
V nadaljnem očrta predsednik namen društva , Samopomoč'1. Učiteljstvo sklene soglasno pristopiti v lastnem interesu k temu društvu.
K učit. društvu je pristopilo 27 članov. Nekaterim odsotnim tovarišicam je poslal tajnik poziv za pristop.
Pri slučajnostih je podala tov. Marica Mo-dičeva blagajniško poročilo, ki je izostalo pri zadnjem zborovanju. Iz njega posnemamo, da je štelo društvo v minulem letu 27 članov. Dogodkov je bilo 1046 K 87 v, stroškov pa 912 K, torej preostanka 134 K 87 v.
Sprejet je bil samostojen predlog tov. Kobala, tičoč se verskih vaj. Predlog se odpošlje višjemu šolskemu svetu.
Kot predavatelj za prihodnje zborovanje se prostovoljno javi tovariš Jug.
Prostovoljnega organizačnega davka je nabrala tov. blagajničarka 187 kron.
Ker ni bilo nikakega predloga več, je zaključil predsednik zborovanje.
H- Učiteljsko društvo za Maribor in bi. okolico je imelo dne 25. januarja svoje prvo redno zborovanje. Gospod dr. Pivko je imel nad eno uro trajajoče nad vse zanimivo predavanje pod naslovom: „Med laškimi učitelji." Osvetlil je nam marsikak zanimiv in zagoneten dogodek zlasti zadnjega vojnega leta. da smo ga razumeli in zrli v povsem drugačni luči nego doslej. Gospod predavatelj je žel toplo zahvalo za svoja izvajanja. Nato so se razmotrivala razna stanovska vprašanja. Videlo se je, kako potrebno je društvo, da se potom njega uredi toliko nujnih in perečih vprašanj, ki zadevajo šolo in učiteljstvo. Sprejele so se enoglasno sledeče resolucije:
Učiteljstvo Maribora in bi. okolice, zbrano na svojem rednem zborovanju dne 25. I. 1920.
1.	pozdravlja izvajanja tovariša Bernota na zborovanju Celjskega uč. društva z dne 8. decembra 1919 ter se pridružuje njegovim resolucijam;
2.	poživlja . Zavezo" in vsa učit. društva, da zastavijo nemudoma vse svoje sile za izboljšanje našega gmotnega položaja, t. j. da se naj zjednači z državnim uradništvom ne samo na papiriu, ampak tudi v plači. Zakaj, predpogoj idealnemu delu — je kruh. V ta namen naj se stopi v ožji stik z vsemi organizacijami drž. uslužbencev, da se te odločno izjavijo, ali hočejo smatrati zahteve učiteljstva za zboljšanje gmotnega položaja, kakor svoje lastne in jih podpirati z vso močjo in z vsemi dopustnimi sredstvi. Pridimo enkrat na čisto, kaj smo in za koga nas smatra država. — Ako ne dobimo povoljnega odgovora, iskati si hočemo drugih zaveznikov, katere bomo tudi našli in ki bodo nam prej ali slej pripomogli do uresničenja naših zahtev;
3.	pričakuje bodoče od vlade, da deli even-fr 'ne dragfr.jske dcklade tudf t . te" vu isto-
časno, kakor drugim stanovom, ne pa cele mesece pozneje, kakor se je to zgodilo že ponovno in so med tem cene potrebščinam poskočile z« 100 ali več %. S tem smo občutno oškodovani. Naj se tudi opusti že uvedena razvada, da se plačilne pole pošiljajo še nekam redno, a na denar je treba čakati po več tednov.
4. konštatira, da se skuša zanesti v naše stanovsko glasilo zopet strankarstvo in osebnosti,*) kakor kažejo zadnje številke, zlasti opombe uredništva, ter voziva vse učiteljstvo, naj nastopa solidarno, dokler nam ni zagotovljen dostojen obstoj.
Sklene se med drugim vposlati višjemu šolskemu svetu prošnjo, da naj se vsa orovozlrično zasedena mesta v Alariboru in okolici stalno namestijo.
Društvo šteje sedaj že 103 člane ter je na najboljši poti, da bode imelo važno nalogo v naši glavni postojanki na severni meji, ako se bodo zavedali vsi člani in članice svojili nalog v šoli in zunaj nje.
-f Gornjegrajsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 14. 12. 1919 v Kropi pri Gorniem gradu. Predseduje tovariš Jos. Terčak, ki pozdravi navzoče, ter jim sporoči, da je opravičilo svojo odsotnost učiteljstvo mozirsko, tov. Ivana Cerne z Gorice in tov. Ivan Kiemenčič iz Rečice.
Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita i* odobri. Došla sta dva dopisa: 1. Katere knjige se naj naroče za šeJsko rabo? Dogovorilo se je, da se vsled nestanovitnih sedanjih razmer odloži to na poznejši čas, oziroma na prvo okrajno učit. konferenco. 2. „Zveza narodnih društev" vabi naše društvo k pristopu. Se soglasna sprejme.
% Temu sledi poročilo delegatinje tov. Ivane Cerne o zborovanju „Zaveze" v l.jubljani. Skrbno sestavljene podatke je prečitala tov. Marija Roj-nik, ker je bila poročevalka opravičeno odsotna. Za trud in vestnost izrazi zbor delegatinji zahvalo.
Tov. V. Pulko je podal primerjajoč pregled o „Načrtu zakona o narodnih šolah za kraljestvo SHS" (izdelan od „Prosvetnega odbora" v Beo---'"> in o „Načrtu preustrojitve šolstva in narodne vzgoja , ' ' c-a je sestavil odsek „Zaveze". Konečno ie .prečitai „ izprememb, ki bi se naj uvaževale pri sestavi šolskega zakona. Te razprave so se navzoči tposcL..; :-----
riši Kocbek, Kelc in Korban) živahno udeleževali in stavili še nekaj izprememb, ki so bile sprejete in potem odposlane na svoj naslov. Tovariš Koc-*• j" ;e izrazil željo, naj bi Deželna vlada, oziroma Višji : »-/dajal po potrebi „Šolski ur»»»««* list".
Volitev novega odbora se je izvrš".. sledeče: predsednik V. Pulko. podpredsedn-'!. Jos. Terčak, tajnica Marija Rojnik, blagai-.'car Martin Soilar, odbornika pa Jos. Korb?-. in gospa Sotlarjeva.
Ljubljansko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne I? «"„or. t. !. na I. m. d. lj. š. (Ledina), ¿.acece k ob ri dopoldne in ob 2. uri popoMne. Dnevni red: j. Zakon o narodnih šolali kraljestva SHS (nadaljevanje), 2. slučajnosti. Tovariši in tovarišice, ki se udeleže zborovanja, so vsled znanega odloka šolskih oblastev ta dan pouka prosti. Nameravano odsotnost za ta dan naj pravočasno javijo šolskemu vodstvu, oziroma ravnateljstvu. Oni, ki se ne udeleže zborovanja, imajo reden pouk. — Odbor.
+ Tržiško okrožje „Pedagoškega društva v Krškem" je zborovalo dne 22. 1. 1920 ob pol 10 v Mokronogu. Na dnevnem redu so bili nekateri dopisi glavnega odbora ter referat tovariša Mih Grčarja: „Učitelj, šola, dom." Sprejetih je bilo tuJi več resolucij, ki so se odposlale na pristojna mesta. Omeniti pa moramo resolucijo, katero naj sprejmejo tudi druga okr. društva: Večina krajnih šolskih svetov je nedejavna, oziroma nasprotuje razvoju in napredku šolstva. Dokler se jih ne odpravi, jih mora višja oblast prisiliti k delavnosti Sicer pa naj se šolstvo čimpreje podržavi.
Kronika.
= Narodna banka SHS. Dne 26. januarja je bil podpisan dogovor med vlado kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev in Priviligirano Narodno banko kraljevine Srbiie, s katerim se ta banka Dre-tvaria v Narodno banko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev počenši od 1. februarja 1.1.
—	Učitelji štrajkajo v avstriiskem
delu Koroške, ker imajo tako slabo plačo, da pri tamošnji draginji ne moreio shajati. Draginjskih doklad še niso dobiti izplačanih. Z obupom in žalostjo gledajo čez našo mejo, kjer je položaj njihovih sovrstnikov vsaj tak, da zamorejo stanu primerno živeti. Jugoslavija zna ceniti stebre svoje države, onkraj meje ie pa vzrok obupnemu položaju notranja državna zmeda.
—	Plače in plače. »Narodni Listy« priobčiijejo plače nekaterih najvišjih in najnižjih uslužbencev v Berolinu. Tako ima n. pr. ravnatelj berolinskega zavoda za čiščenje ulic po 21 letih službe 8760 mark, njegov šofer pa 9127 mark letno. Član mestnega sveta ima 10.000 mark letno, pomožni delavec v centrali za izdelke iz masti pa 18.000 mark. Oskrbnik zavoda za slepce dobiva po 32-letni službi 6650 mark letno in njegov sluga tudi toliko. Predstojnik v centrali za izdelke iz masti ima 5500 mark letno, njegov računovodja 8700 mark. Nadzornik javnih nasadov »vleče:< 6570 mark. njegovi vrtnarji 7070 mark letno. Dipl. inžener ima 6000 mark letne plače, njegov sluga 8000 mark. Mestni stavbni sekretar ima letnih 5756 mark (po 19 letih službe), njegov neiz-učeni delavec (mestni stražar) pa 7200 mark. — Komentarja ni treba, ker to velja tudi za naše kraje.
*) Slučaji, na katere se nanaša ta očitek, nam niso bili Javljeni, zato se tudi ne moremo zagovarjati. Kadar
nam ijili izroči društvo, podamo tudi svoj zagovor. Že danes pa konštatl-ramo, da nam ie bil smoter ravno nasoroten. — Or r* tireJT.
■
= Proslava sarajevskih atentatorjev.
Včeraj ie preteklo pet let, odkar so bili obešeni sarajevski atentatorji Miško Jo-vanovič, Danilo Ilič in Veljko Cubrilovič. Vse nacijonalistične skupine zagrebške akademične omladine so sklenile, da ta dan svečano proslave. E>op. se ie vršila spominska služba božja v cerkvi, nakar Je imel atentator Vaso Cubrilovič predavanje o smislu sarajevske akcije. Zvečer se je vršila slovesna akademija, pri kateri so sodelovala akademska pevska društva in katere se ie udeležil narodni guslar Petar Perimovič. Citala so se pisma in spisi atentatorjev, ki so osvetljevala njih življenje in delovanje. Proslavi so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti in kulturnih ustanov.
Iz Jugoslavije,
—	Klub hrvatskih književnikov v Osjeku iu jubilej »Učit. Tovariša«. Klub
hrvatskih književnikov ie poslal uredništvu »Učit. Tovariša« sledeči dopis: Vrli gos'podine! Ponajprije srdačno i toplo čestitam 60. god. »Učiteljskoga Tovariša«. Razgledao sam jubilarni broj od 7.1. 1920., pa Vam mogu iskreno čestitati. Brača Slovenci mogu biti ponosni na ovakov prekrasno redigovani ticdnik, a i sam se veselim. što pripadam po zanimaniu istom staležu. Uz srdačni pozdrav za: Klub hrvatskih književnika u Osijeku. Rudolfo Franjin Magjer.
—	»Narodna Prosvp*-, — »Učit. Tovarišu«. Jubile5';; številki »Učit. Tovariš ie posvcllia »Narodna Prosveta« to-ie be-
»Primili smo jni«1o-- : hrm Tovariša«, glasil» jugoslovenskog učiteljstva v Lluoiiani. kojim proslavlja šestdeset godišnicu svoga izlaženja. Broj je bogate sadržine i divne tehničke izrade na 22 strane. Na uvodnom mestu je članak E. Gangla; Uvod v novo poglavje. Čestitamo slovenačkom učitelistvu ovai redak iubilei i želimo drugovima oko »Učit. To • variša« da istraju i uspešno produže ure-djivanje« ovoí»" nazstarijeg glasila jugoslovenskog učiteljstva«.
-Še enkrat odkritosrčna beseda in Bridka Resnica. Članek z gornjim naslovom ie. kakor- razvidno iz »Odmevov« nanj, • vzbudil precej razburjenja med to-varišicami. Meni se zdi, da brez potrebe, ker članek ne pobija načela »enako delo, enako plačilo«, dasi to ni načelo socijalne pravičnosti, kakor trdi tovarišica M. L„ ampak načelo kapitalizma. Socijalna pravičnost je vse kai drugega. Ta se ozira tudi na potrebo. In tu trdim tudi iaz, da ima oženjen učitelj ali omožena učiteljica z otroci mnogo več potreb kot samski učitelj ali samska učiteljica. Živ zgled sem iaz sam. Imam štiri otroke, od katerih so triie v mestu v šoli. Kljub največji varčnosti večkrat nimam, da bi si kupil oblek*, perila in tebaka. pa si nisem kupil vso vojno ne enega kosa. Moji koleginji. ki ie res tudi prav dobra gospodinja, pa ostane vsak mesec skoro polovico plače, pa ne strada in ie tudi vedno dostoino in dosti okusno oblečena. Čeravno ima učitelj, tudi samec: več izdatkov kot učiteljica, namreč gotove družabne dolžnosti, potrebuje kot mož krepkejše hrane, vendar .sem tudi iaz mnenja, naj obvelja princip »enako delo, enako plačilo«, samo v res socijalnem smislu. Tega sociialnega načela se drži tudi vlada, ki ie določila visokost draginjske doklade po šievilu družinskih članov. Želimo in bomo zahtevali, naj se to ohrani tudi pozneje. Vsak učitelj in vsaka učiteljica naj ima temelino plačo, ki naj bo po službenih letih vsem enaka. Oženjeni in omožene z otroci pa naj dobivajo stalne doklade. To je socijalna pravičnost. ki se bo morala uvesti povsod, ne samo pri učiteljstvu. Učitelj — oče ne iz-polnujé samo svoje stanovske dolžnosti, ampak tudi prevažno državljansko dolžnost, da izredi in vzgoji svoje otroke. Zato nikakor ne moremo pristati na to, da bi potem, ko bodo zopet redne razmere, bile odpravljene doklade za družinske očete in bi imel učitelj — samec ali učiteljica — samica ravno toliko dohodkov kot učitelj z desetimi otroci. To bi ne bila socijalna pravičnost, če bi si eden lahko privoščil luksus. a drugi stradal. Naivno vprašanje oziroma očitanje četrtega »odmeva« »čemu so se pa ženili?« pa menim, da ni vredno odgovora.	— ist.
— Iz krogov učiteljskih vpokojencev. Kolega z dežele mi piše in sicer brez kakega uvoda: Aktivno učiteljstvo ie že prejelo nakazane mu predujme na zvišano plačo, zato gre sedaj med vpokoienci glas od ust do ust, zakaj da so vpokoienci prezrti! Tudi vpokojenci ne moremo od samega zraka živeti, vsaj smo istotako potrebni, ako ne bolj kot oni. Ni prav, da imajo 20 iet služeči aktivni učitelji, da celo mlade učiteljice, ki par mesecev uči-*eifi3jej3, večio nego ml k' -~nn
poučevali nepretrgoma nad 40 iet. Mnogi izmed nas imajo družino in še otroka, ki ga je treba šolati v tej silni draginji. Kako torej shajati ? K tovariševim besedam pristavljam ; Zakaj se za nas ne uveljavi takoj zakor. z dne 23. julija 1919., po katerim bi nam bile plače neKoliko zboljšane in zakai se nam neopravičljivo zadržuje to zboljšanje? Ali smo res zato ustvarjeni, da nioiamo vedno beračiti? Že v aktivnem službovanju smo se morali boriti pri vseh slabih razmerah z raznimi težavami, dasi ni bilo naše delo nič mani vredno, nego ie delo sedanjega aktivnega učiteljstva. Vprašamo dalje, je-li to kaka primera v plači, da bo imel aktivni učitelj, ki prestopi sedaj v pokoj 12—15 stotakov mesečno, sedanji vpokojenec pa 6—8 sto? Takšna diferenca pri plači kaže vendar prevelik skok. Kdo nam bo to oporekal? Ako bi bili mi v svoji mladosti naprej vedeli, da se iias bo tako plačevalo, ni dvorna, da bi si bili izvolili drug poklic! — Omeniti je tudi to, ua stavi sedaj obstoječi zakon vpokojence preveč v eno vrsto. Vsaj poznamo izrek: Za večje delo večje plačilo! Kot bivši šolski voditelj je imel vpokojenec obilo dela z uradnimi spisi in dopisi, z vodstvom konferenc na tri- in večrazrednicah in z vodstvom vobče. Moral je biti odgovoren za celo šolo in ob počitnicah ni smel nik-ij-dolgo zapustiti šoIa.
nevo
a: i.
T£*a ie v:i učitel'-vedno prost Zato oprav:Ieno trdim, da bi mnr-; uiti taki nek^nji voditelji it"1; uolje plačani od urugih. — Ali „e vidijo tega naf ~ ustavodajalci v Ljubljani in Pcc^radu? Mi vpokojenci privoščimo vsakemu, da se ga pošteno plača, a sami sebe tudi ne maramo'zapustiti. Sem-tertja se predbaciva. da imajo stari učitelji premoženje. No, to so le bele vrane. Kdor ie res tako srečen, da kaj ima, ni prišel do tega svojega imetja z učiteljsko plačo; preveč se ie skrbelo za to,-da so nas slabo plačevali in nas v revščini pustili životariti. Drugi zopet pravijo, da ni denarja, Torej za šolo, pouk in vzgojo, ni denarja, medtem ko dobro vemo, da sc ie še celo za luksus izdajal denar na gotovih krajih! Tudi pravijo: star učitelj - vdovec, morda celo brez otrok, ne potrebuje toliko. T o ne drži! Učiteii — v mestu kakor na deželi — mora biti vedno stanu primerno oblečen, da si obdrži ugled. Pride pogosto bolezen in treba ie kupiti dragih lokov, ki mu jih zapiše oddaljen zdravnik. Za donašanje potrebnih živil v hišo morebiti iz daljnega mesta ter za boljšo postrežbo vobče si mora vzdrževati drago služkinjo ozir. postrežnico. Ni ini potreba Se nadalje naštevati naših dobrot; želim le, da čita te vrstice višji šolski svet. po-verjeništvo za uk in bogočastje, ministrstvo prosvete v Beogradu in brez dvoma se nam bode priznala ne le resničnost tega spisa, nego tudi pravica do izboljšanja našega gmotnega stanja! S. P„ vpokojenec.
— Zavoljo učiteljskih plač. Pod tem
naslovom poroča »Slovenec« z dne 29. januarja. t. 1. doslovno tako: Iz Beograda nam pišejo: »Poslanci V. L. S. so intervenirali te dni zaradi zavlačevanja učiteljskih plač. Elaborat se ie moral vrniti v Ljubljano, ker niso bili podani vsi potrebni podatki. Ko se ti podatki vrnejo, bo ministrstvo prosvete brzo rešilo zadevo ter akte izročilo finančnemu ministrstvu. V prošlem tednu v Ljubljani razglašena vladna razjasnjavanja torei ne odgovarjajo resnici.« — Zdelo se nam je takoj, da stoji »Slovenčeva« informacija »iz Beograda« na slabih nogah, zato smo povprašali na merodaj. mestu, kako je s to zadevo, in smo zvedeli, da ne odgovarja resnici, kar trdi »Slovencev« izvestilec, ampak ie položaj sedaj tak: »Glasom ukaza rninistrstva prosvete se prevod na nove učiteljske plače ne sme izvršiti, preden ni sestavl jen natančen seznam vseh učiteljev, učiteljic in zabavilj, predložen ministrstvu v dveh primerkih ter od ministra samega odobren in podpisan. — Seznama sta se predložila ministrstvu dne 23. januarja 1920 z obširnim poročilom in z nujno prošnjo, na i dovoli pot rebne kredite ne samo za nove plače, temvečtudizakritje primanjkljaja, ki se izkaže pridotični postavki. — Sestava seznamov je bilo veliko, naporno delo, in učitelji, ki so bili s tem delom zaposleni, so delali neumorno in v največji naglici, večkrat tudi pozno v noč. S strojem si ni bilo mogoče pomagati, zato se je moralo pisati vse samo z roko. — Poverjeništvo za uk in bogočastie izza odloka, nai se predlože seznami po doposlanem obrazcu, nI prejelo nikakih navodil ali izvršilnih n a r e d b, Ie kratko pred odpo-šiljatvijo seznamov ie ministrstvo brzojavno pospešilo, naj se jih takoi predloži. — Ni pa res, da bi bilo ministrstvo vrnilo e! a b o r ?? t, češ, ^ a
bi bil pomanjkljiv. — Višji šolski svet je tudi brez vsakega pooblastila od ministrstva prosvete, torej popolnoma na svojo roko, pač pa z vednostjo predsednika deželne vlade ter ljubljanskega delegata ministrstva financ nakazal in izplačal predujme po 1000 kron vsem učiteljem, učiteljicam in zabaviljam.« — Čemu »Slovenec« o naših zadevah javnost popolnoma napačno informuje, nam ni jasno. Hoče li na ta način pomirjujoče vplivati na razburjene duhove? Ali pa bi morda »Slovenec« rad videl, da bi bilo tako, kakor mu pišejo »iz Beograda«!
—	Slomškariia zmrzuje. Pod tem naslovom prinaša »Domovina« od 28. januarja sledeče: Klerikalna učiteljska organizacija »Slomškova zveza«, ustanovljena v ta namen, da napravi iz slovenskega učitelja farovškega hlapca, je začela v Jugoslaviji naglo propadati. Kakor se čuie, ima sedaj »Slomškova zveza« z vsemi nunami vred !e še 100 članov. Tudi »Slovenski Učitelj«, glasilo klerikalnega učiteljstva, izgublja od dne do dne naročnike, tako, da se za malo število bralce'-že več ne izplača tiskati prilog .. oioveti-
| skega Učitelja«. Ako bz iio propada^'* | klerikalne učiteljski. organi^-IIc — ki že | danes nima v':?:.?":: ,>omena več — tako '	:«prej, bo Slomškariia še to zimo
i zp-.rznila.
—	Manifestacijsko zborovanje. Dne 26. januarja t. 1. se je vršilo v veliki dvorani hotela »Union« krasno uspelo ma,ni-festacijsko zborovanje, ki ga je sklicalo Udruženje jugoslovenskih akademičarjev-beguncev. Dolga vrsta govornikov je v ostrih besedah ožigosala postopanje pariških imperijalistov, ki hočejo najzaved-nejši del našega naroda na iugozapadu vreči v nenasitno laško žrelo. Sprejeta je bila med viharnim odobravanjem daljša resolucija, v kateri zborovalci med drugim izjavljajo, da ne bo naš narod nikdar klonil pred krivico, ki bi mu jo prizadete države, katere so proglasile, da se bore za pravice malih narodov, in da bo storil vse, da se stre italijanski imperijalizem. ravno-tako, kakor je bil strt v svetovni vojni germanski in avstro-madžarski imperija-iizem. Mnogobroino obiskanemu zboro-vaniu je predsedoval narodni poslanec dr. Dinko Puc.
—	Prosvetni praznik. V torek, dne 27. januarja je slavil srbski del našega naroda svoj največji praznik, posvečen spominu velikeea narodnega prosvetitelja sv. Save. S srbskimi brati je praznovalo tudi slovensko pleme ta dan z željo, da bi bla-govest. ki io je oznanjal sv. Sava, postala čimpreje skupna last vsega naroda in da bi se vsa tri jugoslovanska plemena čim najpreje zlila v eno kulturno celoto, kakor so se že združila v eno skupno državo. — Na beograjski univerzi se je vršila na dan sv. Save velika proslava uiedinjenja, katere so se udeležile vse tri jugoslovanske univerze. Zagrebško vseučilišče ie zastopal rektor dr. Polič, ljubljansko pa pro-rektor dr. Zupančič.
—	Naša Zaveza ie pred par dnevi prejela sledeči protest: Podpisani krožek naprednega učiteljstvavRib-n i c i, spoznavajoč ogromni pomen svobode morja za našo mlado domovino, kliče: Niti koraka nazai pred nesramnim italijanskim imperijalizmom! Primorje je in mora biti naše na veke! Samoodločba narodov ni za nas cunja, ampak resnica, katere naj se teptani rod ob Adriji posluži in tako združi z nami! Italijanom pa kličemo: Roke proč od naše zemlje, katero ste zasedli še-le po razpadu stare tiranke Avstrije, sicer na svidenje na junaškem mejdanu s svitlim mečem v doglednem času! Anton Mervič, 1. r. Sledi še 9 podpisov. — Gorenjemu protestu se v imenu ostalih članov pridružuje s polnim prepričanjem predsednistvo slovenskega učiteljskega društva za Kočevski okra i. Fr. Štefančič, t. č. predsednik.
—	Lep dokaz narodne zavednosti. Pisarna za zasedeno ozemlje v Ljubljani Je prejela sledeči dopis: Učenci in učenke meščanske šole v Ribnici se pridružujejo tistim, kateri nočejo priznati londonske pogodbe. Nočemo več priznati težkega jarma, katerega smo nosili dosti dolgo. Mi hočemo biti svobodni Jugoslovani. Italijan naj ne gospodari po slovenskih pokrajinah. Niti ena naša vas ne sme biti last Italijana. V znak našega ogorčenja v težki uri poklanjamo dijaštvu zasedenega ozemlja šestdeset kron kot skromno zbirko med seboj. V Ribnici, dne 26. ian. 1920. Sledi 52 podpisov učencev. — Dijaštvo iz zasedenega ozemlja, katero se ie moralo zateči v svobodni del Slovenije, da za-more tu nadaljevati svoje študije, ker so mu Italijani dema zaprli šole, bode gotovo najprijetneje vzradoščeno, ko bode izvedelo za ta nad vse hvalevredni čin zavednih učencev in učenk meščanske šole
v Ribnici. Nai ta vzgled služi v bodrilo vsemu našemu slobodnemu narodu v teh .•sodepolnih dneh, ko se odločule bodoč-t-nost naših bratov v zasedenem ozemlju!
— Eno leto »Mlade Jugoslavije«. Prvi slovenski šolski list gornjega naslova je obhajal te dni prvo obletnico svojega obstanka. Po razsulu stare monarhije ie prinesla osvobojena domovina tužnemu Ko-rotanu celo vrsto slovenskih učilnic, manjkale so pa tem učilnicam prepotrebne slovenske šolske knjige, ki jih ni bilo nikjer dobiti. Bilo je tedaj zelo umestna, da se ie začelo misliti na izdajanje šol. lista, ki naj bi v prvi sili nadomeščal šol. knjige po koroških učilnicah. Okrajni šolski nadzornik Pavel Koschier v Velikovcu se je lotil prav hvaležne naloge ter zr.če? izdajati tak-le list, katerega 1. številka se je tiskala v 800 izvodih, med t pr. ko se je
povzdignilo danes to število že na 4000, kar pač neizpodbitno priča o potrebi in koristi lista r o Ko^jškem delu naše domovine. "ut, ki :j ie ubral list v novem let- — pravi Lstov urednik — bo hodil tudi v drugem letu, ker je prepričan, da je prava. Vsi, ki so ga SDreniHali na tej poti v prvem hlu, so povabljeni, da ga v-em-liajo tudi v drugem! — »Mladi Jugoslaviji« želimo 1 mi od svoje strani najlepšega uspeha n.1 nalaljnem njenem potu v blagor koroške šolske mladine!
—	Belokranjski ^Irokratizem. Birokra-tizem belokranjskega okr. šol. sveta Je neverjeten in postaja trdovraten in trdoživ, kakor avstrijski parasiti, ki so se vsesali v naše narodno telo in se iih nikakor ne moremo otresti. Do danes se razmere niso uredile in »pasivna rezistenca« gospoda glavarja Sime traja dalje. Treba bo res železne roke. da bo potresla gluha ušesa. To vest beležimo kot kronisti, da bode vedlo naše tovarištvo, kako ie treba biti dosleden in siten, da kai dosežeš pri »premalanih« karnijolcih, za koje ima naša vlada še vedno dovoli mehkih sedežev.
—	Imenovanje novih profesorjev na ljubljanskem vseučilišču. Na 27. januarja t. i. na dan sv. Save je izšla regentova na-redba, s katero se imenujeio novi profesorji za ljubljansko univerzo. Imenovanje se je zavleklo največ po krivdi bivšega poverjenika za šolstvo dr. Verstovška. ker ie postavil v proračun premalo svoto. Izposloval je namreč samo 1 iti pol milijona kron, ki pa so seveda že davno izčrpane; zato je naletelo nadaljnje imenovanje na velike finančne težkoče. Profesorski zbor še. tudi sedai ni polnoštevilen. zato bodo sledila v kratkem nadalina imenovanja. Imenovani so bili na juridični fakulteti: višji sodni svetnik dr. Gojmir Krek za rednega profesorja državljanskega in rimskega prava. dr. Anton Sku-movič za rednega profesorja civilno-pravdnega reda. dež. sodni svetnik dr Rudolf Kušelj za izrednega profesorja cerkvenega prava. Na filozofski fakulteti: priv. docent dr. Fran Jesenko za redtregg profesorja botanike, priv. docent dr. Hadži za izrednega profesorja geologije, realčni profesor dr. Ljudmil Hauptmann za izrednega profesorja stare zgodovine, posebno srednjega veka, priv. docent dr. Karel Ozvaid za izrednega profesorja pedagogike, gimnazijski profesor dr. Jakob Kele-mina za privatnega docenta germanistike in dr. Izidor Cankar za priv. docenta zgodovine umetnosti. Na medicinski fakulteti: dr. Ivan Plečnik za rednega profesorja patološke anatomije. Na tehniški fakulteti: dr. ing. Alojzij Kralj za izrednega profesorja tehniške mehanike, ing. Ivan Vurnik za priv. docenta arhitekture. Na teološki fakulteti: dr. Josip Srebrnič za rednega profesorja starokrščanskega slovstva in zgodovine vzhodnih cerkva, dr. Franc Lukman za izrednega profesorji! historične dogmatike, dr. Matija Slavič za izrednega profesorja biblične vede stare zaveze, za docenta pa profesor veronauka Snoj.
- - Šolske vesti s Koroške. 1. N a državni gimnaziji v Velikovcu sta se otvorila prvi in drugi razred. V prvem razredu je 34 dijakov in 1 dijakinja, v drugem razredu je 12 dijakov, skupaj 47 dijakov. 2. Državno učiteljišče, na katerem se ie otvoril letos samo prvi letnik, obiskuje 13 učiteljiščnikov in 9 uči teljiščnic, skupaj 22. 3. Meščanska šola je trirazredna in mešana. V prvem razredu je 17 učencev in 26 učenk, v dru gem razredu 20 učencev in 20 učenk, v tretjem razredu 13 učencev in 15 učenk, skupaj 50 učencev in 61 učenk. 4. D e š k a ljudska šola ima 223 učencev. 5. Dekliška 1 j u d s k a š o 1 a. nastanjena v »Narodni šoli« v Št. Rupertu, šteje 209 učenk. 6. Kmetijsko šolo pri Hoprijanu obiskuje 13 učencev. I. Gospodinjska šolav »Narodni šoli« v Št. Rupertu ima 15 učenk. — Dijaški dom v Velikovcu je nastanjen v dr. Hudelistovi hiši tik mestne župnijske cer-

\kve. V njem se nahaja 46 dijakov, ki ima-io tam stanovanie in hrano. — Internat šolskih sester v »Narodni šoli« je dosegel letos višek obiska, namreč 43 gojenk in gojencev. —
—	Koroška šolska mladina se kal pridno giblje s svojim učiteljstvora na iz-venšolskem prosvetnem polju. Ni tedna, da bi ne čitali v listih, ki nam prihajajo iz Koroške, o lepih prireditvah, ki iih prireja mladina po vsem slovenskem delu Koroške pod vodstvom svojega učiteljstva. Tako čitamo v zadnjih listih: Šolarji v Žvabeku so priredili ood požrtvovalnim vodstvom svoja učiteljice »Snegulčičo«, ki ie naravnost očarala vse gledalce, — Lepo igro s petjem in deklamaciiami so prL redili šolski otroci v Št. Lipšu pod vodstvom tov. gdč. Vrečkove. — Mnogo zanimanja ie vzbudila šolska veselica \\ Grebinjti, kjer so po končanem sporedu obdarili šol. mladino s pecivom, sadjem in šolskimi potrebščinami. — Tudi v Železni Kapli se mladi svet pridno giblje in noče zaostali v prosvetnem oziru za drugimi. — Na željo okrajnega šolskega sveta se je priredila božična šol. slavnost v prostorih >Narodne šole« v Št. Rupertu pri Velikovcu. Poleg mnogobrojnega občinstva se je udeležil te prireditve tudi general Majster. — Lepo so uspele šolske slavnosti v Cernečah, v Šmarjeti, v Rožu. v Dobrlavasi, v Kotmaravasi itd. Veseli nas zelo to lepo gibanje, ki so ga vzbudili naši delavni tovariši in tovarišice med našim narodom na Koroškem. Le tako naprej po jasno začrtani poti!
—	Oddaja učiteljskih služb. Višji šolski svet -ie na svoji seji diie 22. ian. t. 1. sklenil, da sc ukine s podeljevanjem učiteljskih služb kratkim potom, ker se je pričelo z uradnimi razpisi služb. Izvedejo se le še one premestitve, ki so v teku. Le v najnujnejših slučajih, ako ni kje učne osebe, ali ako šola. oziroma vzgoja trpi, se srne učna oseba premestiti kratkim potom.
—	Izpremembe v šol. osobiu. Podeljeni so: Josi-p Žagar v službovanje na II. dekliški meščanski šoli v Mariboru; stalni učiteli Martin Vrečko v Pa-mečah v službovanje na šestrazrednico v Šoštanju; začasni uč. Viktor Bre-g a n t v Prevaljah v službovanje na eno-razrednici v Pamečali: Iva J a g e r, učiteljica v Zagorju v službovanje na 1. dekliško meščansko šolo v Ljubljani in stalna učitcljica Antonija V a u p o t pri sv. Fiorijanu v Doliču v službovanje na petrazrednico v Slovenjem gradcu. — AlbinaRozman, učiteljica na II. meščanski dekliški šoli v Mariboru je izstopila iz šolske službe.
—	Nov okrajni šolski nadzornik. Po-verjeništvo za uk in bogočastje ie imenovalo za prehodno dobo tov. Mihaela K a b a j a, nadučitelja v Begunjah nad Cerknico, za začasnega šolskega nadzornika za cerkniški sodni okraj.
— Imenovanja. Začasno so prideljeni: Josip V a 1 e 11 č i č, stalni učitelj na Zidanem mostu, sedaj začasni voditelj na Blanci, v službovanje na mestni šestraz-rednici v Celju: odslovljena stalna učiteljica na Kapli Marija P a p s t - M a j -c e 11. ki je bila zopet sprejeta v službo v Sloveniji, v službovanje na dvorazred-nici v Št. Ožbaltu ob Dravi; M i jo Žagar, nadučitelj v Klancu v Istri, v službovanje na trprazrednici v Zdolah in poverjen z z.ačasnim vodstvom te šole.
—	Mladika v Ptuiu sprejme dve gospodični za nadzorovanje gojenk pri učenju in v prostem Času. Prednost imajo muzikalne dame, ki bi lahko poučevale glasovi r in takšne, ki so po svojih študijah zmožne, da pregledujejo naloge učenkam meščanske šole ali nižje gimnazije. Plači po dogovoru, poleg oskrbe (hrane, stanovanja. kurjave in svečave) v zavodu. Nastop takoi. Išče se tudi oskrbnica za Mladiko v Ptuju. Nastop 15. III. t. 1. Mestni magistrat Ptuj, dne 31.1. 1920.
—	Razpis. Razpisujeta se: 1. na I. deški meščanski šoli v Ljubljani stalna služba strokovnega učitelja za 3. skupino; 2. na deški meščanski šoli v Celju stalna služba strokovnega učitelja za 1. skupino. Prošnje je vlagati predpisanim potom na višji šolski svet v Ljubljani do 20. februarja 1920.
-- Kai ie s črnilom? V ljubljanskih šolah manjka posebno črnila. Štupe, iz katere se ie delal, ni dobiti, za tekoče črnilo se pa zahteva že 20 K za liter. Ali je to mogoče? Menda se vendar štupa (prašek) nji v trgovinah skrila in se sedai tam črnilo fabricira za tako ceno?
—	Šoiarske igre na prostem. Bliža sc spomlad in pričele se bodo zopet otroške igre na prostem, ki zdravje mladini veliko bolj utrjuje kakor pa vaje v zaduhlih telovadnicah. Vendar se nam sedania nogometna igra z žogo prav ne dopade. Igra ie preveč enostranska in postane tudi več-
krat naravnost divja. V prejšnjih časih so bile igre z žogo veliko boli zanimive n. pi. takozvani »parm«, ki ie bil sestavljen iz dveh strank, od teh je ena žogo bila z loparjem, druga pa lovila, zraven pa ie bila tekma k cilju in nazaj. Ko je druga stranka žogo vlovila oziroma ž njo nasprotnika zadela, menjala je vlogo s prvo. Bilo je mnogo zabave, teka in smeha. Ko bi se sedanji mladini to pokazalo, gotovo bi se ji igra dopadla in zopet udomačila.
— 1.—
—	Telovadba po sokolskem sistemu.
Minister prosvete je odredil, ua se »čet-ništvo« (skavti spoji s Sokolstvom. Zato se ne morejo osnovati zasebni oddelki čeiništva ne v šoli ne mod prebivalstvom. Pouk telovadbe se bo v vseh šolah pg sokolskem sistemu, metodi, estetiki, disciplini in redu. Estetika se bo negovala v nižjih razredih. Učitelji telovadbe imajo dolžnost, da podpirajo delo v sokolskem duhu in morajo imeti strokovno izobrazbo za sokelski pravec dela. — Z zadoščenjem in veliko radostjo pozdravlja slovensko učiteljstvo to novo naredbo!
—	Razstava v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani je razstavil v sporazumu z nadzornikom Vogelnikom v svoji izložbi idrijske čipke. Razstavljeno blago je delo učenk čipkarskih šol v Žireh, Železnikih in Horjulu. Delo je krasno. Ljubljansko občinstvo, ki se z zanimanjem ustavlja pred izložbo, sc pohvalno izraža o deiu. Cene čipkam so napram draginji drugih predmetov jako nizke. Ta razstava pa ne vsebuje veliko del čipkaric. Dobro bi bilo, da priredi obrtno-pospeševalni zavod v Ljubljani kasnejši čas. ko bo stanovanjska kriza vsaj nekoliko milejšla, stalno razstavo vseh domačih obrti, med katerimi naj zavzemajo tudi čipke svoje častno mesto. Izdelki čipkaric so v velikih primerih naravnost občudovanja vredni. Ako se odpre ljubljanskemu občinstvu vpogled na našo ročno umetnost, s tem stori obrtno-pospeševalni urad velik korak k uadaijnemu napredku domače obrti.
—	Imenovale. Za začasnega okraine-ga šolskega nadzornika v šolskem odboru v Cerknici (logaški okraj) je imenovan tovariš Miha K a b a j, nadučitelj v Begunjah nad Cerknico. — To imenovanje naj služi izvrstnemu šolniku in značajne-mn tovarišu Kabajti v zadoščenje za vse krivice in preganjanja, ki jih ie moral pretrpeti med vojno aaradi gnusnih denunci-iacij.
—	Urad oblastne zaščite dece in mladine za Slovenijo v Ljubljani se je preselil iz svojih dosedanjih prostorov v deželnem dvorcu v poslopje deželne vlade na Bleivveisovi cesti št. 10, II. nadstropje, sobi št. 18 in 19.
— Povišanje draginjskih doklad. Predvideno je, da se razen aktivnim uradnikom in ostalim nameščencem povišajo draeiniske doklade tudi upokojencem.
kakor je to minister za finance obljubil odposlancem udruženja upokojencev.
—	Odobritev učnih knjig. Poverjeni-štvo za uk in bogočastje je odobrilo kot šolsko knjigo za meščanske šole: »Fizika in kemija za meščanske šole«. V treh stopnjah. Spisal Andrej Senekovič, kr. gimnazijski ravnatelj v pokoju. 1. stopnja. Cena broširani knjigi 7 K, vezani knjigi 9 K. V Ljubljani 1919. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. bamberg v Ljubljani. — Isto pover-jeništvo je z razpisom z dne 14. januarja 1920, št. 106, odobrilo za uporabo pri pouku slovenščine na meščanskih šolali in na nižji stopnji srednjih šol učno knjigo »Zemljepisne in zgodovinske slike iz kraljestva Srbov, Hrvatov i n S1 o v e n c e v,«. Izdaja B. Dodatek k čitankam za meščanske šole in nižje razrede srednjih šol. Sestavila M. S c h r e i 11 e r in F. F i 11 k . Cena mehko vezani knjigi 4 K. Ljubljana 1919. Založiia Jugoslovanska tiskarna.
—	Slovenska Šolska Matica. Na razne naročbe in vprašanja poročamo ponovno, da je cena vsem letnikom in posameznim knjigam brez izjeme povišana za 100% in sicer tudi članom, ki so do zdaj dobivali stare letnike in knjige za polovično prodajalno ceno. To smo morali storiti, če hočemo, da zaradi podra-ženegia tiska ne zabredemo v dolgove. — Naročnike in dopisnike zadnjih dni prosimo, da počakjao na rešitev, ker je upravnik (blagajnik) S. Š. M. zbolel. — Poverjenike prosimo, da se požurijo, ker ne moremo drugače s tiskom naprej.
—	Kmetijska srednja šola in vinarska šola v Mariboru. Poslanca dr. Kukovec in Ribnikar sta posredovala dne 21. januarja pri poljedelskem ministrstvu radi ustanovitve kmetijske srednje šole in vinarske šole v Mariboru. Ker potrebujemo nujno strokovnih šol, bo to vprašanje rešeno bržkone še pred početkom prihodnjega šolskega leta.
—	Javna študijska knjižnica se ustanovi v Mariboru v prostorih deškega zavetišča. Občina je kupila knjižnico prof. Kaspreta in tudi Zgodovinsko društvo prepusti pod gotovimi pogoji mestu oziroma državi svojo knjižnico na razpolago.
—	vPepeika« v Vojniku. V nedeljo, dne 15. februarja t. 1. uprizorijo učenci m učenke ljudske šole v Vojniku mladinsko igro »Pepelka«. Med odmori petje. Igra se v posojilnični dvorani. Vstopnina: sedeži 3 K, stojišča 1 K. Čisti dobiček je namenjen za nabavo garderobe za prirejanje mladinskih iger.
—	300.000 sirot v Jugoslaviji. V državi SHS je danes okrog 300.000 otrok brez očeta in matere, za katere mora skrbeti država.
—	Članarino za učiteljski konvlfct so plačali: Stanko Rape 2 K; Vida Dimnik 2 K; Marta Dimnik 2 K; Ivan Dimnik 2 K. (Te člane je v 3. številki tiskarski škrat izpustil.) Živili nasledniki!
—	Dar učit. konviktu. O. Martin Svetč, mestni uslužbenec, 4 K. Hvala!
1 Novoizvoljeno starešinstvo (odbor) sestoji iz 3 dekanov, 1 župnika, 1 vikarja in 1 kapelana. V odboru je zastopana Istra, Kras, Vipavsko, Goriške gore. Prihodnje sobranje (občni zbor) se bo vršilo v juliju in tedaj se odbor izpopolni. — Sobranje je sklenilo enoglasno in ob velikem odobravanju, da se takoj začne izdajati mesečnik za duhovščino v zasedenem ozemlju.
; Službena leta	Občine do ;5.000 preb.	5.000 do 10.000	10.000 do 20.000	20.000 do 30.000	30 000 do 50.000	50. 00 do -'00.000	100.000 do '¿(0.000	Nad 200.000 |
Od 1. leta	3100	3300	3400	3500	3700	3900	4100	4300 j
4 V v	i 36G0	3800	3900	4000	4200	4400	4600	4800
v 8. „	3800	4000	4100	4200	4400	4600	4800	5000
* 12. „	4000	4200	4300	4400	4700	4800	5000	5200 1
>7 16. „	4300	4500	4600	4700	5000	5100	5300	5500
* 20. „	4600	4800	4900	5000	5200	5400	5600	5800
„ 24. „	4900	5100	5200	5300	5500	5700	5900	6100
1 „ 28. „	i 5100	5300	5400	5500	5700	5900	6100	6300
—r Nevolje učitelja u Istri. Tovariš iz Istre nam piše: Dvadeset i pet učitelja kotara pazinskog nisu dobili do danas (15. januara) plače. Neki nanovo name-šteni, neki »moderno« premešteni služ-buju od 1. oktobra 1919. ali plače nisu videli. Pomislite si čovjeka, koji nema četiri meseca plače, a živeti mora, u više slučajeva ne sam, več sa obitelju, pak ; stvorite si sud, kako im mora biti život u sadašnjim prilikama. I to su Berenini-jeve tabele! Da je Dante živ, morao bi stvoriti posebni pakao za prokletu biro-kraciju. Razglasile su oblasti po novina-ma, da je učileljima uredjena plača več od 1. maja 1919. Nema dekreta, a bogme niti plača nije uredjena. Kažu, da so no-vine veoma strpljive, da se koješta pisati dade; ali laž, dok bude ljudi, ne če biti nikad istina, pak makar je i učeni čovjek napisao. Javili su u novinama, da dlavaju učiteljima anticlpaciju 100 L na mesec od maja 1919. Istina je, da su se dobili od septembra. To je Ta račun Be-
reninijevega zakona, koji če valida nekad i doči. Boljševizam ozgo i ozdo. Ne znaš, tko je kriv, a svaki je činovnik oblast!
—r Konec učiteljskega štrajka v Istri. Sporazum dosežen. Stavka končana. Vsled brzojavnega obvestila centralnega odbora ter sklepa odborove seje »Slov. učiteljskega društva za Istro« od 11. januarja se poživlja vse slovensko učiteljstvo v Istri, da nastopi takoj svojo službo. Predsednik: Fr. Venturini. —■ Sličen poziv je razposlal na hrvatsko učiteljstvo Istre »Odbor za promicanje učiteljskih interesa za Tstru u Pazinu«.
— Idrijske čipke v Rimu. Italijanska vlada je naročila že meseca avgusta čipkarskemu tečaju v Idriji, naj dela različne vzorce, ker namerava vlada prirediti v Rimu razstavo idrijskih čipk.
—r Organizacija duhovnikov v zasedenem ozemlju. Društvo »Zbor svečenikov sv. Pavla«, ki je edina organizacija duhovnikov za vse zasedeno ozemlje, je imelo 8. prosinca v Sežani občni zbor.
Neocbešena domovina.
—r Piaee učiteljstva v zasedenem ozemlju. Ker se v zadnjem času toliko piše o Beretiinijevem načrtu, po katerem je italijanska vlada določila, da izenači plače vsemu učiteljstvu, objavljamo naslednjo razpredelnico:
Milanski „Corriere delle maestre" z dne 10. oktobra 1919., ki objavlja gorenjo razpredelnico, dostavlja, da se mora k tem prejemkom prišteti sedanja draginjska odnosno vojna doklada. Vodstvene doklade seveda niso vštete v gorenjih zneskih. Razume se, da so zneski mišljeni v lirah.
Književnost in umetnost.
F. M. Dostojevski]: Bele noči. Mali juuab.
j Preložil dr. Vlado Borštnik. Natisnila in založila 1 Zvezna tiskarna v Ljubljani, 1920. M. 8 a. 152 str. i Cena broš. K 10:—-, vezanemu izvodu K 12:—. i — 10. do 12. snopič „Narodne knjižnice" nam prinaša v dovršenem prevodu Dostojevskega I sentimentalni roman ..Bele noči" in novelo „Mali | junak". Prvo delo je ljubka povest o sanjarju in i nesrečni deklici, zgodba dveh src, ki iščeta utehe ; drugo pri drugem v svoji osamelosti, zapušče-j nosti in nesreči. „Mali junak" jc prelestna psi-| hološka slika iz one otroške dobe, ko začne zoreti ! v človeku nezavestno spoznanje samega sebe, i ko se začne porajati spolni nagon s svojimi du-I ševnimi boji. V obeh povestih vidimo, kako globoko je posegel Dostojevskij v človeško dušo in kako mojstrsko jo je razgrnil pred našimi očmi v vseh njenih tudi najskrivnejših treslajih in gibih. Prelagatelj je podal prevodu življenjepis Dostojevskega in literarno skico o slovenskih prevodih njegovih del. Pričujoča knjiga-je nov korak do cilja, namreč do vsega Dostojevskega v slovenskem prevodu.
A. R.:
Šolski list.
Kakor kažejo razne ocene, Š. L. v splošnem ugaja. Vendar je prva številka šele del gradiva, osobito kar se tiče realij, ki naj ga prinese Š. L. v štirih številkah, in ki bodi podlaga za poznejšo sestavo čitank.
Tovariši naj vse sestavke natančno prouče, si zaznamujejo one, ki ugajajo, pa takisto take, ki naj bi se odločno izpustili. Stavijo naj nasvete in pošiljajo prispevke, te posebno! Na ta način bomo res lahko zbrali na vse strani ugajajočo In potrebam odgovarjajočo snov. Doslej so uredniki dobili bore malo, saj za II. stopnjo sem prejel za 1. številko vsega skupaj 5 sestavkov, druga dva se menda ne pohvalita nič bolje.
Š. L. so uredniki dogovorno uredili tako, da zavzema I. stopnja (2. in 3. šol. leto), II. st. (4. in 5. šol. leto). III. st. (6., 7. in 8. šolsko leto). Prva stopnja se tedaj uporablja za 2. in 3. razred, odnosno oddelek: II. st. za 4. ¡11 5. razred (oddelek); HI. st. za 6., 7. ¡11 8. razred (odnosno ponavljalno šolo).
S tega vidika je tudi presojati snov v posameznih stopnjah. Glede zemljepisja naj omenim, da 4. razred obravnava Slovenijo, 5. pa Jugoslavijo. Nadaljno zemljepisno znanje prinese III. stopnja L.
Glede prehoda z ene na drugo stopnjo, ki ga omenja tovariš Skala, opozarjam, da se bodo mogle zliti šele čitanke v harmonično celoto, kar pa jc pri prvi številki lista izključeno. Prva stopnja začenja 3. razred, druga pa 4. razred; je tedaj eno leto presledka, vrzel se mora poznati. Čimbolj bo napredoval 3. razred, tem manj občuten bo prehod od na II. stopnjo, ki bo ob koncu izginil. Isto velja za II. in III. stopnjo.
Omenjam še. da se bo moral Š. L. omejiti Ie na najvažnejše. Da doda in po lokalnih potrebah snov izpopolni, bo stvar posameznega učitelja. Vsekako se bo S. L. oziral posebno na realije (zemljepis in zgodovino še posebe).
Pridno torej na delo! Založništvu, ki ima obilo skrbi in dela s Š. L. pa izrazimo hvaležnost s tem, da vsaka šola brez izjeme po vsej Sloveniji uvede Š. i., po vseh razredih.
Pripominjam še, da je Š. L. odobren od višjega šolskega sveta, in sicer II. in III. stopnja z odlokom z dne 12. oktobra 19,19., št. 15801, I. stopnja pa z odlokom z dne 4. novembra 1919 številka 16515, kar se je v naglici pozabilo na naslovni list natisniti.
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostovoljni organizaeni davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. dec. 1918.)
XL. izkaz.
Po 30 K: Ruška Ravhekarjeva — Straža na Dolenjskem. Po 20 K: Cerar Ivan — Črnuče; Rant Fran — Radeče pri Zid. mostu. Po 10 K: Vldic I. — Reteče pri skorji Loki: Antonina Rot-tova — Sv. Peter v Ljubljani; Račič Božo — Adlešicl; Likozar Anton in Mehletova Marija — Ljubljana; Mejovšek Rado in Jana Brišnikova --Orlavas p. Braslovče; Farčnik A., Loparnik P., Loparnik M„ Samobor — Polzela; Žebre Jakob in Marija Peruškova — Stari trg pri Ložu; Je-zeršek J. — Križe pri Tržiču: M Inka Gregor-ceva — Zalog p. Komenda; Vika Jermanova — Dol pri Ljubljani. — Današnji izkaz 230 K. Prej izkazanih 11.653 K. Skupaj 11.883 K.
Ivan Petrič,
Ljubljana, VII., Gasilska cesta 172/1.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
.los. B. v 1. Priobčimo v prihodnji številki. Pozdrav in priporočilo!
Jakob —Ič. Porabimo čimpreje. Hvala!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran Mar o lt. Last in založba „ Zaveze jugoslovanskega
učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naš denarni zavod»
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikia" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. jan. 1920 K 25.635*78. Hranilne vloge obrestuje od 1. jan, 1920
IflT po 4<7a.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/»5. do ! 26. are popoldne.