Katolišk cerkven list.
Te caf
V Ljubljani 17. proscnca 1S66.
MAst
Sveti Anton pn savni k.
Svet: Anton izgled nam kaže.
De krotimo \sako strast. Ker posvetna sreča laže. In zapelje v »resno slast.
Po (aospodovim prihodu
\ tretjim veku se rodil. I'ri egiptovskim narodu. Žlahtnima stanii j»- bil.
Neki dan k<> v cerkev pride.
Ho/, ji i I as ga doleti: rPnii< i ;tiiio-t jr.t doide. Kdor i;!><>»;im v.-e zdeli'*.
To si za uka/. postavi;
Revnim vse Maso razda. Sestro v samostan pripravi In v pušavo se poda.
Kruli le in vodo je vžival.
Ležal pa na golili tleh: Z delani in molitvo odrival Je skušnjavo, zmoto. greh.
Mnogo let tako v ojstrosti
Živel samimu Boju: Zvedši od njega svetosti Vrejo k svetiinu možu.
Mora se jim prikazati.
V to prisiljen od ljudi: Požele n j »• zat a j vati. Pokorit' se jili uči.
Le še bolj so sa ljubili.
Se vselili v bližnji kraj. In očeta £a zvolili. Pot jim kazat' v sveti raj.
K njemu učenci so se zbrali.
Njega sprednika store; Si zaklade pripravljali. K molj in rija jih ne sne.
Ko Maksimijan z morijo Verne končevat' začne. Gre Anton v Aleksandrijo. Tudi njim pridruži se.
\ veri tam jih poterduje.
M u k nobenih ne se bat', In živo jih spodbuduje. Vse za Kristusa prcstat*.
Clo cesarji obernili
So se k njemu prav s častjo. In za svet so ga prosili. Kaj bi jim storiti blo.
Modrijani so skušali
Z\ito svetila moža. Pa s sramoto odhajali,
Ker njih hlimbo vso spozna.
Ko v L<riptu od Arija
kri\a vera se vpelja. Srečo spet Aleksandrija \ idili Antona ima.
Serčno zmote je zavračal.
Krivoverca osramotil. In zgubljene s preobračal Ter v pušavo zopet šel.
Ko mu sniert se približuje. K seb učence skliče vse.
V	stanovitnosti vterduje. Zadnje uke jim daje.
-Bratje! jim priserčno pravi.
Koncu bliža se moj čas: Tamkej v boljši očetnjavi Upam zopet vidit' vas".
„Serca od ljubezni Božje Naj se bolj in bolj užeo.
V	skušnjah vaše naj orožje Delo in molitev bou.
Starčik v sto in petim leti
Zdihnil dušo je Bogu. Zgled zapustil nam na sveti . Sel k Očetu je domu.
Ki v nebesih zdaj prebivaš.
0 preljubi svet' Anton! Tam, kjer čast neskončno vživaš. Bod' mogočen nam patron !
A. P.
\ekaj ad cerkvene zidarije.
(Konec.)
Poglavitno znamnje germanske zidarije so tedaj lahki, tanki stebri, in h p i ča «t i loki in oboki. Ta zidanja se je germanskim narodam posebno primerjala, ko so ravno iz temnili logov bili do luči prave vere poklicani; pa je tudi po drugi strani prav naravno izhajala iz njih duha, kterimu je bilo lastno, se globoko v keršanske skrivnosti topiti, ali se vi-
soko do nebeških resnic vzdigovati. Nar večji in nar lep^i cerkve te podobe so: na Francoskim v mestih C ha rt res (Šrtrler), Ulici ms (Krm) in Amiens; na Angleškim cerkev Westmunster v Londnu; na Nemcih škofijska cerkev v Kolon ii poleg Rena, začeta v I. 1248. pa še zdaj ne popolno izdelana, cerkev sv. Štefana na Dunaji, začeta leta 1144 v romanski šegi, časama prezidana, in po nadvojvodu Rudolfu IV. zdsljšana, in I. 1359 z vlogo zvonikov bolj zgotovljenal V Italii se germanska zidanja nikdar ni prav vselila: le škofijska cerkev sv. Karlna v Milanu je močno po tej šegi izdelana, pa vsa kaže znotraj in zunaj, v stebrih in stenah, le beli marmor, in po verhi strehe je cel gojzd n<\so-štetih malih stolpov ali turničev. Lahko ^e razumeti, de. kar je hilo zgorej govorjeno od germanske zidarije, po celini velia le za velike cerkve: pri manjših cerkvah se pogrešajo notranje verste stebrov, ali podoba križa z verhnjo piramido; zvonik je !e eden. in postranskih turničev tudi pomanjkuje: vender špičaste okna in po oboku prepleteni pasovi tudi pri nar manjši kapelici precej kažejo razloček romanske in germanske zidarije.
V naših krajih ne bo nihče iskal mogočnih go-tiških cerkev, pa manjših se nahajajo marsiktere, samo de malokdaj še kažejo čisto gotiški zl<»g. ker so z novejšimi pristavki spremenjene. Xa Kranjskim je nar bolj ohranjena te podobe cerkev sv. Kancjana v Kranji, sozidana 1. 1491: njen zvonik je dobil pred nekaj leti gotiško streho, njeni altarji pa so večjidel poslednji čas po takošni šegi narejeni hili. Za njo bi utegnila na versti biti cerkev s. Ruperta na Dolenskim, zidana I. 1497, ktera je bila to leto že nekaj zlepšana; pa altarji in zvonik niso primer-jeni cerkvi germanskiga zloga, le shramba za svete olja je lep tumiček v takošni podobi. Holj ob čisti gotiški zlog so prišle cerkve Matere Božje v Cerknici, zidana, ko so turki prejšnjo I. 1472 požgali, sv. Jakoba v Loki, zidana I. 1532, sv. l»etra v Radolici, po zadnjim pogoriši zlo spremenjena. V Cerengrobu je veliki kor po lepi takošni podobi delan krog 1. 1490; doljne ladije kažejo starji bolj debele zidove. V vsih teh cerkvah se v temelji pogreša podoba križa, pa dvojni versti stebrov ste v vsa kteri; v Novim Mestu je veliki kor sicer goti-ška stavba, pa brez stebrov, pozemeljska cerkev poti njim pa je starji zidanje nižjiga in bolj debeliga dela. Na Koroškim je lepa gotiška cerkev v Beljaku; na Štajerskim so mende takošne v Celji in v Gornjim Gradu; posebno se sme imenovati cerkev sv. Štefana v Zagrebu.
Germanska zidarija je nar bolj cvetela v XIII., XIV. in XV. stoletji, v severnozahodni Evropi: v
Husii je terdo veljala bizantinska šega, v Italii pa stara rimska, po bizantinski nekaj prestvarjena; v Spanii je pri nekterih eerkvah vpljivala arabska šega, ktera se razločuje po podkovskim oboku, pri kterim je namreč okrogli obok zdolej bolj stisnjen kakor podkev. V XV. in XVI. veku so se v Italii začele vednosti spet oživljati, jelo se je na učenost starih Gre-kov in Rimljanov nazaj ozerati, in tako je mogla tudi stara umetalnost spet v čast prihajati. Lepi zgledi starjih greških in rimskih stavb so se tedaj devali v zvezo z bizantinskimi zlogi: okrogli bolj tanki stebri so se zopet povzeli ali saj z močncjimi podporami soedinili, okrogli loki in oboki s kupi jami vred so se prideržali, vsi zidovi pa bolj zlajšali, vzdignili in zlepšali. Tako se je pokazala četerta podoba keršanske z i dar i je, ktero imenujejo prerojeni romanski zlog.
Poglavitno znamnje te prerojene zidarije so zopet okrogli loki in oboki, pa soedinjeni s starogre-škimi in rimskimi stebri in lepotinami; v njej je združena prostornost, lepota in lahkota stavbe, in s tem prekosuje starji romansko in mlajši gotiško stavbo, desiravno marsikteri germansko zidarijo štejejo za nar bolj primerjeno keršanskimu duhu. Popolni zgled te nar novejši zidarije je cerkev sv. Petra v Rimu, ktero je papež Juli II. začel zidati I. 1500, in papež trban VIII. dokončal in posvetil I. 1626. Ta eerkev je nar večji in nar lepši vsiga keršanskiga sveta, ni tudi n» široki zemlji stavbe tolike mogočnosti: visoki zvonik sv. Štefana z Dunaja ali nar večji piramida egiptovska zamore stati pod njeno kupijo. pa ne doseže njeniga verha. ker nad obokam je še laterna s križem. Njen temelj ima podobo podol-gastiga latinskiga križa: na sredi tega križa je poglavitni altar, pri kterim le papež o posebnih časih sveto opravilo obhaja: nad tem altarjcm pa se vzdi-guje kuplja v prečudno višavo: zraven tiste je še na vsaki strani manjši kuplja. Xa vsaki strani poglavitne ladije so lepe. prostorne kapele, nad vsaktero pa zopet manjši kuplja: vhod v to mogočno eerkev je oza-lišan z verstami visokih stebrov, nad kterimi so velikanske podobe svetnikov: skozi petere vrata pa se zamori* stopati v ladije te veličastne Božje hiše. samo de so ene teh vrat razun svetiga leta zazidane. Znotraj je ta Itožja hiša bogato olepotičena. de ni mogoče dopovedati: in spomina vredno je to. de stene niso z barvami malane, temuč vse podobe so muziv-skiga dela, to je iz pisanih kamničkov sestavljene. Vsa ta visokost in velikost pa človeka ne polni z grozo ali golim stermcnjem, temuč vse vse se kaže očem silno prijetno in primerno, in tudi duha močno spodhuduje in ljubeznjivo proti nebu vzdiguje.
Po tem zlogu je velik del novejših eerkev zidanih. rrs de v primerah rimske cerkve sv. Petra je ni nobene; cerkev sv. Pavla v Londnu, pa le za angleško versko opravilo delana, ji hoče nekaj blizo prihajati; na Dunaji je cerkev sv. Kari na po enakih. pa veliko m.-tnjših primerah narejena. Pri manjših cerkvah takošne zidarije pa večjidel kuplja ni doveršena. ali podoba križa v dnu ne prideržana, ali je le ena ladija ohranjena, ali prevagu je mnogovoglina ali podolgasta krogiina. V naših krajih so po prerojeni romanski zidarii ravnane na Kranjskim posebno ljubljanske cerkve. Škofijska cerkev sv. Miklavža v Ljubljani, sozidana I 1706. je podolgast križ z lepo I. 1H41 postavljano kupijo, stranskimi kapelami in dvojnim zvonikam. Cerkev sv. Petra dodelana I. 1700 je tudi podolgast križ, pa le s polkupljo in s stranskimi ladi jami: cerkvi sv. Jakopa, in Al a t e r e lložje pred mostam ste le ladii s stranskimi kape-
lami, sicer čedno izdelane; nunska cerkev sv. Trojice, posebno lepo zidana, je ladija z močnimi stranskimi podporami in kupijo nad velikim koram. Po deželi so lepe takošne cerkve, v Tuj ni ca h na Goren-skim, na Veseli Gori in na Raki na Dolenskim, v Postojni na Notranjskim, in še mnoge dru«e. Xa Koroškim je škofijska cerkev v Celjevcu zalo zidanje: nova cerkev sv. Antona v Terstu pa s svojo nizko kupijo brez laterne in z debelimi zidovi bolj opominja na staro bizantinsko šego, desiravno kaže znotraj starogreške stebre
Sploh se mora od eerkveniga zidanja novejših časov to spoznati in poterditi, de delavci dostikrat niso zadosti vedili ločiti šege od šege, in zloga od zloga. Dostikrat so mešali bizantinsko in rimsko, ali celo gotiško in rimsko napačno in neprimerno skupaj. Nahajajo se n. pr. na Kranjskim nektere cerkve iz XVI. veka, pri kterih so loki pri oknih gotiški ali šp i čast i, verste močnih stebrov bizantinske, ravni leseni stropi pa po šegi rimske bazilike. Pri več takih cerkvah so sicer pozneje oboke naredili namest stropov, pa ti oboki so zopet v novejši šegi kakor starji stebri: drugej so oknam dali novo podobo, na oboku so ostali gotiški pasovi; ali je zvonik dobil streho po novi podobi, in znotraj ima cerkev še gotiške stebre in oboke. Nahajajo se celo cerkve, kjer je veliki kor gotiške šege, ladija pa čisto nove podobe, ali je ladija gotiška, in stranske kapele so noviga zidanja: pri neki gotiški cerkvi se celo bere z nekako pohvalo napis, de so bile vrata gotiške šege poderte, in nove po novi šegi postavljene. Lahko bi se tukaj zgledi imenovali, pa bi utegnilo koga žaliti, ker bi ne razločil, de tukajšne besede niso rečene za grajanja voljo. ampak zastran podučenja. še več bi se utegnilo reči zastran altarjev: tako na primero, razun cerkve sv. Kancjana v Kranji, nobena druga gotiška cerkev nima altarjev tiste šege: mnogo altarjev je tudi de-lanili v tisti spačeni ne davno zaverženi francoski šegi, kteri pravijo s smešnim imenam Rokoko, ki se ne priličuje ne romanski, ne gotiški, ne stari klasiški zidarii.
Te besede so zlasti v to stran namenjene, de naj se pri popravah ali novih naredbah saj pri večjih cerkvah bolj natanko gleda na zlog prejšnjiga dela de se gotiško sklepa z gotiškim, romansko z romanskim, in sicer spet naj se loči bolj na tanko bizan-tinsko-romansko. in klasiško-romansko. V stavbinih rečeh zurjeni možje zdaj s kratko pa natančno besedo ločujejo zloge zidarij, ter pravijo: to je šega okrogli ga loka, to pa je šega špičastiga loka (Rundbogenstvl. Spitzbogenstyl); uno je romanska zidarija. to pa je germanska ali gotiška; gotiško šego kličejo s poigresko besedo tudi ogivalno (Ogy-valstvl). Ktera teh podob de je lepši, se ni lahko prepirati, ker ima vsak svoj okus v tacih rečeh; severni narod je sploh bol j čislajo germansko šego, južne ljudstva pa bolj romansko. Napak pa govorijo nemški pisatelji, ker od gotiške šege trobijo, de je nar bolj primerjena keršanskimu duhu. ter zaničujejo prijetno novoromansko podobo: duh keršanski ni samo duh resnobe in pomišljevanja, kakoršno razodevajo gotiške stavbe, temuč je tudi duh ljubezni in vesclj-nosti. ktero oznanujejo nar bolj novoromanske zidanja: bizantinske stavbe, bi se morebiti utegnilo reči. imajo nekaj od vsaktere teh strani, vender tudi več od poslednje.	Hicinger.
*) Naj pisatelja nobeden ne zameri, ako mkaj ne imenuje >ec cerkev; piše le toliko, kolikor je sam vidil. in vec le za e-jleda
»oljo.
Kralj Kazimir MMM. Veliki.
V 33. poli občne povestnice str. 523 so naštete zasluge Kazimira III. za Poljsko kraljestvo. Xa zadnje pa stoje besede: „Ali plemenitaši in duhovšina so bili že premogočni in so ga preveč overali, de bi bil mogel veliko opraviti".
Te besede se mi preojstre zde: po navadnim reku: „audiatur et altera parsu, perstavim naslednje pergodbe:
Kazimir III. rojen I. 1309 je I. 1333 po svojim očetu Ladislavu IV. Lokteku kraljev prestol prevzel. Dolge vojske s tevtonskimi vitezi je končal I. 1343 v Kališkim pomirovanji in jim prepustil deželo Kujavsko (kos Mazovije. kteriga zdaj P raj s i in Ilusi imajo). Tudi je bil končal prepire s Cehi in obljubil. ne več Šlezije svoji deržavi prištevati. Divje Tartare pa je hudo nabil in jim vzel Volhinjo in sedanjo avstrijansko Galicijo, ktere je Poljskimu per-družil. Mazovijo je dal vojvodu Ziemovitu kakor kra-Ijevo-poljski fevd. — Kazimir je skazal poljske postave popisati in vred djati, je vtemelil lastno sodni jo in tako svoje kraljestvo oprostil magdeburške velike sodnije na Saksonskim. Osnoval je več mest in jih veliko s terdnjavami preskerbel, kjer so mestnjani zavetje imeli proti stiskam plemenitašcv. Kme"te je on podperal zoper njih plemenite gospode, in pri razpo-rih, ki so bili med kmeti in gospodo, je perve opomnil na gorjače in kamnje. Kazimir je po tem takim, tako rekoč, to perporočal, kar se je I. 1846 po Ga-licii res godilo (pobijanje grajšakov)! Zato ima on tudi v zgodovini ime kmečki kralj. V Krakovije napravil vseučiliše (studium generale) vender brez bo-goslovstva, ktero je bilo še le I. 1401 napravljeno. Tolike dela so Kazimiru pridobile naslov .,Veliki".
Ali kakošno je bilo življenje tiga kralja?
Bil je oženjen z Adclajdo, princesinjo posebne lepote in bistre glave, in je bil katolišk kristjan, kralj katoliškiga naroda: pri vsimtim pa je bil tolikanj nekeršansk in nečlovešk, de je imel po mnogih krajih cele hareme. Verh tega je bil pravi trinog vsim, ki niso bili po njegovi volji. Med osebami njegovih sera i lov ie bila "tudi judinja Estera. De bi se tej lo-terniei bolj prikupil, je Kazimir njenim rojakam Judam velike kupčij ske pravice dal. Havno tistikrat je bil po Španskim hud nepokoj zavoljo nepopisljive odertije judov, ktera je bila kmalo potem popolnama pregnanstvo tega ljudstva iz Spanskiga napravila. Judje so tako od vsih strani na Poljsko vreli, in se ondi vse obertnije in kupčije polastili. Dalje so judje s posojevanjem na zastave (Pfand) po pripušenih in ne pripušenih potih vse premoženje iz kmetov na se zlekli in tako prava kuga Poljskiga postali, kar so še zdaj. Havno ta obnaša judov je sicer tako hrabri in veri i rod Poljakov pokazila, de je nekako lahko-mišljeniga in nestanovitniga duha, kar je gotovo k nesrečnimu razpadu njegove deržave veliko pripomoglo.
Škofje in tudi deželni velikaši so Kazimira večkrat lepo prosili, de bi jenjal ad tako pohujsljiviga življenja. Ker niso nie opravili, so se obernili k papežu Klemenu VI. v Avignon. Ta je odpisal, de naj kralj svojo pravo ženo ima, vso drugo derhal pa odpravi. Ali kralj, razkačen, se začne mašcvati nad duhovšino, in ukaže Sandomirskimu palatinu, podlož-nike krakovskiga škofa k plačilu dacije in k tlaki persiliti, kar je palatin tudi storil. Škof je nato pa-latina in pozneje tudi kralja po papeževim ukazu izobčil (ekskomuniciral). Martin Bariecza. vikar stolne cerkve v Krakovim, je na škofovo povelje
serčno pred kralja stopil, in mu cerkveno cenzuro (kazen) oznanil. Kralj ves raztogoten je ukazal Martina v pervo samo gerdo spoditi: ali podšuntan od dvorni kov, zapove 13. grud. 1349 tiga duhovna prijeti in ponoči v reki Visli vtopiti. Velike nesreče, ki so potlej na Poljsko vdarle, roparsko razsajanje tistikrat še ajdovskih Litvancov po deželi, je ljudstvo imelo za Božjo kazen kraljeve grozovitnost; in njegoviga na-gnjusniga življenja. Kazimir je umeri nagle smerti 8. kim. 1370 na lovu. Poprej leta 1352 je vender po kanclerji Albertu Dobrizinskim spoznal pred papežem svojo hudobijo in prosil za odvernitev izobčenja. Pa-pež ga je bil u slišal in mu pokoro naložil, de naj od-prosti krakovske vasi, in sozida 5 cerkva. Pervolil mu je tudi 4 leta od vse duhovšine desetino pobirati, de bo ložej napade Litvancov odganjal.
Toliko od tega kralja. K1 e u r \ tom. 20. str. 24 in praški profesor Hofler v cerkv." bcsedn. 2. bukv. str. 386 ga tako popišeta. Drugih dotičnih virov tukaj na kmetih nimam. Ali iz tega, kar te dve zgodovinarski zvezdi od Kazimira poveste, si je lahko misliti, koliko imenovano „overanje~ zastran duhovšina velja.	V. Sezun.
Srednjo - afrikaasko.
V Gond okori, 19 mal. travna I*55. II. — 12. tedaj pridejo otroci, de bi Ahuna - Solimanu na pozdrav naproti šli. Jez sim bil v sredi med njimi na dvorišu. Kar na enkrat začno saksehi leteti in slišal sim paf, pat! Se obernem in zagledam precej za seboj velikiga černiga človeka z lokam, pšicaiiii. sulico in zraven tega se z velikim bičem oboroženiga. s kterim je fantiče pretepal ter vpil in godernjal. Precej ga za desnico primem. On pa dalje razdaja. Ilitro pristopi k meni služabnik, de bi kje še mene kaj od radodarnih udareov nc doletelo. Precej sini si mislil, de to mora eden tistih treh biti. ki mi je bil gospod Mozgan naznanil, de so bili more (martraj poprejšnjih misionarjev. To naznanilo mi je prav služilo. Z Bogam in za Boga sim prišel, torej se teršatiga divjaka nisim bal, mu rezno v oči pogledam in rečem: v\ čeraj sim prišel in dans otroke vpričo mene tepeš Xe bojim se. Malopridno pa je . de se tako obnašaš na zemlji, ktero nam je Bog dal**. Cemuh me pogleda in še nekaj malo godernja. \a to pride še dosedanji varh misioniša in divjaku nektere besede reče. Zdaj me začne pa pozdravljati — do doto, mi da roko, vpraša po mojim imenu in ga nekterikrat ponavlja. Tudi sim zdaj zvedil, kdo de je ta divjak, namreč, gondokorski poglavar, kteri je poprejšnje čase kakor lev divjal po misionišu. Poslednjič mu še rečeni, de danes pridejo Abuna Soliman, in de jim fantiči naproti gredo, jih pozdravljat. „Džona~ rje že pravu, odgovori poglavar. Ta prigodek me je nekoliko podučil, v kakošnih okolišinah de se znajdem. Zdaj tedaj grem z dečki gospodu Provikarju naproti. Pevajoči in hvali-joči Boga: Laudate Dominum — se bližajo Zgodnji danici. ti naznanovavki mirti v vroči jutrovi deželi. Gospod Provikar dajo fantičem apostolski blagoslov, in jih pošljejo v kapelo na ladii pred Mariin sedež milosti. Tukaj se je razglasovala M arij na hvala s tehtnimi besedami, kakoršne so v lavretanskih litanijah zapopadene, in gotovo je segla prošnja v serce Marije iz ust černučkov. Popoldne gremo g. učenik in organist Daninger in jest s fantiči spet naprej, ni bilo namreč vetra in brodnarji so mogli ladijo skoz pol ure deleč vleči. Še le zvečer pride Zgodnja danica z Abuna-Solimanam, ki so jih otroci ze pozdravili, na misionsko mesto. Prečastitijivi gospod Provikar iz la-
dije gredo, in se spremljeni od černiga ljudstva podajo v kapelo, se zahvalit nebeški kraljici in našimi-lostljivi Materi. Obilni prostor je napolnovalo ljudstvo obojiga spola in vsake starosti. Potem reko smehljaje gospod Provikar, če sim vidil svojo faro in farmane.
Mision pri Marii Devici v Gondokori je na lepim visokim prostoru ob desnim bregu bele reke. Tukaj je misionišnica, enostropna, iz opek sozidana. Ima 2 razdelka. En razdelek presveti Hožji materi odločen — služi za kapelo — in ker sicer ni prostora, nam ona tudi ne zameri, de zaboje in truge noter spravljamo. Drugi razdriek jc naše stanovanje, šola, in za vse. K tej misionišnici bomo še en konec pritaknili. Pod-sta\ni zido\ i so žc vloženi in bo dvostropno: 3 Staniče bodo za kaše in za stanovanja. Ali kaj, de bo to leto le ina sama kaša dodelana.
Proti reki se razširja obilni dvor. V njem je bandero. in ko se razvije, naznanja okrajini, kdaj obhajamo „kor na Munu (dan Gospodov ali nedeljo) ali drug praznik. (Op.: liescda rkorti, ki tukaj pomeni -dan-, jc tutii v ogerskim jeziku particula tempo-ris, n. pr.: minden-kor: vsaki čas. zmirej, illven-kor takrat iti!. J.) — Okrog jc dvorišč obdano z več rtokul-i" ali malimi hišicami. ki so iz bičja in slame, delane. So pa lc tč za kuhinjo, kašo, stanovanje služabnikov, za kiiretnino in nektere krave in ovce. Tukaj v zannirski deželi jc za neki čas potrebno, de misionar ima tudi pozemeljske pnmočke v rokah in z njimi neko gospostvo nad ljudstvam ohrani. Zavoljo tega je tukaj tudi nekaj deržine. Eden skerbi za naše krave, ilrir^i je kakor hišnik, tretji verdeva drugo zi\a!. četerti obdeluje vi rt itd. Sicer pa taki izsluženi vojšak. kakoršne večidel imamo, ne dela ravno toliko. kolikor sploh navadni hlapec v moji domovini. Za temi poslopji .:*t dvoriščni je lep kos polja, ktero je po nekoliko z gistami, limonami, granati obsajeno. Nekoliko nižej, prav ob vodi je vert. Umetni vertoljub bi zamogel v resnici čudo lep vert napraviti. Vert nam daje zelenjav, bamij, salate . niolohij, egiptovske čebule, ki je zmed potrebnišili reči v vroči deželi. Na vse strani je obilno prav lepih stez in potov proti jugu , severju in izhodu, dc zamore človek hoditi v sprehod.
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Po zgledu druzih mest je tudi vod-ništvo tukajHii h latinskih šol sklenilo. zalogo v podporo ubozih pa poštenih mladenčev napraviti. Vsi dobrotniki in prijatli šolske mladosti ho torej proseni v blagi namen kolikor toliko pripomagati. bodi ni v denarjih, ali v bukvah, ali v obleki. Vse dotične darove prejemajo gospod vodnik in gospodje uceniki latinskih šol. kteri jih bodo le vrednim učeneam izročevali.
Iz (ioriee 12. pros. —. Letaš je na takajšnim gimnazii slovtnšini in talijanšini zaklenkalo. Talijanšini sicer po dohtarji sv. pisma gosp. kastelanitu nekoliko lučice berli; slovenska učilnica je pa popolnama zaspala. Smilijo se mi mladenči, ki bi radi v slovensko šolo hodili, pa nimajo kam.
Razgled po kersanskim srelu.
V bernenski škifii so napravili na spodbudovanje škofovo pobožno dražbo: zlati venec ..Corona aurea" v čast neomadežaniga spočetja Marije Device. Vsaka krona ali venec šteje 31 duhovnov, zmed kterih sleherni ob sebi odločenim dnevu mesca v ča*t neomadežaniga spočetja
Marije Device v namen družbe daruje sv. maso. Družba šteje že 11 kron.	(Hlas.)
Časnik ,,Deut8chland" je iz Inšpruka 2. prosenca naznanil, de je 19. grudna 1855 umerli duhoven Ludovik Kroi dunajskima malimu eemenišu 24.000 gold. sporočil; od obrest te zaloge bo pa Dr. Anton Guenther vsako leto 500 gold. dobival.
Iz B ene t k. Beneški patrijarh so razglasili pastirsk list, v kterim zlasti bukvotiskarje, založnike, bukvarje in vse verne mesta in škofije pred škodljivimi bukvami svare. Naznanijo, kako neštevilne tožbe od poštenih in keršanskih ljudi vsih stanov že dolgo časa slišijo zavoljo sila razujz-danih bukev, ktere se zoper vero in čednost razširjajo in velikrat ves sad skerbnih staršev in rednikov zatro. Že poprej so patrijarh evoje ljube siue v Kristusu o priložnostih opominjali svetih postav zoper nezbožne in čednosti škodljive bukve, in pa ojstrih zapoved tridentinskiga cer-kveniga zbora v ti reči. Zilaj pa, ko je vlada zagotovila, de bo z vsakim pripravnim pripomočkam razširjanje te kuge nezbožmh bukev v cesarstvu zabranovala, pravijo patrijarh, je škofov še posebna dolžnost, čuti, de se te naredbe spolnujejo. Torej ponove nnredbo tridentinskiga sv. zbora, de ne sme nihče, ne kakor spisavec, ne kakor natiska vee, ne kakor prodaj&vec kak iga spisa na svitlo dati, „kteri kakor koli cerkvene reči zadeva*1, ako Di poprej spis od cerkvenih viksih poternjen. Ravno tako je prepovedano, bukve od drugod v deželo dobivati brez cerkven;ga privoljenja, ako bukve niso že sploh kakor doiušeno znane. Ako bi se pa kdo prederznil, take spise ali podobe zoper vero ali zoper čednost razširjati, bo zapadel v cerkveno kazen in bodo tudi deželsko pravico zoper hudovoljneža poklicali, ktero so veličanski vladar obljubili. Preljubeznjivi sinovi! pravijo na zadnje svitli patrijarh, naša skerbljivost, kakor veste, nima druziga namena, kakor zveličanje vaših duš. in vašo večno srečo, naj smem tedaj upati, de nam boste zvesto pokorni in s tem zaupanjem vam vošimo blagor in blagoslov v Gospodu.
V Benetkah je poslednjiga grudna u. I. iz protestanske v katoliško cerkev prestopil kraljevi naksonski major V. Biela. in prejel zakrament sv. pokore in sv. res-njiga telesa, ter bil od patrijarha v nj h stanovanji birman.
Pogovori z g g. dopisorarci.
G. Sev. v Kr: Vse je vravnano po Vaših željah. — G. St. v B.: Bo kmalo. — G. S. v ti.: Tisti zvezek govornika, ki je odveč, zročite bukvarju g. Sobarju. — G. J. pri N.: Po naši misli se s pesmijo ne da doseči, kar Vi želite, k temu so podstavni popisi z ne-overžljivimi djanji potrebni, torej prosimo prizanešenja. — G. O... vi carju:	22-
JMili darovi•
Za afrikanski mision.
Iz Dobrove 1 gid. —Od g. Kaffolovih pridig 50 gld.
Za družbo Jezusoviga detinstva.
Iz Podberda 3 gold. 24 kr. — Iz Dobrove 1 gold.
Premembe duhovsine.
V	ljubljanski škofii: Gosp. Janez Albreht, fajmošter v pokoji, so 10. prosenca v 62. letu svoje starosti za mertvudam umerli. Naj v miru počivajo!
V	lavantinski škofii: Šempetcrska fara pri Vašinjah je podeljena gosp. Val. Orešniku. šmarješka fara pri Ovšpergu gosp. Jurju Muellerju. šentjernejska lokalija pri Konjicah gosp. Ign. Bo-I e sla v s k i m u. — Prestavljena sta gospoda kaplana: Jož. Vilfan, v Dobovo. Jern. C oce j v Šmarjeto pri Ovšpergu. — Gospoda Jan. Ce t i n in Ant. Srednik sta se v začasni pokoj podila.
mmtt ;ur	llllll^
2.	Soititerdtaa bcn 17. ^dnner	1856.
9tr. 2863 473.
(vini f. f. SEBiener 3duilbitd)erverlage ift cm 3)(etboCenbu<b 411 Der Deutfcbeti <vibel erfcfcienen, tocU Den $itel fubrt: $>te Unterflajfe, @ine Sinfeitung \ux ^ebanDluufl De* erjkit llntermbteš auf ®ruttblage Der ftibel. SBon ftran$ .§errniann. ((ttcbitnben in VcunuanDrucfcn 19 fr.)
Tiefes tvtrD Der (ScbulDiftrietsauffubt golcje (Srlaffee Dee boben f. f. $itntjtariuiit$ fur Jtultu* unD Unterricbt vem 3. £e*ember v. 3- 17940, laut Deffen (Sroffnum] Der boben f. f. Vanbešreflieruitfl vom 16. 3>e$ember v. 3. 3- 22377 mit Der (štnlaDiuuj biermit befatutt geflebeit, Dctt Vebrerit an Holfefdutlen mit Scbitlern beutuber 9Nutterf>rad>e, fur treltbe Die beutfcfre Aibel vorejefebrteben ift, Diefe 3 (brin ;tt empfcbleit. Tocb futD autb l'ebrer ait 9*olfšf<fmleti mit 3<bulern etner aitDcnt 9Nutterfpracbe Darattf aufmerffam \u ntacben.
3ufllei<6 lvtrD tm 9ža(bbanfle $ttr btcrorriaeit (ntrteitDe vont 18. 3^ntter 1854 3- 17 2, troniit *h>erfe verfcbieDenen 3nbalte« Den 3coulDiftacte=V'ehrerbibliotbefen ^ur 5(nf(bajfuttq itamcittltcb anempfobleti unD Carunter aucb Dte „Vanbtrtrtbf<baftsfunji von S ta nun,	bet 21ttbte" anejeftibrt tvnrDe, unD in treiterer
^e^tebuita auf Die (5'roffmtUij vom 16. 9)iar; 1S54 3- 472 63, ivomit 3d>uflef»rern fur eine fortyefe|jte auf* ferorDentMc Sbdtujfeit ut Der .^cbtuti) unD 35cforDeruncj Der Vancirirtbftbaft ttnter cent 9>elfe i^ramten oDer "Kenutnerattonen tu ^(ušftcfct (jeftellt trurDen, Der 3cbulDtftatšaufftcbt \\\ Rol^e boben Vancesregteruugd --laffed vom 9. September v. 3- 3- 15590 auS Dem bobett $iiniftertal=(*rlaffe vom 30. 2luauft v. 3- 3- 4*49 autb mitijctbeilt, Dap im f. f. ^.iMener^Stbulbucl^er-iHTla^e Der 2. 3?anb Des lauDtvirtbfcbaftlicben ^Infcbaitiiiuv? UnterrtdUeš von g. 31*. Jpofmann (s4>reiš 30 fr., uttD fur beiDe Ibeile ;ufanunen im ^ramienbaitDe 1 jI.) er= fduenen ift, ireltbeš 3£erf Dem vom boben 9)ctntjkrio auscjefprocbeneit 3&itnfdje flcmdfc Der 3<$ulDitirtet3auffidn biermit aucb anentpfoblen trtrb.
ftiirtfbif(bofIi<§ea (Sonfttfortum Vaibacb Deti 10. 3antter 1856.
Ad Consist. Nrai. 17/2 1854.
vott paDagogifcben 3£erfett, Derett 9lnfd>ajfun<j fur 3cbnlDitfrietš A'ebrerbibliotbefeit befonDers ivuiifc^ens*
ivertb crfcbcint.
a. ^aDai]Oi)tfcbe 3citfcbriftett.
1.	£er ofterreicbiftbe 3#ulbotbe von Jirombbol^ unD 3H. 31. s^ccfer. 3i>ieit bet SeiDel.
2.	Šolski prijatel. V Celovcu.
3.	3abrbucb fur @(tern, 1'ebrer unD (*rtfeber vott 3)iarefd>. Vrag in (Sommiffiou bei (>reDner u. JUeinbub.
4.	Drolitince. V Celovcu.
b.	3lttgemttnc Uitterrt(bt3= uttD ^r^te^uncjdlebre.
1.	JPartbel, 3cbuU ^abagocjif. Viffa uttb ©itefett bei CMiuttber.
2.	3tapf, C>r^tebun(jSlebrc im Weitle Der fatbolifcbett Jtircbe. 3"«šbrurf bei ii^ner.
3.	Galura, Vebrbucb Der d^rtflltc^cn iBoblije^ogenbeit. ii^tett 1824.
4.	Tasfelbe illerf itt flevenifeber lleberfeftuttfl uitter Dent Titel: Napeljevanje k pobo%iiimu življenju. V Ljubljani.
5.	^oflicbfeitdlebre fur ^lementarfcbiiler. ^iefeniieia bei 3cbmiD.
6.	Blaže ino Xežica. V Celji.
c.	Vefe», ^Infcbauunaš * uttD 3vracb«Unterrtcbt.
1.	Sarifcb, Vautter-^ietboDe. 4Bten bei 3onmter.
2.	3cboI^, 3<bretblefe' Unterritbt. ^reslatt.
gobmann, Der ftnitlttbe uitD relujioš = ftttltcbe ^Inf^auttngd = Uitterrttbt. 3tuttqart bei 9)iarfett.
4.	Ten^elš (Snnritrf De« 5(nf(bauuni\š4tnterrt(bte3, praftifd^ aii^cfitbrr von ^rage. Pitona bei .^ammeritfc.
5.	^otočnif, (Mrammatif Der floventfeben 3pracbe. Vatbacb bei ^laettif.
6.	3cbitl^, Deutfcbe 3pracblebre. Berlin bei ^cicolat.
7.	ilBittter, audfttbrlicbe Vebrtlojfe fiir Den Detttfcben 3prad>unterricbt. Veip^ig bei ii>6Uer.
s. Veterinami, ^ufgabenbucb fur Dett fcbriftltdn-tt (^ebanfcnaiisDnttf. TreoDeit bei ^(Dler unD Xie$e.
9. ^raprotnif, spisje. V Ljubljani.
d. ftedmeit.
1.	6trebl, 3)2ett>et>if Der ?Kecbenfunfi. iL^teit bei 3a(lmaver.
2.	kubična, SPietboDe Deš .Hofredmend. ritniiB bet .^61?el.
e. Ctoefaiu]«untcrrid)t.
1. $rafrifd>c Oiffaitgčicbrc fur cen crflcn ilnterrid?t in ber aSolf$f<$ule. ižBien 1850 bet Sotnmer.
f. (ftenieinnu&tge Jtenntntjfe.
1.	£aufe, Vfitfabcn fur bett Unterricbt ttt ber ©cogriipbic. SBien tet iBraumulIcr.
2.	SMiiite^am, i&cltflcfcbicbtc fur Dte fatf»clifd>e 3«flcnb. 3» ctitett voflflanbtgen	gebradjt. TCnjkt bet IbciptitiV
3.	SeiiKfs (^cubicbre bcš oftcrreicbifcbeit .ftaifcrtfaatcs, inž Tcutfcbc tiberfefct »on JtrauS. ^rag »on (Salve.
4.	Slmtcflant, Oc a fit rc» c ftf> icf> tc a it d bem reltgiofen 3tanbfcmtfte. 9Wunjier.
5.	^abefer. fitr;cr Uiuerricbt iit Der Cbjlb<uttn$u<bt. CSjten bet 53oebefer. ti. 3tantni, V a ii Div i r t b feb a fta fu n ft. %J?racj bci SlitDro.
7. sl;ir;, Vertnar. V Ljubljani, s. AScUinuth, U>olfšnaturlcbre. $*raunfd>tretfl bei Q?ien?Ci|. Verlnvr. Kemija. V Ljubljani.
g. 3u3enbfcbrtften.
1. .Kriftof 3(binic, fdninitltcbc 3»flciibubrtftfit, von Dcitcit bie metjkn autb in floventfcber Ueberfe{3un$ er--ubteiicii ftnt\
*2. vWud\ ^rdiiiicnbiblietbcf. ilMCtt bci 3Na»er mir (>ontp. li. .Uelvinfl, 3aiuutIuiKi ven t*r;dMun«;en. SiMcn bci 9Waver uitb teomp. 4. odisJ lebrrcicbe C^r^abhut^cn. jMuncbcii bet fttnticrltn. "). »Noave. podučile povesti. V Cioriei.
Ii. JHcItjjtofe 3(briften.
1.	.UateibetifcbciJ &anofcucb ven Vecnbarb iit il>ien.
2.	^ibltfdh' (^cicbicbre jc. ven 3«>b. 3Kttt<) iit tfiitucDelit.
-i. (Mcfcbidne rcr cbrijtfatbcltfcbcit JKcItijteit m?D tftrcbc v o it (5uttmaiut bet Jlitpfcrberg in 2Jžatn$. 4. ftnincrift cer Vituri\if ven Aram X. 3cbmiD in ^affau.
"j. Tic 3(bčnbeit cer fatbolifcbcn Jlircbe von ?Ki>pel, berauc^cijeben von ^tmtoben in TOatit^; unb meljrerc dcmlfidn-n. cie ccm l*rnicncii cer i\etjllt(bcn $crftanfee mit Diiicfftcbt ber vorbanbencn 3)iittel itberlaffen lrerceit.