I4Q« #*ew. Y QELJU* to« ek 23- novambfa 1920. Poitolna plaCana v gotovlnl. tCTO 68, txhai* «sak tor«kt äatrtok in •Oboto*- C»naeZaceloleto80K, m poi leut 40 kt on, za celt I Ula 20 K, ia 1 mesec 7 kron. Potumezna ftttevtlk« «tan« I krono. Na plsmene naročbe brez pošiljatvf denerta •• n« norcDio oziratt, Narocniki naj poSujaJo naročnino po peitni nakawiici. Rekiamacije glede itata so poltnine proste. Ne- frankirani «dopisi se ae spiejcmajo. Na doplse brw podpisa se ne ozlra. ^h^h SBjjW ^uhptI^ i^BBm ^^hY ^Hhm ^^HsmS^^^ ^^E^^S^^ ^B^BB/^^ h^hb h^hh UredniAtvo in upraviil&tvo se nahaja v ZveznJ tlsharnJ v Ceiju, StPMsmajerjava alloait.1. Oglasl se računajo po porabljenem prostoru In sicer: za navadne oglase so 80 « Od 1 mm, za poslana, at- inanila občnlh iborov, aainaniLa ft Marti, lfhyalc ltd. K I-BO od 1 mm, M reklamne notice med tekstom V ft od rrste, Mali oglasi (najvcč 4 vrste) III ft. Prl vetkratnlli oblavah popusj, »okopl»( ac ne Tr*«a|o. TtMon 8t 81 1ZDAJA IN TISKA ZVEZHA TISKARNA V CELJU. BUB 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Dr. Anton Korošec, načelnik SLS, za razporoko. Žena ima lahko dva živa moža. Klerikale! so v silnl stiski za ob- stoj posegli po zadnjem sredstvu: vera mora v boj za obrambo koruptne po- liiike SLS. Klerikalni listi mrgole sa- mih klicev r.a verski čut kmetov, češ Iiberaki hočejo križ odpraviti iz Sol, cerkve podreti in so zs ločitev zakefna. Ne bo težko dokazat', da so klerikalci največji hogoskrunci in brezverci. Če bi imeli kaj vere, bi se bali, da jih strela ubije z jasne?;a zaradi grdih laži, zaradi zlorabe cerkve in sv. sakra- mentov. Menda ni napačno ponoviti jav> nost'i kdo se je prvi zavzel v Jugo- slavia za razporoko in za mnogo- moštvo. 21. jnnija 1920 je bilav Beogradu tedami naredba, potiplsana od dr. Ko- rošca kot mlnistra In naielnikaSLS, a kojo se proti predpisoui pravo- slavno fti katoHSk'e cericve uvaja mcinost, da ima žena dva moža In bl potem hbira, da /ivl, s katcrim hoče. Čten 68 te naredbe» ki je objav- ljena v ljubljanskem »Uradnem listu« od dr. Brejca od 9. avgusta 1920., se giasi: »Ako je er; zakonec, Ce je drugi po tej uredbi proglašen za mrtvega, pa se pozneje pojavi a!i oglasi, med tern stopil v nov zakon, ie smatrati ta zakon za polnoveijuvnep, v koli- kor je trajal in otroke, v njem rojene, za zakon^e. Č« se zrskonca prejanjega zakona v rokti treh mesecev izza dne, ko se je pojavil pogrešanec, tie y.e- tifnilii, da bi nadaijc/ahi zaken, ostane novi zakon v veljavi.« Le prečitaite tonaredbo, pa morale priznati, da je s teni prvič izdana od katoli^kega duhoviia in načelnika SLS Minister dr. V. Kukovce o ratifikaciji rapallske Na vprašanjc naScRa nrednika je ou- «ovorJ minister dr. Kukovec, zakaj je tflasoval za ratlfikacijo pOKodbe z Italijo Klcde nits li mej, skiiicčc: Mnogo razlügov ic govonlo 7x\ to, da se obnašam kakor tovariš dr. Koro- šcc, iimogo pa proti temu. Zainene, ki sctn vstopii v vlado /. omejenim progra- iiioin, da izvedomo vol'tvc v tistavntvor- 110 skupSC-ino n da clubimo i/ njenc sre- de novo vlado, j tcin obsojam lirvaskc \u srbske kolcge v vlatii in v demoknitski stranki, ker niso /a bra nil i oškodovanja Slovcncev. Tega miscin inogel želeti. Potcgnit. za seboj demokratske kolege v vladi tik prcd vo- litvami še manj. V srbski javnosti so postava, kl je proti katoUškim pred* pisem In uvaja dvomoštvo. Katoliški predpis (dogma) je, da se zakon ne loči kakor s smrtjo. Če sodnija po- motoma koga proglasi nirtvim in pride tak »mrlič« nazaj, po katoližkih pred- pisih zakon, ki ga je morda žena ta čas sklenila, ne velja. Smatra ce, ka- kor da tak zakon ni bil sklenjen. Po- mota je pomota. Korošec je drugače ukrcnii: drugi zakon je veljaven in, ko se mrlič vr- ne, žena lahko odloči le še tekom treh mesecev, da gre nazaj k staremu možu, sicer ostüio drugi zakon veljaven! Koro5ec se jo torej izi^vil za ločitev zakona potom novega zakona. Žena Ima drugega inoža ob živeni prvein možu! Ko to protikatoliško In protiver- sko staliSče dr. Korošca presojamo, se ne smerno vprašati, ali je njegova od- redba pametna. Pamet bi tudi velela. če možu žena uide po svetu ali če se cclo z drugim poroči, da bi se tudi on smel poročiti. Pamet bi tudi veleUi, da žena, ki je od moža zbežala, ker ima on ostudno bolezen, sine iskati sreče pri drugem možu. Vendar postava tega ne dovoli in tudi v Ju^coslaviji to ne gre. Pan;ct namreC ne odlo^a. ampak le verski predpis. Ta pa je tt>k, da tvož ni prost, dokler mu žena živi, tudi če se mu je izneverila in utekla v Ameriko. Korošoc ji bil prvi, Ul je katolläkl jiKuk glede ločltve zakona zlomll: on je vpeljal zakon, kjer ima Žena lahko dva Živa soproga. In taka stranka si upa drugim še kaj očitatl? Sram vas bodi, dvolični hinavci! V Beogradu ste za ločitev za- kctia. v hr.b'A] pa 7. ri;> iovii'.,» kaline. struie, ki so jim 11c zdi potrebno, da I2- Kleda, kakor da imaino Slovenci ali Hr- vati soodločev;ui v zgradb; države, ker .ie merodajiia zm;iga srbskega orožja. .Ali sein hotel odbiti prijatel.jc mod Srbi, ki 10 .stališče svojih rojakov odklanjajo in ho- čejo, da je nastanek države prip'.sovati svobodn-i volji Srbov, llrvatov \n Slo- vtneev? To bi bila voda na mlin vele- srbstva. To bi bili Slovenci moral! obču- t'.ti! In nasi prijatclji bi so bili 'zgovorili, saj jc zastopnik Slovcncev 111 celo 11 a- rodn'h Slovenccv razbil skupnost v r.S(Mlncm trcniitkn. In v kateri političnt konstclac7i bi bilo upati 11a boljšc varo- van.ie iu»ŽeKa stal'sca? In če bi bil po izstopu mene kot de- Kiokraia ostal dr. Korosec kot klerikalec, kar je bilo z .t;'otovostjo pričakovali! 2a- «sn'ce, ki bi jih iitugnili moji voljlci obču- titi vsak hip, če so nezastopani, mogle bl biti odgovor. Italijani bi pa utegnlli tem trdovratneje odklaniati zahteve tamos- njih Slovoncev, čcš, saj nočete sporaz- mna. Ne verujem, da sem smel tako po- stopati. Velikanske demon- stracije v Pragi. V trenutku, ko pišem te vrste, viäe se v Pragi doRodki, podobni onim dne 28 oktobra 1918, ko se je vrSil pre- vrat: zastopi ljudstva in legijonarjev Zaupnikl! PozivamoVas,daposvotit3 zadnje diii ^se svoje moči delu za čim večje Stovilo giasov za listo naSega dr. V. Kukovca! brez razlike strankarskega in politič- nega mišljtnja se vale po mestu, po- jočin kričeč. Razburjenje ie velikansko, kakor ga Praga 2 leti ni videla. Člo- vek, ki je v mirnih časih videl Prago, se čudi, kaj da je dalo povodtakšnemu razburjenju prebivalstva, ki je po svoji naravi drugače tako mirno in hladno- kivno. Kakor pri vseh podobnih dogod- kih, ki so se višili zadnjih 30 let v Pragi, dali so tudi tokrat povod Nemci. Vlada je namreč ukazala, da se od- strani v Teplicih spomenik cesarja Jožefa II, pred katerim so se vršile neStete demonstracije Nemcev proti vladi in češki manjžni. Na pritisk nemške delegacije v parlamentn se je vlada udala in je dovolila Nemcem, da se nameravana odstrnnitev spo- rnen ika za sedaj opusti. To pa je češke legijonarie, ki so bili ravnokar v te- plišid garniziji, tako razkačilo, da so se po noči skrivaj zbrali in so na lastno pest odstranili nemgkega malika. Neposredna posledica tega čina je bila provokacija nemSke druhali v Chebu, ki je tamkajšnje vojaštvo na pohodu skozi mesto opljuvala. Legijo- naiji seveda niso bili leni in so jim ta nenavaden kompliment tudi vrnili. Pri belem dnevu so odstranili istotako kot v Teplscih zopet spomenik Jožcfa II, kar fe napolni/o chebsko nemStvo z največjim sovraštvom proti vsemu, kar je teškega. Prvi nj'hov iur.aški tin je bil, da so dernolirali in popol- noma razbili češko Solo, mateiam, ki so poSiljaJe svoje otioke v to Solo in malim deklicam so nasilno porezali kite in te trofeje svoje kulturc javno razstavili na sramotnem kamnii, ki so ga postavili sredi mesta v znsramo- vanje tamkajSnje i\»ške manjSine. Kdor se jim je koiičkaj zoperstavil, pobili so ga na tia, in niti malim otrokom niso prizanesli. Ko je prišla čeSka chebska manj- šina včeraj opoldne v Prago, zbralo se je pred Vaclavovim spomenikom ne- štelo občinstva, ki je burno demon- striralo proti Nemcem, ko je videlo to do krvi izmučer.o ljudstvo male de- klice in njihove matere oropane svoj^ naravne krasote, kot največje zločinci.: — brez las. Največji flcgmatik se \c moral pri pogledu na to nedolžnu ljudstvo, ki je že pod Avstrijo tolikn muk in trpinčenja prestalo, vpraSaif, ali je sploh v slovanski državi, k;,: se gode takšne krivice češkemu n. rodu, onemu nurodu, koiemu so ravru, kar pred 300 leti vzoli Nemci svobodo in ga vrgii v sužuost. in ki je vklju'n temu, da je i>:.šel iz sve-tovne vojne kof zmagovalec. podr! Ncmctm roko kc-t dokaz, da mu je velikoduSno odpnst;;. Ni čtida, da je med praSkim pref.-f valstvom zavrela kri in da so hoteii dokončati ono delo, za katero je 1111 n- ralo neštevilno legijonarjev na fran- coskih poljanah in v ruskih Step&li. Pokazalo se je namreč, da JeNemcetn. ki so bili po prevratu pobili in klavrni kot kužki, zrastel lekom-dveh letgfi:- ben in da so kakor poprej hoteli '/a- gospodovati nad Češkim narodom. Prvo maSčevalno deio ljudstva in razjarjenih legijonarjev je bilo, da so zasedli staro gledalisče, k\ so ga pred več kot sto leti postavili čeSki stanovl v Pragi in ga posvetili, kakor je na pročelju napisano, »domovini in nrnet- nosti«. To gledališče, kjcr 5>e je igralo zadnjič pred 58 leti v češkem jeziku, izročili so zopet češkim igralcem, ki so pri razprodani hi§i priredili prvo predstavo »Prodano nevesto«. Tako se je izpolnila davna žclja praških Čehov, ki imajo samo dve gledaušči, dočim imajo Nemci — komaj 5% vsega pre- bivalstva — istctako dve gledališči. Ob enem so zasedli uredništvi »Bohemije« in »Pragcr Tagblatt-a«, ki eta v zadnjem času najhuje udrihala proti vladi in Čthom. Obe uredništvi kakor tudi drugo nem§ko gledaliače ostanejo zeprti tako dolgo, dokler ne popravi chebska občuia krivic, stor- jenih Čehom in jim ne postavi sole, ki jim jo je tako sramotno uničila. Tako se glasi razsodba praSkih Čehov, s katerimi se strinja gotovo ce!i narod. Pri vhodu v staro gledali?čc, kjer vihrajo državrii in narodni praporji, se zbiraio milodari zo ubogo chebsko kolonijo in g?.nljiv je prizor, s kako vsierkjo nrispeva vse brez razlike stanu. Denionstracija, ki se vrši sicer do- stojno, ni potekla povsem mirno. Tu in tarn so pokazali Nemci vpričo tako Stevilni masi Čohov tak^no predrznost, kakor bi je flovek ne mogel pričako- vtiti. Pljuvli so po čehih in ie zmer- jali 7. »Böhmhche Hunde", za kar pa so v vseh sluča]jh odnesli svoje plačilo. Kakšne pcsledice bodo imeli praSki d^ godki na javnost, je težko presoditi. Vse je odvisr.o od tega, kako se bodo zadržali Nernct. Na novo i^rovokacijo bo odgovoril ves Češki na rod kot iz enih ust: »Dcvolj časa smo z znano slovansko potrpežljivostjo prenašali vaše krivice, kot gospodje na svojih tleh pa vam zabranimo dalje vaše po- čenianje 2 vsemi, tudi nepostavnimi sredstvi.« V Pragi, dne 17. nov. 1920. —rent. Na tiaslov kondidata NSS fj. Zupancs. Clan odbora Zve/e jiiznoitajersklh obrin.'h zadrug nas prosi, da Vas vpraša- mo, zakaj še ta va/na Zveza od laitskega občncga zbora "; imela niti one seje, ta- ko da se ni inogel niti odbor konštitulra- tl Da taka važua inst'tucljn v scdajnem času spi, je neodpustljjv arch, ki J?a imatc kot blvši predsediiik Zvezc pripisati na svojo vest. Kolikor se spominjamo, je na obrtniSkem lioi^resu v Cclju due 5. sept. 1920 bilo med druRiin iudi sklcnjeno. da se imajo na i>v>z1y Vaše Zveze tekom mesca oktobra skl'cati dclc.ijati posainez- 11H1 obrtnrh zadru« v Slov. ßistricl, da »e zediujjo zaradi sedcža za lite vane trgov- ske in obrtniške zbornice. Kolikor vemo, se ta zbor tiosolai ^e 111 vršil, čeravno «re za tako vazno trgovsko in obrtnlško vpra^anjc, kakor jih imanio malo drugih. All ni časa? Ce sami iiJinate časa za sta- novsko delo, zahtevaiiio od vas, da saj ociložite niesto predsednlka Zveze, kate- ro nl samo Častiio inesto, ampak zahteva titdi neka.i dela. Obrtnilci ^ ®ftn°8 ^l usoda Vagega stanu samo v VaSih rokah! Ako Vi iioceto, Jmato v ^***ä^m • lahko v parlamontn trl zastop^tiko svojoga sta-üu. Demokratie Ilebok, Fran- chcti in Mohoric so Vagi najboljsi, iiajsposobnejši možje, ki si) editti kaudidati med SloTOiici, da laliko % usi^ehom zastopajo tas stun. Volika domokratsk?. strauka, ra/toxajoca so od Tiiirlava do Bitolja, edina more jamčiti, da bo bosoda Vasih poslaneov kaj znlcgh«. Ne zamudite prHik^, ki se Vam nudi, da no boste tarnali v bodoeo. Obrluik, ki ima pamet v glayi, more voliti le div inokrata. Na delo, obrtniki! Agitirajte od nioža do moža za demokrate, da bo zuiaga Vaäa! Mran i. »N 0 V A 0 O ft A* Sicv. !40 Glavua razlika med kmeti JDS in kmeti SKS je v tem, da so vsi pristaši JDS odlocuo napredni, v SKS so pa zbrani klerikalci in naprednjaki. SKS ui ne krop ne voda. Kdor noče, da ne bo propadla napredna, protiklerikalna misel, bo volil demokrata Kukovca Med kmečkim prograniom JDS in kmečkiin pro- gramom SKS ni veliko razlike. pa povemo, da je tako postopan-je ue- okusno tako, kakor so neokusni posfeusi motiti zborovanja političnih nasprojni- kov. In kakor se vam je t3 poskus potie- srcčil. ponesrečile se vam bodo tudi pstale nakanc, kar vam boino pokazali pri volitvah. Dotlej pa na dclo! Volilno gibanje. KJE VOLIJO PREDSEDNIKI VO- LILNIH ODBOROV? Predsednik} volil- »ih odborov volijo, kjcr so imenovani kot predsedniki. Prinesti pa morajio od občlti, kjer so vpisani kot vulilci» uradno potr- dilo, da so vpisani v inieiilk občlno . . . pod §t..... Vojilni shod dr. Kukovca v Središču je pokazal, da stoji stara trdnjava jia- predne in'sli še vcdno trdno. Dvc veliki sobi ste bili polni uajodličiiejših tržanov in knietov. Govorili so minister dr. Ku- kovec, g. Ivan Rcbek, dr. Vladimir Ser- nec in drugi ob velikeninavdušenju zbo- rovalcev. Ministru dr. Kukoveu sc je 'z- rdUo zaupanje ter se je sklenilo, glaso- vati za njegovo jisto. Voliliii shod JDS v KapIJI mnuli pe- tek je bil krasno ob'skan od kmečkih vo- lilcev, katerih se je zbralo nad 70. Poro- ča] je g. dr. Koderman iz Maribora. Volilnl shod JDS v Rajhenburgu sc je vršl 19. tin. zveeer v LeskovSkovi gostilni ob krasni udeležbi pod predsed- stvmn načelnika krajevne organizacije JDS g. Rainerja. Oovorih sta strankina kandidata gg. Iv. Prekoršek in Ivan Re- bek, prv; o političnem položaju in pro- gramn stranke, drugi o obrtniškcm pro- gramu. Zborovalci so se soglasno izrekTi za demokratsko listo. Volilni sest'ankl JDS v Dravskl doH- nl so se vršili: v soboto zvečcr v Dravc- gradu, v nedeljo opoldne na Muti, popol- dne v Trbonjah. Poročal jc kandidat g. prof. Mravljak. Povsod so se zborovalcT izrekli za demokratsko listo. Volilni shod JDS pri Sv. MiklavŽu nad Ormožein se jc vršil v nedeljo 21. tm. pop. pri Golonku. Obsežna soba je bila polna zborovalcev. Poročali so mini- ster dr. Kukovcc in drugi. Tudi pri Sv. Miklavžu bo demokvatska lista dosegla !epo število glasov. Korošec je prekosil Darwina. Iz Ma- ribora nam poročujo: Minister dr. Koro- zee je imel 14. tm. v Ptuju na sliodu za- nimivo predavanje o razvoju človeka. Ob tej priliki je izjavil, da je človek med 10. in 20. letom podoben psieku, ki po- vsod voha, od 2\. do 30. leta je podoben pavu, ki se šopiri, kakor bi bil ves svet njegov, od 31. do -10. leta levu v puščavf, ki rjove in hoče osvojiti ves svet, od 41. do 50. Jeta kameli, ki skuSa nagrabiti čim več za ženo in otroke, od 51. do 60. leta medvedu, ki skuša skakati po drevjn, a se mil to le redkokdaj posreč'. 61. do 70. leta poštnemn konju, ki izmiičcn vleče voz, od 71. leta naprej pa človek sploh nima pravice do življenja na tern plane- tu. — To predavanje, k; prekaša vse Darvvinove teorije, je imel minister dr. KoroSec 14. tm. v ptujskem minoritskcm samostann in nastane samo vprašanje, v katero kategorijo prišteva dr. Korošec potem samega sebe. — »Slov. Narod«. Klerikahia mobilizacija žensk. — V Sniarju pri Jelšah je imel predzadn.io ne- deljo klerikalni kandidat dr. Hohnjec shod. Ker je imel zvečine ženske, je tudi teinu primerno govoril. Pozival j!i je, naj v li-ödeljo zjutraj moškim pred odhodorn k volitvi skuhaio prav lepe ldoba.se za na pot, da bodo z večjim veseljcm volili kr?- Čanske kand:date. Tudi vm ni treba 28. nov. iti k maši in nc bo to nikafc greTi, ai'npak «ictj lepo donia mol'.jo, da bodo možjo krščansko volili. Njegova daijna izvajnnja o ov^jh in kozjih kroglcah za- moltimo, ker so primernc Hohnječevc- mii obzorju in okusn. 2000 zborovalcev jc imel na svojeni celjskem sliodu dr. KoroŠec jrlasom po- ročila »Slovenca«. )'i, ki poznaš velko dvorano Narodnega dorna in ki veš, (Ja gre vanjo z galer jo vred največ 1000 Ijüdi, pazi, da ne padeš vznak. ko to Či- taš! Amen. Strah deinoUratov je dr. K.oroSee, tako pravi »Slovenec*. Nam se pa zdl kot strasüo, ki ga kmet postavl v koru- zo, da mu jo tiči vkljub tomu brez straliu okljuvajo. Samo ml in nii sami . . . To pesen* si poje tudi »Naprej«, čes naša socijalno- demokratska stranka jc edina, ki ima tu- di -invalidsko vprašanje v programu. — Hm, v programu mogoče, dejansko pa sta kaj storila z:\ invalide edino minister za soeijalno politiko dr. Kukovec in mini- ster za agrarno refonno dr. Krizman, kl sta slučajno oba demokrata. »Ob tla z demagogi!« Pod tern na- slovom objavljeno poročilo o izrabljanju posojlnice v svrho razdeljevanja galice v volilne namene se ne liče načelnika kake posoj.lnice, najmanj pa g. lv. Brež- nika v St. Jurju ob j. 2., kar izreeno ugo- tavljamo. O. Iv. ßreznik je slejkoprej od- ločen pristaŠ demokratske stranke. Narodnosocijalni kandidat Rudj je vkljub nasi opozoritvi tako predrzen, üa vodi nepošten boj prot! naši stranki. Zaro nam bo že oprostü, če se tudi mi -h vkljub njegovim grožnjam ¦- poslužimo orožja, ki ga nasproti lo.ialiiim nasprotni- kom »likdar ne bi rabli. Da pa bo naSa stranka zlezla pod klop pred človekom, ki je dozdaj delal za narod edino s kro- kanjem, pred človekorn, ki je tako imc- niten gospodar, da je od očeta s težklm trudom pridobljcno in prcpuščeno mu imetje zapravil, pred človckom, ki se Je zaradi nečednih afer z ženskami moral z znatiLini zneski odkupovati, ki se je mea vojno moral dati zdravit;. v Lukovcu v Strnišču, ki si je kot oficir izposojeval oct vojakov denar, katcrega še do danes ni vrn:l (imc npnika mu je v našem urcdn> Stvu na razpolago!), gospod Rudi, legn si ne domišljajte! Stvar je taka, da naj nc hodi na solnce, kdor ima polno masla na glavi! V Zagrebu jc vloženih (j kandidatnili list: demokratska, 2 komunstlčn^ soci- jalistična, radikalska, frankovska, zajea- ničarska, Radičevska in izvenstrankar- ska. Iz kozjanskega okraja. Zadnji čas se prikaže tu pa tarn zvezarski kandidat Skoberne iz Rajhenburga. Mož pa pn nas nima sreče. Komaj se prizlblje ter začne üvoj naučeni govor prernlevati, že mu začnejo razni medklicj jemati supo. Pravi, da je četrti na listi, da bo gotovo izvoljen, ako ga tudi ne voliino in pa da se bo znal maščevati nad obcinam., k]er ne bo imel vcčine. Za take ncpokorne občine ne bo gan.l z mazincem. 11 nip se poveeuje in ubogi kandidat začne groziti z orožniki. Tu pa tarn Sc iztegne par krepkih rok in slavni Skobeine jo jame plhati proti domu per ekspres. Posebno zanimiva je bila zadnja drka iz Kozjegu do Podsrede. Da, tudi pri nas vain je od- klenkalo in na dan 2S. noveinbra bo vam jasno, da se s frazaini ne da na vecno slepit; liudstva. Lahko noe, Cetrti! Laško. Tr;je lepi bratci so se znaŠli v časniškcm objemu po našcm tako lepo uspclem sliodu v Pivnici. Prva je zavpila mariborska »Straža<.-, za njo se je ogla- sila »Nova Pravda« in za njima je prl- krevsal eastitljivi »Naprej«. Peni sc od jeze ta mešana družba, ker so se jim za- vezali na shodu njih rdeči internacijonal- ni, crnl in »narodni« jez.ki in v listili je njih onemoglost prišla do izbruha, lake- ga pač, kakor srno vajeni od te eedne bratovščine, ki si je vzela v zakup vse strankarstvo in, ki odreka vsakomur pra- vico udejstvovanja v volilnem boju, ki ne rjuve z njimi. Sprav.li so se predvsem na gosp. Pleskoviča, v katercm v'dijo najhujšega sovražinka. Ker pa mu ne morejo oč tati n'eesar slabcga, mu opo- našajo v zavestni zlobi »fujhtnost«, Uo- bro vcdoč, da je podtikanje izmišljeno in zlagano, vcudar v upanju, da bi znalo kaj obv'seti ali škodovat'. Z ogorceujem za- vračamo take osebne napade, enodušno jih obsojamo in izrekamo g. PlcskoviCu naše zaupanje. Združenim nasprotnikom SLan ^Li-Äffifc-fcMiaÄ, Uerö», Demokvatske stänke ssa. ntia-i^itooa^slTo-GAljslco- lcopošJ&o-japekttiLuipBiKo volilno oik:r»ožje: II. Kandidati po členu 14. volilnega zakona: 1. dr. Milko Brezigar, posl. Ljubljana, 2. dr. Vladimir Sernec, odv. Maribor, 3. dr. Ernest Kalan, odvanik, Celje. 4. Franc Mravljak, profesor, Celje, 5. dr. Ljudevit Plvko, prof. Maribor. Namestniki: 1. Pran Voglar, prof, in posl. Maribor, 2. dr. V. Železnlkar, zdr. S!ov. Gradec, 3. dr. Franjo Šalamun, odv. Ptuj, 4. dr. August Reisman, odv. Maribor, 5. dr.Jože Tavčar, zdravnik, SredišČe. 1. dr. V. KukOVeC, min. Beograd 2. Ivan Rebek, ključ. mojster Celje, 3. Ivan Prekoräek, uprav. bol. Celje. 4. Vilko We!xl, trgovec, Maribor, 5. Ivan RauŠl, pos. Obrež pri Središču, 6. Anton Gnus, nadučitelj, Dol, 7' Ivan Kejžar, narodni post. Maribor, b. Peter Mravlj-ak, posestnik Vuhred, 9. Konrad Elsbacher, trgovec, Laško, 10. Franc Petelinšek, kolar, Oplotnica, 11. Karl Kveder, ravn. mešč. sole Ptuj, 12. Vekoslav Splndler, urednik, Ceije, 13. Ivan Kltak, žel. uradnik, Rogatec, 14. Jos. Sabatl, naduč. Zgor. Polskava, 15. Franc Kolenc, p. d. Irmati, velepo- sestnik, Juvanje pri Ljubnem, 16. Ignac Toplak, mizar, Tibovlje Oolite dne 28. nouembra listo, ki je obrobljena z držaunimi baruami! P^iifične westi, Trumblč hoče podati ostavko. Kakor javlja »Večer« iz Beograda, hoče dr. Tjnmbič po volitvah v konstituanto po- dati svojo ostavko, ker Sinatra svoje de- lo v znnanji politiki kot koncano ter sc hoče posvetiti konsolidaciji državnih raz- mer. Kak i navodila le iiticla naša delega- cija v Santa Margheriti. V iniiiistrski seji, na kateri se je ratificirala pogodba z Ita- lijo, se je živahno razpravljalo o vpra- Sanju, al; so naši delegati pre.koračili dobljena navodila, ali ne. Ugotovilo se je, da so imeli nasi delegati za pagajanja v Pallanzi od svojedobne Protlč-KorošČe- ve vladc z due 7. niaja lv2O poobinstilo, da v teritorJjaju'li vprašnnjili postopajo po svojeni najboljsem prevdarku. Za Santa Margherito je dr. Trumbič razvil svoj program, v katerem je izrazil na§e najskrajnejše stališče, ki je vsebovalo zalitevo po Snežniku, železnici St. Peter —Reka in gorenjski (blejski) kot. Temu programu jc sedajna- vlada pritrdia in odobrila tudi staro Protič-Koroščevo in- strukcijo, po kateri so se delegati tudi ravnali. Dr. Korošec pa sedaj govorj po volJln'h shodih tako, kakor da bi o po- oblastilu ničesar ne vedel, akoravno jin je porcd;l njegov »svetli mil" z g. Protl- čem. Itatfjanski parlament je ratlficiral po- godbo, kakor se je sklen la v Santa Mar- gheriti z našimi delegati. Izredna plenariin seja načelstva JDS se je vršila dne 19. tm. v Ljubljana Na isti je poročal.minister za socijalno pol:- tiko dr. Kukovec o položa.iu s posebnim ozirom na odobritev rapallskc pogodbe. Italijanske čcte so dobile povelje, da zaptistc prliodnje dni Koroško. Fas'stovski atentat na gori§Ke Slo- vence. Goriško glasbeno in pevsko dru- štvo je priredlo dne 17. tm. v dvoranl »Centrala« v (jorici konccrt. Mtd izva- janjem je eksplodirala pred vhodom v hotel bomba, ki so jo vrgli fašisti. V dvo- rani je zavladala strašna panika, obisko- valci so drveli iz hotela ter pusfV vso vhodna vrata ter ubila vse šipe. Člov«- šk:h žrtev ta atentat ni zahtcval, vendar se vidi. da je bil skrbno pripravljcn, ker se je našlo v notraujosti hotela $e stin ročne granate, k; pa niso eksplndirale. Po napadu je vojaŠtvo zastražilo hotel. Drugi dan so iiosetnki koncerta priha- jali iskat svoj h zapuščeuih stvayi, ven- dar niso ničcsar več na§l". Zgiibih so v prerivanju ure, ver žice, iztrgali so se j m uhani in mnogo drugth dragoccnosti, ta- ko da utrpjo veliko inateriieino škodo. Nova voina med Rusi In Poliaki. Ka- kor poročajo iz Rotterdama in Ri.irc. so poljske čete na dveh krajih prekoračile Berezino. Pricakujojo se nove sovražno- sH med Rusi in Poljaki. Grška. Po nepovoljncm izidu glaso- vanja je odpotoval Veiiizclos v Cgipt. Ker antanta (Francija in Anglija) ne do- pusti povratka razkraija Konstantina, so se kraljevci zjednili za bivsega prestolo- naslednika Jurija, za katerega bo prc- vzcla regen/tstvo kraljica Olga. Jzid vo- litev je izkazal za kraljevce 258, za Ve- nizelistc 108 in 10 ncopredeljenih manda- tov. Predstdnik kabineta, znnanji in za- časni pravosodui minister je KMiallis. Zveza narodov. Na C;. seji skupšČine zveze narodov je bila volitev Šc- st.ih podpredseJnikov, ki j,h je izvolila skupščina saina. Pri tetn je bil na DieC- log Tittonija izvoljcn predsednik Motta med ovacijaiui za častncga predscdnika skupščine. Med tern, ko se je Cakalo na izid tajne volitve podpredsednikov, je poročal Nansen o dclu za vrnitev vojnih vjetnikov. Nansen je poročal, da je bilo doslej okoli 200.000 vjetn;kov poslanih v domovino in da se bodo nadaljni trans- porti izvršili še pred božičem. J-'rihodnJa seja jc jutri. Izid voltev sest'h podpred- sednikov je bil nastopen: Iši (Japonska) 32 glasov, Karneggek (Molandija) 31 gla- sov, Pncyrradcn (Argentimja) 28, dr, Bo neš (CeškoslovaSka) i?ti, Foster (Kanada) 22, Octavio (Brazlja) 18 glasov. Na Tirolskem vre. Iz inomosta po- ročnjo, da sc vrši na brcgu lsel slavlje tirolskih dcniobrancev, pri katerem je tudi tekmovalno streljanje na dnevne-m rcdu. Ker je ttrolsko domobranstvo osta- nek iz habsburških dni, so tern slavno- stim protivi republikanski del prebival- stva, posebno delavstvo. Da prcprečijo slavnost, so želczničarji ustavili ves pro- met od Breiinerja do Inomosta, tako, da posetniki od 19. tm. ob polnoči ne morc- jo v Inomost. Vkljub temu pa se jc stre- ljanje že pričelo, ne da bi ga kdo motH. Vsled postopanja železnčarjev je vlada sicer odred.la, da se to tekmovalno stre- ljanje ne sme vršiti, vendar jc prišla prc- poved iz Dunaja prepozno. Vsled tega je postal položaj med domobranci in soci- jalnlrni demokrati zclo nevaren in se pn- čakuicjo obširnejši zapletljaji. HaUji./.vüUri fJOs'an.Vaa ^borr.lc? je z 240 proti 10 s'asovom sprejela v •zakon o občinskih volitvah določbo, <]a imajo ženske volilno pravico pod istimi pogoji kakor moški. Pogodba z Italijo bo min. pred- sednik Vesnič predložil regentu v pod- pis, ne da bi jo poprej podpisal mini- ster dr. Korošec. Ljudsko glasovanje na Grškem Rhallisovo mimstrstvo ie sprejelo pred- log, naj se izvede ljudsko glasovanje O tem, ali se naj vrne krau Konstantin na prestol ali ne. Plebiscit je Že raz- pisan. General Wrangel ie 19 t. m. na ruski vojni ladp do^pel v Carigrad. Baje pride v B-ograd. Do 18. t. m. zvečer je zna^alo Stevilo ruslchbegnncev iz Krima v Carigradu 60.000 vojakov in 25000 civlmh oseb. Od Slovencev je v vojni padlo največ kmelov, to pa, zato, ker je kmet vedno slepo veroval in zaapal duhovsemi. Od dubovščine naliujskane kmete so Nemci gnali y prve strelske jarke in z njimi juri^ali brez usiniljenja v najtežjem artilerijskem ognju. Stev. Mf\ »NOVA DOBAt Strtfl 3. Celjske novice. Da ee spozrava. resnica! V mno- gih krogih je razširjeno mnenje, da mestnn občina pri sedajnem staležu policije silno doplačuje in se seveda iz tega knjejo vse mogoče najrazličnejSe govorice. Da se vidi stvarni položaj, objavljamo kratko naslednje Stevilke. Policija je, kakor znano, državna in pr'speva občina le nekaj za stanarino kurjavo, razsvetljavo itd. Olasom izkaza mestnega knjigovodstva je prispeval meslni magistral celjski v celem letu 1919 za policijski oddelek zavsem 37.048 K 43 v. Ako bi vzdrževala mestna občina lastno občinsko var- nostno stražo s številom moštva iz mime dobe t. j. 11 mož, oženjenih in povprečno vsak z 2 otrokoma, bi znesla plača, računajoč za vsakega moža samo po 1000 K mesečno, skupno 11.000 K mesečno ali 132 000 K !etno. Vrhutega bi moral mestni magistrat celjski magistrat vzdrževati za policij- ske posle 2 uradnika in najmanj 4 pomožne uradnike, za katere bi moral plačevati mesečno najmanj 8000 K, torej letno 96000 K. Ker bi moral mestni magistrat samoobsebi umevno trpeti tudi stroške stanarine, kurjave, razsvetljave itd., ]e. iz tega kratkega računa razvidno, da mesto nele ne trpi nobene materijelne Skode, ampak da vsied podržavljenja policije prihrani letno najmanj 200.000 K. Zato pa: ne nepremiSljeno in neupravičeno zabav- Ijati proti ljudem, ki jih je država po^tavüa v varstvo prebivalsts/a in v čuvanje r«du in miru. Kar pa morda zagreši kak posamezni nerodnež, se ne sme pisati na rr>vi, 15 let starega. Prvi je brozdelaven potepuh, drugi je vajenec pri čevljarju Antonu Kovaču. Kakor sta ta dva mlada zlikovca pri tukajSnjem policijskem uradu izpovedala, sta uUradene butiljke v delavnico čevljarja Antona Kovača v Ozki ulici št. 5 odnesia, ter se je tarn to vino v društvu čevljarskega mojstra Kovača, delavca Franca Bergleza in Kosa Josipa izpilo, kljub ternu; da sta mlada uzmoviča izpovedala, da je to vino ukradeno. Ob tej priliki sta raz- krila goriimenovana po!ic. agenta, da sta Rajniš Jo5;ip in Vodeb Vinko prejšnji večer tudi za 120 K čo!- Hce, porabne za pisarne, za shrambo aktov itd. — Hotelska družba v Celju. Sca&oŽs4w*;>. Telovadba Celjskega Sokola se vrii odslej naprej po sledečem načrtu: v pondeljek: od 4.—5. tire ženska deca (do 12 I.); od yj8.~'A9. ure trg. obrt. naraščaj; v torek: od 4.—5. ure moška deca (do 12 I.); ad 6.—/48. uro članice; öd J48.—9. ure člani; v sredo: od 4..—5. ure ženski nara§čaj (od 12—18 let); od 5.—6. ure moški naraščaj; od K-8.—K-9. ure ivg. obrt. uaraščaj; v četrtek: od 4.—5. ure ženska deca, od 6.—V»8. uro clanice; od K'8.—9. ure člani; v petek: od 4.—5. ure moška deca; od 548.—%9. ure trg. obrt. naraščaj; v soboto: od 4j—5. ure ženski naraščai* od 5.—6. »re inoski naraščaj. Članstvu celiskega Sokola: Odbor je v seji 13. oje*4s;4 LaŠko. Jadranska banka je naci- onalizirala tovarno škrilja v Laškem. Hodlla je pri tern po svojih potih pre- ziraje vse želje laških Slovencev. Prvi čin nacionaüzacije je bil ta, da je ob- držala kot ravnatelja kljub vsem pro- Ako jo še kaj pravice na svetu, 28. novenibra movn priti sodni dan za sokrivce svetovne vojno, za kle- rikalce. Milijoni vojnih žrtev, grobovi tisoč in tisocev naših ožjih rojakov bodo ta dan na ves glas tulili: »Proč s stranko ]judske nesrečel Obračunajte s liu- dodelci!" Ali boš Ti, slovenski kmet in obrtnik, sliäal to posmrtae opomine? testom Ebersberga, naSega naizagrize- nej§ega narodnega nasprotnika. Koliko je ta mož divjal proti Slovencem, je nečuveno in prvo delo bi moralo biti, da se ga spodi preko meje. Kot pomoČnico je dobil v pisarno hčerko davčncga upravitelja Mastena, ki ga je prevratni vihar pognal iz urada in ki tudi težko čaka na to, da ga občina požene odtod. Jadranska banka je po- slala v tovarno svojega uradnika go- spoda Detičeka. Ebersberg pa ga je šikaniral toliko časa, da je moral pu- stiti svoje mesto — kot Slovenca ga ni rnogel trpeti poleg sebe. In kot na- slednika je sprejel — Mastena! To je pa ze od sile, to je sramota za nas narodne Laščane in tega ne smemo mirno utrpeti. Ako Jadranska banka ne pozna n.Modnih dolžnosti, jih mq- ramo mi In nemudoma podvzeti vse korake, da se Ebersberg in Masten spravita takoj iz Laškega. Čakati in od- lašati ne smemo, poklicati moramo na pomoč Beograd, ako se Ljubljana ne zgane. Dokler je Ebersberg tu, ne sme občina ničesar ukreniti v prid Jadranski banki, eventualno že storjeni sklepi se morajo sistirati. Iz Hrastnlka. Ponesrečil je rudar Anton Volaj, ki je spremljal v rovu hunte. Ker je proga malo visela, so za- čeli hunti vedno z večjo brzino drveti navzdol. Volaj je zgubil ravnotežje in padel na tir. Hunti so ga povozili in je dobil poškodbe na glavi in obeh rokah. Slov. Bistrlca. Tukaj je 19. tm. umrl talentirani odvetnik Dr. Florjan Kukovec. Ko se je med sveiovno vojno vrnil v Slov. Bistrico bolan iz fronte, ni veČ popolnoma okreval. Imel je burno preteklost že kot dijak, pa premagal ' je vse težkoče z izvanredno energijo i in s svojim posebnim talentom. Tr»ko j je danes njegovo bistro oko jaspalo j za vedno, njegovi prijatelji in znanci ! se ga bodo pa radi spominjali, ker jih j je vezal na sebe z izredno svojo dobro- j srčnostjo in svežim svojim humorjem, i ki ga ni zaoustil nikdar. Bodi mu zetn- j Ijica lahka! Velecenjeni obitelji naše iskreno sožalje! DNEVNE NOVICE. NemÜca Cüllerlca nas Slovence pod zaščito državnega pravdnika slika kot nianjšino v državi, ki da je ce'o manjša nego nemška, če§ Slovencev v državi vas je komaj 3U milijona, nas Nemcev pa 1 milijon. Nazadnje bo res tako daleČ prišlo, da se bomo Slo- vend v Jugoslaviji morali v smislu senžermenske pogodbe potegovati v svoji narodni državi za manjšinske pravice, Če bo žlo po Cillierčinem re- ceptu. Res čudni glasovi, Če osei zariga! Davščlna od vrednostnega prl- rastka je s 6. novembrom ukiniena in se nima več predpisovati. Dr. Kukovec za finančno ?traŽo. Pri določitvi dnevnic in potnih stroškov za uradnike in poduradnike so bili pre- zrti člani finančne straže. SedaJ je dr. Kukovec dosegel, da se je to sedaj uredilo ugodno tudi zanje. Pri državiiem zdravJHŠČu v Ro- gaškl Slatinl se oddajo v najem po- toni javnega razpisa, ki je objavljen v Uradnem Listu St. 132 deželne vlade za Slovonijo, za zdraviliško dobo leta 1921, 1922 in 1923 restavracijski, trgov- ski in obrtni prostori (19 po številu). Pogoji so razvidni v Uradnem listu št. 132 deželne vlade za Slovenijo. Po- drobnosti se poizvejo pri zdraviliškem ravnateljstvu v RogaSki Slatini. Termin za predložitev ponudb pri zdraviliškem ravnateljstvu poteče z dnem 5. dec. 1920. Od pošte: Polenšak se dodell s Ldecembrom 1920 poštnemu uradu v Moškanjcih. S PolenSakom se pri- klopijo Moškanjcem tudi občine: Po- lanci, Slomi in Hlaponci, le kraj Rot- man še ostane nadalje v okolišu pošt- nega urada JurŠinci. Poštni nabiralnik Polenšak se torej izloči iz območja poštnega urada Juršinci in dodeli pošt- nemu okrožju MoSkanjci. Okrožno sodlšče za Prokmurje se baje ustanovi v Murski Soboti. Ako bi to ne bilo mogoče, naj ti se na- pravilo vsaj v Ljutomeru ali Gornji Radgoni, ker je za Prekmurje Maribor res preveč oddaljen, posebno zato, ker še vedno ni železniSke zvcze. Nove poštne znamke prlhajajo iz Amerike. Ministrstvo za pošto in brzoiav je naročilo v Ameriki nove poštne znamke v vrednosti 180 mili- jonov dinarjev. Prvi del teh znamk v Ne morete spats? Niti deiati? Imate nervozne bolečine? ObČutek zado- voljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza-fluid, 6 dvojnatih ali 2 velikl spe- cijalni steklenici 42 K. Državna troSarina posebej. Trptte »>a poöasnl prebavl? Zaprtju? To z!o se odstrani s pravimi Fellcrjevimi Elza krqgljicami, 6 Škatljic 18 K. Želodec okr^pčujoča švedska tinktura, sfcklenich. 20 K. — Oniot in i-oštniua posebej, a ntjce.ieje. Evgen V. Feller, Stubica do- nja, Elsatrg St. 356, Hrvatska. D. vrednosti 60 miiijonov dinarjev je Že prišel v Beograd. Med temi znamkami se nahajajo tudi tri vrste invalidskih znamk, ki jih bo ministrstvo naknadno izročilo v promet v korist invalidom. Nove znamke pridejo v promet po novem letu. Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredo- valnice za delo« v Ljabljani, Mariboru, Ljiibljani in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 7. do 13. nov. 1920 dela 218 moških in 82 Ženskih delav- nih moči. Posredovanj se je izvršilo 149. — V delo se sprejmejo: pohižtveni mizarji, mizarji za splošno delo, drvarji, zidarji. tesarji, zidarski delavci, šČetarji, strojevodje, železostrugarji, urarji, li- varji, kuharice, likarice, vajencl, va- jenke itd. K poglavju okrajnih bolnlških bfaga|n. Veliko se je že pisalo in krifziral© čez neznosne razmere v okrajni bolniški blagajra, katero imajo že dve leti socijal- demokrati v rokah. i^e dve leti gospo- darijo s to inštitucijo, a nihče ne ve, ko- liko imajo dohodkov in koliko izdatkov. Mojstri kakor delavci imajo samo dolf- nosti, a govoriti ima ed'no za to postav- Ucni diktator v Ljiibljani Kocmur. IsH nastavlja za uradnike v blagajni izrec- no socijalistične agtatorje, ne oziraje se, ali so tudi za vodstvo iste zmožni in de- lavoljn!!!! Kajti v vseh celjskih holniških blagajnah so bili prej 3—4 uradniki, a sc- daj jih potrebujejo kar se enkrat toliko. Kako ti Ijudje postopajo s Člani, naj do- kaže sledeče: Oboleli delavec moral je na odredbo zdravnika se peljati v Ljubljano k opera- ci}i; dob'l je povrnjeno vožnjo tja, a na- zaj ne, češ da to ne stoji izrecno v pra- vilniku. Torej nazaj mora iti bolan de- lavec, če nima denarja, peš. Drugi slucyj: Neka delavka je obo- lela in zdravil jo .fe bfagajniaki zdravnik. Potrebna je bila operacija in dal ie potr- dilo z natančnun podpisom, da se ji da nakazn'ca za bolnico. Iz prijaznosti In človek-oljubnosti šla je žena drugega de- lavca v bolniško bla?ajno po nakaznico. Toda, če bi kdo mislil, da najde tam tudfc človekoljubnost, bi se motil! Zavrnili so jo, češ da ni potrd lo prav'lno. Srdita po- išče znancga nradnJca, ki jo je reŠil iz za- drege, da ji ni bilo treba \t\ Se enkrat k zdravniku. Mars'kaj bi se še dalo nave- sti, toda dosti za enkrat. Eno pa je go- tovo, da ne bomo ponrej mirovaü, am- pak toliko časa pritiskali na merodajne kroge, da bomo dobili zopet odbor in rect v tej institueiji. ^^|a !CN?*oSi§ct. Regent ratiflclral rapallsko pogodbo. Beograd 21. nov. Včeraj 20. nov. je regent-prestolonasledn:k Aleksander ratificiral rapallski sporazum. Nov italüanski poslanlk v Beogradu. Beograd 21. nov. Itaüjanska vla- da je zahtevala agrement za Oustava Manzonija, ki imu priti za italijanskega poslanika v Beograd. Manzoni je znan kot rtalijanski pubLcist. Naše poslanlštvo v Kodanju se ukine. Beograd 21. nov. V ministrstvu za zunanje zadeve je podpisan sklep, da se ukine naše poslau štvo v Kodanju (na Danslvem). D' Annunzio pravi, da ne gre Iz Reke. Beograd 21. nov. Milanski dop'.s- nik »Da'Iy Mail« javlja, da je d' Annun- zio izjav 1, da ne bo evakuiral Kekc. Zd* se, da računa na zaposlcnost naze vlnde pri volitvah. Konec železn!čarske stavke v Avstriji. Qradec 21. nov. V podroeju rav- nateljstva drž. žel. v Beljaku je bil danes opoldne zopet vzpostavljen promet. In o most wl. nov. Fogajanja med dež. vlado in izvrš !nim odborom soc. de- mokratske stranke in strokovniml orga- nizaeijami so imela ugoden uspeh tako-, da se bo frekom jutr šnjega. dne želcznl- Ški promet vzpostav-'l. Stran 4. »NOVA DOBA. Stev. 140. Edina slovenska specijaina trgovhia z barvarnl in lakl. Agentura in Kotsii- sifsko podjei.e. Iv. Vterlež3 Celje 1447156-78 Napodni dom Trgovina z lesom in drvml na drobno Indebeio. ¦] Kupuje jam ski in ostall les >i po najvižjlh dnevnih cenah. j Registrov kretJitna in stavbena iadpugazom.zav. f*Ai3«« PiN»fiei»»ovs Ml 15 w VWJH "LftSTNI DOM*' itfsfS Od Sto ^*»t |OjF 156-79- «I aU> OLB EJRJ E. Torek 23, areda 24., Četrtek 25. in petek 26- novembra. z ognjem Krasna drama v 5 dej. V glavnl vlogl Lofta Neumann. Historija borbe za Življensko srečo; bogastvo in siromaštvo; pa Lotta je kos vsemu; je žarko solnce, ki pre- ganja skrbi in težave in ne odneha, dokler ni dosežen cili I VCISIIi SITARJ V^, UUBUAÄA #J 00 to se je šal. Pošten . najditelf naj gct odda proti nagradi v gostilni >-Brani- bor« Celje. 1507 1 6—8 vagonov v večjih in rm njsih množinah so takoj za oddati. Vpraša se r,A\FA" cenientarna, La4ko. v reznih širinah, kakor tudi šivaini in vezaini jerrneni, so v zalogi pri Ivan Krav*g>s9 1504 sedlar, A'laribor. 3—2 Dobro idoča gostilna v prometnem kraju v Savinjski dolini J se proda. Naslov v upravn. 1495 3—3 I Narodni dom v Konjicah, dobro idoča gostilna se odda s 1. jaunarjem 1921: ponudbe do 1. dec. 1920 Čitalnici v Konjicah. 1506 1 Pozop I Prodam takoj 2 1-vprežna kolessljna. Na ogled so vsak čas v gostiln» pri F. Pavlincu, OledaliSka ulica 5. 9 Kmeeho veleposestuo 55 oralov, z mlinom, žago in gostilno, v bližini mesta na Štajerskem, za 1700000 K na pi^daj. Se lahko takoj prevzame. Od kupne cene je 250.000 K dolga prevzeti, 430.000 K izplačati pri pogodbi, 1 milj. K pa v 1 letu. Ponudbe na uredniStvo »Nove Dobe«. 'Ivan Raunihfli ueletrgouina =. Celje. fCupujem pšenico, ovcs, koruzo in ajdo po najvišji 107 dnevni ceni. 104 Za gostilničarje in vinske trgovce be priporofajo stara, močnv. črna in heb katera so vsled svo;e visoke graducije in dobrega okusa tudi najpriklr.dnejša za zboljžanje slabejših vrst vin«. 25 Ivan IHaf kowi©5 saloga da!mati«skih vin Glavni trg 3 CßlJ8 GSavni trg 8 JadransKa banka v Celju 1 Bppejema narocila na | : srečke državne: razredne loterlje. Prvo žrebanle % in 4, januarja 1921. Glavrii dobttek K 4,000.000*- brez odbitka. Žreba se vsaKa druga srecRa. III Cena srečkaro za posaroezni razred: % ana »an bbd ¦¦• «¦¦•«¦•««a- ^«i*i«B«B«a «»¦¦¦¦»¦¦¦•¦¦¦(ata •¦¦•¦»••¦¦»•¦¦•¦ii«" •ulillKt.iUHHa..... [ Cela 192 K, | j PoIov.96K, [ | četrt 48 K, \ |osroin.24K.| ¦jiiiiiiiiiiiai..... ii»«»"M»*lliit""« •¦¦¦¦¦«•»»««•¦¦••in •¦¦¦*>¦>¦•¦¦'»¦¦*•• Radi izrednegazanimanja Yam priporočamo, da si jih takoj nabavite. lyV^&l podgane. «rfe» iYl.Loi» fBicelnSčurKi h ===== ier ves tnrčes ;nora poginiti, č^ se vpoiabljajo moja prelz- kušeno najboljäa in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poijske mJ§J 10 K, za podgane In ml$i 10 K, žčurke posebno močna vrsta 20 K, posebno raočna tinktura j,astenJce 12 K, uoičevaiec moijev 10 K, pra^ek proti mrčesom 10 in 20 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 5 In 10 K, mazilo za uäJ pri ži- vlnl 6 !n 10 K, prašek za u5l v obleki In perila 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju In selertjadl (unifevalec rastiln) 10 K. prašek proti mravljam 10 K, niazilo proti garjani 12 K. Požiljr. po povz^tju Zuvod za ehsjjort _____ iillc« 9. 463 38 Slovene!! Spominjajte se Ciril-Metodove družbe! Na debelo in drobno ßcu|Lflfte iääjboSjo pri tvrdfci Janko Bowha Ce0j«s Kralja Petra c. Celje, kr-, pereoa, r-adirke in vse *fr»uge &olftlc« in pi- Ivan Strelec tapetnlk v Celju, Samostinska ul. 2. Prevzame vsa tapetarska dela, kakor r.apravo 2imnic, tapetniških mobilij itd. Popravila i2- vršuje točne in ceno. ToČas v zalogi morska 502 trava, afrik in 2ima za modroce. 50-32 | Siavbeno In gaian- I B terfiako k eparstvo 1 ¦^ Ant. joiia os*l. <* -----— Celje —------ 26 ^