TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA 21. junij / rožnik 2012, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XVII, ŠTEVILKA 6 (164) Občan - 21. junij 2012 Občan Začenja se čas dela, v katerem pa mora biti osnovni temelj zaupanje tega je težko sodelovati, saj trpi delo, ker se podaljšuje čas za sprejemanje končnih odločitev. Občan: Kakšne so prve izkušnje z občinskim svetom? Župan: Doživel sem obe skrajnosti, tako tisto, da občinski svet deluje konstruktivno, da bi sprejemal najboljše odločitve za naše občane, kot tisto, ko deluje neargumentirano s strani večine in želi onemogočiti strokovno delo ter župana prisiliti v sprejetje dvomljive odločitve, ki ni v skladu s pravnim redom občine. Preživel sem torej obe skrajnosti. Pričakujem, da je s tem konec kazanja nekonstruktivne moči stranke večine in začetek zakonitega dela za blaginjo vseh. Občan: Gospod župan, prvi mesec županovanja je za vami. Ali so se izpolnila vaša pričakovanja in predvidevanja? Župan: Z izidom volitev se mi je izpolnila želja, da lahko aktivno pripomorem k spremembam v občini, ki jih je obljubljala koalicija Liste za Urban in SDS Destrnik. Sicer pa moja pričakovanja niso bila nad oblaki, ker sem zelo realen in trezen človek. Počasi a zanesljivo se udejanjajo tudi želje po spremembi medsebojnih odnosov in odnosov do projektov. Občan: Kaj vas pri delu župana najbolj moti? Župan: Ne gre toliko za to, kaj moti mene osebno, gre za skupno delo organov v občini, kjer pričakujem, da vsak prispeva svoj maksimalno profesionalen, predvsem pa odgovoren delež. Od svojih sodelavcev sem pričakoval več fleksibilnosti, predvsem pa hitrejše profesionalno prilagajanje novi „metli“. Vsi smo v službi volivcev, ti so me izbrali za vodjo, torej je čas, da to sodelavci sprejmejo in upoštevajo. Počasi se zaključuje čas »tipanja« in spoznavanja, začenja se čas dela, v katerem pa mora biti osnovni temelj zaupanje. Brez Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Tadej Urbanija, Kristina Hauptman, Nada Zupanič in Petra Arnuš Anžel. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: clanki@casopis-obcan.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 070/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače 2 Občan: Odkar vodite občino, smo na Destrniku praznovali tudi občinski praznik. Zanima me vaša ocena. Župan: Vsak človek ima svoj pogled na praznovanje praznikov. Sam sem prepričan, da smo letos praznovali na nov način, ki ga eni podpirajo in so navdušeni, kot vedno pa se najde tudi manjšina, ki ga ne odobrava. Zagotovo so vsebine, ki bi jih dodali ali spremenili, in pričakujem, da se bo to s spremembo medsebojnih odnosov tudi uredilo. Dejstvo pa je, da je letošnji praznik, predvsem uradni del, potekal na primerni ravni. Narediti pa moramo vsi še veliko, da bodo občani sprejeli občinski praznik za svojega in ga praznovali skupaj. Nič nam ne koristi, če razvlečemo praznovanje s slabo sprejetimi ali obiskanimi dejavnostmi na mesec dni samo zato, da se hvalisamo navzven, naši ljudje pa se ne počutijo s ponosom povezani s praznikom občine. Zato je prav, da prisluhnemo občankam in občanom ter poiščemo pot in način, ki bo v praznovanju občinskega praznika združeval vse. Občan: Pri prevzemanju županske funkcije smo opazili nekaj zapletov. Ali ste te že uskladili ali rešili? Župan: Težko bi rekli, da so bili to zapleti. Bolj sem prepričan, da je bil to odziv tistih, ki so bili prepričani, da volitve ne morejo prinesti sprememb, pa jih je presenetilo in šokiralo dejstvo, da se je zgodil ta »čudež« in da bo postavljen za župana »novi« človek, ki nima povezave z do sedaj edinimi, ki so vodili občino. Težko so se poslovili od županskega fotelja. A morali so priznati voljo občanov in predati posle, ki pa so jih s podpisi različnih pogodb v zadnjih dneh svojega vladanja zapečatili bolj ali manj očitno v škodo občine, s tem pa omejili možnosti za kreativnost in novo pot. Občan: Vaš mandat bo krajši, ker ste bili izvoljeni na nadomestnih volitvah. Ali vam bo uspelo v teh dveh letih realizirati program? Župan: Na volitvah moje obljube niso bile sanje človeka, ki ne stoji trdno na tleh, kot rada prikazuje druga stran. Moja največja želja je izboljšati odnose med ljudmi in njihov odnos do projektov, ki jih izvaja občina. Pomembno je, da dru- Občan - 21. junij 2012 Občan gače misleči niso sovražniki, kakor menijo tisti, katerih kandidat ni zmagal, ampak so vzpodbuda za novosti in iskalci novih poti za ustvarjanje blaginje vseh. Pričakujem treznost politične večine, kar mi bo pomagalo, da bom uresničil tisto malo obljub na volitvah. Kot prioriteto si še vedno postavljam novo proučitev prispevka za kanalizacijo. Ta je v teku, želimo in iščemo najboljšo rešitev, ki bo usklajena z zakonom in tudi z interesi občanov. Pomoč pri rešitvi pa je izrek prve sodbe v škodo občine in v korist občana. To je pomembna osnova za ponovno trezno proučitev problematike in iskanje prave nove rešitve. In priložnost za vse svetnike, da dokažejo, da se resnično trudijo za dobro občanov, saj bo sprejetje morebitnega novega odloka v njihovih rokah. Turisti smo bili družbeno koristni Občan: Pred nastopom funkcije ste razburili prejšnje občinsko vodstvo občine z izjavo: »Pričakala me je prazna občinska blagajna.« Ali je to res, ali so bila to samo vaša predvidevanja, koliko je Občina Destrnik dejansko zadolžena? Župan: Takšne izjave nisem nikoli dal, sem pa povedal, da moram najprej pregledati finance, ugotoviti stanje in šele nato bom lahko podal kakršen koli sklep. Rekel pa sem, da so mi odhajajoči vodilni z neracionalnim zadolževanjem otežili delo in da bom moral precej racionalno ter varčno porabljati denar, če bom želel nadaljevati z nekaj projekti, ki jih je treba zaključiti, ker so vezani na sredstva iz EU. Tak projekt je izgradnja kanalizacije in čistilne naprave. Čistilna naprava je zaključena in jo je možno priključiti. Tega pa ne morem reči za kanalizacijske vode, ki še niso tehnično prevzeti. Zaradi nekaj gradbenih nepravilnosti direkcija za ceste dolgo ni dala soglasja, prav v teh dneh pa smo našli skupno ugodno rešitev. Obstaja še en problem, to je vdor vode v kanalizacijsko napeljavo, toda prepričan sem, da bo izvajalec odpravil te težave in bo sistem lahko začel obratovati. Občan: Glede na to, da v Sloveniji nimamo pokrajin, je pomembno sodelovati z zakonodajno oblastjo. Kako bo potekalo sodelovanje s poslancem, s katerim si nista najbolj blizu, čeravno politično oba prihajata iz vladne koalicije? Župan: Prav gotovo je pomembno sodelovanje med občinsko oblastjo in poslanci DZ. Volja za sodelovanje mora biti na obeh straneh. Poslanci se morajo zavedati, da so jih izvolili ljudje iz več občin in ti od njih pričakujejo, da bodo delali za njihovo blaginjo, ne glede na politično stran. Realno gledano koalicijske povezave na državni ravni nimajo ravno prav veliko skupnega s situacijo na lokalni ravni. Sicer pa tudi nikakor ni možno dokazati, da smo bili deležni nekih presežnih dosežkov samo zato, ker je bil župan poslanec v DZ. Lep primer za to so sosednje občine, ki poslanca niso imele, pa se zaradi tega nijihov razvoj ni ustavil, še več, celo prehitele so nas. Čas hitro teče in prepričan sem, da nobena juha ni tako vroča, da je ne bi mogli pojesti. Pričakujem, da bo naš državni poslanec tudi pripravljen na sodelovanje z mano in z občino. Za vas se je trudila: Ksenija Munda Občan - 21. junij 2012 fotografije K. H. 3 Občan Društvo vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice 90 let Julijane Urbanija 16. ocenjevanje vin Aprila je bilo na Grajeni že 16. ocenjevanje vin Društva vinogradnikov osrednje Slovenske gorice, v petek, 4. maja, pa so pridelovalci žlahtne kapljice prejeli priznanja v kleti ptujskega gradu, natančneje v sodu iz leta 1975, katerega prostornina je 40410 litrov. Uvodni pesmi v prireditev sta zadoneli iz ust Moškega pevskega zbora Grajena. Med govorniki je bil tudi dr. Štefan Čelan, ki je pohvalil delo vinogradnikov in vinarjev v upanju, da še naprej tako skrbno obdelujejo slovenjegoriške griče, da se ne bi zgodilo tako kot v Halozah, kjer so griči v zaraščanju. Ker nam pri vzgoji trte pomagajo strokovnjaki, je povezovalka programa Tanja Hauptman izzvala Andreja Reberniška. Poudaril je, da je velik napredek v kakovosti, zlasti pri suhih belih vinih. Pred leti so ocenili le 20 odstotkov suhih belih vin, danes jih je že dobra polovica. Udeležba za oceno je bila rekordna, saj je 5-članska skupina ocenila kar 92 vzorcev. 10 jih je bilo zaradi bekserja, prežveplanosti ali iz drugega vzroka izločenih, bronastega priznanja ni bilo, 42 vin si je prislužilo zlata priznanja, 40 pa srebrna. Komisijo so sestavljali mag. Anton Vodovnik – predsednik, Tadeja Vodovnik Plevnik, Andrej Rebernišek, Miran Reberc in Zoran Petkoski. Povprečna ocena je bila 18,02. Dobra četrtina ocenjenih vzorcev je zrasla na področju občine Destrnik. Naši vinogradniki Ivan Slukan, Milan Herga, Igor Pukšič, Marija in Stanko Pukšič, Ivan Rašl, Vinogradništvo Lacko, Marjan Lovrec, Jože Poharič, Nada Zupanič, Milan Malek, Anton Sever, Ivan Požegar in Jože Sever so dobili 8 zlatih ter 14 srebrnih priznanj. Po podelitvi so vinogradniki pokušali ocenjene vzorce, izmenjavali izkušnje glede kletarjenja in se prijetno družili. Besedilo in fotografija: Nada Zupanič V prejšnji številki nam je ponagajal tiskarski škrat, saj je pri članku 16. ocenjevanje vin bila objavljena napačna fotografija. Za napako se opravičujemo in tokrat objavljamo pravilno fotografijo skupaj s člankom. Uredništvo 4 V mesecu ljubezni je v krogu domačih, sosedov, župana Občine Destrnik Vladimirja Vindiša in predsednice Društva upokojencev Sveti Urban – Destrnik Julijane Černezl praznovala 90. rojstni dan Julijana Urbanija. 29. maja 1922 je v Destrniku 25 prijokala na svet Julčka, kot jo kličejo domači in sosedje. Vseh 90 let je živela na domačiji. Osnovno šolo je obiskovala na Destrniku. Bila je odlična in vzorna učenka. Rada bi postala učiteljica, vendar je bilo doma dosti zemlje in je morala poprijeti za trdo kmečko delo. Poročila se je 10. novembra 1946. Prvorojenka Mimica ni dočakala prvega rojstnega dne. V dušo mlade mame se je naselila žalost in še bolj trdo je delala na zemlji. Okopavala je na njivah, v košnji s koso je šla vštric z moškimi. Rodila se ji je hčerka Julčka, nato sta jo razveselila še dvojčka Ivanka in Janko. Kljub obilici dela je veliko kvačkala, pletla in brala. Otroci so odraščali, se osamosvojili. Prihajali so vnuki: Lidija, Nevenka, Dušan, Brigita in Albin. Prišli so tudi pravnuki: Janja, Iris, Sebastijan, Tomaž, Judita in Žan. Vse ima nadvse rada. Razveseli se vsakega obiska, najbolj pa Sebastijana, s katerim igrata karte. Ni zaupala, kdo je boljši. Živi s sinom Jankom, hčerka Julčka pa je njuna soseda, ki jima priskoči na pomoč. Julijani življenje ni prizanašalo. Že štirinajst let je zaradi bolezni nepokretna, pred 11 leti je postala vdova. Vezana je na posteljo in invalidski voziček. Otroci in vnuki jo pogosto obiskujejo, jo posadijo na invalidski voziček in popeljejo po vasi. Tudi sicer ima mnogo obiskov, saj je bila kar 9-krat botra. Še vedno vsem svetuje, kdaj je potrebno sejati, kakšne sestavine so potrebne za dobro pecivo, če pa je treba kar koli izračunati, naredi to na pamet, brez uporabe papirja in svinčnika. Veliko gleda televizijo in tako je seznanjena z dogajanji doma in po svetu. Recept za dolgo življenje je trdo delo in zmernost v prehrani, je zaupala svojim gostom. Vsi prisotni so Julčki zaželeli še mnogo trdnega zdravja in lepih dni. Župan Vladimir Vindiš ji je ob čestitki za visoki življenjski jubilej podaril šopek, Julijana Černezl pa praktično darilo. Tudi člani uredniškega odbora Občana se pridružujemo lepim željam. Besedilo in fotografija: Nada Zupanič Občan - 21. junij 2012 Občan 14. praznik občine Destrnik Žlahtna kapljica je bila darilo družine Lacko, ki se lahko pohvali s številnimi priznanji za odlična vina. Po končani zdravici so odšli na pokopališče, kjer so ob obeležju padlim položili venec in prižgali svečko. Od 25. maja do 9. junija so potekale številne prireditve v čast 14. občinskega praznika. Najprej so se pričela tekmovanja v odbojki, šahu, občinsko prvenstvo v tenisu in nogometni ter košarkarski turnir. Sobotno praznovanje pa se je pričelo s slavnostno sejo Občinskega sveta Občine Destrnik v Volkmerjevem domu kulture. Občinski svet in upravo z direktorjem na čelu je nagovoril župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš, ki je med drugim povedal: »Rezultati dela prejšnjih let so vidni vsepovsod. Hvala podžupanu in svetnikom za konstruktivno delo. V prihodnje pa pričakujem, da delamo skupaj za občane, tako kot do sedaj. V prvem mesecu svojega dela se ne morem hvaliti, saj se šele učim županovanja. V tem času se zaključuje naša največja investicija v štirih vaseh pri kanalizaciji, urejajo se ceste in prehajamo k izvedbi projektne dokumentacije za vrtec, kar je osnova za iskanje sredstev za njegovo izgradnjo. Moramo ustvarjati temelje za moje naslednike.« V nadaljevanju je župan vzpodbudil prisotne k besedi. Direktor občinske uprave gospod Miran Čeh je dejal: »Vsi imamo prednosti in slabosti. Če spremenimo slabosti v prednosti, lahko delamo bolje in dobro. Vsi cilji in možnosti so, da bo vrtec v tem mandatu.« K besedi so se priglasili svetnika Branko Zelenko in Branko Horvat ter svetnica Simona Lacko, vsi v imenu svojih svetniških skupin. Bili so enotni, da so jih izvolili ljudje in želijo delati za ljudi. Vsi so čestitali ob prazniku. Župan se je zahvalil za čestitke in vse prisotne povabil k zdravici. Občan - 21. junij 2012 Ob 18. uri se je pričela osrednja slovesnost ob 14. občinskem prazniku, vodila jo je Lidija Ličen. Na začetku je župan Vladimir Vindiš nagovoril občanke in občane ter eminentne goste. Zahvalil se je slikarjem, ki so izvedli likovno kolonijo in pripravili razstavo, ki je krasila prireditveni prostor. Proslavo so kulturno obogatili učenci Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas z ubranim petjem in domiselnim gledališkim programom. Vsem nastopajočim in njihovim mentorjem čestitke za odlično opravljeno delo. Slavnostni govornik dr. Milan Zver je pričel nagovor z besedami: »Takrat, ko je bog trosil lepoto, je imel do naših krajev posebej radodarno roko.« Svojo poslanico pa je sklenil z besedami: »Zaupati si moramo, ostati skupaj, to bo porok, da bo tekel razvoj občine tudi v prihodnje.« Sledila je podelitev priznanj župana diplomantom in zlatemu maturantu. Zlati maturant Gimnazije Ptuj je Jernej Murko. Priznanja za pridobljeni strokovni naziv so prejeli: Katja Bajec (univ. dipl. sociologinja kulture in zgodovinarka), Ajda Božič (dipl. biologinja), Peter Kolenko (dipl. politolog), Mojca Ljubec (diplomantka upravnih ved), Maja Pšajd (univ. dipl. inženirka kemijske tehnologije), Simona Pšajd (dipl. varnostna inženirka), Marko Pukšič (magister, inženir logistike), Jasmina Skurjeni (dipl. ekonomistka), Maja Vrečar (univ. dipl. socialna delavka), Karmen Žumer (tehnologinja prometa). Komisija za priznanja Občine Destrnik, ki ji predseduje Urša Zver, je letos izbrala štiri bronasta, eno srebrno in zlato priznanje. Bronasta priznanja: Srečko Podhostnik (za požrtvovalno in dejavno delo na področju kmetijstva), Majdica Čeh (za 12 let dejavnega dela na področju malega gospodarstva), Janez Fridl (za dejavno družabno in društveno delo), Marta Černivec (za aktivno delo v Krajevni organizaciji RK Destrnik), Ljudske pevke Urbačanke s frajtonarjem (za 12 let dejavnega dela na glasbenem področju). Srebrno priznanje: dr.Valerija Šaško (za požrtvovalno delo na področju zdravstva). Zlato priznanje: Marjan Zelenik (za aktivno delo na področju gasilstva v občini Destrnik). 5 Občan Slovesni zaključek praznovanja je bilo odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v sklopu 33. srečanja likovnikov na Destrniku. Martina Golja, ki je bila vodja srečanja, je ob otvoritvi med drugim povedala: »V Destrniku žal ni več nekdanjih motivov. Bolj bi se morali zavedati svoje identitete. Imamo svoje običaje in navade. Izražam nezaupanje v strokovnost upravnih enot, ker investitorjem dovoljujejo neprimerno gradnjo na podeželju. Moda ne bi smela biti edini kriterij pri gradnji.« Razstava je ponudila široko paleto raznolikih in zanimivih risb, zato si jo je bilo vredno ogledati. Morda bi v prihodnje lahko uredili, da bi bila odprta še vsaj naslednji dopoldan. Dogajanje sobotnega dne se je nadaljevalo pred gasilskim domom, kjer so marljivi gasilci pogostili vse, ki so prišli na praznovanje. Ob glasbi je pod šotorom potekalo prijetno druženje. Župan Vladimir Vindiš je podelil še pokale športnim zmagovalcem. Prejeli so jih: Tenis klub: Milan Šteger in Milan Jurič Nogomet: 3. mesto: Meksiko Voličina 2. mesto: Eurovrt Ptuj 1. mesto: Športno društvo Destrnik Šah: 3-krat zapored je zmagal Mitja Kramberger in prejel pokal v trajno last Občinsko prvenstvo 2012 moških dvojic v tenisu osvojila Milan Šteger in Milan Jurič Na svidenje naslednje leto, ko bo naša občina praznovala že mali okrogli jubilej. Besedilo in fotografije: Kristina Hauptman V soboto, 26. maja, je v organizaciji Tenis kluba Destrnik na tenis igrišču v Destrniku potekalo občinsko prvenstvo moških dvojic. Rezultati: Milan Šteger/Milan Jurič : Dušan Simonič/Samo Simonič – 5:9 Dušan Kos/Bojan Potrč : Boštjan Gavez/Primož Ljubec – 9:6 Šteger/Jurič : Kos/Potrč – 9:2 Gavez/Ljubec : Simonič/Simonič – 9:6 Simonič/Simonič : Kos/Potrč – 9:1 Gavez/Ljubec : Šteger/Jurič – 2:9 Za 3. mesto: Kos/Potrč : Gavez /Ljubec – 2:1 Za 1. mesto: Šteger/Jurič : Simonič/Simonič – 2:1 Z izkušnjami, uigranostjo in borbenostjo sta pokal zasluženo osvojila Šteger in Jurič. Turnir je namenjen občanom Destrnika, zato je škoda, da se ga ne udeležijo v večjem številu. Na takih turnirjih se pridobivajo izkušnje v rekreativnem tenisu, še pomembnejše pa je druženje. Tenis klub Destrnik 6 Občan - 21. junij 2012 Občan Žegnanje ob godu sv. Urbana in binkoštih predmeti, ki so bili z njimi v stiku, zlasti obleka. V katoliški cerkvi je odnos do posmrtnih ostankov tistih, ki so po sodbi Cerkve živeli svetniško, še toliko bolj spoštljiv, saj nas postavljajo v območje svetosti, ki jo je pokojni živel v telesu in nas vabijo, da bi jo na svoj način zaživeli tudi mi. Relikvije so pomoč na poti vere. Cerkev sv. Urbana nam mora biti po tem dogodku še dražja, še bolj jo moramo ceniti. Žegnanjska nedelja je bila prijetna tudi zaradi sproščenega druženja pred cerkvijo. Del besedila povzela po Župnijskem listu Kristina Hauptman Beseda binkošti izvira iz grške besede pentekoste, to je petdeseti dan. Binkoštna nedelja velja za sklep petdesetdnevnega praznovanja Kristusovega vstajenjskega slavja. Ob godu našega farnega zavetnika sv. Urbana je bilo zelo slovesno. Maševali so škof dr. Jožef Smej, provinicial minoritskega reda p. Milana Kos, domači župnik Jože Škofič in ostali duhovniki. Gospod škof dr. Jožef Smej – devetdesetlenik v odlični fizični in umski kondiciji, je prišel na naše žegnanje zaradi posebnega dogodka, ki se je zgodil v župniji. Med mašo je bil svečani obred umestitve relikvij, blagoslov relikviarijev in prostora zanje ter blagoslov kipa blaženega Alojzija Grozdeta. Dogodek, kakršnega mnogi še nismo doživeli. V naši cerkvi so od nedelje, 27. maja 2012, relikvije sv. Nazarija, sv. Ursicija, sv. Jožefa Kupertinskega, bl. A. M. Slomška in bl. Alojzija Grozdeta. Sv. Nazarij je znani mučenec iz Milana, ki je bil zaradi svoje vere obglavljen med preganjanjem kristjanov za časa cesarja Dioklecijana. Sv. Ursicij je bil v 4. stoletju zaradi Kristusovega imena po mnogih mukah obglavljen v Iliriku pod cesarjm Maksimiljanom. Sv. Jožef Kupertinski je imel poseben dar. Imel je sposobnost levitacije (lebdenja). Bolnike je ozdravljal številnih bolezni in naredil veliko drugih čudežev. Za svojega zavetnika so si ga izbrali abstinenti, ponekod se mu priporočajo študenti pred težjimi izpiti. Bl. Anton Martin Slomšek je zavetnik slovenskih učiteljev, vzgojiteljev, katehetov, staršev, vinogradnikov in kmetov. Bl. A. M. Slomšku se priporočamo za trdno vero, dobro vzgojo, resnično veselje v vsakdanjem življenju, za pravo kulturo srca in za zdravje pri želodčnih in črevesnih boleznih. Bl. Alojzij Grozde – dijak in mučenec. Na Mirni so ga 1. januarja 1943 pod krivo obtožbo umorili partizani. Pretrpel je mučeniško smrt, ki so mu jo prizadeli iz prezira do vere. Za blaženega je bil razglašen 13. junija 2010. Relikvije svetnikov so »živi« (otipljivi, vidni) spomin na Božjo navzočnost med nami, na njegovo delovanje, saj lahko nekdo svetniško živi samo zaradi Božje milosti in sodelovanja z njo, ne pa iz svojih moči. Relikvije v katoliški tradiciji pomenijo dele posmrtnih ostankov razglašenih blaženih svetnikov. Primarne relikvije se imenujejo deli njihovih teles, sekundarne pa vsi Občan - 21. junij 2012 Fotografije: Kristina Hauptman Izlet v Postojnsko jamo Med prvomajskimi počitnicami smo z družino sklenili obiskati Postojnsko jamo. Bila sem zelo navdušena, saj bi bil to moj prvi obisk te naravne znamenitosti. V ponedeljek smo se odpravili na pot. Bil je lep sončen dan. Takoj ko smo prispeli, sem opazila veliko turistov. Prvi del jame smo si ogledali z vlakcem. Vožnja po jamskih rovih je bila zelo zabavna dogodivščina. Drugi del jame smo si ogledali peš. Spremljala nas je prijazna vodička Mateja. Povedala nam je veliko zanimivega o kapnikih. Sprehodili smo se skozi belo, rdečo in špagetno dvorano. Od blizu sem lahko opazovala kapnike čudovitih oblik. Na koncu smo si ogledali še človeško ribico in simbola Postojnske jame – Gotski steber in Brilijant. V koncertni dvorani nam je zmaj povedal pravljico. Po ogledu Postojnske jame smo zavili še v vivarij in na razstavo metuljev s celega sveta. Domov sem se vrnila utrujena, vendar polna novih vtisov. Izlet mi je bil zelo všeč, ker je bil zabaven in poučen. Vanessa Prelog, 4. a 7 Občan 6. izredna seja Soglasje k imenovanju direktorja podjetja Gradnje Destrnik d. o. o. Seja Občinskega sveta je potekala 1. 6. 2012 ob 18.00 uri v Volkmerjevem domu kulture. Glavna točka dnevnega reda je bilo soglasje k imenovanju direktorja Gradenj Destrnik d. o. o. Seja je bila sklicana na zahtevo svetniške skupine SLS, na njej pa je bilo nekaj nesoglasij glede potrditve imenovanja. Svetniki so podali svoja mnenja. Svetnik Ivan Slukan, predsednik nadzornega sveta, je pojasnil, da se je nadzorni svet prav zaradi slabega dela prejšnjega direktorja strinjal z njegovim odstopom, da ne bi naredil še več škode. Na koncu so svetniki z večino glasov sprejeli soglasje k imenovanju direktorja Marjana Irgla. Po glasovanju se je svetnik Marjan Irgl vsem zahvalil za zaupanje. Pripravil je sanacijski program, ki ga je že predstavil nadzornemu svetu. Želi pa, da se v najkrajšem možnem času (takoj po županovem podpisu sklepa) izvede razpis za novega direktorja. Do takrat pa se zavezuje, da bo podjetje vodil po svojih najboljših močeh. Besedilo in fotografija: Petra Arnuš Anžel Hoja po starih pešpoteh sta bila najmlajši udeleženec Luka in najstarejša Lizika, ki sta vzpodbujala vse ostale. Kljub dežnim kapljam smo se izpred turističnega doma odpravili do Brenčičevih, kjer so nas je čakale dobra kavica in krušne dobrote. Še vedno smo bili v dvomih, ali bi pot zaradi slabega vremena nadaljevali. Ko so s kmetije Petričevih v Jiršovcih sporočili, da nas čakajo in že pripravljajo gibanice ter krapce, ni nihče več dvomil, da ne gremo dalje. Pot smo nadaljevali preko Rodovleka v Škrinjarsko grabo, na Pesjak in preko Strmca v Rakovo grabo. Pri PeV letnem planu dela Turističnega društva je tudi izvedba hoje po starih pešpoteh. Vabilo je bilo posredovano v prejšnji številki našega časopisa, ker spada v okvir občinskega praznika, je o njej v tričevih so nas tako kot vsakič, ko smo šli mimo, čakale dobrote. Okrepčani smo nadaljevali pot do Podpršaka in v Vintarovški Vrh do turističnega doma, kjer sta Sašo in Miša že pogrnila mize za zaključno malico. medijih veliko govoril tudi župan Vladimir Vindiš. Po odzivih javnosti so v društvu pričakovali več udeležencev in se na to tudi pripravili. Medtem se je vreme iz deževnega spremenilo v sončno. Zadovoljni smo bili, da smo vztrajali in preživeli dopoldan v lepi destrniški naravi. V družbi pohodnikov je bil V soboto, 2. junija 2012, se je zaradi kislega vremena zbrala le peščica najpogumnejših udeležencev, ki smo kljub dežnim kapljam želeli dopoldan izkoristiti za rekreacijo v naravi. Da vreme res vpliva na ljudi, smo se lahko prepričali na lastne oči, kajti pravega vzdušja, kakršno je vladalo na hojah v prejšnjih letih, ni bilo. Še najbolj optimistična tudi župan Vladimir Vindiš, ki se je ob poti spominjal pešpoti, po kateri je kot otrok prihajal na destrniško pokopališče. Ob zaključku je povedal, da je preživel lep dopoldan, in predlagal, da bi v društvu večkrat letno pripravili hojo po različnih pešpoteh. Predlog je vsekakor na mestu, za izvedbo pa je v turističnem društvu dovolj pozitivne energije. Besedilo in fotografije: Kristina Hauptman 8 Občan - 21. junij 2012 Občan Zlata poroka Obisk abrahama Maj tradicionalno velja za mesec pomladi, prebujanja in predvsem ljubezni. Gotovo bi temu pritrdila Elizabeta in Janez Muršec iz Ločkega Vrha 57, ki sta dvanajsti dan tega pomladnega meseca leta 1962 pritrdila s tistim usodnim da skupni življenjski poti, ki traja že celih petdeset let. Zlati jubilej sta skupaj s svojimi dragimi praznovala 9. junija, obred zlate poroke pa je v Volkmerjevem domu kulture vodil župan Vladimir Vindiš. Zakonca sta se pred kulturni dom, kljub nekoliko kislemu vremenu, pripeljala s konjsko vprego in veselih obrazov hitro pripomnila, da so pred petdesetimi leti pešačili. Da v teh petih desetletjih ni bilo zmeraj lahko, da je bila skupna pot polna hudih življenjskih preizkušenj, je v svojem govoru poudarila predsednica društva upokojencev Julijana Černezel in dodala, da sta z močno življenjsko voljo ter medsebojnim spoštovanjem premagala tudi najtežje udarce. V Občanu jima želimo še veliko sončnih majskih dni. 25. maja 2012 je praznoval »abrahama« naš dr. Milan Zver. Jubilej je praznoval pri Omi v Placarju. Praznovanje v krogu družine in prijateljev je doseglo vrhunec, ko se je pridružil predsednik vlade gospod Janez Janša z družino. V veselem vzdušju čas hitro mineva. Vsi in vsak posameznik ima veliko od druženja. Družina dr. Milana Zvera največ, saj ji je uspelo imeti svojega Milana cel dan zase in ga odtrgati od dela. Vsi njegovi prijatelji pa so uživali v njegovi in v družbi predsednika vlade, ki sta skupaj s prisotnimi vsaj malo pozabila na delo in obveznosti. A. A. »Kjer osel leži, tam dlako pusti« T. U. V Rakovi grabi lastniki zemlje in mimoidoči niso našli oslovske kože ali dlake, ampak kup polomljene keramike od straniščne školjke, pisoarja, krožnikov, kavnih skodelic … Spraševali so se, kako je mogoče, da nekdo pelje odpadke mimo ekološkega otoka in jih odloži v prelepo naravo. Če bi srne in zajčki, ki jih je v Rakovi grabi precej, znali govoriti ali s tačko pokazati nepridiprava, ta »gospod« ne bi več hodil z vzravnano glavo. Mnoge čistilne akcije in osveščanje ljudi nekaterim pač niso prišle do živega. Branko Krajnc, ki že leta skrbi, da je Rakova graba očiščena, se je lotil tudi tega kupa navlake. Počistil je, a ne pomni, kdaj je imel nazadnje toliko dela z odpadno embalažo in drugimi smetmi. Narava mu je hvaležna, hvaležno pa mu je tudi Turistično društvo Destrnik, ki je pred kratkim organiziralo pohod skozi Rakovo grabo. Upamo, da bo tisti, ki je te stvari odložil na nepravo mesto, prebral članek in se zamislil nad svojim grdim ravnanjem. Besedilo in fotografija: Nada Zupanič Občan - 21. junij 2012 9 Občan Srečanje po tridesetih letih V toplih junijskih dneh davnega leta 1982 je osnovno šolo v Destrniku zaključevalo 34 učencev. Snovali so načrte za prihodnost. Nekateri so nadaljevali šolanje v Ptuju ali Mariboru, nekaj se jih je takoj zaposlilo, le redki so ostali doma in pomagali staršem pri delu na kmetiji. Sledile so zveze, poroke, rojstva otrok. Veze s sošolci iz osnovne šole so bile vse trhlejše, spomini so bledeli. Marjan Sekol in Smiljana Černezl Hrastar sta bila učenca te generacije, izbrskala sta vse naslove in organizirala nepozabno srečanje po 30-ih letih. Udeležilo se ga je 27 takratnih sošolcev. Čeprav jih je večina ostala v destrniški občini oziroma bližnji okolici, so se nekateri le TEJA, SIMON, ALJAŽ IN NEJA NOVI PODROČNI PRVAKI V PLESU stežka prepoznali. Postali so možje in žene z različnimi življenjskimi izkušnjami. Svoje srečanje so začeli v Osnovni šoli Destrnik-Trnovska vas. Ogledali so si šolo in se čudili mnogim novim učilnicam, kabinetom, telovadnici, sodobni opremi … Po ogledu šole so druženje nadaljevali na Izletniško-vinogradniški kmetiji Lovrec v Jiršovcih. Veliko so si imeli povedati. Tudi zaplesali so, prepevali in noč je minila, kot bi trenil. Z bivšimi učenci je večer preživel takratni ravnatelj Borut Predan. Njihova ra- zredničarka Marta Pislak je žal pokojna, vendar so jo pogosto omenjali kot čudovito učiteljico, ki jih je v kočljivih situacijah znala zagovoriti in jim pomagala na poti v življenje. Spomnili so se tudi drugih učiteljev, kuharice in takratnih delavcev šole. Obljubili so si, da ne bodo čakali 30 let do naslednjega srečanja, da se bodo srečali čez pet let, ko bodo abrahamovci. Besedilo: Nada Zupanič Plesalci odlični na državnem tekmovanju V četrtek, 26. 4. 2012, so se učenci in učenke naše šole udeležili področnega tekmovanja Šolski plesni festival. V zelo močni konkurenci, nastopilo je okrog 200 tekmovalcev, so čisto vsi prikazali zelo dobro plesno znanje. Pri kategoriji posamezno, 4.–6. razred so Teja Žugman, Klara Kos, Vanessa Fladung, Lina Zelenik, Nuša Drevenšek in Sara Horvat zasedla ekipno odlično 5- mesto, še posebej se je izkazala Sara Horvat , ki je v finalu bila 4. Pri starejših učencih je Aljaž v finalu dosegel 6. mesto. Na ekipnem tekmovanju so se Tjaša Matko, Sandra Lovrec, Tamara Lovrec, Ana Vertič, Aljaž Muršec in Nina Brumen s 3. mestom uvrstili v državno finale. Še posebej pa smo blesteli pri plesnih parih, kjer smo postali kar 4-krat PODROČNI PRVAKI. Teja Žugman in Simon Fridl sta postala nova področna prvaka v standardnih in latinsko ameriških plesih v mlajši kategoriji, kjer sta srebrno medaljo dodala še Žan Čuš in Sara Horvat v standardnih plesih in bronasto medaljo v latinsko ameriških plesih. Pri starejših sta v standardnih plesih Neja Hrastar in Aljaž Muršec zasedla 1. mesto, Tomaž Pesek in Nina Brumen 2. mesto, Nejc Pesek in Sandra Lovrec 3. mesto. V kategoriji latinsko ameriški plesi sta nova področna prvaka postala Neja in Aljaž, 3.mesto sta zasedla Tomaž in Nina in 4. mesto Nejc in Sandra. Vsi trije pari so se uvrstili tudi v državno finale. Čestitamo!!! Mentorica: Urška Horvat 10 V petek, 1. junija, je na OŠ Hruševec v Šentjurju potekalo državno tekmovanje Šolski plesni festival. Plesalci naše šole so se z odlično uvrstitvijo na področnem tekmovanju uvrstili na državni finale. Ekipo so sestavljali: Ana Vertič, Tamara Lovrec, Sandra Lovrec, Aljaž Muršec, Tjaša Matko in Nina Brumen. Med 200 tekmovalci se je Aljažu Muršcu v kategoriji posamezno uspelo uvrstiti na 11. mesto. Po visokih mestih pa so posegli tudi naši plesni pari. V standardnih plesih sta si kar dva para priplesala finale, in sicer Nina in Tomaž, ki sta bila šesta, ter Aljaž in Neja pa sta postala državna podprvaka. Lep uspeh sta dopolnila še Sandra in Nejc s sedmim mestom. V latinskoameriških plesih so se Nina in Tomaž ter Sandra in Nejc uvrstili v četrtfinale, Aljaž in Neja pa sta ponovno stopila na stopničke ter naši šoli priplesala 3. mesto. Čestitamo! Mentorica: Urška Horvat Občan - 21. junij 2012 Občan Nove poštne znamke Naravoslovni dan Spoštovani, ponovno vas vabimo v svet slovenskih poštnih znamk, ki smo ga 25. maja 2012 dopolnili s šestimi priložnostnimi poštnimi znamkami, z eno razglednično dopisnico in s tremi novimi tematskimi kompleti. Ob multilateralni filatelistični razstavi Maribofila 2012, ki letos velja za eno večjih filatelističnih manifestacij v tem delu Evrope, je izšla tudi znamka v bloku z motivom Starega mostu čez Dravo, ki simbolično ponazarja povezovanje filatelistov. Nazivna vrednost znamke je D (trenutno 0,44 EUR). Britanska prestolnica bo med 27. julijem in 12. avgustom gostila XXX. poletne olimpijske igre. Športni dogodek, ki bo gostil več kot 10.000 tekmovalk in tekmovalcev ter povezoval svet v športnem duhu, smo trajno zapisali v zgodovino tudi z izdajo dveh priložnostnih poštnih znamk v seriji ŠPORT. Na prvi, ki ima nazivno vrednost 0,77 EUR, je motiv juda in jadranja, na drugi, ki ima nazivno vrednost 0,92 EUR, pa motiv plavanja in košarke. Znamki smo izdali v mali poli s šestimi znamkami (3 x 2). Posebnost majske izdaje priložnostnih poštnih znamk je prav gotovo skupna izdaja slovenske in madžarske pošte. V bloku z dvema znamkama predstavljamo lončarsko vas Filovci v Prekmurju in dimnico iz madžarskega Gornjega Senika. Nazivna vrednost vsake znamke je 0,92 EUR. Za posebne filatelistične navdušence smo pripravili tudi komplet, kjer sta v vložnem kartonu bloka obeh poštnih operaterjev. V seriji NARAVNI PARKI SLOVENIJE smo tokrat predstavili Krajinski park Goričko – nedotaknjen naravni svet, v katerem domujejo mnoge redke živalske in rastlinske vrste, domače obrti in stara kmečka arhitektura. Da je človek tukaj eno z naravo, občuti obiskovalec ob gostoljubnosti domačinov. Krajinski park Goričko smo upodobili v bloku z eno znamko z nazivno vrednostjo 1,25 EUR. Ob 100-letnici Gorske reševalne službe Slovenije smo izdali razglednično dopisnico z nazivno vrednostjo A. Tako smo obeležili humana dejanja številnih članov Gorske reševalne službe Slovenije, ki prostovoljno rešujejo življenja v slovenskih gorah. Poleg naštetih priložnostnih poštnih znamk, pripadajočih ovitkov prvega dne in razglednične dopisnice pa so od 25. maja 2012 na voljo tudi novi tematski kompleti. To so kompleti ŽIVALSTVO III, LUTKE in CESTNA VOZILA. Dodatne informacije o novih izdelkih lahko najdete na spletni strani www.posta.si in v Biltenu št. 91. Na Osnovni šoli Destrnik-Trnovska vas je na deževno dopoldne potekal naravoslovni dan. Začel se je s predavanjem, ki ga je vodil član društva paraplegikov Celje. Gospod, ki nam je predaval, je invalid, ponesrečil se je z motorjem. Predstavil nam je svoje življenje pred nesrečo, v kateri je postal invalid, med nesrečo in po njej. Po končanem predavanju nam je predstavil še svoj avtomobil, prilagojen invalidom. Predavanje je bilo hkrati tudi zelo žalostno. Ob stiku s takšnim človekom, sem spoznala, koliko je vredno to, da lahko vsak dan hodim in tečem. V telovadnici pa nas je že čakala druga točka »dnevnega reda«. Člani kluba Drava Ptuj so nam predstavili nekaj veščin juda. Tudi ta točka je bila zelo zanimiva, saj so sodelovali oz. priskočili na pomoč tudi učenci naše šole. Naravoslovni dan se je bližal koncu in sledila je še zadnja točka. Takrat smo imeli različne dejavnosti po razredih, mi smo spekli več vrst dobrega peciva. Takšnih poučnih in zanimivih šolskih dni si želim še veliko. Nika Matjašič, 6. a Pošta Slovenije Občan - 21. junij 2012 11 Občan Spoznavajmo države EU mi je tudi veliko vojakov. Pohodniki vsak dan prehodijo od 30–50 km. Na cilju prejmejo gladiolo, simbol zmage in moči, kot je to veljalo v rimskih časih. Gladiolo so prejeli tudi »naši pohodniki«, ki so po štiridnevni hoji prispeli na cilj in se predstavili na odru. Prireditev se je zaključila s spustom balonov v Evroparku. Ivanka Kramberger Že tretje leto zapored poteka v organizaciji Turističnega društva Ptuj in MO Ptuj prireditev Spoznavajmo države EU. Letošnja, ki je bila 5. maja, je bila posvečena 8. obletnici vstopa Slovenije v EU. Na prvi prireditvi (pred tremi leti) so šole ptujskega območja predstavljale izbrano državo. Učenci naše šole so predstavili Nizozemsko. Drugo leto je bila tema najbolj znana osebnost iz te države, letos pa smo predstavili najstarejše mesto Nizozemske – Nijmegen. Vsaka šola je morala mesto predstaviti na dva načina: pripraviti stojnico in predstavitev na odru. Učence sem seznanila s projektom in jih povabila k sodelovanju. Največjo zagretost za delo je pokazalo šest učencev iz 7. a razreda: Vita Volgemut, Denis Kmetec, Matic Krepek, Blaž Krajnc, Alen Čuček in Dijana Potrč, iz 7. b pa sta sodelovali Špela Sluga ter Melisa Harambašič. V projektu sta sodelovala tudi učitelj likovne vzgoje Janko Marinič in učitelj računalništva Jernej Feguš. Našemu povabilu se je z veseljem odzvala tudi gospa Zelenik, ki je prišla v šolo in nas naučila izdelovati rože iz papirja, gospod Perger pa je priskrbel obleko Rimljanke. Z združenimi močmi smo pripravili očem všečno stojnico in dramsko dodelan nastop. Na vsaki strani stojnice je stal rimski steber, ki so ga učenci izdelali s tehniko kaširanja. Iz stiropora so izrezali veduto in ime mesta. Na stebre smo privezali vrvico in nanjo obesili fotografije, na katerih so bile predstavljene največje znamenitosti mesta Nijmegen. Ob strani je bil »parkiran« pravi »holandec« – kolo, ki nam ga je za ta dan posodila učiteljica Tina. Učenka Špela je bila oblečena v Rimljanko, Dijana je bila v tem dopoldnevu prava Nizozemka v narodni noši, Blaž pa je bil vojak, katerega dedek se je bojeval za osvoboditev Nizozemske izpod nemške okupacije. Z gredice na mizi so »rasli« tulipani, ki so jih učenci ponudili obiskovalkam prireditve. O zgodovini in znamenitostih mesta pa so si lahko podrobneje prebrali na prospektu. Mesto Nijmegen je bilo prvič omenjeno v 1. stoletju, ko so Rimljani zgradili vojaško taborišče. Leta 2005 so praznovali 2000-letnico obstoja mesta. Nijmegen je mesto polno kulture, športa, prireditev in nakupovanja. Preteklost in sedanjost hodita z roko v roki. Najbolj množična prireditev v Nijmegenu je vsakoletni štiridnevni marš – množični pohod, ki so se ga najprej udeleževali vojni veterani, da so proslavili sodelovanje pri osvoboditvi mesta. Začne se vsako leto na isti dan – tretji torek v juliju, udeleži se ga okrog 40000 pohodnikov, med kateri12 Tekmovanje v nogometu V sredo, 23. maja 2012, je na Osnovni šoli Destrnik-Trnovska vas potekalo nogometno tekmovanje za deklice letnik 2001 in mlajše. Za domačo ekipo so nastopile: Aneja Lorbek, Klara Kos, Zala Arnuga, Sara Horvat in Tjaša Vrečar. Na tekmovanju sta sodelovali še ekipi OŠ Ljudski vrt in OŠ Juršinci. Vsaka ekipa je odigrala dve tekmi, veljalo je pravilo: »Naj zmaga najboljši.« Gledalci so uživali ob ogledu napetih in zanimivih tekem. Domači navijači so vseskozi vzpodbujali in navijali za naša dekleta. Žal se ni vse izteklo po načrtih in naše nogometašice so osvojile odlično drugo mesto. Zmagovalke turnirja so bile deklice iz OŠ Ljudski vrt, tretje pa punce iz OŠ Juršinci. Po končanem tekmovanju je sledila slovesna podelitev medalj, ki jih je podelil ravnatelj naše šole mag. Drago Skurjeni. Na tej stopnji se je tekmovanje za deklice letnik 2001 in mlajše končalo. Nika Matjašič, 6. a Občan - 21. junij 2012 Občan Veter v laseh Nasmejani obrazi ponovno v Wildonu Ko sem se v petek zjutraj zbudila, sem bila malo presenečena in žalostna, ker je deževalo, zato sem mislila, da bo Veter v laseh odpadel. Ko sem doma pozajtrkovala, sem šla na avtobus. V šoli smo se zbrali v avli in z našo učiteljico šli na avtobus proti Trnovsko vas. Tam smo se zbrali v dvorani, kjer smo malo zaplesali, da bi se ogreli, pokazali so nam tudi, kdo bo vodja posameznega krožka. Potem sva se s sošolko Vito odpravili na odbojko. Komaj tam sva izvedeli, da odpade, zato nama ni preostalo drugega, kot da greva na badminton. Bili sva poraženi in obema se je zdelo pravično, seveda pa nama ni bilo čisto vseeno. Nato sva se odpravili na likovno izražanje, ki je potekalo v šoli. Ustvarjali sva z največjim veseljem, izdelovali smo domišljijsko drevo. Ko sva končali, nama je učiteljica, ki je vodila krožek, povedala, da lahko narediva še več izdelkov, a manjših, da ne bi zmanjkalo materiala še za ostale, ki so se vključili v ta krožek, vendar še niso bili na vrsti. S tempera barvicami smo slikali na narezane plošče dreves. Ko se je izdelek posušil, sem ga pospravila v nahrbtnik in šla navijat za naše učence, ki so igrali nogomet. Po končanem nogometu smo šli pred šolo, skakale smo s kolebnico in se igrale skrivalnice. Potem smo se počasi odpravili v dvorano, kjer so razglasili najboljše, ki so dobili medalje. Med zmagovalci me ni bilo. Po zaključku sem se z bratcem odpravila na avtobus, ki je peljal v najino smer. Doma sem mamici povedala o vsem, kar se je dogajalo. Ta dan mi je bil zelo všeč, bila bi pa bolj vesela, če bi bilo naslednjič bolj sončno, da bi lahko veliko stvari počeli zunaj. Že četrto leto, in sicer od šolskega leta 2008/2009 tkemo učenci Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas prijateljske vezi z našimi sovrstniki iz Ljudske šole Wildon. V sredo, 23. maja 2012, smo učenci 3. a in 3. t skupaj z našimi starejšimi prijatelji iz tretje triade preživeli zanimiv dopoldan v Wildonu. Sprejeli so nas ravnateljica ga. Christa Dörr, učiteljice in učenci 2. a in 2. b razreda naše partnerske šole. Po topli dobrodošlici smo s trdim delom nadaljevali v učilnicah šole. Bili smo v vlogah raziskovalcev, saj smo se preizkusili v pravih fizikalnih in kemijskih poskusih z zanimivimi poimenovanji, in sicer magični sladkor, lačna gosenica, podmornica ter žlični zvonec. Naši učitelji so bili naši vrstniki, ki so svoje delo odlično opravili, saj smo se sporazumeli brez večjih težav, uspeli pa so nam tudi vsi štirje poskusi. Ker pa nobeno delo ni uspešno, če so želodci sestradani, so Wildončani poskrbeli tudi za to in nam pripravili slastne prigrizke. Po končanem raziskovanju je sledil nastop v telovadnici šole. Z našimi gostitelji smo pripravili glasbeno-plesni nastop. Poslušalce smo razveselili s petjem, plesom in z igranjem na inštrumente. Vrhunec nastopa je predstavljala skupna pevska točka, ki smo jo z avstrijskimi učenci zapeli v slovenskem jeziku. Naši poslušalci, učenci in učitelji Ljudske šole Wildon, so nastopajoče nagradili z bučnim aplavzom. Melani Cafuta, 4. a Katja Gajzer Občan - 21. junij 2012 13 Občan Otroški parlament – Junaki našega časa 2. aprila 2012 sem se kot predstavnik osnovnih šol ptujskega področja udeležil otroškega parlamenta v Ljubljani. Najprej bi želel povedati, kako sem sploh prišel tja. Na začetku šolskega leta smo imeli na naši šoli dve srečanji šolskega otroškega parlamenta, ki ju je vodila mentorica Skupnosti učencev Tina Vrhovšek Malovič. Tema je bila Junaki našega časa – kdo so in zakaj. O njej smo razpravljali predstavniki vseh razredov in na koncu določili predstavnika, ki bo našo šolo zastopal na zasedanju medobčinskega parlamenta na Ptuju. Ker sem bil izbran, sem vedel, da se bom moral dobro pripraviti. Nekaj tednom priprav je sledilo medobčinsko zasedanje otroškega parlamenta, ki je bilo v CID-u na Ptuju. Zbralo se nas je 20 predstavnikov osnovnih šol iz Ptuja in okolice. Najprej je spregovorila voditeljica parlamenta. Nato je vsaka šola posebej predstavila, kako je potekal parlament na njihovi šoli in do katerih sklepov so prišli. Preden sem prišel na vrsto, sem imel veliko tremo, vendar sem jo takoj, ko sem začel govoriti, izgubil in lepo predstavil, kako je potekal parlament na naši šoli. Po vseh predstavitvah smo oblikovali štiri skupine, vsaka je dobila svojo temo, o kateri je morala debatirati, potem pa jo predstaviti ostalim. Po 20 minutah dela je vsaka skupina predstavila temo, ostali udeleženci pa so postavljali vprašanja, izražali svoja mnenja, pomisleke, tudi nestrinjanje. Na koncu smo morali izbrati dva kandidata za državno zasedanje otroškega parlamenta v Ljubljani. Vsak je moral na listek napisati ime in priimek enega učenca. Nato je voditeljica preštela glasove in tako smo izvedeli, da greva v Ljubljano Jan Harb in jaz. Seveda sem bil zelo vesel, ko sem izvedel, da sem bil izbran. Tako sva se z Janom 2. aprila odpravila v Ljubljano. Seveda sva bila zelo vesela, hkrati pa tudi malo nervozna, saj nisva vedela, kako bo potekalo zasedanje. Takoj ko smo prispeli, sva se odpravila v parlament. Tam sva dobila priponki z imenom in s priimkom. Odpravila sva se v glavno dvorano, kjer nas je na mizah čakala mapa z dnevnim redom. Ob devetih nas je naprej pozdravil lanski vodja otroškega parlamenta, potem smo izvolili delovno predsedstvo, v katerem sem bil tudi sam, predlagano pa je bilo na enem izmed prejšnjih sestankov. Takoj smo zasedli svoja mesta. Predsednik otroškega parlamenta je lahko nadaljeval in vodil zasedanje. Na mizah nas je čakala tudi glasovnica za glasovanje o temi za naslednje leto. Pred odmorom smo glasovnico odložili v posebno škatlo. Sledilo je delo v štirih skupinah, ki so obravnavale naslednje teme: 1. KAKO POSTATI JUNAK? 2. PREZRTI JUNAKI (DOBRODELNOST, PROSTOVOLJNOST) 14 3. JUNAKI, IDOLI IN VZORNIKI SKOZI ČAS 4. VIRTUALNI JUNAKI V posameznih skupinah smo debatirali, ker pa sem bil tudi v volilni komisiji, sem moral pomagati šteti glasove, zato sem se skupini pridružil kasneje. Tudi sam sem dal nekaj predlogov oz. mnenj. Delu v skupini je sledil še zadnji del zasedanja – poročila skupin, po njih pa razprava, v kateri smo lahko sodelovali vsi. Svoje mnenje so občasno izrazili tudi poslanci, ki so bili prisotni. Ob koncu smo razglasili še temo za naslednje leto, nato se je predsednik delovnega predsedstva vsem zahvalil in nas povabil na kosilo v jedilnico parlamenta. Nato smo se odpravili vsak na svoj konec Slovenije. V parlamentu mi je bilo zelo všeč, saj sem ga prvič videl na lastne oči, všeč mi je bila tudi njihova kuhinja. Imel sem se »super«, doživel sem eno najlepših dogodivščin. Simon Koser, 9. a Finale Žogarije Po zaslugi tretješolcev, ki so 25. aprila v Ptuju osvojili prvo mesto na športno-družabni prireditvi Žogarija, so se nekateri učenci udeležili tudi finala omenjenega tekmovanja v našem glavnem mestu, na dvorišču Osnovne šole Miška Kranjca. Potekalo je že šestič zapored. Pod mentorstvom športnega pedagoga Gorazda Voglarja so nekateri učenci tretjega in četrtega razreda pridno vadili nogomet in spretnostne igre ter se tako zavzeto pripravljali na finale. Pridne in delovne so bile tudi učenke, ki so svoje znanje dopolnjevale s splošnim znanjem o Evropi, sodelujočih državah Žogarije, zdravem načinu življenja in skrbi za okolje. V torek, 5. junija, smo se vsi sodelujoči odpeljali novim dogodivščinam naproti. Med potjo nam je ponagajal dež, a mu učenci niso pustili, da bi pokvaril njihovo navdušenje nad tekmovanjem. »Bojno« opremljeni z znanjem, s spretnostjo in v duhu fair playa smo se napotili na prizorišče finala Žogarije. Naši učenci so odlično premagovali ovire z žogo v spretnostnih igrah, zavzeto podajali žogo proti golu v nogometni igri 3 na 3 in glasno navijali za svoje prijatelje in svojo šolo. Med seboj so se pomerili tudi učitelji šol, ki so se uvrstile v finale. Žal zaradi časovne stiske kviza niso izvedli, saj smo prepričani, da bi naše učenke pokazale usvojeno znanje. Na koncu so učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas zasedli osmo mesto. Prepričani smo, da to ni zanemarljiv rezultat, saj je navsezadnje šlo za državno tekmovanje. Odkrito smo lahko ponosni na prav vsakega izmed njih. Tonja Zagoršek Občan - 21. junij 2012 Občan Vaški piknik združil staro in mlado Vaščani Zgornjega Velovleka smo se v petek, 25. maja, zbrali na vaškem pikniku. Čudovito vreme in prekrasno kmečko okolje ter dobrote iz krušne peči in žara so poskrbeli za resnično nepozaben dogodek. Organizator in pobudnik je bila družina Kovačec iz Zgornjega Velovleka, ki je srečanje izpeljala tako vrhunsko, kot da bi za sabo imeli dolgoletne izkušnje v organiziranju podobnih dogodkov. Da pa se ga je udeležilo čim večje število povabljenih tudi iz, kot rečemo pri nas, sosednje “grabe”, pa je poskrbel Mirko Presečki, aktivni član naše vaške skupnosti. Na pikniku poleg dobre volje ni manjkalo tudi dobre pijače in jedače. Gospodarica Jelka je s svežim kruhom iz krušne peči, ki mu je družbo delal prav tako v krušni peči pečen odojek, poskrbela za pravo kulinarično razvajanje. Gospodar Branko pa je z odlično vinsko kapljico iz domače kleti, ki se ji pozna skrbna in premišljena nega od trsa pa vse do kozarčka, poskrbel, da gostje niso bili žejni in tudi za malo zdrave prešernosti med udeleženci. Sinu Matjažu gre zahvala za dobrote z žara. Da so bili kozarci in krožniki vedno polni, pa je je spretno skrbela hči Martina. Poleg jedače in pijače smo lahko uživali tudi v idiličnem okolju obnovljene stare kmetije iz leta 1875. Rože, ki se bohotijo na skoraj vsakem koraku, še posebej okoli lično urejenega ribnika, v katerem domujejo zlate ribice, lepo urejeni in skrbno vzdrževani hlevski prostori, družina Kovačec se namreč ukvarja tudi s prašičerejo, ter povsem obnovljena stara kmečka hiša, v kateri živijo, pričajo o velikem trudu, ki so ga v preteklih letih vložili v kmetijo. Gospa Jelka je goste popeljala tudi po lepo negovanem zelenjavnem rastlinjaku in nam razkazala več vrst perutnine, ki jo ljubiteljsko gojijo, med njimi tudi zlatega fazana, papige ter okrasne golobe. Športni navdušenci so se nato lahko pomerili še v igranju košarke in pikada. Odlično razpoloženi vaščani Zgornjega Velovleka pa smo lahko ob koncu tekmovali še v licitaciji za pečeno glavo odojka, kar je poskrbelo predvsem za veliko smeha med udeleženci. Dobre volje, polni novih vtisov in hvaležnosti gostiteljem smo se razšli šele v poznih nočnih urah ter si obljubili, da bomo tak dogodek zagotovo ponovili. Prebivalci Zgornjega Velovleka smo sicer precej razdrobljeni, saj leži naša vas na dokaj prostranem območju. Ker nas ločuje še precej razgiban teren z griči in dolinami, imamo s svojimi sokrajani manj stikov kot vaščani, ki živijo v bolj strnjenih naseljih. Zato je bil ta vaški piknik več kot dobrodošel predvsem za mlade, ki morda svojih sovaščanov ne poznajo prav dobro. Spoštovani, sva bratca Domen in Klemen Klobasa in oba imava redko gensko bolezen CISTIČNO FIBROZO (CF). O naju ste že veliko slišali in spet se vam oglašava. Tokrat z najlepšo in najsrečnejšo novico najinega rosno mladega življenja. Zaradi vas in vašega dobrega srca so najini dnevi z boleznijo CF veliko lažji. Omogočili ste nama namreč masažna jopiča, s katerima lahko laže, predvsem pa bolj kakovostno opravljava najine respiratorne fizioterapije. Jopiča sta nama in najini mamici v veliko pomoč in res smo srečni, da je na svetu toliko dobrih ljudi z velikim srcem, kot ste vi, ki ste nam pomagali. Zato bi se rada iz srca zahvalila in rekla HVALA. Hvala, ker ste pomagali, hvala, ker premorete dobroto v svojih srcih, in hvala, ker ste prisluhnili najini stiski. Vse lepo pozdravljava in želiva veliko lepih trenutkov v življenju. Domen, Klemen in mamica Lidija Klobasa Polona Šemnički Občan - 21. junij 2012 15 Občani pišejo Sodba v imenu ljudstva za malega človeka Večkrat se pritožujemo, da sodni mlini meljejo počasi, a v mojem primeru se je Upravno sodišče Republike Slovenije podvizalo in v šestih mesecih razsodilo ter ugodilo v moje dobro. V mislih imam seveda tožbo zoper odločbo Občinske uprave Občine Destrnik, z dne 21. 9. 2011, in odločbo župana Občine Destrnik, z dne 10. 10. 2011, zaradi višine komunalnega prispevka. Nehote se sprašujem, koliko odločb je bilo izdanih v škodo občanov, ki se iz kakršnih koli razlogov niso pritožili, ampak so in še plačujejo komunalni prispevek. V moji denarnici se bo krepko poznalo, saj mi je sodišče po zdajšnjem izraču16 nu prispevek znižalo za dobrih 1200 evrov. To pa je zame in mojo družino veliko. Ne želim razpravljati, kako je bil opravljen izračun, o tem naj razmišljajo tisti, ki so ga opravili. Sam sem se poglobil v veljavno občinsko zakonodajo in sem se z gotovostjo ter argumenti lahko pogovarjal. Moj namen ni bil iskanje pravice na sodišču, a se z vodstvom občinske uprave preprosto ni dalo dogovoriti drugače. Če bi se poslušali in se seveda slišali, ne bi bilo nepotrebnih stroškov postopka, ki jih je Občina Destrnik morala poravnati. Ta denar bi lahko koristno porabili kako drugače, morda v dobrodelne namene. V teh kriznih časih vsak evro prav pride. Ne gre pa samo za denar, tudi o odnosu zaposlenih na občinski upravi do strank, ki mislijo drugače, ni vredno izgubljati besed. Kar nekaj tega sem doživel, ko sem se želel pogovarjati o zadevah, za katere sem menil, da so storjene v mojo škodo. Pa nikakor nisem bolj papeški od papeža. Ne želim pač, da me nekdo vodi žejnega čez vodo in mi dela krivico. Zakaj pa tudi mali človek ne bi smel imeti svojega mnenja? Svoje mnenje rad povem na glas, nasprotniku v obraz, brez strahu in zaradi tega nisem nikogaršnji sovražnik. Pripravljen sem poslušati, tudi slišati, sklepati kompromise, popuščati in iskati rešitve v obojestransko korist. In to je po mojem mnenju čar demokracije. Če bi ta dejstva upoštevali vodilni v naši mali občini, bi rešili marsikatero neljubo situacijo, tudi tisto, ki zadeva izgradnjo kanalizacije in višino prispevka ter načina njegovega plačila. Večkrat bi se morali spustiti med male ljudi, jih obveščati o aktivnostih, v katerih so kot stranke neposredno udeleženi. Menim, da bi ljudje brez negodovanja, sporov, sovraštva in iskanja pravice na sodišču razumeli, sprejeli dejstva in pomagali, da bi bil prepotrebni kanalizacijski sistem izgrajen in predan svojemu namenu. Sam nisem pristaš dopisovanja in razreševanja dobrega ali slabega v časopisu, a tokrat izjemoma, ker sem na zboru občanov 20. 1. 2012 obljubil, da bom z odločitvijo sodišča seznanil širšo javnost. Nadaljnjemu dopisovanju se odpovedujem. Nisem »zdrahar«, prav tako ne opravljam svetovalnih uslug, pričakujem le, da se »igra« odvija po pravilih, ki so točno določena v zakonodaji, in to za vse občane enako. Vabim pa vse, tudi drugače misleče, na pogovor v senco naše lipe v Janežovcih 10. Beseda namreč ni konj. Milan Burina Občan - 21. junij 2012 Občan Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, da je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Ovela si moja vrtnica, a mi v srcu si ostala trajno. Spomin SPOMIN Milici Kramberger 27. maja je minilo 18 let, odkar nas je zapustil naš dragi 17. 1. 1970–20. 6. 2002 Milan Arnuš Hvala vsem, ki se spomnite ob podarjenih rožah in priž- iz Doliča 12 ganih svečkah. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo in s svečko počasti- Valentina, Monika, Tonček te spomin nanj. Tvoji najdražji Skoraj vse življenje boriti si se znal, v tihem večeru utrujen od bolezni za vedno si zaspal. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več med nami ni. OBVESTILO O ODDAJI ČLANKOV ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO Članke za 7. številko časopisa Občan oddajte do 5. julija 2012 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: clanki@casopis-obcan.si. Članki naj bodo napisani v pisavi »Times New Roman«, V spomin 15. 6. 2012 mineva sedem let, odkar nas je zapustil dragi velikost pisave naj bo 12. Največja velikost članka je lahko ena stran v Wordu, daljših člankov v prihodnje ne bomo objavljali. mož, ata, tast, stari ata, brat in stric Alojz Fuks iz Janežovskega Vrha 15 Priložite fotografije z imeni avtorjev; če boste le-te poslali po elektronski pošti, jih pripravite posebej v priponki (v jpg formatu). Ne vemo, zakaj je usoda tako hotela, da najdražjega nam je vzela, a v naših srcih vedno lepa misel bo živela. Hvala vsem, ki prižigate svečke, poklonite cvet in z lepo mislijo obudite spomine nanj. Tvoji najdražji Občan - 21. junij 2012 Rokopise oziroma članke, ki niso posneti na disketi ali zgoščenki, zaradi prepisovanja oddajte teden pred navedenim datumom. Uredništvo 17 Občan Meritve hitrosti s samodejno merilno napravo tudi na območju občine Destrnik Zakon o pravilih cestnega prometa v 15. členu določa pristojnosti občinskih redarjev. Ena od teh pristojnosti in hkrati naloga občinskega redarstva je nadzor hitrosti vožnje s samodejno merilno napravo, ki podatke slikovno dokumentira. Pri meritvah hitrosti občinski redarji ne ustavljajo voznikov, ki so prekoračili s splošnim prometnim predpisom ali prometnim znakom omejeno hitrost vožnje. Medobčinsko redarstvo Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju je že leta 2009 začelo izvajati tovrstne naloge in jih v letošnjem letu plansko in intenzivno nadaljuje. V občini Destrnik bomo meritve hitrosti s samodejno merilno napravo začeli izvajati pred začetkom šolskega leta 2012/2013. Meritve bomo izvajali v času prihoda otrok v šolo ali odhoda domov in v poznih popoldanskih urah, ko prihaja do občasnih večjih prekoračitev hitrosti vožnje na regionalnih ter tudi na lokalnih cestah v naselju. Osnovni cilj meritev hitrosti je umirjanje prometa, s tem pa zaščita najšibkejših udeležencev v cestnem prometu. S postavitvijo samodejne merilne naprave želimo v sodelovanju s Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) občin iz naše krajevne pristojnosti, policijo ter z drugimi organi lokalne skupnosti zagotoviti umirjanje prometa predvsem v okolicah osnovnih šol in vrtcev, na šolskih poteh, na cestah, ob katerih niso izgrajeni pločniki, ter na cestah, kjer so ugotovljene pogoste prekoračitve hitrosti. Samodejna merilna naprava se lahko uporablja tudi na cestah oziroma delih ceste, za katere so občani na občinsko upravo ali na SPVCP podali pobudo za umiritev hitrosti vožnje z izgradnjo ovire, tako imenovanega »ležečega policaja«. Občinski redarji so pristojni za izvajanje svojih nalog na vseh lokalnih cestah in na državnih cestah v naseljih. Meritve hitrosti bomo napovedali v sredstvih javnega obveščanja, rezultate meritev pa posredovali občinski upravi, SPVCP posamezne občine in v lokalnih glasilih tudi vsem občanom. Medobčinsko redarstvo je prekrškovni organ občin ustanoviteljic in bo za ugotovljene prekoračitve hitrosti lastnikom vozila oziroma kršiteljem izdalo plačilni nalog s predpisano globo ter izreklo predvideno število kazenskih točk, za težje kršitve pa podalo obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Globe za prekrške, ki jih izreče medobčinsko redarstvo, so prihodek proračuna občine, na območju katere je prekršek storjen. Medobčinsko redarstvo uporablja za meritve hitrosti enake naprave kot policija. Tip naprave je odobril Urad za meroslovje, naprava je umerjena in ima vso potrebno dokumentacijo, ob napravi pa je prisoten strokovno usposobljen operater. Z meritvami hitrosti želimo umiriti promet na posameznih točkah, najbolj bomo zadovoljni, če bomo po vsaki analizi meritev ugotovili, da je kršitev vedno manj in da so tudi te minimalne. S tem bomo zagotovili večjo varnost predvsem pešcem in kolesarjem, otroke pa bomo lahko mirno napotili v šolo ali na igrišče. Robert Brkič, vodja medobčinskih redarjev 18 Ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili po novem Aprila letos je pričela veljati nova uredba o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili (Uredba o izrabljenih vozilih, Ur. l. RS, 32/2011 s spremembami), ki naj bi na to področje vnesla več reda. Ta skrb za izrabljena motorna vozila prenaša z javne službe na uvoznike in proizvajalce same. Ti so koncesijo za ta namen podelili podjetju Ekomobil d. o. o., katerega ustanovitelji so podjetje Saubermacher Slovenija, d. o. o., Karbon, d. o. o., in Avtotransporti Kastelec, s. p. Pomembna novost, ki jo opredeljuje nova uredba, je uvedba strogih kazni za tiste, ki se vozila znebijo na nedovoljen način ali se z razgradnjo ukvarjajo nelegalno. Kazni za kršitelje znašajo od 1.000 evrov za fizične osebe pa do 30.000 evrov za pravne osebe oz. zbiralce, ki vozila ne predajo obratu za razstavljanje. Z novo uredbo je do leta 2015 predpisana najmanj 85-odstotna predelava vozil, po letu 2015 pa celo 95-odstotna. V centru za razgradnjo se vsako vozilo na strokoven in okolju neškodljiv način najprej osuši vseh tekočin, sledi razgradnja in sortiranje delov, ki se reciklirajo, vse do gole karoserije, ki se preda v drobilnik za dokončno uničenje. Saubermacher Slovenija, d. o. o. tako še naprej skrbi za zbiranje izrabljenih motornih vozil na štajersko-prekmurskem področju, ki ga po novem predstavlja 8 zbiralnih mest, kjer je mogoče predati neuporabno ali nevozno vozilo. Zbiralna mesta po novem AMZS d. d. Zagrebška 25, 2000 MARIBOR AVTOKOMPLET, Pintarič Igor s. p. Puhova ul. 50, 2000 MARIBOR SAUBERMACHER SLOVENIJA d. o. o. Sp. Porčič 4 a, 2230 LENART AVTO LUNEŽNIK, Lunežnik Slavko s. p. Ritoznoj 4, 2310 SLO. BISTRICA AVTOCENTER ORMOŽ d. o. o. Hardek 44 c, 2270 ORMOŽ AVTOSERVIS Franc Lasbaher s. p . Mariborska cesta 21, 2234 BENEDIKT AVTOCENTER HORVAT s. p. Ulica Matije Gubca 13, 9000 MURSKA SOBOTA AMZS d.d. Noršinska 2, 9000 MURSKA SOBOTA Odsluženo vozilo se brezplačno preda na enem od zbirnih mest, kjer lastnik dobi potrdilo o razgradnji, s katerim nato na upravni enoti vozilo odjavi iz prometa. Če je vozilo zapuščeno ali nevozno in ga ni mogoče dostaviti do najbližjega zbiralnega mesta, za odstranitev poskrbi najbližji zbiralec ali podjetje Saubermacher. Saubermacher Slovenija, d. o. o. Občan - 21. junij 2012 Občan Projekt Vlado Kreslin: Poj mi pesem o življenju Športne aktivnosti ob občinskem prazniku Pevci Kulturno-umetniškega društva Sv. Martin smo se letos odločili za prav poseben projekt, ki smo ga posvetili nečemu, kar vsi dobro poznamo, vendar vsem ostaja skrivnost – življenju. V svoj koncertni repertoar smo zajeli izključno pesmi priljubljenega prekmurskega glasbenika Vlada Kreslina, ki jih je za zbor priredil naš zborovodja Primož Kramberger. Svoje glasove smo pridno pilili na intenzivnih pevskih vajah v Kančevcih, kjer smo v pristnem prekmurskem okolju začutili besedila pesmi, se še bolje spoznali med seboj in se primerno pripravili na letni koncert. Prvi koncert smo izvedli 19. maja v Koreni in se zaradi odličnega vzdušja na odru ter pod njim odločili, da bomo projekt do konca pevske sezone ponovili še dvakrat. Z veseljem bomo 29. 6. 2012 ob 19.00 gostovali tudi v Volkmerjevem domu v Destrniku. To ne bo naše prvo gostovanje v občini Destrnik. Januarja letos smo namreč s programom ljudskih pesmi sveta nastopili v urbanski cerkvi, kjer ste nas občani zelo lepo sprejeli. Vabimo vas, da se nam pridružite na večeru nostalgije, nagajivosti, mladosti in Prekmurja, ki ga je omogočila Občina Destrnik. Obljubimo, da vam ne bo žal! Vstopnine ni. V okviru občinskega praznika je bil v petek izveden prijateljski turnir v odbojki. Pomerile so se tri ekipe, in sicer Destrnik, Krstič d. o. o. iz Ormoža in Hajdina. Igrali so vsak z vsakim. Zmagala je domača ekipa. Športno društvo Destrnik je poskrbelo, da so vse tri ekipe dobile priznanja, za skromno malico pa so poskrbeli sodelujoči športniki. V soboto je bil na igrišču pod šolo nogometni turnir. Sodelovalo je 10 ekip iz Lenarta, Ptuja, Trnovske vasi in Destrnika. Zaradi velikega števila ekip so tekmovali v treh skupinah. Finale so igrali vsak z vsakim. Zmagala je ekipa Športnega društva Destrnik, sledili sta ji Eurovrt Ptuj in Mexico Voličina. Vse tri ekipe so prejele pokale, za katere je poskrbela Občina Destrnik, in bone za malico na prireditvenem prostoru pred gasilsko-turističnim domom po osrednji prireditvi. Tekme, ki so jih igrali skozi ves dan, si je ogledalo precej gledalcev in navijačev posameznih ekip. V okviru občinskega praznika bosta izvedena tudi šah in kolesarjenje, a sta prestavljena na druge datume, saj je kar nekaj športnikov članov vseh sekcij in fizično ne vzdržijo izvedbe tekmovanj v dveh dneh. Destrniškim športnikom iskrene čestitke za obe prvi mesti – v odbojki in v nogometu. Besedilo: Nada Zupanič Fotografija: Bojan Potrč Lepo vabljeni! Balet Darja Pavlin Na balet sem začela hoditi v prvem razredu. Uči me učiteljica Alenka. K baletu hodi tudi moja sošolka Maja. Prva tri leta sem bila pripravnica, zdaj pa sem v prvem razredu. Balet obiskujem dvakrat na teden, v torek in četrtek. Učiteljica se je letos odločila, da bi lahko vsi imeli enake roza drese s krilcem in z dolgimi rokavi. Spomladi sem nastopila v razredni točki in v baletni predstavi Pepelka. Z baletno predstavo smo obiskali tudi OŠ Destrnik-Trnovska vas in OŠ Kidričevo. Balet mi je zelo všeč, ker se tam veliko naučim in še dobro učiteljico imam. Vanessa Prelog, 4. a Občan - 21. junij 2012 19 Občan Naravoslovni dan Na Osnovni šoli Destrnik-Trnovska vas je na deževno dopoldne potekal naravoslovni dan. Začel se je s predavanjem, ki ga je vodil član društva paraplegikov Celje. Gospod, ki nam je predaval, je invalid, ponesrečil se je z motorjem. Predstavil nam je svoje življenje pred nesrečo, v kateri je postal invalid, med nesrečo in po njej. Po končanem predavanju nam je predstavil še svoj avtomobil, prilagojen invalidom. Predavanje je bilo hkrati tudi zelo žalostno. Ob stiku s takšnim človekom, sem spoznala, koliko je vredno to, da lahko vsak dan hodim in tečem. V telovadnici pa nas je že čakala druga točka »dnevnega reda«. Člani kluba Drava Ptuj so nam predstavili nekaj veščin juda. Tudi ta točka je bila zelo zanimiva, saj so sodelovali oz. priskočili na pomoč tudi učenci naše šole. Naravoslovni dan se je bližal koncu in sledila je še zadnja točka. Takrat smo imeli različne dejavnosti po razredih, mi smo spekli več vrst dobrega peciva. Takšnih poučnih in zanimivih šolskih dni si želim še veliko. Nika Matjašič, 6. a PRODAJAMO KAKOVOSTNO VINO Ivan Hauptman tel. 041 48 48 14 Izletniškovinogradniška kmetija Lovrec Jiršovci 24, Destrnik Nudimo vam: – zabavo za zaključene družbe – nedeljska kosila – domači narezek – prevoz s kombijem – do 8 oseb – degustacijo vina … – najem prostora – sobe, prenočišča. Informacije in rezervacije: 031 619 549, 031 656 704 20 Občan - 21. junij 2012