Poštnina plačana v gotovini URADNI VESTNIK OKRAJA NOVO MESTO Leto VII. V Novem mestu, dne 1. decembra 1962 Št. 22 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR: 468. Odlok OLO Novo mesto o določitvi gozdnogospodarskih območij v okraju Novo mesto; OBČINSKI LJUDSKI ODBORI: 469. Odlok ObLO Črnomelj o programu razvoja občine Črnomelj za leto 1962; 470. Odlok ObLO Sevnica o odstotku prispevka, ki se plačuje v republiški in občinski rezervni sklad za potrebe gospodarskih organizacij občine Sevnica; 471. Odlok ObLO Sevnica o uvedbi občinskega prometnega davka na lokalne telefonske storitve; 472. Odlok ObLO Sevnica o spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev; 473. Odlok ObLO Trebnje o komunalnem prispevku; 474. Odlok ObLO Trebnje o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi občinskega davka na lokalne telefonske storitve; 475. Odlok ObLO Videm-Krško o stopnjah občinske doklade na dohodek od kmetijstva na dohodke od samostojnih poklicev ter premoženja in hiš-nine; 476. Odlok ObLO Videm-Krško o ustanovitvi sejmov za plemensko in plemeno živino na območju občine; 477. Odlok ObLO Videm-Krško o dopolnitvi odloka o uvedbi občinskega prometnega davka in lokalne telefonske storitve; 478. Odlok ObLO Videm-Krško o spremembi odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Videm-Krško (občinskega proračuna) za 1. 1961; 479. Odločba ObLO Videm-Krško o pripojitvi trgovskega podjetja »Promet« k trgovskemu podjetju Preskrba Senovo; 480. Sklep ObLO Videm-Krško o potrditvi statuta zavarovalnice Videm-Krško; VOLITVE IN IMENOVANJA: 481. Odločba OLO Novo mesto o razrešitvi in imenovanju tajnika gospodarske zbornice za okraj Novo mesto; 482. Odločba OLO Novo mesto o razrešitvi in imenovanju predsednika upravnega odbora Uradnega vestnika okraja Novo mesto; 483. Odločba OLO Novo mesto o razrešitvi in imenovanju predsednika gospodarske zbornice za okraj Novo mesto; 484. Odločba OLO Novo mesto o razrešitvi in imeno- vanju predsednika in člana okrajne komisije za proučevanje ustave in pripravo statutov ljudskih odborov; 485. Odločba OLO Novo mesto o imenovanju novega upravnega odbora Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu; 486. Odločba OLO Novo mesto o razrešitvi in imenovanju predsednika komisije za organizacijo in napredek upravnega poslovanja pri okrajnem ljudskem odboru Novo mesto; 487. Odločba ObLO Novo mesto o imenovanju članov upravnega odbora medobčinske komunalne banke Novo mesto; 488. Odločba ObLO Videm-Krško o razrešitvi upravitelja osnovne šole Gradec; 489. Odločba ObLO Videm-Krško o razrešitvi upravitelja osnovne šole Zdole; 490. Odločba ObLO Videm-Krško o imenovanju upravitelja osnovne šole Zdole; 491. Odločba ObLO Videm-Krško o razrešitvi upravitelja osnovne šole Senuše; 492. Odločba ObLO Videm-Krško o razrešitvi upravitelja osnovne šole Dolenja vas; 493. Odločba ObLO Videm-Krško o razrešitvi upravitelja osnovne šole čemeča vas; 494. Odločba ObLO Videm-Krško o razrešitvi upravnika kmetijske zadruge Kostanjevica na Krki; 495. Odločba ObLO Videm-Krško o imenovanju upravnika kmetijske zadruge Kostanjevica na Krki; 496. Odločba ObLO Videm-Krško o razrešitvi direktorja trgovskega podjetja »Promet« Videm-Krško; 497. Odločba Ob L O Videm-Krško o razrešitvi dolžnosti sanitarnega inšpektorja občinskega ljudskega odbora Videm-Krško; 498. Odločba ObLO Videm-Krško o imenovanju sanitarnega inšpektorja občinskega ljudskega odbora Videm-Krško; 499. Odločba ObLO Videm-Krško o imenovanju članov prvega sveta zdravstvenega doma Videm-Krško, s sedežem v Senovem; 500. Odločba ObLO Videm-Krško o imenovanju članov upravnega odbora komunalne uprave Videm-Krško. GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAVODI: 501. Bilanca Mizarske produktivne zadruge Sevnica za leto 1961; 502. Bilanca Trgovskega podjetja Prehrana Novo mesto za leto 1961; 503. Bilanca Rudnika lignita, gline in kremenovih peskov Globoko za leto 1961. 486. Na podlagi 4. člena zakona o gozdovih (Ur. 1. LRS št. 30-262/61) in v sporazumu z OLO Celje in OLO Ljubljana, je okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 25. septembra 1962 sprejel ODLOK o določitvi gozdnogospodarskih območij v okraju Novo mesto 1. člen V okraju Novo mesto se določita dolenjsko in posavsko gozdnogospodarski območji. Dolenjsko gozdnogospodarsko območje zajema vse gozdove v občinah Črnomelj, Metlika in del gozdov v občinah Novo mesto (k. o. Dobindol, Gorenje Polje, Gorenja Straža, Jurka vas, Podstenice, Podturn, Prečna, Poljane, Stare žage, Toplice, Bela cerkev, Dobrava, Gorenja vas, Gradišče, Polhovica, Šentjernej, Tomaž j a vas, Vrhpolje (del), Zbure, Ajdovec, Brezova reber, Dvor, Gornji križ, Hinje, Reber, Sela pri Hinjah, Sela pri šumberku, Stavča vas, Šmihel pri Žužemberku, Veliko Lipje, Žužemberk, žverče, Bršljin, Gotna vas, Kandija, Novo mesto, Ragovo, Šmihel pri Novem mestu, Brusnice, Cerovec, črešnjice, Dalj nji vrh, Družinska vas, Gaber j e, Globodol, Golobinjek, Harinja vas, Hmelčič, Hrušica, Lakovnice, Mirna peč, Potov vrh, Prečna, Smolenja vas, Stopiče, Stranska vas, (Št. Peter), Otočec, Težka voda, Veliki Podljuben, Vinja vas, Zajčji vrh, Zagorica, Žaloviče, Ždinja vas, Trebnje (k. o. Čatež, češnjevk, Dobrnič, Dolga njiva, Knežja vas, Korita, Lukovek, Mali Videm, Medvedje selo, Ponikve, Praproče, Stehanja vas, Sv. Štefan, Sevnica, Skovec, Trebnje, Veliki Gaber, Vrhtrebnje, Velika Loka, Zagorica) ter Grosuplje (k. o. Podboršt, Dob, Sušice, Zagradec, Valična vas, Krka, Podbukovje, Ambrus, Višnje in Veliko Globoko (del). 3. člen Posavsko gozdnogospodarsko območje zajema vse gozdove v občinah Brežice, Sevnica, Videm-Krško in del gozdov v občinah Novo mesto (k. o. Vrhpolje (del), Šentjernej (del), Ostrog, Gradišče (del), Dobrava, Stara vas, Zagrad, Dole, Mršeča vas), Trebnje (k. o. Trebelno, Jelševec, Laknice, Zabukovje, Ornu-ška vas, Lukovec (del), Mirna, Ostrožnik, Mokronog, Brezovica, Novo Zabukovje, Straža, Šentrupert, Bistrica, Selo-Mirna, Tihaboj), Šmarje (k. o. Gorjance, Podsreda, Trebče, Žago j, Kunšperk, Hrastje, Ples, Dekmanca, Korje, Vetrnik, Pištanj, Zagorje), Šentjur (k. o. Sv. Vid, Golobinjek, Planina, Marina vas), Hrastnik (k. o. Sv. Peter pri Loki, Vrhovo, Radeče, Hote-mež, Njivice, Svibno), Zagorje (k. o. Sv. Jurij pod Kumom (del), Konjšica (del) in Litija (k. o. Dole pri Litiji, Šentlovrenc, Velika goba (del). 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«, objavi pa se tudi v »Uradnem listu LRS«. Številka: 321-126/62-2. Novo mesto, 25. septembra 1962. Predsednik OLO: Niko Belopavlovič l. r. 469. Na podlagi 4. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52-644/57) in 10. člena statuta občine Črnomelj je občinski ljudski odbor Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 28. aprila 1962 sprejel ODLOK o programu razvoja občine Črnomelj za leto 1962 Prvi del OCENA RAZVOJA V LETU 1961 A SPLOŠNE UGOTOVITVE 1. Skupna ocena razvoja. V letu 1961 so se začeli uveljavljati novi gospodarski predpisi, ki pa niso še prišli do popolnega izraza. Kljub temu lahko ugotovimo, da so pri skoraj vseh podjetjih pozitivno vplivali na izboljšanje gospodarjenja, povečanje delovne storilnosti in na vzpodbudne j šo delitev dohodka. V letu 1961 je bil dosežen tudi napredek v razvijanju delavskega samoupravljanja in komunalnega sistema. Največji razvoj v letu 1961 je bil dosežen pri industriji, kmetijstvu in gozdarstvu, kar je tudi v skladu s smernicami republike, okraja in plana občine za leto 1961. Vzporedno s temi panogami pa so v primerjavi z letom 1960 napredovale tudi vse ostale panoge. 2. Skupni pregled gibanja družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka. Razvoj proizvodnje in storitev v letu 1961 kaže naslednje rezultate, izražene v družbenem bruto proizvodu, družbenem proizvodu in narodnem dohodku: — v milijonih dinarjev — tekoče cene Indeks Družb. bruto Izvrš. 1960 Plan 1961 Ocena 1961 izvr. 1961 izvr. 1961 plan 1961 izvr. 1960 proizv. Družb. 4.631 6.135 6.218 101,4 134,3 proizov. Narodni 2.317 3.081 2.920 94,8 126,0 dohodek 2.161 2.893 2.709 93,7 125,3 Pri tem je bilo doseženo naslednje povečanje družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka na enega prebivalca: — v dinarjih Druž. bruto Izvrš. 1960 Plan 1961 Ocena 1961 Indeks izvr. 1961 izvr. 1961 plan 1961 izvr. 1960 proizv. Druž. 275.194 350.593 369.722 105,5 134,3 proizv. Narod. 137.678 176.058 173.639 98,6 126,1 doh. 128.417 165.315 161.076 97,4 125,4 stva. Navedeno kaže, da je v pogledu mobilizacije sredstev gospodarskih organizacij za investicije v osnovna in obratna sredstva dosežen znaten napredek. 4. Zaposlenost in delovna storilnost: Število zaposlenih se je v letu 1961 v primerjavi z letom 1961 povečalo od 2.477 na 2.848 in sicer v gospodarskem sektorju od 2.195 na 2.525 in v negospodarskih dejavnostih od 282 na 323. V gospodarstvu se je število zaposlenih v primerjavi z letom 1960 dvignilo za 15 %. Družbeni bruto proizvod pa je v družbenem sektorju gospodarstva porasel za 47,2 % iz tega sledi, da se je obseg proiz- Po posameznih panogah je bilo gibanje proizvod- nje in storitev naslednje: Izvrš. Plan 1960 1961 Družb. bruto proizv. 4.631 6.135 industr. 1.881 2.973 kmetij. 1.432 1.751 gozdar. 259 236 gradb. 423 503 Izvrš. Plan 1960 1961 Promet 36 2 Trgovina 149 106 Gostinstvo 108 123 Obrt 343 441 Družbeni proizvod 2.317 3.081 Industrija 995 1.589 Kmetij. 762 893 Gozdar. 114 112 Gradb. 170 207 Promet 33 2 Trgovina 110 85 Gostin. 31 35 Obrt 102 157 Narod. dohodek 2.161 2.893 Industr. 932 1.496 Kmetijst. 708 821 Gozdar. 97 101 Gradb. 167 204 Promet 28 1 Trgovina 104 83 Gostinstvo 29 33 Obrt 96 154 v milijonih din tekoče cene Indeks °cena izvr. 1961 izvr. 1961 1961 plan 1961 izvr. 1960 6.218 101,4 134,3 2.645 89,0 140,6 1.569 89,6 109,6 457 193,6 176,8 481 95,6 113,7 Indeks Ocena izvr. 1961 izvr. 1961 1961 plan 1961 izvr. 1960 40 2000,0 111,8 185 174,5 124,0 138 112,2 127,2 703 159,4 204,7 2.920 94,8 126,0 1.240 78,0 124,6 776 86,9 101,8 183 163,4 160,1 206 99,5 121,2 33 1650,0 102,9 144 169,4 130,9 45 128,6 147,1 293 186,6 286,3 2.709 93,6 125,3 1.181 78,9 126,7 721 87,8 102,0 130 128,7 133,6 202 99,1 120,8 30 3000,0 150,8 137 165,0 131,5 42 127,3 146,0 266 172,7 277,2 3. Sredstva in investicije: Zaradi objektivnih težav je bil obseg skupnih investicij za 9,9 % nižji od predvidenega. V primerjavi z letom 1960 se skupni obseg investicij ni povečal. Udeležba lastnih sredstev gospodarskih organizacij pri investicijah je porasla v primerjavi z letom 1960 za 4,7 %, udeležba skladov ObLO pa za 3 %. Poleg tega je poraslo tudi vlaganje investicij v obratna sred- vodnje in storitev povečal močneje kot zaposlenost, četudi upoštevamo vpliv cen in investicijskih vlaganj. B RAZVOJ POSAMEZNIH GOSPODARSKIH PANOG 1. Industrija Družbeni bruto proizvod v industriji se je v letu 1961 povečal za 41 % v primerjavi z letom 1960, družbeni proizvod za 25 %, narodni dohodek pa za 27 %. Kljub razmeroma visokemu porastu industrijske proizvodnje niso bila v letu 1961 dosežena planska predvidevanja. Po oceni je bil plan za leto 1961 v industriji izvršen: Plan v 000 din Ocena 1961 1961 Indeks Druž. bruto proizv. 2,973.335 2,644.658 89,0 Družbeni proizvod 1,589.274 1,239.958 78,0 Narodni dohodek 1,495.773 1,180.617 78,9 Plan za leto 1961 je bil postavljen zelo smelo in je zaradi splošne nerazvitosti občine Črnomelj predvideval maksimalno možne napore za dvig industrijske proizvodnje. Pri razvoju industrijske proizvodnje v letu 1961 so nastale objektivne težave in sicer: a) Nekatere predvidene investicije niso bile dokončane zaradi podražitev in v zvezi s tem zaradi pomanjkanja sredstev, delno pa tudi zaradi podaljšanja dobavnih rokov za investicijsko opremo. b) Porast industrijske proizvodnje je zahtevala tudi sorazmerno povečanje obratnih sredstev, ki pa se ni moglo kriti z razmeroma majhnimi in v glavnem v osnovna sredstva usmerjenimi skladi gospodarskih organizacij, niti z družbenimi investicijskimi skladi občine in okraja. Zaradi navedenega je bilo pomanjkanje obratnih sredstev občutno. c) Kreditne omejitve so predstavljale objektivno težavo, ker te pri sestavi plana niso bile predvidene. d) Gospodarske organizacije so se prepočasi prilagajale novim pogojem gospodarjenja in spremenjenim zahtevam tržišča. Pri posameznih industrijskih gospodarskih organizacijah so v letu 1961 nastali sledeči problemi odnosno značilnosti: Rudnik rjavega premoga Kanižarica ni dosegel s planom predvidene proizvodnje, ker zaradi pomanjkanja sredstev ni dogradil predvidenih investicij. Poleg navedenega se je v letu 1961 občutno zmanjšala možnost prodaje (predvsem dr vfonih vrst) premoga. Zaradi tega je moralo podjetje drobne vrste premoga deponirati in tudi občutno znižati cene tem vrstam. Navedeno je v glavnem vzrok, da je podjetje zaključilo poslovno leto 1961 z 16,432.000 din izgube. Podjetje »Belt« Črnomelj je doseglo s planom predvideno proizvodnjo v višini 77 %. Tudi pri tem podjetju niso bile realizirane s planom predvidene investicije. Podjetju še vedno primanjkuje strokovni kader in v zvezi s tem potrebna stanovanja. Prehranbena industrija »Belsad« Črnomelj je povečala proizvodnjo v primerjavi z letom 1960 za 87 %, nlan za leto 1961 pa je dosegla z 84 %. S planom je bilo predvideno, da bo v letu 1961 začel proizvodnjo obrat za proizvodnjo sadnih koncentratov. Zaradi pomanjkanja sredstev, ki so nastala s podražitvami in deli, ki v elaboratu niso bila predvidena, kakor tudi zaradi nepopolnega elaborata, ta obrat v letu 1961 ni pričel s proizvodnjo. Kljub navedenemu je podjetje v letu 1961 doseglo solidno osnovo za nadaljni uspešen razvoj. Podjetje »Zora« Črnomelj je povečalo proizvodnjo v primerjavi z letom 1961 za 38%, plan za leto 1961 pa je preseglo za 2 %. Podjetje ima zelo neugodno lokacijo zaradi katere je otežkočeno smotrno gospodarjenje. To je tudi glavni vzrok za nizko akumula-tivnost pri žagarskem obratu tega podjetja. Zaradi pomanjkanja sodobne strojne opreme v lesno predelovalnem obratu, podjetje nima industrijske organizacije in je le-ta na obrtni ravni. Podjetje »LIČ« Črnomelj je povečalo proizvodnjo v primerjavi z letom 1960 za 68 %, plan za leto 1961 pa je preseglo za 2 %. Podjetje je skoraj do maksimuma izkoristilo obstoječe kapacitete. Dobra organizacija podjetja, ugodni plasman na trgu in primerna aku-mulativnost, narekujejo čimprejšnjo razširitev podjetja. Podjetje »Belokranjka« Črnomelj je povečalo proizvodnjo v primerjavi z letom 1960 za 180 %, plan za leto 1961 pa je preseglo za 79 %. V letu 1961 je podjetje adaptiralo poslopje bivšega mlina »Zora« v Črnomlju in odprlo nov obrat na Vinici. Hiter razvoj je povzročil pomanjkanje obratnih sredstev, delno pa tudi surovin. Plasman na tržišču je bil ugoden. »ISKRA« obrat Semič. Proizvodnja v tem obratu je potekala v okviru planskih nalog. V letu 1961 se je večkrat čutilo pomanjkanje materiala iz uvoza. Obrat nima samostojne računovodske službe zato tudi ne more biti obrat s samostojnim obračunom, kar pa negativno vpliva na razvoj. 2. Kmetijstvo Kmetijska proizvodnja se je v letu 1961 napram letu 1961 povečala za okoli 10 % in je bila za 10 % nižja, kot je bilo predvideno po družbenem planu za leto 1961. Predvideni porast kmetijske proizvodnje ni bil dosežen zaradi: — slabega pridelka grozdja, vrtnin in strniščnih posevkov, ker so bile vremenske prilike zelo neugodne; — negospodarske prodaje telet, kar je povzročilo manjšo prirejo v govedoreji; — pogodbene proizvodnje glavnih poljščin in travnikov, ki je zajela le 13% po družbenem planu predvidenih površin; plan ni bil dosežen zaradi reorganizacije zadrug; — pogodbene proizvodnje v prašičjereji, ki je bila v odnosu na plan izpolnjena le 70 %, ker je bilo tržišče neurejeno. V sadjarstvu je bila sadna letina po količini prav dobra, po kakovosti pa nezadovoljiva. Odkupljeno je bilo sadje predvsem za industrijsko predvideno. Družbeni sektor je povečal obseg proizvodnje v letu 1961 v odnosu na leto 1960 za 37 odstotkov. Dvig proizvodnje pa bi bil še večji, če bi bile v proizvodnje vključene vse površine in dograjeni vsi predvideni živinorejski objekti. Investicije so bile vložene v znesku 136,300.000 din, po planu jih je bilo predvidenih 84,000.000 din. To prekoračenje je nastalo zato, ker so bile v planu upoštevane le tiste investicije, za katere so bila sredstva zagotovljena že ob sestavljanju družbenega plana. Tekom leta so bili ugodno rešeni še natečaji za nadaljnja investicijska sredstva, vendar šele proti koncu leta. Zato gradnje v letu 1961 še niso dale zaželjenega dviga kmetijske proizvodnje. V letu 1961 so bili dograjeni hlevi v Dragatušu (skupaj z elektriko in vodovodom) ter urejeni hlevi na Lokvah. Na Krasincu pa bodo hlevi za mlado živino v pitanju dokončani v letu 1962, prav tako tudi vodovod in namakalna naprava; to pa zaradi tega, ker so bila sredstva prekasno odobrena. Zato tudi ni bil dosežen po planu predvideni stalež govedi. Družbeni sektor je smelo pristopal k osvajanju novih kmetijskih površin. Resna ovira za hitrejše po-družabljanje kmetijskih površin je bilo pomanjkanje finančnih sredstev za nakup zemlje. V letu 1961 so se vse kmetijske zadruge na področju občine Črnomelj združile v eno samo organizacijo. S tem so se izboljšali tudi materialni pogoji v zadrugi. V občino — v kmetijsko zadrugo Črnomelj — je prišlo v letu 1961 10 novih kmetijskih tehnikov, ki bodo skupno z ostalim strokovnim kadrom delali za večjo proizvodnjo na kmetijskem obratu, za kvalitetnejšo pogodbeno proizvodnjo ter za dvig kmetijstva sploh. 3. Gozdarstvo V letu 1961 je bil plan družbenega bruto proizvoda v gozdarstvu izvršen s 194 odstotki, medtem ko se je v primerjavi z letom 1960 povečal za 77 odstotkov. Razpon med planom in izvršitvijo je predvsem v tem, da plan ni zajel površin GO Črmošnjice, realizacija pa je bila prikazana. Izvršenih je bilo 25 ha zasebnih gozdov in osnovan plantažni nasad na teh površinah. Osnovano je bilo 60 ha intenzivnih nasadov na zemljiščih splošno ljudskega premoženja. Izvršen je bil posek drevja na površini 12 ha, ki je predvidena za krčitev v letu 1962. Sečnja v osnovnih gozdovih se je zmanjšala na račun poseka s krčenjem za 3.000 kubičnih metrov. S tem smo dosegli, da se je lesna zaloga v osnovnih gozdovih povečala iz leta 1960 v leto 1961 za 0,8 odstotkov; slabe gozdove pa smo s krčenjem prevedli 'v donosnejšo kulturo. Čeprav se je sečnja upoštevajoč krčenje, vsako leto povečevala, je realizacija ključnih lesnih sortimentov padla. Vzroki za to so nizka cena bukove hlodovine in nizka cena lesa iglavcev, ki z ozirom na dolgo mejno črto z LRH in različne gospodarske ukrepe pri prometu in predelavi lesa na žagah veneciankah, neugodno vpliva na plansko usmerjanje lesnih gozdnih proizvodov. S prenosom gospodarjenja z gozdovi zasebnega sektorja na zadruge ter z nabavo osnovne mehanizacije, so bili podani pogoji za nadaljno podru-žabljanje zasebnih gozdov. Pri osnovanju plantaž in intenzivnih nasadov so bile težave zaradi urejevanja lastninskih odnosov, pomanjkanja odgovarjajočih sadik in nejasnih stališč glede strokovnega izvajanja del. V letu 1961 so dela na osnovanju plantažnih in intenzivnih nasadov uspešno napredovala. Drevesnice so z razširjanjem površin in načrtno pridelavo kvalitetnih sadik za potrebe plantaž in intenzivnih nasadov pokazale dobre uspehe. Dejavnost drevesničarstva je bila vsklajena z dosedanjimi potrebami po saditvenem materialu za plantaže, intenzivne nasade in osnovna pogozdovanja v občini. 4. Gradbeništvo Predvideni obseg gradbenih storitev je bil v letu 1961 realiziran s 96 odstotki. Ugodno vreme je vplivalo da se je gradbena sezona začela razmeroma zgodaj. Medtem ko je v prvi polovici leta prevladovala tendenca naraščanja cen gradbenemu materialu in storitvam so se te v drugi polovici ustalile in celo nekoliko znižale. V letu 1961 ni bilo pomanjkanja gradbenega materiala. Pri Belokranjskem gradbenem podjetju, ki je v letu 1961 vršilo skoraj vse gradnje v občini, so na razmeroma slab razvoj vplivale sledeče značilnosti: a) Podjetje se še ni moglo prilagoditi novim gospodarskim predpisom v gradbeništvu, ki so zaostrila pogoje v pogledu dokumentacije in plačevanja. b) Podjetje največkrat ni dovršilo gradenj do roka, za kar je glavni vzrok neuspešno izvajanje zaključnih obrtniških del. c) Pri podjetju še ni bil v celoti uveden način nagrajevanja po delu, niti niso bile ustanovljene samostojne ekonomske enote. d) Občutno je bilo pomanjkanje strokovnega kadra. Navedeno je v glavnem vplivalo na dejstvo, da je podjetje kljub razmeroma visoki realizaciji doseglo minimalna sredstva za svoje sklade, ki naj bi omogočili uspešnejši razvoj podjetja. 5. Promet Družbeni bruto proizvod je bil pri PTT enoti v Črnomlju (ki je edina zajeta v planu občine) v letu 1961 v primerjavi z letom 1960 dosežen s 112 odstotki, V letu 1961 je bilo v Črnomlju dograjeno novo poštno poslopje; s tem je bila podana osnova za uspešnejši razvoj poštne, predvsem pa telefonske službe v občini. Poleg navedenega je bil v letu 1961 še napravljen novi most čez Podturnščico pri Dragatušu, popravljena je bila cesta Planina—Mirna gora in dograjeno poslopje v Semiču. 6. Trgovina Plan blagovnega prometa v letu 1961 je bil dosežen s 111 odstotki v primerjavi z letom 1960 pa je porastel za 22 odstotkov. Na porast blagovnega prometa v trgovini je vplival porast osebnih dohodkov in potrošnje. Kljub povečanemu blagovnemu prometu je še vedno občuten odliv kupne moči v druge kraje (Karlovac). Na odliv kupne moči je vplival nižji maloprodajni davek na motorna vozila in gospodarske aparate v Karlovcu in premajhna izbira blaga v domačih trgovinah. V letu 1961 so trgovska podjetja preuredila in sodobno opremila 2 trgovska lokala, vendar trgovina še vedno ne ustreza naraščajočim zahtevam potrošnikov. Pomanjkanje specializiranih trgovskih lokalov s pestro izbiro blaga je občutno. Prodaja sadja in zelenjave pa se vrši v neprimernih prostorih. Tudi pri organizaciji odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov ni bil v letu 1961 dosežen zaželjen napredek. 7. Gostinstvo in turizem Predvideni promet gostinskih storitev v letu 1961 je bil dosežen v družbenem sektorju gostinstva s 114 odstotki, v zasebnem sektorju pa 91 odstotkov. Skupno se je promet v primerjavi z letom 1960 povečal za 27 odstotkov. Od tega v družbenem sektorju za 30 odstotkov ali za 29,529.000 din. V letu 1961 je bil zgrajen hotel v Črnomlju in camping prostor na Vinicah. Preurejen je bil tudi gostinski lokal v Črnomljicah. S tem so se nastanitvene kapacitete povečale za 28 sob odnosno 46 ležišč; število sedežev pa se je povečalo za 120. S tem so bili ustvarjeni pogoji za ugodnejši razvoj gostinstva in turističnega prometa, potrebno pa bo še izboljšati postrežbo ter informativno in propagandno službo, še vedno pa ni rešen problem družbene prehrane, ki naj bi omogočila boljšo prehrano delavcev in uslužbencev. 8. Obrt Predvideni obseg obrtne proizvodnje in storitev je bil v letu 1961 dosežen v celokupni obrti s 159 odstotkov, od tega v družbenem sektorju 179 odstotkov, v privatnem pa z 80 odstotki. Dosežena realizacija se je' v primerjavi z letom 1960 povečala za 105 odstotkov, od tega v družbenem sektorju obrti za 130 odstotkov. Na razmeroma visok porast proizvodnje v obrti je delno vplivala Komunalna uprava Črnomelj, ki je dosegla 95,000.000 din družbenega bruto proizvoda, ni pa zajeta v planu za leto 1961. Od obrtnih podjetij niso dosegla s planom predvi-. dene proizvodnje: Opekarna Kanižarica (45 odstotkov) zaradi prepozno zgrajenih objektov, delno pa zaradi neprimerne surovine, zaradi česar je bil odstotek neuporabne opeke zelo visok. Z ustvaritvijo novega glinokopa se je stanje izboljšalo. Podjetje »Kovinar« Črnomelj (87 odstotkov) zaradi pomanjkanja del v začetku leta. Valjčni mlin Črnomelj (64 odstotkov) zaradi preureditve novega mlina in v zvezi s tem zaradi večmesečnega zastoja proizvodnje. Ostala obratna podjetja so plan dosegla ali pa presegla. V letu 1961 je bilo v Semiču ustanovljeno novo obrtno podjetje »Obrtni servis« Semič. Razmeroma majhna investicijska vlaganja v letu 1961 niso omogočila uspešen razvoj obrti; zato predvsem uslužnostna obrt ni zadostno razvita ali pa je sploh ni. C RAZVOJ POSAMEZNIH SPLOŠNIH DRUŽBENIH DEJAVNOSTI a) Stanovanjska dejavnost Pri stanovanjski dejavnosti je bil v letu 1961 dosežen s planom predvideni razvoj. Dokončan je bil 20-stanovanjski blok, pričeta gradnja 24-stanovanjskega bloka in dograjen 12-stanovanjski blok JLA. Kljub navedenemu v letu 1961 nismo ublažili stanovanjske stiske. b) Komunalna dejavnost Komunalna dejavnost se je v letu 1961 razvijala uspešneje kot je bilo s planom predvideno. Na ugodnejši razvoj so vplivala naknadno dodeljena sredstva v zvezi s proslavo Dneva borca v Črnomlju in proslavo krajevnega praznika v Semiču. V letu 1961 je bilo za komunalno dejavnost porabljenih za 23 odstotkov sredstev več kot je bilo predvideno s planom. c) šolstvo in spomeniško varstvo V letu 1961 se je razvijalo šolstvo predvsem v uvajanju in utrjevanju novega sistema financiranja, ki pa z ozirom na pomanjkanje sredstev ni mogel povsem zaživeti. Kljub povečanju izdatkov za šolstvo v primerjavi z letom 1960 ti niso zadoščali za zagotovitev realnega vzdrževanja in nabavo učnih pripomočkov. V letu 1961 je bila dograjena šola v Dragatušu do III. faze, za kar je bilo vloženih 24,744.000 dinarjev. Problem III. izmene v osnovni šoli v Črnomlju je bil rešen tako, da se je pouk razširil v prostore dijaškega doma v Črnomlju. V letu 1961 je bil dograjen centralni spomenik borcem NOB na Gričku in spomenik borcem NOB v Semiču in Gribljah. Tudi vzdrževanju ostalih spomenikov in spominskih plošč NOB je bila posvečena potrebna pozornost. d) Zdravstvo V letu 1961 smo v zdravstveni službi uvedli novi način financiranja in razširili družbeno upravljanje. Pričeli smo tudi z adaptacijo zdravstvenega doma v Črnomlju in pripravili načrte za gradnjo nove lekarne v Črnomlju. e) Državna uprava Razvoj družbene uprave v letu 1961 je potekal predvsem v krepitvi komunalnega sistema in širjenja družbenega samoupravljanja. V letu 1961 je bil izvršen prenos nekaterih pristojnosti na občinski ljudski odbor. Z adaptacijo upravnega poslopja ObLO Črnomelj, stavbe za sodišče v Črnomlju in postaje Ljudske milice v Črnomlju so se zboljšali tudi pogoji poslovanja državne uprave. Drugi del PREDVIDENI RAZVOJ V LETU 1962 A SPLOŠNI PREGLED I. OSNOVNE SMERNICE IN NALOGE Doseženi rezultati v gospodarstvu in splošno družbenem razvoju občine Črnomelj, nadaljnje izpopolnjevanje in razširitev sistema delavskega in družbenega upravljanja ustvarjajo temelje za hitrejši in skladnejši razvoj gospodarstva, splošnih družbenih dejavnosti in osebne potrošnje v letu 1962. V skladu s smernicami plana perspektivnega razvoja občine za obdobje 1961—1965 ob upoštevanju zveznega družbenega plana in Resolucije o politiki gospodarskega razvoja v LR Sloveniji, kakor tudi Resolucije o razvoju okraja Novo msto za leto 1962, se postavljajo v občini Črnomelj sledeče osnovne naloge: 1. Čim hitreje se je potrebno prilagajati izpopolnjenemu gospodarskemu sistemu, ki daje večje možnosti za hitrejši gospodarski razvoj. 2. Pri vseh gospodarskih organizacijah je treba povečati obseg proizvodnje. Predvsem pa je treba težiti za povečanjem proizvodnje v industriji in kmetijstvu, kar je pogoj za hitrejši razvoj drugih dejavnosti. 3. Potrebno je stalno zasledovati tržišče in hitro prilagajati proizvodnjo in storitve potrebam tržišča. 4. Sredstva, namenjena za investicije, je potrebno vlagati predvsem v rekonstrukcije ter izboljšanje mehanizacije avtomatizacije z namenom, da se čimbolj poveča obseg proizvodnje in v zvezi s tem finančni rezultati. Pri financiranju stanovanjske izgradnje je težiti za tem, da bodo zainteresirani sodelovali z lastno udeležbo. 5. Na podvig proizvodnje in storitev mora vplivati predvsem delovna storilnost, ki naj bo vse bolj zasnovana na tekočem izpopolnjevanju sistema delitve čistega dohodka na osebne dohodke in sklade. Pri tem je treba stalno iskati vzpodbudnejše oblike delitve dohodka, ob prenašanju pravic delavskega upravljanja na neposredne proizvajalne enote. 6. Osebni dohodki naj naraščajo skladno s povečanjem proizvodnje in storilnosti dela. To načelo naj bo uveljavljeno v pravilnikih o delitvi čistega dohodka. Sprejeti pravilniki pa se naj skladno s tem sproti izpopolnjujejo. 7. Za uspešno izvajanje invsticije je potrebno, da investitorji pravočasno pripravijo dokumentacijo in zagotovijo potrebna investicijska sredstva. 8. Potrebno je pospešiti izvoz vseh proizvodov, ki imajo možnost plasmana na zunanjem tržišču. 9. Vzporedno z razvojem osebne porabe je potrebno razvijati tudi družbeni standard. Iskati moramo vire sredstev, ki naj bi se vložila v stanovanj sko-komunalne dejavnosti ter šolstvo in zdravstvo. Posvetiti je treba vso skrb problemom socialnega varstva, predvsem pa borcem, ki nimajo ugodnih materialnih pogojev za preživljanje. 10. Vso skrb je posvetiti strokovnim, predvsem vodilnim kadrom. Pri tem je potrebno, da se omogoči proizvajalcem študij za njihovo strokovno in splošno izpopolnitev. 11. Zasebne proizvajalce, posebno v kmetijstvu, je treba čimpreje vključiti v družbeni sektor in s tem razvijati socialistične družbene odnose. 12. Pri vseh gospodarskih organizacijah je treba nenehno krepiti delavsko samoupravljanje in družbeno upravljanje, da bodo organi delavskega in družbenega upravljanja čim popolneje odločali o proizvodnji, ustvarjanju sredstev in njihovi delitvi. II. SKUPNI PREGLED GIBANJA DRUŽBENEGA BRUTO PROIZVODA, DRUŽBENEGA PROIZVODA IN NARODNEGA DOHODKA 1. Na podlagi navedenih smernic in nalog predvidevamo v letu 1962 naslednji skupni porast družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka: — v milijonih dinarjev — tekoče cene Indeks Družbeni bruto 1960 1961 1962 1961 1960 1962 1961 proizvod Družbeni 4.631 6.218 7.229 134,3 116,3 proizvod Narodni 2.317 2.920 3.360 126,0 115,0 dohodek 2.161 ■ 2.709 3.078 125,3 113,6 — v milijonih dinarjev — tekoče cene Indeks Družbeni bruto 1960 1961 1962 1961 1960 1962 1961 proizvod 4.631 6.218 7.229 134,3 116,3 Industrija 1.881 2.645 3.399 140,6 128,5 Kmetijstvo 1.432 1.569 1.731 109,6 110,3 Gozdarstvo 259 457 424 176,8 92,8 Gradbeništvo 423 481 397 113,7 82,6 Promet 36 40 47 111,8 117,0 Trgovina 149 185 217 124,0 117,2 Gostinstvo 108 138 155 127,2 113,3 Obrt 343 703 859 204,7 122,1 Indeks 1960 1961 1962 1961 1960 1962 1961 Družbeni proizvod 2.317 2.920 3.360 126,0 115,0 Industrija 995 1.240 1.519 124,6 122,5 Kmetijstvo 762 776 872 101,8 112,4 Gozdarstvo 114 183 170 160,1 92,8 Gradbeništvo 170 206 170 121,2 82,5 Promet 33 33 41 102,9 123,8 Trgovina 110 144 164 130,9 113,6 Gostinstvo 31 45 58 147,1 128,6 Obrt 102 293 366 286,3 125,0 Narodni dohodek 2.161 2.709 3.078 125,3 113,6 Industrija 932 1.181 1.436 126,7 121,6 Kmetijstvo 708 721 781 102,0 108,3 Gozdarstvo 97 130 117 133,6 89,8 Gradbeništvo 167 202 165 120,8 81,8 Promet 28 30 37 105,8 124,3 Trgovina 104 137 156 131,5 114,1 Gostinstvo 29 42 55 146,0 129,5 Obrt 96 266 331 277,2 124,2 Predvideno povečanje po posameznih panogah je realno ob upoštevanju vseh možnosti za intenziven razvoj proizvodnje in storitev. Pri tem bi dosegli naslednje povečanje družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka na enega prebivalca: — v dinarjih Indeks Družbeni bruto 1960 1961 1962 1961 1960 1962 1961 proizvod Družbeni 275.194 369.722 430.153 134,3 116,3 proizvod Narodni 137.678 173.636 199.908 126,1 115,1 dohodek 128.417 161.076 183.110 125,4 113,7 Po posameznih panogah predvidevamo naslednje gibanje družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka: III. SREDSTVA Gospodarske organizacije, samostojni zavodi in občinski ljudski odbor bodo v letu 1962 razpolagali predvidoma s sledečimi skupnimi sredstvi: — v 000 dinarjev a) skladi organizacij 390.799 b) skladi ObLO 488.429 c) sredstva proračuna 200.844 Skupaj lastna sredstva 1,080.072 Od skupnih sredstev gospodarskih organizacij bo predvidoma vloženih v investicije okoli 52 odstotkov. Sredstva skladov ObLO bodo porabljena po predračunih skladov. Po predvidenem programu bo vloženo od sredstev skladov za investicije 39 odstotkov. Sredstva, namenjena za financiranje proračuna, so sicer večja v odnosu na leto 1961, vendar kljub temu ne krijejo najnujnejših proračunskih potreb. Potrebno bo proračunsko potrošnjo vskladiti z dohodki. Da bi to lahko dosegli, je nujno analizirati izdatke po posameznih proračunskih dejavnostih in s štednjo znižati proračunske izdatke povsod, kjer je to mogoče. IV. INVESTICIJE Na podlagi predvidenega razvoja gospodarstva in splošnih družbenih dejavnosti v občini Črnomelj v letu 1962 in v skladu s sredstvi gospodarskih organizacij, zavodov, skladov ObLO in posojil bodo znašala investicijska vlaganja v tem letu 1,003,751 tisoč dinarjev. To vlaganje predstavlja v primerjavi z letom 1961 povečanje za 270.631 tisoč dinarjev ali za 36,9 odstotkov. Predvidoma bodo investicije gospodarskega značaja znašale 764,763 tisoč dinarjev ali 76,2 odstotka, investicije splošno družbenih dejavnosti pa 238,988 tisoč dinarjev ali 23,8 odstotkov. Skladno s povečanjem družbenega bruto proizvoda morajo gospodarske organizacije upoštevati tudi večje potrebe po obratnih sredstvih in težiti za tem, da bodo del ustvarjenih sredstev vložile v te namene. Po panogah predvidevamo naslednje vlaganje investicij : Indeks 1960 1961 1962 1961 1960 1962 1961 Industrija 401.509 244.191 370.312 60,8 151,6 Kmetijstvo 61.100 122.811 136.300 201,0 111,0 Gozdar. 37.550 51.160 86.021 163,2 168,1 Gradben. 7.688 17.416 11.510 226,5 66,1 Promet 15.000 35.501 19.000 236,7 53,5 Trgovina 6.170 4.605 22.000 74,6 477,8 Gostim in turizem 16.500 41.226 31.000 249,9 75,2 Obrt 54.300 48.301 88.620 90,0 183,7 Skupaj inv. v gosp. 599.817 565.211 764.763 94,2 135,3 Stanov.-kom. dejavnost 117.400 124.956 175.600 106,4 140,5 Šolstvo, kultura, prosveta in spornem varst. 5.250 28.783 37.500 548,2 130,3 Zdrav, in soc. varst. 4.574 2.527 22.388 552,5 885,9 Drž. uprava in ostalo 11.180 11.643 3.500 104,1 30,1 Skupaj in-vest. v spl. druž. dej. 138.404 167.909 238.988 121,3 142,3 Skupaj investic. 738.221 733.120 1,003.751 99,3 136,9 Financiranje investicij bo predvidoma izvršeno iz sledečih virov: Lastna sredstva gospodar. 1960 1961 organiz. Sredstva 123.520 156.616 ObLO Bančna in 98.500 117.712 ost. sred. 516.201 458.792 Skupaj 738.221 733.120 Indeks 1962 1961 1960 1962 1961 203.161 126,8 129,7 196.873 119,5 167,2 603.717 88,9 131,6 1,003.751 99,2 136,7 Za realizacijo predvidenega obsega investicij bo potrebno: — da so vsa investicijska vlaganja v skladu z osnovnimi načeli gospodarskega sistema; —- vlagati sredstva tam, kjer bodo dajala ob najmanjših vlaganjih hitrejše in večje učinke; — da se skladno z vlaganji v gospodarstvu vlagajo sredstva tudi v dejavnosti družbenega standarda; — pri investicijskih vlaganjih pospeševati predvsem investicije v industriji in kmetijstvu. Skladno s tem je treba: — sredstva občinskega ljudskega odbora v čim večji meri vezati na investicijska posojila iz skladov okraja, republike in zveze; — z ozirom na nizka sredstva skladov gospodarskih organizacij težiti za tem, da bi se ta sredstva združevala za reševanje posameznih gospodarskih problemov oziroma problemov komune. V skladu s splošnimi smernicami in nakazanimi načeli bo potrebno usmerjati investicijska sredstva predvsem v naslednje: a) INDUSTRIJA — dovršitev I. faze rekonstrukcije Rudnika rjavega premoga Kanižarica; — rekonstrukcija in povečanje proizvodnih zmogljivosti v podjetju »Belt« Črnomelj; — razširiti podjetja »LIČ« Črnomelj z izgradnjo 30 m dolge in 12 m široke zgradbe za livarno; — nadaljnja rekonstrukcija obrata »ISKRA« v Semiču; — gradnja daljnovoda Novo mesto — Črnomelj 15 km in izgradnja 4 transformatorskih postaj; — premestitev žagarskega obrata podjetja »Zora« .— Lesna industrija Črnomelj, na novo določeno lokacijo; — dokončna montaža opreme za izdelovanje sadnih koncentratov v podjetju »Belsad« — Prehrambena industrija Črnomelj; — raziskovalna dela v zvezi z izkoriščanjem boksita. b) KMETIJSTVO — dograditev hlevov za pitanje živine na Krasincu; — agromelioracije steljnikov; — gradnja vodovoda na Krasincu; — namakalne naprave na Krasincu; — ureditev poti na obratih; — gradnja senikov in strojnih lop; — gradnja stanovanj za kmetijske delavce na Kra-sincu. d) GOZDARSTVO — preoranje površin za plantažne nasade; — pogozditev 77 ha s hitro rastočimi drevesnimi vrstami; — ureditev 6 ha gozdnih drevesnic; — gradnja novih gozdnih cest v dolžini 4,3 km; — popravilo 8,2 km gozdnih cest; — rekonstrukcija 33,9 km gozdnih poti; — gradnja logarnice. d) GRADBENIŠTVO — nabava opreme za mehanizacijo v podjetju »Be-grad« Črnomelj; — dograditev stanovanjske zgradbe za gradbene delavce. e) PROMET — položitev asfaltne prevleke na cesti Črnomelj— Kanižarica in Cesti 21. oktobra; ■— dokončanje del na opornem zidu Semič—Gaber; — preložitev klanca v Ziljah; — popravilo ceste Planina—Mirna gora. f) TRGOVINA — gradnja nove samopostrežne trgovine v Črnomlju; •— ureditev poslovalnice »Veletekstila«; ■— dovršitev adaptacije lokala za delikateso in špecerijo; — ureditev lokala za prodajo čevljev; — ureditev lokala za prodajo mesa v Adlešičih, Dragatušu in Vinici. g) TURIZEM IN GOSTINSTVO — gradnja garaž pri hotelu »Lahinja« v Črnomlju; — nadaljnje urejanje kopališča na Vinici; — proučitev gradnje gostišča oziroma adaptacije stavbe za gostišče v Semiču s pripravo načrtov; — izdelava načrtov za razširitev doma na Mirni gori; — premestitev 2 gostinskih lokalov v Črnomlju; — preureditev lokala za prodajo slaščic in brezalkoholnih pijač; — ureditev lokala za družbeno prehrano. h) OBRT — nabava strojne opreme pri podjetju »Kovinar« Črnomelj; — nabava strojev in opreme pri mizarstvu Semič; — nabava opreme za obrtni servis v Semiču; — izgradnja prostorov za predelavo mesa v Črnomlju; — ureditev lokala Brivsko-frizerskega podjetja na Vinici; — gradnja nove peči v Pekarni Črnomelj; — dograditev stavbe Komunalne uprave v Črnomlju; — nabava tovornega avtomobila za Komunalno upravo v Črnomlju; — priprava elaborata za gradnjo mehanične delavnice v Črnomlju. i) STANOVANJSKO-KOMUNALNA DEJAVNOST — gradnja 74 stanovanj, od katerih bo dograjenih v letu 1962 34, skupno s privatnimi; — izdelava urbanistične dokumentacije za severni del mesta Črnomelj; — napeljava elektrike in vodovoda v naselju »Sadež« v Črnomlju; — nadaljnje urejanje cest, pločnikov in električne razsvetljave v Črnomlju; — rekonstrukcija ceste Heroja Starihe; — ureditev okolice novih stanovanjskih blokov; — napeljava vodovoda od Kolodvorske ceste do zadružnega skladišča; — povečanje kapacitet črpalnih naprav pri vodovodu v Dobličah; — napeljava vodovoda Dobliče—Dragatuš; — začetek rekonstrukcije vodovoda v Semiču; — dograditev prostorov stanovanjske skupnosti in nabavo opreme. j) ŠOLSTVO, KULTURA IN PROSVETA — izgradnja osnovne šole v Dragatušu; — adaptacija osnovne šole v Starem trgu in Petrovi vasi; — dograditev enega prostora pri otroškem vrtcu v Črnomlju; — nabava učil za gimnazijo in osnovno šolo v Črnomlju; — zavarovanje Mitrovega templja pri Rožancu; — urejanje spominskih plošč NOB; — ureditev prostorov za knjižnico in nabava knjig ter potrebnega inventarja. k) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO SKRBSTVO — gradnja prostorov za novo lekarno v Črnomlju; — adaptacija zdravstvenega doma" v Črnomlju; — ureditev prostorov za zobno ambulanto v Semiču; — nabava opreme za zdravstveni dom v Črnomlju. l) DRŽAVNA UPRAVA IN OSTALO — izdelava načrtov za upravno stavbo občinskega ljudskega odbora Črnomelj; — nabava opreme za prostore nekaterih družbenih organizacij; — izdelava načrtov za stavbo Narobne banke. V kolikor bodo kreditne ali druge možnosti dopuščale večja investicijska vlaganja kot so zgoraj navedena, naj se sredstva porabijo predvsem: — za ureditev prostorov in nabavo strojne opreme za obrtno proizvodno podjetje v Dragatušu; — za proučitev možnosti predelave premoga v rudniku Kanižarica; — za zaščito gradu v Pobrežju; — za regulacijo Podturnščice; — za ureditev prostorov za muzejsko zbirko ter za lovski in ribniški muzej v Črnomlju. V. ZAPOSLENOST IN DELOVNA STORILNOST Planirano povečanje gospodarskih in splošno družbenih dejavnosti zahteva tudi povečanje števila zaposlenih. Tako bo predvidoma zaposlenih v letu 1962 skupno 3.124 oseb, od tega v gospodarstvu 2.760 in v splošno družbenih dejavnostih 364 oseb. Skupno naj bi se povečalo število zaposlenih za 276 oseb, ali za 9,7 odstotkov. V gospodarstvu naj bi se povečalo število zaposlenih za 235 oseb, ali 9,3 odstotke in splošnih družbenih dejavnostih za 41 oseb ali za 12,7 odstotkov. Po posameznih panogah bo stanje zaposlenih predvidoma naslednje: Indeks 1961 1962 Razlika 1962/1961 Industrija 1.263 1.513 250 119,8 Kmetijstvo 156 173 17 110,9 Gozdarstvo 185 200 15 108,1 Gradbeništvo 352 253 — 99 71,9 Promet 40 43 3 107,5 Trgovina 112 120 8 107,1 Gostinstvo in turizem 67 70 3 104,5 Obrt 350 388 38 110,9 Gospodarske panoge 2.525 2.760 235 109,3 Splošno družbene panoge 323 364 41 112,7 Skupaj 2.848 3.124 276 109,7 Rast fizičnega obsega proizvodnje naj bi vedno bolj temeljila na povečanju delovne storilnosti. Delovna storolnost, izračunana na podlagi narodnega dohodka na enega zaposlenega, naj bi se dvignila v letu 1962 na okoli 7 odstotkov. To povečanje delovne storilnosti je mogoče doseči z boljšo organizacijo dela, izboljšanjem kvalifikacijskega sestava zaposlenih in pravilno notranjo delitvijo dohodka. VI. OSEBNA POTROŠNJA Realni osebni dohodki naj bi naraščali skladno s povečanj m proizvodnje in povečanjem storilnosti dela. To načelo naj bo uveljavljeno tudi v pravilnikih o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Skupni osebni dohodki naj bi se v letu 1962 povečali za okoli 20 odstotkov v družbenem sektorju. Število zaposlenih naj bi se v tem obdobju povečalo za okoli 10 odstotkov. Skladno s tem je potrebno, da se izpolnjujejo tudi vse ostale dejavnosti, ki služijo temu cilju, kakor: stanovanjsko-komunalna in kulturno socialne dejavnosti, trgovina, gostišča in storitvena obrt. B RAZVOJ POSAMEZNIH GOSPODARSKIH PANOG I. INDUSTRIJA V skladu s splošnimi smernicami tega programa naj bi se tudi v tem letu težilo k čimvečjemu porastu industrijske proizvodnje. V odnosu na preteklo leto naj bi znašalo povečanje 28 odstotkov izraženo v družbenem bruto proizvodu, medtem ko naj bi se povečal družbeni proizvod in narodni dohodek za okoli 22 odstotkov. Pri obstoječih zmogljivostih, dalje z izkoriščanjem rezerv in novimi investicijskimi vlaganji, bo to povečanje možno. Tako naj bi bila v letu 1962 industrijska proizvodnja udeležena v skupnem družbenem proizvodu s 47,0 odstotka, medtem ko je znašala ta udeležba v letu 1961 42,5 odstotkov. V zvezi s predvidenim povečanjem proizvodnje naj bi se število zaposlenih v industriji povečalo za 250 ali okoli 20 odstotkov. Investicijska vlaganja, predvsem za izboljšanje opreme, naj bi predvidoma dosegla 370,312.000 din v letu 1962. Povečanje investicijskih vlaganj v odnosu na izvršitev v letu 1961 bo znašalo 51,6 odstotkov. Posamezne gospodarske organizacije naj bi v letu 1962 dosegle v odnosu na leto 1961 naslednje povečanje industrijske proizvodnje izražene v družbenem bruto proizvodu. * v 000 din Družbeni bruto proizvod Indeks 1961 1962 1962/1961 Rudnik rjavega premoga Kanižarica 290.200 370.750 127,8 »Belt« Črnomelj 940.500 1,100.000 117,0 »LIČ« — železolivarna Črnomelj 112.702 120.960 107,3 »Iskra« obrat Semič 689.177 782.741 113,6 »Zora« — lesna indu- dustrija Črnomelj 176.350 202.400 114,8 »Belsad« Črnomelj 234.077 467.826 199,8 »Belokranjka« Črnomelj 201.652 354.138 175,6 Industrija skupaj 2,644.658 3,398.815 128,5 Pri tem pa naj bi posamezne organizacije v industriji dosegle povečanje narodnega dohodka, kakor sledi: v 000 din Narodni dohodek Indeks Rudnik rjavega 1961 1962 1962/1961 premoga Kanižarica 183.774 216.796 118,0 »Belt« Črnomelj 434.563 »LIČ« — železolivarna 569.555 131,1 Črnomelj »Iskra« — 55.032 55.111 100,2 obrat Semič »Zora« lesna in- 287.177 250.199 87,1 dustrija Črnomelj 76.900 89.350 116,2 »Belsad« Črnomelj »Belokranjka« 66.362 119.610 180,2 Črnomelj 76.809 134.892 175,6 Industrija skupaj 1,180.617 1,435.513 121,6 Potrebno je, da gospodarske organizacije v bodoče posvečajo vso skrb znižanju materialnih stroškov tako, da ne bodo naraščali hitreje kot družbeni bruto proizvod. Za dosego predvidenih nalog bo potrebno v industriji predvsem: — doseči stabilizacijo kadra v gospodarskih organizacijah; — izobraževati kader s štipendiranjem in z uvajanjem raznih tečajev ter z izpopolnjevanjem na delovnih mestih; — v celoti izkoristiti strojne kapacitete; — pospešiti investicijsko izgradnjo, predvsem tam kjer so sredstva že odobrena; — sistematično izpolnjevati proizvodne procese; — dosledno uvajati načela delavskega samoupravljanja in delitve dohodka po delu. II. KMETIJSTVO I. SPLOŠNI DEL Kmetijska proizvodnja se bo v letu 1962 predvidoma povečala v primerjavi z letom 1961 okoli 10 odstotkov, v tem pa družbeni sektor za 107 odstotkov. Povečanje kmetijske proizvodnje se predvideva predvsem z naslednjimi ukrepi: — s povečanjem proizvodnje na kmetijskem obratu Kmetijske zadruge Črnomelj; — z vključevanjem novih površin v družbeni sektor, z nakupom in zakupom ter meliorativnim izboljšanjem preoranih steljniških površin; — z večjo in smotrnejšo uporabo umetnih gnojil; — z uporabo kvalitetnih sortnih semen; — s pravočasnim in temeljitejšim zatiranjem rastlinskih bolezni in škodljivcev; — s povečano pogodbeno proizvodnjo; — z dograditvijo hlevov za živino na kmetijskem obratu; — z doslednejšim izvajanjem odlokov o obveznih agrotehničnih ukrepih; — z uvedbo takega sodelovanja, ki bo zadrugi omogočilo odkup tržnih presežkov poljščin in mlade živine za pitanje na obratu; — z boljšim izkoriščanjem in povečanjem kmetijske mehanizacije. Predvideno povečanje kmetijske proizvodnje je zasnovano zlasti na naslednjih površinah važnejših poljščin: Skupaj Družbeni Pogodb. Zasebni sektor proizvod. proizv. Pšenica 1.244 7 500 1.237 Koruza 1.090 — 300 1.090 Krompir 830 — 250 830 Detelje 2.140 — 200 2.140 Travniki 1.258 588 300 670 Ostale krmne rastline 2.164 374 40 1.790 Od realizacije predvidene proizvodnje navedenih Poljščin je odvisna v znatni meri izpolnitev pričakovane živinorejske, s tem pa tudi razvoj celotne kmetijske proizvodnje, II. RAZVOJ POSAMEZNIH STROK KMETIJSTVA Po posameznih strokah kmetijstva je predvideno sledeče povečanje kmetijske proizvodnje: Indeks Panoga 1961 1962 1960 1961 Poljedelstvo skupaj 104,3 108,5 Od tega: — žita 104,0 103,2 — industrijske rastline 110,9 114,8 — vrtnine 109,1 107,1 — krmne rastline 102,4 112,8 Sadjarstvo 400,8 48,6 Vinogradništvo 70,1 172,2 Živinoreja 105,9 119,4 Domača predelava 188,8 76,8 Skupaj 109,5 110,3 A. Poljedelstvo s travništvom V poljedelstvu se predvideva povečanje za 8,5 odstotkov. Pri tem pričakujemo sledeče pridelke glavnih poljščin: Pšenica 1960 18 1961 23 1962 24 Indeks 1961 1962 1960 1961 127,7 104,3 Ječmen 13 15 16 115,4 106,6 Koruza 23 24 26 104,3 108,3 Krompir 140 191 195 136,4 102,1 Detelje 60 60 61,5 100,0 102,5 Seno travniki 32 33 35 103,1 106,1 V zvezi s povečanjem zgoraj navedenih hektarskih donosov predvidevamo povečanje proizvodnje v odnosu na leto 1961 kot sledi: — pri žitih za 3,2 odstotka; — pri industr. rastlinah za 14,8 odstotkov; — pri vrtninah za 7,1 odstotek; —• pri krmnih rastlinah za 12,7 odstotkov. Ker je porast živinorejske proizvodnje odvisen od povečanja pridelkov krmnih rastlin, je potrebno, da se znatno povečajo pridelki krme v obliki silaže in je zato treba krepiti pogodbeno sodelovanje v trav-ništvu in doslednejše izvajati sprejete odloke o agrotehničnih ukrepih na travnikih. Zagotoviti je treba pravočasno dobavo semenskega krompirja, ker pri nas za to ni pogojev. Prav tako je zagotoviti pravočasno dobavo priznanih semen žit. Poraba umetnih gnojil naj bi se dvignila od 150 kg/ha v letu 1961 na 160 kg/ha obdelovalne zemlje v letu 1962. B. Sadjarstvo V letu 1962 se predvideva šibkejša sadna letina, kar pomeni slabšo sadjarsko proizvodnjo kot je bila v letu 1961, ko je bila sadna letina izredno dobra. Za izboljšanje skrajno slabega stanja našega sadjarstva je še nadalje intenzivirati že obstoječe nasade višenj. Poleg zimskega škropljenja naj se začne z organizirano asanacijo sadovnjakov. C. Vinogradništvo Že več let nazaj ni bilo normalne vinske letine. Dobri ali slabi pridelki grozdja so odvisni bolj ali manj od ugodnih vremenskih razmer. V letu 1962 predvidevamo normalno vinsko letino in izkazujemo porast v primerjavi z letom 1961. D. živinoreja Povečanje živinorejske proizvodnje v letu 1962 predvidevamo, v odnosu na leto 1961, za 19 odstotkov. To temelji zlasti na: — povečanjem staležu govedi in prašičev zlasti na obratu kmetijske zadruge; — povečanem staležu goveje črede v korist mlade živine, kar omogoča večji prirastek po popisni govedi; — večji prireji prašičev za prodajo, zlasti v pogodbeni proizvodnji. Za realizacijo omenjenih planskih nalog bo potrebno naslednje: — dosledneje izvajati predpise uredbe o prepovedi klanja telet, kar bo omogočilo večjo prirejo po številu in teži; — v skladu s povečanjem živinorejske proizvodnje na obratu kmetijske zadruge zagotoviti pravočasno izgradnjo hlevov na Krasincu; — povečati proizvodnjo kakovostne krme na obratu kmetijske zadruge, da bo zagotovljena prehrana povečanega števila govedi v pitanju; ■— izboljšati organizacijo pogodbenega pitanja prašičev in govedi; — uvesti pogodbeno pridelovanje krme pri privatnih kmetovalcih; — skrbeti za načrtno uvedbo kvalitetnih merjascev; — veterinarska služba naj še nadalje skrbi za zdravstveno zaščito živine s preventivnimi in kurativnimi ukrepi. Kmetijska in veterinarska služba naj bi pravočasno preprečevala vsako uporabo zakotnih plemenjakov, ki ovirajo izvajanje umetnega osemenjevanja krav. Potrebna je tudi doslednejša izterjava pavšalne skočnine. w III. DRUŽBENI KMETIJSKI OBRATI Kmetijska proizvodnja naj bi se na družbenih kmetijskih obratih v letu 1962, v odnosu na leto 1961, predvidoma povečala za 107 odstotkov. Predvideno povečanje temelji zlasti na: — izkoriščanju vseh razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti kmetijskih površin; — uporabi sodobne agrotehnike; — večji uporabi gnojil po ha obdelovalne zemlje; — uporabi kvalitetnega sortnega semena; — povečanju staleža govedi v pitanju. Stalež govedi v pitanju se bo predvidoma povečal od 1.538 glav v letu 1961 na 2.043 glav v letu 1962. V poljedelski proizvodnji predvidevamo povečano pridelovanje voluminoze krme in žit, tako da bo zagotovljeno čim več potrebne krme za predvideno število živali v pitanju. Manjkajočo krmo za živino bomo ^predvidoma pridobili s pogodbenim sodelovanjem s ‘privatnimi kmetovalci. Za dosego planskih nalog so predvidena investicijska vlaganja v znesku 136,300.000 din. Ta sredstva bodo uporabljena za dograditev hlevov na delovišču Krasinc, za gradnjo vodovoda in namakalnega sistema na Krasincu, gradnjo gospodarskih poslopij ter nadaljnjo melioracijo stel j niških površin. Za izboljšanje družbenega standarda na kmetijskih obratih predvidevamo investicijske naložbe v znesku 9,600.000 din. Ta sredstva bodo predvidoma uporabljena zlasti za gradnjo stanovanj za delavce, zaposlene na kmetijskih obratih. IV. ZADRUŽNIŠTVO Kmetijska zadruga bo osnovni nosilec modernizacije in podružabljanja kmetijske proizvodnje, zato bo svojo dejavnost usmerjala zlasti v uvajanje sodobnejših tehnoloških procesov v družbenem in privatnem sektorju. To naj bi kmetijska zadruga dosegla: — s pogodbeno proizvodnjo na nižji stopnji; — z dobro opremljenim strojnim parkom; — z vključevanjem ponujenih površin v lastni kmetijski obrat; — z zagotovljenim strokovnim kadrom; — s pravočasno dobavo zadostnih količin reprodukcijskega materiala; — z izboljšano organizacijo odkupa kmetijskih pridelkov; — s sodelovanjem pri izvajanju odlokov o minimalnih agrotehničnih ukrepih. V. KADRI Za izvedbo planskih nalog je v kmetijskih gospodarskih organizacijah naše občine zadostno število agronomov in kmetijskih tehnikov. Potrebna pa je le ■specializacija tega kadra za izvajanje specialnih tehnoloških postopkov v kmetijski proizvodnji. Občutno pa je pomanjkanje kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. Vzgoji tega kadra bo posvetiti vso skrb. V ta namen predvidevamo vzgojo na delovnih mestih. Delavcem, ki bodo pokazali sposobnost v procesu specialnih tehnoloških postopkov, bomo nudili še teoretično izobraževanje, ki jim bo omogočilo pridobitev kvalifikacije. Skrb za izobrazbo delavcev je sestavni del programa dela kmetijske sekcije Društva inženirjev in tehnikov naše občine. Za realizacijo predvidenih planskih nalog v kmetijstvu bodo potrebni skupni napori proizvajalcev, strokovnih, družbenih in političnih organizacij ter oblastvenih organov. III. GOZDARSTVO Na področju naše občine zavzemajo gozdovi 21.255 hektarov, od tega 7.704 ha ali 36,2 odstotka v lasti SLP in 13.551 ha ali 63,8 odstotkov zasebnih gozdov. Družbeni plan gozdarstva za leto 1962 je po svojem obsegu dejavnosti in materialni vrednosti nekoliko obsežnejši od plana in izvršitve v letu 1961, kar je skladno s smernicami petletnega perspektivnega razvoja. Izvršitev predvidenega plana temelji na: povečanju strojne opreme, priučitvi delavcev, pripravi del v minulem letu, proizvodnji sadik v lastnih drevesnicah in zagotovitvi materialnih pogojev. Težišče gozdarske dejavnosti v letu 1962 bo obnova degradiranih gozdov, osnovanje intenzivnih nasadov in nega naravnih gozdnih sestojev, zlasti iglavcev. Degradirane gozdove s slabo lesno zalogo na dobrih tleh bomo obnovili in pripravili tla za intenzivne nasade. Plan sečnje lesa bo enak planu za leto 1961, ker so lesne zaloge minimalne; predvsem pa se znižuje zaloga tehničnega lesa v zasebnih gozdovih. , Po posameznih dejavnostih predvideva plan na- slednje: Izvršitev 1960 1961 Plan 1962 v ha Indeks 1961 1962 1960 1961 I. Obnova osnov, gozdov 474,39 544,00 496,00 114,7 91,2 — pogozdov. 31,95 71,00 66,00 222,2 93,0 — introdukc. — 7,00 4,00 — 57,1 — nega 452,44 456,00 426,00 107,9 93,4 II. Obnova de-gradir. gozdov 44,00 85,00 270,50 193,2 131,8 — krčitev površin za plantaže — _ 77,5 _ — osnovanje plantaž 44,00 25,00 77,00 56,8 308,0 •— osnovanje intenzivnih nasadov — 60,00 110,00 183,0 — drevesnice — — 6,00 — — III. Izgradnja ko-munikac. in zgradb Gradbena dela a) ceste km 3,0 8,7 8,2 290,0 94,3 nove 3,0 4,8 4,3 160,0 89,6 rekonstrukcija — gozdna pota 3,9 3,9 100,0 b) zgradbe m:i 360 170 150 47,2 88,0 — upravne — 150 — — — — logarnice 360 — 150 — — — gospodarske — 20 — ' — — Sredstva za financiranje bodo zagotovljena iz sledečih virov: v 000 din Viri sredstev Plan 1960 1961 1962 Občinski gozdni sklad —. — 15.000 Medobčin. gozd. sklad 54.713 50.000 8.400 Sredstva podjetij — — 53.699 Posojila — 31.420 39.981 Skupaj sredstva 54.713 81.420 117.080 Ta sredstva bodo porabljena za izvršitev naslednjih dejavnosti; J Izvršitev 1960 1961 Plan 1962 v 000 din Indeks 1961 1962 1960 1961 I. Obnova osn. gozdov 17.163 30.260 31.059 176,3 102,6 — pogozdovanje 5.510 14.200 16.590 257,7 116,8 — introdukcija — 1.400 800 — 57,1 — nega 10.737 12.480 11.530 116,2 92,4 — varstvo 916 2.180 2,139 238,0 98,1 II. Obnova degradiranih gozdov 13.800 22.340 57.741 161,9 258,5 — krčitev površin na plant. 13.000 9.655 _ _ — osnov, plantaž 300 7.500 13.145 2500,0 175,3 — osnovanje intenziv. nasadov 14.600 25.580 175,2 — drevesnice 500 240 9.361 48,0 3900,4 III. Izgradnja ko-munik. in zgradb 23.750 28.820 28.280 121,3 98,1 1. Gradbena dela 23.300 26.740 26.400 114,8 99,5 a) ceste 8.000 20.540 22.200 256,7 108,1 — nove — 15.100 17.200 — 113,9 — rekonstrukcija — 5.440 5.000 — 91,9 b) zgradbe 15.300 6.200 4.200 40,5 67,7 — logarnice — 3.200 3.000 — 93,8 — gospodarske — 3.000 1.200 — 40,0 2. Oprema 450 2.080 1.680 462,2 80,8 Skupaj 54.713 81.420 117.080 148,8 143,8 Od sredstev 113,474.000 din je določeno za osnovna vlaganja 34,379.000 din. Ostala sredstva 79.095 din bodo investirana za intenziviranje degradiranih gozdov, graditev novih cest, osnovanje plantaž za proizvodnjo lesa, krčitev 12,5 ha površin za kmetijsko obdelavo ih graditev stavb. Sečnja gozdov Lesna zaloga naših gozdov, ki je osnova za prirastek po količini in kvaliteti ter merilo za etat, je zelo nizka. Povprečna lesna zaloga na ha v zasebnih gozdovih znaša 100 kubičnih metrov, v gozdovih SLP pa 155 kubičnih metrov, kar je pod normalno zalogo, pri kateri dajejo gozdovi maksimalne dohodke na osnovi prirastka lesa. Pregled sečnje gozdov in gozdne proizvodnje na področju občine Črnomelj v letu 1960, 1961, 1962: v 000 kubičnih metrih Indeks v kubičnih metrih 1960 Izvršitev 1961 Plan 1962 1961 1960 1962 1961 Sečnja gozdov 50,7 50,1 50,1 98,8 100,0 Gozdna proizvodnja 44,2 43,5 43,5 98,4 100,0 A. Blagovna proizvod. 36,0 36,9 33,4 99,7 93,1 — les za mehan. predel. 16,9 15,6 15,6 92,3 100,0 — les za kemič. predel. 5,4 4,5 3,0 83,8 66,7 — tehnični les za neposredno uporabo 4,1 5,6 4,6 136,6 82,1 — drva 9,6 10,2 10,2 106,2 100,0 B. Neblagovna proizv. 11,2 7,6 8,1 67,9 106,6 — tehnični les 3,8 3,2 3,7 84,2 115,6 — drva 7,4 4,4 4,4 59,5 100,0 Od skupne sečnje odpade — iglavce 9,0 na: 10,5 10,5 116,7 100,0 — listavce 35,2 33,0 33,0 93,8 100,0 — odpadek 6,5 6,6 6,6 101,5 100,0 Od skupne gozdne proizvonnje odpade na: — tehnični les 25,1 29,2 29,2 116,3 100,0 — drva 19,1 14,3 14,3 74,9 100,0 Lesna zaloga v Realizacija 1960 1961 Plan 1962 1961 1960 1962 1961 kubičnih metrih 2.563,0 2.565,0 2.570,0 100,1 100,2 — iglavcev 573,0 574,0 576,0 100,2 100,3 — listavcev 1.990,0 1.991,0 1.994,0 100,1 100,2 Prirastek 54,7 54,7 54,8 100,0 100,2 — iglavcev 13,5 13,5 13,5 100,0 100,0 — listavcev 41,2 41,2 41,3 100,0 100,2 Etat 52,1 50,1 50,1 96,2 100,0 — iglavcev 11,7 11,7 11,7 100,0 100,0 — listavcev 40,4 38,4 38,4 95,0 100,0 Struktura družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka v letih 1960, 1961 in 1962: , v 000 Indeks Poleg sečnje v osnovnih gozdovih bo izkrčenih 95 ha degradiranih gozdov, v katerih bo napadlo 3.800 kubičnih metrov lesa kvalitete C — listavci za drva. Realizacija gozdnih sortimentov: Realizacija Plan 1961 1962 1960 1961 1962 1960 1961 Družbeni bruto proizvod 258.529 457.000 424.000 176,8 92,8 Materialni stroški 144.320 274.200 254.400 Družbeni proizv. 114.209 182.800 169.600 160,1 92,8 Amortizacija 17.040 53.000 53.000 Narodni dohodek 97.169 129.800 116.600 133,6 89,8 v kubičnih metrih Realizacija 1960 1961 Plan 1962 Indeks 1961 1962 1960 1961 I. Industrijski tehnični les 1. za mehanično predelavo 15.534 15.755 15.934 101,4 101,1 — iglavci 5.490 5.755 5.885 104,8 102,3 — hrast 3.600 3.400 3.205 94,4 94,3 — bukev 5.900 5.981 5.955 101,4 99,6 — drugi listavci 455 404 400 88,7 99,0 — oblovina za luščen. 89 215 489 241,6 227,4 2. Za kemič. pred. — celulozni les 6.750 8.874 6.800 131,5 76,6 iglavcev — celulozni les 520 98 530 18,8 540,8 bukev 800 45 915 5,6 2033,3 — celulozni les meh- kih listavcev 150 145 316 96,7 217,9 — tatinski les 4.200 5.000 3.000 111,0 60,0 — drva za oglje 1.080 3.586 2.039 332,0 56,9 II. Drug tehnič. les 4.150 4.914 4.225 118,4 86,0 — jam. les iglavcev 1.000 818 1.100 81,8 134,4 — jam. les listavc. 350 300 325 85,7 108,3 — drogovi, piloti in drug podoben les 825 760 800 92,1 105,3 — pragi 1.975 3.036 2.000 153,7 65,9 III. Drva 8.849 6.389 6.441 72,2 100,8 Skupaj 33.000 35.932 33.400 108,9 93,0 Pregled stanja lesne zaloge, prirastka in etata na področju občine Črnomelj v letih 1960, 1961 in 1962: $# Na nihanje družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka med posameznimi leti vplivajo cene lesa na tržišču ter povpraševanje po posameznih sortimentih. Od leta 1960—1961 so se znatno dvignile cene lesu, predvsem je ugodno vplivalo na proizvajalce lesa povpraševanje po tatinskem lesu hrasta ter je tako odkupna mreža zajela ca. 3.000 kubičnih metrov lesa v zasebnem sektorju več v letu 1961 kakor leta 1960. V letu 1962 so povprečne cene gozdnih sortimentov predvidene nekoliko nižje in odkup lesa iz zasebnega sektorja manjši, ker po tatinskem hrastovem lesu, ki tvori precejšen del surovine za tržišče, ni povpraševanja. Zato bo družbeni bruto proizvod, družbeni proizvod in narodni dohodek v letu 1962 manjši kakor v letu 1961. Blagovna proizvodnja Blagovni promet v naši občini je vsled dolge mejne črte z LRH precej ogrožen. Les, predvsem les iglavcev, odteka po raznih nenačrtnih kanalih. Lesno predelovalna industrija, katere obratovanje je odvisno od dotoka lesnih sortimentov iz naših gozdov, je vsled neurejenega prometa z lesom prikrajšana in lahko postane zaradi pomanjkanja lesne surovine ogrožena. V zvezi s tem bo potrebno, da se program blagovnega prometa po sortimentih v celoti izpolni in da se s cenami regulira izdelavo potrebnih sortimentov. Potrebno je prekiniti, z dosedanjo širino predelave lesa na žagah veneciankah ter njih število zmanjšati na največ štiri na področju občine. Žage naj bi obratovale pod vodstvom kmetijske zadruge, ki bi vršila uSlužnostni razrez za lastno uporabo državljanov. Za zagotovitev uspešnega izvrševanja navedenih nalog bo potrebno dosledno uveljavljati načela novega zakona o gozdovih. Oblastni, družbeno politični in gospodarski organi naj skrbijo za čimbolj smotrno izkoriščanje gozdov z zmanjševanjem odpadka pri sečnji. Izkoriščanje je izvajati predvsem v smeri gojitve gozdov, z dajanjem prednosti širitve iglavcev na rastišča iglavcev. Pri izdelavi gozdnih sortimentov je skrbeti za čimvečji izkoristek tehničnega lesa, zato je uvajati med gozdne delavce čimveč strokovno sposobnih delavcev in skrbeti za sodobno strojno opremo. Kmetijska zadruga naj prevzame skrb, da bo v zasebnem sektorju zajela izvršitev sečenj vsaj 50 odstotkov družbenega plana blagovne proizvodnje. IV. GRADBENIŠTVO Z ozirom na nekoliko zmanjšan obseg gradbenih investicij v občini se predvideva, da se bo gradbena dejavnost, izražena v družbenem bruto proizvodu v primerjavi z letom 1961 zmanjšala za okoli 17 odstotkov. V istem obsegu je predvideno tudi zmanjšanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka. V primerjavi z letom 1961 bo gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka sledeče: v 000 1961 1962 Indeks Družbeni bruto proizvod 481.096 397.180 82,6 Narodni dohodek 202.165 165.344 81,8 Predvideni družbeni bruto proizvod v letu 1962 naj bi v gradbeništvu znašal 397.180.000 din. V zvezi s tem se predvideva, da bo odpadlo od skupnih gradbenih storitev: — na področje občine 68 odstotkov, — na področju izven občine 32 odstotkov. V skladu z zmanjšanjem obsega gradbenih storitev naj bi se zmanjšalo število zaposlenih v letu 1962 na približno 100 oseb, ali za 28 odstotkov v primerjavi z letom 1961. Gradbeno dejavnost bo v letu 1962 vršilo v občini predvsem Belokranjsko gradbeno podjetje, remont pa Komunalna uprava. Gradbeno podjetje mora svojo operativo v letu 1962 urediti tako, da bo dosežena čim hitrejša graditev objektov. V zvezi s tem bo potrebno: — izboljšati mehanizacijo; — organizacijsko in kadrovsko utrditi podjetje ob istočasnem zmanjšanju delovne sile; — povečati storilnost dela; — pravočasno zahtevati gradbeno dokumentacijo in istočasno zagotoviti sredstva za nemoteno gradnjo. Za uspešno izvajanje gradbenih storitev je potreben kader, ki pa naj se izpopolnjuje na tečajih in na samem delovnem mestu. Obenem je potrebno, da bodo zagotovljena stanovanja za stalne delavce. V. PROMET V občini nimamo samostojnih podjetij za' železniški, cestni transportni in avtobusni promet ter za PTT usluge. Vso to dejavnost izvajajo podjetja, ki imajo sedež v drugih občinah. V pregledih tega plana je zajeta samo enota PTT Novo mesto v Črnomlju, ki bo dosegla s 43 zaposlenimi 47,451.000 din družbenega bruto proizvoda ali za 17 odstotkov več kot v letu 1960. V celotnem prometu se v letu 1962 predvidevajo sledeče investicije: — položitev asfaltne prevleke na cesti Črnomelj— Kanižarica in Cesti 21. oktobra; — preložitev klanca v Ziljah; — dokončanje del pri opornem zidu v Semiču. Za hitrejši razvoj prometnih služb je potrebno: — prilagoditi železniške in avtobusne vozne rede potrebam prebivalstva; — pravilno kategorizirati občinske ceste in jih primerno vzdrževati; ■— uvesti občinski prometni davek na telefonske usluge in sredstva nameniti za modernizacijo telefonskega prometa; — uvesti nočno telefonsko službo pri pošti Črnomelj . VI. TRGOVINA Porast industrijske proizvodnje ter povečanje kupne moči prebivalstva bo vplivalo tudi na porast prometa v trgovini. Skladno s splošnim porastom gospodarskih in splošno družbenih dejavnosti bo promet v trgovini porastel predvidoma takole: Izvršitev Ocena Plan Indeks 1961 1962 1960 1961 1962 1960 1961 Skupni promet (v milijonih) 1,077 1,318 1,453 122,4 110,3 Število zaposlenih 96 112 120 116,7 107,1 Promet na 1 zap. (v 000 din) 11.214 11,765 12,108 104,9 102,9 Promet na 1 zap. (v dinarjih) 63.967 78.353 86.446 122,5 110,3 Družbeni bruto proizvod v trgovini naj bi predvidoma porastel v letu 1962 v odnosu na leto 1961 za 17,2 odstotka in bo znašal 217,125.000 din, medtem ko je bil dosežen v letu 1961 v višini 185,237.000 din. Narodni dohodek bo predvidoma porastel za 14,1 odstotek. Število zaposlenih v trgovini se bo po planu povečalo za 7,1 odstotek. Za izboljšanje trgovske dejavnosti so planirane investicije v letu 1962 v višini 22,000.000 din. Predvidena sredstva so namenjena predvsem za gradnjo samopostrežne trgovine, le manjši del za ureditev nekaterih že obstoječih lokalov. Da bo trgovina lahko dosegla postavljeni plan bo potrebno: — posvetiti vso pozornost povečanju absorbcije kupnih fondov za kar je potrebno čimbolj razširiti sortiment blaga in ga še močneje približati potrošniku; — skrbeti, da bodo preko trgovine oskrbovana . tudi naša podjetja, vsaj z nekaterim reprodukcijskim materialom; — izvesti še nadaljnjo in doslednejšo specializacijo lokalov ter število teh po potrebi zmanjšati na račun kvalitetnejše in bogatejše izbire blaga; — urediti trgovino z zelenjavo; najti vse možnosti za redno preskrbo s sadjem in zelenjavo; — urediti boljšo preskrbo prebivalstva s tekstilom tako, da bo podjetje »Veletekstil« iz Ljubljane uredilo prodajalno; — urediti prodajo mesa po krajevnih centrih. V skladu s splošnimi smernicami razvoja je potrebno proučiti trgovsko mrežo v občini ter v zvezi s tem tudi obstoj dveh trgovskih podjetij, ki se naj bi z namenom izboljšanja trgovske mreže združili. Tako bo možno dosledno izvesti specializacijo lokalov. Vzporedno z ostalimi nalogami, je potrebno, da se tudi trgovski kader izpopolnjuje, ker novi sistemi prodajne tehnike zahtevajo tudi spremembo strokovnosti. Potrebni kader naj se izpolnjuje predvsem na delovnih mestih. VII. GOSTINSTVO IN TURIZEM A. GOSTINSTVO Razvoj gostinstva in povečanje prometa je v tesni povezavi z razvojem vseh ostalih dejavnosti. Po predvidenem programu naj bi se skupni promet v gostinstvu povečal za 13 odstotkov in narodni dohodek za 29 odstotkov. Gibanje prometa bo po posameznih naslednje: v 000 din Indeks Izvršitev 1960 1961 Plan 1962 1961 1960 1962 1961 Družbeni sektor 98.488 128.017 145.042 130,0 113,3 Zasebni sektor 9.695 9.600 10.400 99,0 108,3 Skupaj 108.183 137.617 155.442 127,2 113,0 Promet v družbenem sektorju gostinstva se bo predvidoma povečal za 13,3 odstotke in v zasebnem sektorju 8,3 odstotke. Na teritoriju občine so 3 gostinska podjetja s svojimi poslovalnicami in 12 zasebnih gostišč. Poleg tega opravlja gostinske usluge Planinsko društvo Črnomelj z dvema planinskima postojankama in bifejem v Črnomlju. V primerjavi z letom 1961 se bo število zaposlenih povečalo za 4,5 odstotkov. V letu 1961 je gostinsko podjetje Črnomelj dokončalo adaptacijo stavbe za hotel, dela pa niso bila plačana v celoti, zato bo potrebno v letu 1962 poravnati obveznosti. Poleg tega bo podjetje zgradilo pri hotelu garaže in pričelo s pripravami za gradnjo stanovanj za svoje delavce. Gostinsko podjetje naj bi v letu 1962 investiralo v te namene 27,000.000 din. V tem letu bo podjetje uredilo tudi nekatere poslovalnice. Pri gostišču »Kolpa« na Vinici bo potrebno nadaljevati z ureditvijo camping prostora, za kar bo predvidoma porabljeno v letu 1962 okoli 3,600.000 din. V Semiču naj bi v tem letu pričeli možnosti adaptacije obstoječe zgradbe in v zvezi s tem pripravili potrebne načrte. Za dosego planiranega prometa in izvršitev ostalih nalog bo potrebno; — stalno izboljševati kvaliteto in povečevati izbiro gostinskih storitev; — proučiti ustanovitev obrata družbene prehrane, kar naj bi se reševalo s prizadetimi podjetji in zainteresiranimi organi; — posvetiti vso skrb vzgoji v gostinstvu zaposlenih delavcev, za kar bi skrbela gostinska podjetja s sodelovanjem in po programu gostinske zbornice; — posvetiti vso skrb čistoči in v okviru finančnih možnosti odstraniti sanitarno tehnične pomanjkljivosti; — upoštevati povsod načela dobrega gospodarjenja in si zagotoviti poleg osebnih dohodkov tudi sredstva za nadaljnjo ureditev lokalov; — organizirati v času sezone razne prireditve z domačo hrano in pijačo in vsestransko skrbeti za razvedrilo in zabavo gostov; — usmeriti propagandno dejavnost za dosego čim-večjega uspeha pri pridobivanju števila domačih in tujih gostov; — preko inšpekcij zaostriti kontrolo nad prometom z alkoholnimi pijačami v gostinskih obratih. Predvsem po gostiščih zasebnega sektorja, obenem zaostriti kontrolo nad točenjem vin preko črnih vinotočev. B. TURIZEM Naravni pogoji pri nas omogočajo ugoden razvoj turizma, Poleg tega je v občini tudi veliko zgodovinskih spomenikov in spomenikov iz NOB. Z izgradnjo hotela v Črnomlju, Planinskega doma na Mirni gori, kopališča na Vinici in lovske koče na Toplem vrhu, so podane osnove za povečan razvoj turističnega prometa. Za pospešitev turističnega prometa je potrebno izvesti sledeča dela: — dograditi pristopno cesto h kopališču na Vinici in preurediti prostore tako, da bodo ustrezali higiensko tehničnim in funkcionalnim pogojem; — primerno vzdrževati cesto Planina—Mirna gora in izvršiti še nekatere izboljšave ter urediti parkirni prostor pred domom; — pripraviti načrte za razširitev doma na Mirni gori. Da bi zagotovili pospešen razvoj turizma v naši občini so potrebni sledeči ukrepi: — učvrstiti in pomagati pri razvoju Turističnega društva v Črnomlju; — ustanoviti turistično olepševalno društvo na Vinici; , — skrbeti za čimlepši izgled turističnih krajev; — skrbeti za sistematično turistično propagando; — pospešiti izgradnjo ceste Metlika—Črnomelj-" Vinica, kar je predpogoj za pospešitev turizma v občini. VII. OBRT V letu 1962 se predvideva sledeči porast družbenega bruto proizvoda v celoti: I Ocena 1961 Plan 1962 Indeks Družbeni sektor obrti 640.538 795.299 124,2 Zasebni sektor obrti 62.490 63.400 101,5 Skupaj 703.028 858.699 122,1 Kljub navedenemu naša obrt še vedno zaostaja za razvojem drugih dejavnosti in ne zadošča za kritje vseh potreb. Medtem ko se je do sedaj razvijala predvsem proizvodna obrt, storitvena obrt ni napredovala. Z razvojem gospodarstva in povečanjem potrošnje se veča povpraševanje po obrtnih storitvah in to predvsem na področju servisnih služb, ki pa so pri nas slabo razvite. Za dvig proizvodne predvsem pa storitvene obrti, je potrebno sledeče: — vložiti investicijska sredstva za povečan razvoj obrtne dejavnosti. Obrtna podjetja morajo stremeti za ustvarjanjem lastnih sredstev, ki naj bi služila predvsem za lastno udeležbo pri najetju posojil; — težiti za ustanavljanjem servisnih delavnic; •— obrtna podjetja naj skupno z ostalimi pristojnimi organi, pokrenejo vse potrebno, da se izboljša sestav kadra v obrti; — pospešiti je privatno obrt tam, kjer ni pogojev za razvoj družbenega sektorja obrti; — z organi tržne inšpekcije dosledno preprečevati šušmarstvo; — v proizvodni obrti razvijati obrate, ki s svojimi izdelki razširjajo sortiment blaga in proizvajajo v kooperaciji z industrijo. IX. LOVSTVO Na osnovi bonitiranja in katastra lovnih površin ter v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom predvidevamo izboljšanje ukrepov za pravilen stalež divjadi. V ta namen bomo izvajali ukrepe zlasti za biološko ravnotežje v loviščih in nadaljnje zmanjševanje škode po divjadi. Poskrbeli bomo predvsem za povečanje števila pernate divjadi. Lovske družine bodo skrbele za odstrel bolnih živali in takih, ki niso primerne za razplod ter za pravilno razmerje med samci in samicami. Večjo skrb bodo posvetili odstrelu nevarnih in škodljivih živali ter roparic. V ta namen bodo lovske družine organizirale skupne love. Večjo skrb bomo posvetili vzgoji mladih kadrov v lovstvu. Mladim članom bomo privzgojili pravilen odnos do lova. Z vzgojo članov iz vrst mladine in organizacijo lovske čuvaj ne službe bomo omejili krivolov in lovsko škodo. Posebno pozornost je treba posvetiti turističnemu lovu. V ta namen je potrebno izboljšati povezavo s turističnimi organizacijami, predvsem pa propagando in informativno službo. V povezavi s turističnimi organizacijami in planinskimi društvi drugih krajev bomo poskrbeli za boljše izkoriščanje lovskih koč in planinskega doma ter drugih turističnih postojank. X. RIBIŠTVO Ribištvo je eden izmed mnogih pogojev za razvoj turizma v naši občini. Z razvojem turističnih postojank bo potrebno posvetiti večjo pozornost razvoju ribištva. Poleg športnega ribolova naj bi se v večji meri uveljavil tudi gospodarski lov. Reke Kolpa, Dobličica, Lahinja in Podturnščica so dokaj ugodne za razvoj ribištva. Za povečanje staleža rib in smotrno izkoriščanje vode predvidevamo naslednje ukrepe: — dobivati potrebne mladice za vlaganje v naše vode; — odpraviti škodljive posledice industrijskih odplak; — strokovno izobraževati članstvo; — skrbeti za enotno gospodarjenje v naših vodah. V tem planskem obdobju ima ribiška družina namen adaptirati prostore mlina ob Lahinji v Črnomlju za ribiški dom, v katerem bodo tudi akvariji za gospodarski odlov. Bolj kot doslej bo postal važen gospodarski odlov. Ribiške družine bodo domačemu trgu nudile večje količine rib. C RAZVOJ POSAMEZNIH SPLOŠNIH DRUŽBENIH DEJAVNOSTI I. STANOVANJSKO-KOMUNALNA DEJAVNOST a) Stanovanjska dejavnost. V letu 1962 bo na območju občine v gradnji 74 stanovanj, od tega v družbenem sektorju 59 stanovanj in v zasebnem sektorju 15. Pri tem se računa, da bo 34 stanovanj dograjenih. Kljub dograditvi navedenih stanovanj se število prosilcev ne bo bistveno spremenilo, ker zaradi prenizkih sredstev za stanovanjsko izgradnjo hitreje naraščajo potrebe kakor stanovanjski fond. Poleg tega se veča pritisk na stanovanjske fonde zaradi pospešenega spreminjanja strukture prebivalstva. V občini financira v glavnem celotno stanovanjsko izgradnjo družbenega sektorja sklad za zidanje stanovanjskih hiš, ostali del sredstev pa bo vložil sklad v 130 milijoni dinarjev za stanovanjsko izgradnjo. Približno 10 % bo dodeljeno zasebnim graditeljem stano^ vanjskih hiš, ostali del sredstev pa bo vložil sklad v neposredno financiranje gradnje družbenih stanovanj, z namenom poznejše prodaje gospodarskim in drugim organizacijam. Poleg financiranja stanovanjske izgradnje iz sklada za zidanje stanovanjskih hiš bodo vložili v gradnjo sredstva še zasebni graditelji v višini okoli 25 milijonov dinarjev. Gospodarske organizacije bodo poleg sredstev, ki jih bodo vložile v vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda, tudi odkupile nekaj stanovanj, kar pa je že vračunano v sredstvih sklada. Za realizacijo predvidenega obsega stanovanjske izgradnje je potrebno predvsem: — da podjetja in ustanove vlagajo čimveč sredstev v stanovanjsko izgradnjo; — iskati sredstva za stanovanjsko izgradnjo tudi izven občine; — zainteresirati zasebnike, da bodo pred pričetkom gradnje vložili sredstva kot hranilne vloge v stanovanjski sklad in si s tem pridobili predpravico do stanovanja; — pripraviti načrte za gradnjo čim cenejših stanovanj; •— skrbeti, da bodo dobili ustrezna stanovanja borci in invalidi NOB; ■— skrbeti, da bo z dograditvijo stanovanjskega objekta urejena tudi okolica. b) Komunalna dejavnost. Vsa komunalna dejavnost se bo v letu 1962 izvajala preko komunalne uprave v Črnomlju, ki ima tudi organizirane službe za te dejavnosti. Z ozirom na skromna proračunska sredstva se ne bodo v letu 1962 stekali v komunalni sklad nekateri dohodki, ki so bili za te namene dani v letu 1961. Zato tudi ne bodo krite najnujnejše potrebe. Investicijska sredstva komunalnega značaja bodo predvidoma vložena v sledeče namene: — za napeljavo vodovoda in elektrike ter za izgradnjo ceste v naselju »Sadež« v Črnomlju; — za nadaljnje urejanje ceste, pločnikov in električne razsvetljave v Črnomlju; — za rekonstrukcijo ceste Heroja Starihe; — za ureditev parkov in okolice novih stanovanjskih blokov; — za napeljavo vodovoda od Kolodvorske ceste do zadružnega skladišča; — za povečanje kapacitet črpalnih naprav pri vodovodu v Dobličih; — za napeljavo vodovoda Dobliče—Dragatuš; — za pričetek del pri rekonstrukciji vodovoda Semič; — za dograditev prostorov stanovanjske skupnosti in za nabavo potrebne opreme; — za napravo zazidalnega načrta za severni del mesta. Poleg navedenih večjih del je bil na zborih volil-cev uveden krajevni samoprispevek v materialu, denarju ali delu, s katerim bodo državljani urejali krajevne komunalne probleme. Za nadaljnji smotrni razvoj komunalne dejavnosti bi bilo potrebno zlasti: — organizacijsko in kadrovsko učvrstiti komunalne službe in težiti, da te preidejo na ekonomski račun; — pristopiti k sistematičnemu dolgoročnemu načrtovanju izgradnje komunalnih objektov, upoštevajoč realne potrebe, perspektivo razvoja ter razpoložljiva sredstva; — še nadalje težiti za tem, da državljani s krajevnimi prispevki pomagajo urejati manjše komunalne potrebe. II ŠOLSTVO, PROSVETA IN KULTURA a) Šolstvo. Na območju naše občine je 21 osnovnih šol, gimnazija in otroški vrtec. Poleg tega posluje v okviru ljudske univerze ekonomska šola. Te šole financira sklad za šolstvo pri ObLO Črnomelj. Pri podjetju »BELT« obstoja vajenska šola za kovinsko stroko in tehnična srednja šola za kovinsko stroko. V Črnomlju je tudi otroški vrtec, v katerem je 25 otrok. Pregled števila učencev po šolah: Šolsko leto 1960/1961 1961/1962 Indeks Adlešiči 175 199 113 Črnomelj 903 920 101 Dragatuš 259 265 102 Semič 377 403 107 Stari trg 135 159 118 Vinica 294 303 103 Skupaj 2.143 2.249 105 Podružnične šole: Črešnjevec 32 30 93 Dobliče 53 50 94 Marindol 22 — 94 Petrova vas 44 38 86 Radenci 17 — — Rožni dol 26 20 76 Stara lipa 71 75 105 Stražnji vrh 29 — — štrekljevec 65 55 84 Talčji vrh 58 74 127 Tribuče 68 49 72 Zilje 24 25 104 Skupaj Nepopolne osnovne šole: 509 416 82 Bojanci 17 19 111 Črmošnjice 62 70 112 Griblje 87 70 80 Planina 8 8 100 Prekopa 55 45 82 Sinji vrh 55 47 85 Skupaj 284 259 91 Za nadaljnji razvoj šolstva bi bilo potrebno sledeče: — dograditi šolo v Dragatušu, upoštevajoč pri tem potrebe po prostorih za tehnični pouk in stanovanja; — izvršiti adaptacijo osnovne šole Stari trg in Petrova vas; — ustanoviti še en oddelek pri otroškem vrtcu v Črnomlju; — še nadalje štipendirati potrebni prosvetni kader in s tem postopoma odpraviti pomanjkanje učnega osebja; •— posvetiti čimveč pozornosti rednemu vzdrževanju in opremi šol, kakor tudi nabavi učil. Učno osebje: Predvsem na osemletkah se čuti pomanjkanje kadra z višjo šolsko izobrazbo. Zato bo v tem letu treba stremeti za tem, da pridobimo čimveč novih učnih moči. Predvidevamo, da bo letos prišlo na šolo v občini 10 prosvetnih delavcev. Stanje prosvetnega kadra v odnosu na leto 1961 bo predvidoma sledeče: šolsko leto Učitelji 1960/1961 85 1961/1962 87 Indeks 102 - Strokovni učitelji 5 6 120 Predmetni učitelji 7 15 214 ' Profesorji 17 15 - 88 Vzgojitelji 1 100 Skupaj 114 124 109 ta) Prosveta in kultura Za pospešitev kulture in prosvete bo potrebno: ■— ustanoviti v Črnomlju matično knjižnico; — urediti prostore za knjižnico in jo opremiti z novimi knjigami; — organizirati potujočo knjižnico; — povečati število knjig v knjižnicah od 2500 na 3500 knjig; — ustanoviti glasbeno šolo v Črnomlju; — ustanoviti mladinski klub v Črnomlju; — zavarovati pred mrazom spomenik na Kvasici; — zaščititi Mitrov tempelj na Rožancu pred razpadanjem. c) Telesna kultura Za razvoj telesne vzgoje bo potrebno predvsem v tem letu, ki je »Leto telesne kulture mladih« naslednje: — posvetiti posebno pozornost šolski telesni vzgoji in poskrbeti za strokovni kader za pouk telesne vzgoje in za delo v društvih; — preskrbeti igrišče ali telovadišče za vsako šolo, ki tega nima; — urediti igrišča pri stanovanjskih blokih v Črnomlju. III. ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO ZAVAROVANJE a) Zdravstvo Skladno s petletnim planom razvoja zdravstva v občini Črnomelj je potrebno predvsem ustvariti pogoje za delo zdravstvenega centra in utrditi nove oblike dela samoupravnih organov zdravstvenega doma. Poskrbeti je za do vol jno število zdravstvenega kadra in njegovo strokovno usposabljanje. Obstoječe kapacitete v zdravstvu je treba razširiti in stalno iskati možnosti boljšega izkoriščanja. Nujno je letos zaključiti z adaptacijo zdravstvenega doma v Črnomlju, zato je potrebno zagotoviti še 10 milijonov dinarjev. Sredstva so zagotovljena s krajevnim samoprispevkom. V tem letu je treba začeti z gradnjo lekarne v Črnomlju, sredstva so delno zagotovljena. Preventivni dejavnosti zdravstvene službe je treba posvetiti največ skrbi in sredstev. b) Socialno varstvo V letu 1962 ni v območju občine predvidena na področju socialnega varstva nobena novogradnja niti adaptacija. Sedaj imamo 23 ljudi v raznih socialnih domovih in 43 podpirancev. Prošenj za socialne podpore je vedno več, med njimi so mnoge tudi take, ki bi jim morali ugoditi, predvsem so to starejši ljudje, ki so onemogli in imajo zasluge za NOB, nimajo pa možnosti oz. pravice za ureditev priznavalnine. Vsem tem ljudem, predvsem pa starim in onemoglim, moramo posvetiti vso skrb in v ta namen aktivizirati organizacije na terenu. Skrb za borce NOB ObLO Črnomelj je s 1. januarjem 1962 sprejel od republike priznavalnine. V letu 1962 smo predvidevali 47 stalnih občinskih priznavalnin in 20 začasnih, v tem znesku so predvidene tudi enkratne priznavalnine. Za izobraževanje članov ZB in štipendije otrok padlih in živih borcev je v proračunu za leto 1962 predvidenih 1,300.000 dinarjev. Tu so upoštevani stroški tečajev za prekvalifikacijo borcev, izredno šolanje ter izpiti za pridobitev kvalifikacije, a pomoč pri šolanju otrok je planirano plačilo razlike med stroški internata in invalidskim dodatkom. Za zdravljenje siromašnih in borcev NOB in za stroške okrevanja in zdravstvene preglede, kakor tudi stroške bolnice za duševno bolne in zobozdravstvene storitve šolskih otrok je predvideno v proračunu 5,450.000 dinarjev. Za občinske priznavalnine je treba ustanoviti samostojni sklad pri ObLO. IV. DRŽAVNA UPRAVA Decentralizacija državne uprave in krepitev samoupravne vloge ObLO zahteva tudi primeren razvoj državne uprave v občini. Osnovne naloge državne uprave v letu 1962 naj bi bile predvsem sledeče: — nadalje izboljšati kadrovsko zasedbo v upravnih organih ObLO; — stalno proučevati in uvajati stimulativnejši način nagrajevanja za nadaljnje izboljšanje materialnih pogojev uslužbencev; — da organi družbenega upravljanja in sindikalne podružnice organizirajo predavanja za dopolnjevanje znanja uslužbencev in spoznavanje nalog in dela svoje ustanove; — izboljšati kvaliteto dela in ekspeditivnost pri poslovanju; # — v okviru finančnih možnosti uvajati V' pisarne sodobno tehnično opremo; — uvesti čimstrožje varčevanje pri uporabi družbenih sredstev; —■ proučiti sistemizacijo delovnih mest in — skrbeti, da se zagotovi stanovanja uslužbencem, ki stanovanja nimajo, ali pa so le-ta neprimerna. D OBČINSKA SREDSTVA IN USMERJANJE NJIHOVE UPORABE I. PRORAČUN OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA Za izvrševanje občinskega proračuna, v tekočem letu so predvidena sledeča sredstva: Prenesena sredstva iz leta 1961 Dohodki v letu 1962 — del skupnih prorač. dohodkov — del posebnih prorač. dohodkov — dohodki držav. org. in zavodov — ostali dohodki Skupaj dohodki v letu 1962 10 odstotkov posebne prorač. rezerve v letu 1962 Razpoložljiva sredstva v letu 1962 Ta sredstva bodo predvidoma uporabljena: — za izvrševanje osebnih in materialnih izdatkov — za dotacije: občinskim skladom družbenim organizacijam samostojnim zavodom — za plačilo obveznosti iz posojil in garancij — za proračunsko rezervo Skupaj izdatki v 000 din — obveznosti iz sklada 13.575 a) neizkoriščene tranše iz 1. 1961 1.174 b) vplačila posojil in obresti — 154.702 c) za medobčinski investic. sklad 6.600 7.774 31.581 Za nova investicijska posojila bo 406 predvidoma na razpolago 24.194 580 od tega: 187.269 — za osnovna sredstva 15.726 — za obratna sredstva 8.468 17.527 169.742 Predvidena sredstva sklada le delno krijejo potre- 183.317 be za razvoj gospodarstva v občini. Da pa bi dosegli čimvečji gospodarski učinek s temi sredstvi, je po- trebno, da se razpoložljiva sredstva sklada v letu v 000 din 1962 uporabijo predvsem kot soudeležba pri najetju investicijskih posojil iz drugih virov in to predvsem 125.717 za obrtno in komunalno dejavnost. Industrijska podjetja v občini in kmetijstvo pa naj bi dobilo po- 10.000 trebna sredstva ob lastni soudeležbi iz sredstev višjih 14.400 organov in banke. 300 24.700 Pri dodeljevanju posojil iz tega sklada je potrebno upoštevati osnovna načela ekonomične investicijske 7.900 politike, ki je nakazana v perspektivnem planu ob- 25.000 čine Črnomelj, predvsem pa kriti neporavnane inve-183.317 sticijske obveznosti iz leta 1961. Z upoštevanjem prenosov financiranja nekaterih služb iz okrajnega in ostalih proračunov na občino se bodo skupni izdatki v odnosu na leto 1961 povečali za 44,8 odstotkov. Potrebno je skrbeti, da se bo koriščenje sredstev za materialne izdatke zmanjšalo. Upravni odbor komunalne banke, ki je po smernicah ObLO o uporabi investicijskega sklada pooblaščen odobravati posojila, je dolžan poročati tromeseč-no o stanju sklada. 2. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš II. OBČINSKI SKLADI 1. Občinski investicijski sklad Predvidoma bodo znašala v tem letu razpoložljiva sredstva investicijskega sklada 31,967 tisoč dinarjev. V tem znesku je upoštevan 30 odstoten prispevek medobčinskemu investic. skladu v znesku 6,600.000 dinarjev. Sredstva investicijskega sklada bodo v letu 1962 ustvarjena iz sledečih virov: v 000 din — neizkoriščena sredstva iz 1. 1961 15.274 — deblokirana sredstva iz leta 1961 9.236 Dohodki v letu 1962 — prispevek iz doh. GO po ZR za 1961 13.000 — prispevek iz doh. gospodar, org. 22.000 — prispevek iz doh. gospodar, organizacij v pavšalnem znesku 8.200 —- 45 odstotkov taks na hibridno trto 450 — 45 odstotkov taks na orodja za proizvodnjo 250 — dohodki iz inozemskega turizma 50 — vplačane anuitete in obresti 5.000 — razni dohodki 1.000 Skupaj dohodki Izdatki sklada bodo predvidoma naslednji: — 15 odstotna rezerva sklada in blokirana vplačila 24.510 49.950 74.460 42.492 Naglo naraščanje potreb po stanovanjih zahteva v okviru tega sklada vse večja finančna sredstva, da bi tako s pospešeno gradnjo hitreje reševali stanovanjsko problematiko. V letu 1962 se predvideva, da bo sklad razpolagal s sledečimi sredstvi: v 000 din Neizkoriščena sredstva iz leta 1961 17.213 Deblokirana sredstva iz leta 1961 Dohodki v letu 1962 8.614 25.827 — stanovanj, prispevek iz gospodar. — stanovanjski prispevek iz 35.100 negospodarskih dejavnosti 12.000 — del zgradarine 3.600 — del najemnine od stanov, hiš 3.100 — del zakupnine od poslovnih prost. 7.000 — dohodki od prodanih stanovanj 28.700 — posojila iz stanov, sklada LRS — dohodki od v uporabo danih 36.000 nacionaliziranih zemljišč 880 — vplačila anuitet 11.500 — obresti od posojil 2.000 — ostali dohodki 500 140.380 — 10 odstotna rezerva sklada 10.350 Razpoložljiva sredstva v letu 1962 Predvidena sredstva naj bi se uporabila v sledeče namene: — za gradnjo stanovanj 155.857 družbenega sektorja — za gradnjo stanovanj 116.277 zasebnikov do din 12.000 — za odplačilo anuitet in obresti 25.500 —■ za ostale izdatke — režija in podobo 2.080 155.875 Sredstva, ki so predvidena v tem skladu za stanovanjsko izgradnjo, ne zadoščajo. Zato bo potrebno iskati vire sredstev tudi pri drugih zainteresiranih pravnih in fizičnih osebah. Ta sklad naj bi tako nudil predvsem udeležbo h kreditiranju stanovanjske izgradnje. Potrebno bo pristopiti k smotrnemu zbiranju sredstev, tako da bi tudi podjetja in privatni interesenti za nakup ali gradnjo vlagali sredstva v sklad lahko tudi več let in si tako pridobili predpravico do stanovanja ali kredita za privatno gradnjo. Sredstva, ki so predvidena v letu 1962, naj se vložijo v dokončanje 24-stanovanjske zgradbe, za začetek del 6-stanovanjskega objekta pri novi lekarni in 9-stanovanjskega bloka v Semiču. V kolikor bodo finančne možnosti dopuščale, pa še za pričetek del pri 29-stanovanjskem objektu v Črnomlju. Sredstva, namenjena za pomoč zasebnim graditeljem, naj razdeli upravni odbor sklada po smernicah ljudskega odbora, upoštevajoč vse možnosti za povečanje stanovanjskega fonda. Potrebno je, da upravni odbor sklada poleg navedenega upošteva tudi obstoječi stanovanjski fond in po možnosti nameni tudi potrebna sredstva za vzdrževanje in popravilo tega. 3. Šolski sklad občine Črnomelj V letu 1961 je prešlo šolstvo na novi sistem financiranja preko novoustanovljenih skladov za šolstvo. Kljub temu, da s proračunskimi dohodki niso krite najnujnejše potrebe proračuna, je v sklad za šolstvo v letu 1962 namenjenih 50 odstotkov sredstev več kot v letu 1961. Dohodki skladov za šolstvo bodo v letu 1962 predvsem naslednji: v 000 din Prenesena sredstva iz leta 1961 Dohodki v letu 1962 — 42 odstotna udeležba 6.031 v proračunskih dohodkih — del proračunskega prispevka 135.524 iz osebnega dohodka pred delitvijo — del dopolnilnega proračunskega 3.240 prispevka, nad stopnjo 5 odstotkov 14.600 ostali dohodki 1.500 154.864 Razpoložljiva sredstva v letu 1962 Predvidena sredstva naj bi se uporabila: 160.895 — za dotacije šolam 140.128 — za dotacije zavodom 9.996 — za investicije 4.740 — za obveznosti iz preteklih let 4.031 — za ostale izdatke sklada 2.000 160.895 Za izboljšanje, predvsem materialne osnove pri šolah bi bila potrebna večja sredstva, ki jih pa zaradi nezadostnih proračunskih dohodkov ni mogoče dodeliti. Upravni odbor sklada naj pri razdelitvi sredstev sklada upošteva kategorizacijo šol s poudarkom na gimnazijo in osemletke. Priporočamo tudi, da upravni odbor sklada določi najnižji odstotek, ki ga mora šola uporabljati za materialne izdatke. 4. Občinski cestni sklad Z reorganizacijo cestne službe je ObLO prevzel v upravljanje ceste IV. reda. S tem v zvezi je bilo prevzeto tudi nekaj osebja, ki je zaposleno na cestno-vzdrževalnih delih. Tako se dejavnost cestnega sklada, iz katerega bo financirana cestna služba, poveča. Dohodki cestnega sklada bodo v letu 1962 pred- vidoma sledeči: v 000 din Neizkoriščena sredstva iz 1. 1961 995 Deblokirana sredstva iz 1. 1961 2.909 3.904 Dohodki v letu 1962 — del prometnega davka od prevoznih storitev z motoriimi vozili 2.000 — 30% taks na motorna vozila 1.170 — 30% taks na vprežna vozila 90-0 — dohodki od denarnih kazni 600 — drugi izvirni dohodki 100 — dotacije iz proračuna občine 10.000 14.770 — 15% rezerva sklada 715 Razpoložljiva sredstva v letu 1962 17.959 Predvidena sredstva naj bi se uporabila v sledeče namene: — za vzdrževanje cest 17.509 —• za ostale izdatke 450 17.959 Upravni odbor sklada naj postavko za vzdrževanje cest razdeli tako, da bo del sredstev namenjen tudi za najnujnejše izdatke pri urejanju važnejših vaških poti —- predvsem za nabavo gramoza. 5. Občinski gozni sklad Po zakonu o gozdovih se ustanovi pri občinskem ljudskem odboru občinski sklad za gozdarstvo in se vsa sredstva iz zasebnih gozdov zbirajo v tem skladu. Predvidevamo, da bo imel sklad v letu 1962 sledeče dohodke: —■ prispevek od seč. lesa v 1. 1962 24.000 — zaostanki iz preteklih let 4.000 28.000 — 15% rezerva sklada 4.200 Razpoložljiva sredstva v letu 1962 23.800 Planirana sredstva pa bodo uporabljena: v 000 din — za gozdnogojitvena dela, pogozdovanje in nasado 11.400 — za gozdne ceste 2.800 — za ostale izdatke 1.200 — za medobčinski gozdni sklad 8.400 Skupaj 23.800 6. Sklad za komunalne potrebe občine Črnomelj Sredstva tega sklada so majhna, kljub temu pa važen činitelj pri urejanju komunalnih problemov, ki jih iz proračuna ni mogoče reševati, zaradi nizkih proračunskih dohodkov. Dohodki tega sklada bodo predvidoma sledeči: v 000 din Prenesena sredstva i zleta 1961 5.578 Dohodki v letu 1962 — komunalni prispevek 10.000 — 1% davka od maloprod. prometa 5.000 — ostali dohodki (dotacije in drugo) 5.000 20.000 —< 15% obvezna rezerva 1.500 Razpoložljiva sredstva v letu 1962 24.078 Ta sredstva naj bi se uporabila v sledeče namene: — za nadaljnjo ureditev pločnikov in drugih komunalnih objektov 17.078 — za gradnjo samopostrežne trg. 5.000 —- za druge izdatke 2.000 24.078 Do sedaj ustvarjena sredstva sklada so bila ko- ristno uporabljena pri urejanju komunalnih problemov. Potrebno je težiti za tem, da se bodo sredstva tega sklada stalno večala z namenom, da se nato vložijo v komunalne investicije, ki jih ni mogoče finansirati iz drugih virov. Proračun pa nima predvidenih sredstev za take investicije. 7. Sklad za vzdrževanje poslovnih prostorov Po odloku, ki ga je sprejel občinski ljudski odbor, so bile vsem lokalom zvišane najemnine. Del teh najemnin se odvaja v sklad za vzdrževanje poslovnih prostorov pri občinskem ljudskem odboru z namenom, vložiti ta sredstva v izgradnjo novih lokalov in adaptacijo starih. Razpoložljiva sredstva tega sklada bodo predvidoma v letu 1962 znašala din 6,664.000, ki naj se uporabijo v namene, ki jih določi uprava zgradb. 8. Krajevni samoprispevek Po sklepu zbora volivcev v Črnomlju bodo volivci plačevali v letu 1962 krajevni samoprispevek v denarju. Tako predvidevamo, da bo znašal krajevni samoprispevek —- v volilni enoti Črnomelj 4,500.000 din Krajevni samoprispevek v volilni enoti mesta Črnomelj bo po sklepu volivcev te enote uporabljen v celoti za ureditev servisov stanovanjske skupnosti Črnomelj. Sredstva iz leta 1961 v znesku din 2,796.000 pa za kritje obveznosti iz leta 1961. E KONČNE DOLOČBE Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Črnomelj je pooblaščen dajati po potrebi tolmačenja tega družbenega plana. Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1962. Številka: 30-4/62-3 Črnomelj, 28. aprila 1962 Predsednik ObLO Janez Žunič 1. r. 470. Na podlagi 2. in 3. odstavka 1. člena zakona o spremembah zakona o ustvarjanju in uporabi sredstev republiških in občinskih rezervnih skladov za potrebe gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 22-270/62) je občinski ljudski odbor Sevnica na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 30. 10. 1962 sprejel ODLOK o odstotku prispevka, ki se plačuje v republiški in občinski rezervni sklad za potrebe gospodarskih organizacij občine Sevnica. 1. člen V republiški in občinski rezervni sklad vplačujejo gospodarske organizacije prispevek za skupne rezerve gospodarskih organizacij v višini 5% od doseženega čistega dohodka, zmanjšanega za izplačane osebne dohodke in za znesek, ki ga mora gospodarska organizacija odvajati v svoj rezervni sklad. 2. člen Gospodarske organizacije, ki izpolnjujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku, vlagajo 4% pavšalnega zneska v skupne rezerve gospodarskih organizacij. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati določilo t. točke XXXI. poglavja družbenega plana občine Sevnica za leto 1962. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. 1. 1962 in sicer tudi za prispevke, ki jih je treba odvesti v skupne rezerve gospodarskih organizacij po zaključnih računih za leto 1962. Številka: 420-25/62-3 Sevnica, 30. 10. 1962 Predsednik ObLO Karel Kolman 1. r. 471. Na podlagi V. dela I. poglavja tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 19/61, 27/61, 31/61, 45/61, 6/62 in 11/62) je občinski ljudski odbor Sevnica na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 30. 10. 1962 sprejel ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi občinskega prometnega davka na lokalne telefonske storitve 1. člen V odloku o uvedbi občinskega prometnega davka na lokalne telefonske storitve (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 13/62) se za 2. členom doda nov člen, ki se glasi: »Svet za družbeni plan in finance pri občinskem ljudskem odboru Sevnica se pooblašča, da telefonskim naročnikom lahko zniža ali pa jih v celoti oprosti plačevanja prometnega davka. Telefonske naročnike, ki imajo hišne telefonske centrale pa lahko obremeni tudi s prometnim davkom na naročnino od telefonskih priključkov na hišni centrali«. 2. člen Dosedanji 3. člen se spremeni v 4. člen, dosedanji 4. člen v 5. člen in dosedanji 5. člen v 6. člen odloka. 3. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 010-28/62-1 Sevnica, 30. oktobra 1962 Predsednik ObLO Karel Kolman 1. r. 472. Na podlagi 12. člena zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ št. 17/61, 44/61, 52/61 in 30/62) je občinski ljudski odbor Sevnica na seji občinskega zbora proizvajalcev dne 30. oktobra 1962 sprejel ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev. 1. člen V odloku o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 6-104/62) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij ter iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev državnih organov, zavodov, družbenih organizacij in zasebnikov se plačuje po stopnji 15%, in sicer od proračunskega prispevka, ki se plačuje po zakonu o proračunskem prispevku, razen: — od osebnih dohodkov do 15.000 din mesečno se ne plačuje dopolnilni proračunski prispevek in se tudi po odbitku dopolnilnega proračunskega prispevka osebni dohodek ne sme znižati pod 15.000 dinarjev; — od osebnih dohodkov do 18.000 din mesečno se plačuje dopolnilni proračunski prispevek po stopnji 10%; — dopolnilni proračunski prispevek se plača po osnovi in stopnji, ki je veljala na dan izplačila osebnih dohodkov.« 2. člen Ta odlok velja od 1. naslednjega meseca po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 010-4/62-1 Sevnica, 30. oktobra 1962 Predsednik ObLO Karel Kolman 1. r. 473. Na podlagi 2. odstavka 1. člena Uredbe o začasnem načinu ureditve prispevka investitorjev k stroškom za pripravo in ureditev stavbnih zemljišč (Uradni list FLRJ št. 19-341/59) in 26. člena statuta občine Trebnje, je občinski ljudski odbor Trebnje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. 10. 1962 sprejel ODLOK o komunalnem prispevku. 1. člen Za kritje stroškov, priprave in komunalne ureditve stavbnih zemljišč morajo investitorji, ki gradijo objekte v ožjih gradbenih okoliših Trebnje, Mirna in Mokronog obvezno plačevati komunalni prispevek, s katerim se krijejo stroški za pripravo in komunalno ureditev stavbnega zemljišča. Za objekt v smislu tega odloka se šteje stanovanjska hiša, upravno poslopje, ki ga grade gospodarske organizacije v stanovanjskem kompleksu ter poslovna stavba, ki ne služi za gospodarsko dejavnost. 2. člen "Stroški za pripravo in komunalno ureditev stavbnega zemljišča so: 1. stroški za pripravo in razčiščevanje zemljišča (asanacijska dela, podiranje starih stavb in odvoz materiala); 2. stroški za zgraditev začasnih in stalnih objektov za stanovalce stavb, ki jih je treba podreti in stroški za njihovo preselitev; 3. posebni stroški za dograditev, razširitev in rekonslručijo obstoječih komunalnih naprav in napeljav (kanalizacije, vodovod, razsvetljava, cestišča in pločniki), ki tvorijo sekundarno omrežje, pa so nujni za uporabo objekta, ki se gradi. 3. člen Vsak investitor, ki gradi objekt na območju ožjih gradbenih okolišev Trebnje, Mirna in Mokronog, mora plačati prispevek in sicer: 1. za objekte družbenega standarda, s katerimi so enake tudi stanovanjske hiše, ki jih gradijo gospodarske in družbene organizacije, v višini do 8% predračunske vrednosti posameznega objekta; 2. za gospodarske objekte na območju Trebnjega, Mirne in Mokronoga v višini do 10% predračunske vrednosti posameznega objekta. Zasebni investitorji plačujejo pavšalni komunalni prispevek za hiše, ki jih grade na območju gradbenih okolišev Trebnje, Mirna in Mokronog: 1. za enodružinsko hišo največ do 100.000 din, 2. za večstanovanjske in vrstne hiše, za vsako stanovanje največ do 60.000 din. 4. člen Svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za komunalne zadeve določi, kadar gre za pripravo in komunalno ureditev zemljišča za zidanje stanovanjskih hiš na večjih in enotnih in v ta na- men določenih kompleksih (koncentrirana gradnja stanovanja), kolikšen del dejanskih skupnih stroškov za pripravo in komunalno ureditev zemljišča odpade na posamezni objekt tako, da stroške iz 2. člena tega odloka enakomerno porazdeli. 5. člen Upravni organ ObLO, pristojen za komunalne zadeve, določi komunalni prispevek, ki je enak stroškom, določenim po 4. členu tega odloka; o tem prispevku obvesti investitorja s posebno določbo o komunalnem prispevku še pred izdajo odločbe o lokalici ali obenem z odločbo o lokaciji. Investitor ima v 8 dneh po prejemu odločbe o lokaciji ali obenem z odločbo o lokaciji. 6. člen Če je investitor zadovoljen z odločbo o lokaciji, sklene z ObLO Trebnje pogodbo, v kateri natančneje določita medsebojne pravice in obveznosti ter način obračunavanja in čas plačevanja komunalnega prispevka. 7. člen Komunalni prispevek morajo plačati zavezanci na tekoči račun sklada za negospodarske investicije in komunalne potrebe. Zavezanci so dolžni plačati komunalni prispevek pred izdajo gradbenega dovoljenja, oziroma po podpisu pogodbe med investitorjem in skladom. Le v primerih, ki jih odobri svet za komunalne in stanovanjske zadeve, lahko zavezanci plačajo v največ treh obrokih, vendar tako, da znaša 1 obrok pred izdajo gradbenega dovoljenja najmanj 50% celotnega zneska. 8. člen ObLO Trebnje mora iz sredstev komunalnega prispevka investitorjem pravočasno zgraditi glavne vode komunalnih objektov. Stroške za hišne priključke in notranjo instalacijo plača vsak investitor. S pogodbo z ObLO Trebnje se lahko prenesejo posamezna ali vsa dela za pripravo in komunalno ureditev gradbenega zemljišča naravnost na investitorja proti ustreznemu zmanjšanju komunalnega prispevka. 9. člen Svet ObLO, ki je pristojen za komunalne zadeve, je pooblaščen, da po potrebi v soglasju s svetom za družbeni plan in finance predpiše navodila za izvajanje tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 352-010/62-1 Trebnje, 26. oktobra 1962 Predsednik ObLO Ciril Bukovec 1. r. 474. Na podlagi V. dela I. poglavja tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 19/% 27/61, 45/62 in 11/62) je občinski ljudski odbor Trebnje na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. 10. 1962 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi občinskega davka na lokalne telefonske storitve. 1. Za 2. točko se doda nova 2.a točka, ki se glasi: Ne glede na določila 2. točke odloka o uvedbi občinskega prometnega davka na lokalne telefonske storitve (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 10/62) telefonski naročniki, ki opravijo mesečno do 2.500 din telefonskih pogovorov, ne plačajo prometnega davka po citiranem odloku. 2. Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. 11. 1962. Številka: 421-012/62-1 Trebnje, 26. oktobra 1962 Predsednik ObLO Ciril Bukovec 1. r. 475. Na podlagi 1., 2. in 2a člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ št. 19/55, 19/57, 52/58 in 52/59) in 2. točke 26. člena statuta občine Videm-Krško je občinski ljudski odbor Videm-Krško na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. 10. 1962 sprejel ODLOK o stopnjah občinske doklade na dohodek,od kmetijstva na dohodke od samostojnih poklicev ter premoženja in hišnine. 1. člen V občini Videm-Krško se uvaja in pobira občinska doklada od zavezancev dohodnine od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženja ter hišnine. Sredstva pridobljena iz občinske doklade, se stekajo v proračun in posamezne sklade občinskega ljudskega odbora Videm-Krško. 2. člen Stopnje občinske doklade so progresivne. 3. člen Davčnim zavezancem na območju ObLO Videm-Krško, ki plačujejo dohodnino od kmetijstva, se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od kmetijstva in sicer ločeno za gozd in ločeno za ostale kmetijske kulture po naslednjih stopnjah: Če znaša letna davčna osnova za kulture brez gozdov se odmeri in plača doklada po stopnji v % občinska 0 — 30.000 din 25 21 15 12 8 30.000 — 50.000 din 27 22 16 13 9 50.000 — 80.000 din 29 24 17 14 10 80,000 — 120.000 din 31 26 18 15 11 120.000 — 160.000 din 33 28 19 16 12 160.000 — 200.000 din 35 30 20 17 13 200.000 — 250.000 din 37 32 22 18 14 250.000 — 300.000 din 38 33 24 19 15 300.000 — 400.000 din 39 34 26 20 16 400.000 —v 500.000 din 40 35 28 22 17 nad 500.000 din 41 36 30 24 18 V I. skupino spadajo davčni zavezanci, ki pre- 200.000 — 250.000 din 8 % bivajo v naseljih: Senovo, Brestanica, Videm-Krš- 250.000 — 300.000 din 9 % ko, Trška gora, Leskovec, Venlše, Žadovinek, Do- 300.000 — 400.000 din 10 % lenja vas in Pesje. 400.000 — 500.000 din 11 % V II. skupino spadajo davčni zavezanci, ki pre- nad 500.000 din 12 % bivajo v naseljih: Malo Mraševo, Veliko Mraševo, Gorenja vas, Velika vas, Kalce-Naklo, Podbočje, Kostanjevica, Dobe, Dobrava, Gor. Prekopa, Dol. Prekopa, Stari grad, Mali Kamen,, Stolovnik, Mali Podlog, Veliki Podlog, Pristava, Gržeča vas, Libna in Bučerca. 5. člen Davčnim zavezancem, ki plačujejo dohodnino od stavb (hišnino) se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero hišnine po naslednjih stopnjah: V IV. skupino spadajo davčni zavezanci, ki prebivajo v naseljih: Veliki Trn, Mali Trn, Črešnjice, Nova gora, Nemška gora, Pijana gora, Planina, Ap-nenik, Smečice, Zalog, Jelše, Ravni log, Kostanjek, Plešivec, Žejno, Lomno in Kočno. V V. skupino spadajo davčni zavezanci, ki prebivajo v naseljih: Črešnjevec, Čemeča vas, Frluga, Dol, Gradnje, Mladje, Kočarija, Stari grad pri Podbočju, Orehovec, Ošterc, Prišnja vas, Ržišče, Vrtača, Vel. Vodenice, Dolšce, Brezovica, Brlog, Brezje, Gradnje, Hrastek, Planina pri Podbočju, Tabelnik, Premagovci, Male Vodenice, Grič, Pod-strm, Ivanj še in Jablance. V III. skupino pa spadajo vsi tisti davčni zavezanci iz območja občine Videm-Krško, ki prebivajo v naseljih, ki niso v gornjih skupinah. Zavezanci dohodnine od gozdov plačujejo občinsko doklado po naslednjih stopnjah: Če znaša letna davčna osnova 0 — 30.000 din 30.000 — 50.000 din nad 50.000 din se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša 1 % 2 % 3 % 6. člen Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini, obenem in na isti način, kot ustrezna dohodnina. 7. člen Določbe Uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ št. 22/61) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami in Uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/53) se uporablja tudi za odmero in pobiranje občinske doklade. Če znaša letna davčna osnova za gozdove 0 — 10.000 din 10.000 — 20.000 din se odmeri in plača po stopnjah, ki znaša: 5 % 6 % 7 % nad 20.000 din 4. člen Davčnim zavezancem, ki plačujejo dohodnino od samostojnih poklicev in premoženja, se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od samostojnih poklicev in premoženja po naslednjih stopnjah: Če znaša letna davčna osnova 0 — 100.000 din 100.000 — 150.000 din 150.000 — 200.000 din se odmeri in plača občinska doklada po stopnji, ki znaša 5% 6 % 7% ' 8. člen Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado. 9. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o stopnjah občinske doklade na dohodek od kmetijstva, na dohodek od samostojnih poklicev ter premoženja in hišnine (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 9/62). 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. 1. 1962. Številka: 010-70/62-1 Videm-Krško, 26. 10. 1962 Predsednik ObLO Stane Nunčič 1. r. 476. Na podlagi 3. odstavka 83. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ št. 49/59), 3. točke odredbe o pogojih za kupovanje in prodajanje kmetijskih pridelkov na trgih (Uradni list FLRJ št. 19/58) in 2. točke 26. člena Statuta občine Videm-Krško je občinski ljudski odbor Videm-Krško na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 15. septembra 1962 sprejel ODLOK o ustanovitvi sejmov za plemensko in plemeno živino na območju občine Videm-Krško. 1. člen Ta odlok velja za sejme za plemensko in plemeno živino na območju občine Videm-Krško. V občini Videm-Krško se smejo prirejati sejmi za plemensko in plemeno živino samo v Vidmu- Krškem, Leskovcu pri Krškem, Brestanici, na Zdolah in Drnovem. 2. člen Odkup klavne živine vršijo v občini Videm-Krško izključno kmetijske zadruge preko zadružnih in medzadružnih dogonov. 3. člen Na sejmih, ustanovljeneih s tem odlokom, se vrši nakup in prodaja plemenske in plemene živine tako velike (govedo, konji, mule, bivoli, mezge, osli), kot prašičev in drobnice (ovce, koze). Nakup in prodaja na sejem prignane živine sta dovoljena le na prostoru, ki je v krajih, navedenih v 4. členu tega odloka, določen kot sejmišče. 4. člen Na. območju občine Videm-Krško se ustanovijo sejmi za plemensko in plemeno živino: 1. Videm-Krško — sejemski dnevi: 18. marec, 6. julij, 5. september in 26. november; 2. Leskovec pri Krškem — sejemski dnevi: 26. julij, 14. avgust; 3. Brestanica: sejemski dnevi: 29. januar, 10. april, 30. juhi j, 26. avgust in 10. oktober; 4. Zdole: sejemski dnevi: 24. april in 15. september; 5. Drnovo: sejemski dnevi: 12. marec, 24. junij in 29. september. 5. člen Če navedeni dnevi padejo na nedeljo ali državni praznik, bodo sejmi na delovni dan za nedeljo ali praznikom. 6. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o odpravi sejmov za živino in ustanovitvi novih sejmov za plemensko in plemeno živino na območju občine Videm-Krško (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 1-10/60) in odlok o sejem- skem redu za sejme za plemensko in plemeno živino, ki ga je izdal bivši občinski ljudski odbor Senovo, (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 5-149/60). 7. člen Odlok o sejemskem redu za sejme za plemensko in plemeno živino1 občinskega ljudskega odbora Videm-Krško (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 7-214/60) se razširi na območje bivše občine Senovo. 8. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 010-65/62 Videm-Krško, 15. septembra 1962 Predsednik ObLO Stane Nunčič 1. r. Sekretariat Izvršnega sveta za trgovino in turizem LRS je z odločbo z dne 8. 11. 1962 št. 39-1/62-2 dovolil ustanovitev sejmov, ki so navedeni v 1. členu odloka. 477. Na osnovi V. dela I. poglavja tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 19/61, 27/61, 31/61, 45/61, 6/62 in 11/62) in 2. točke 26. člena statuta občine Videm-Krško je občinski ljudski odbor Videm-Krško na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 26 10. 1962 sprejel ODLOK o dopolnitvi odloka o uvedbi občinskega prometnega davka na lokalne telefonske storitve. 1. člen V odloku o uvedbi občinskega prometnega davka na lokalne telefonske storitve (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 8/62) se za 2. členom doda nov 3. člen, ki se glasi: Svet za finance in družbeni plan pri občinskem ljudskem odboru se pooblašča, da lahko posameznim telefonskim naročnikom zniža, ali pa jih v celoti ' oprosti plačevanja prometnega davka. Telefonske naročnike, ki imajo hišne telefonske centrale, pa lahko svet obremeni tudi za prometni davek na naročnine od telefonov, vključenih v hišne centrale. 2. člen Dosedanji člen 3 se spremeni v 4. člen, člen 4 v 5. člen, in člen 5 v člen 6. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. oktobra 1962. Številka: 010-72/62 Videm-Krško, 26. oktobra 1962 Predsednik ObLO Stane Nunčič 1. r. 478. Na podlagi 51. člena zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Urad list FLRJ št. 52/59) in 3. točke 26. člena statuta občine Videm-Krško je občinski ljudski odbor Videm-Krško na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. oktobra 1962 sprejel ODLOK o spremembi odloka o zaključnem računu o izvr- šitvi proračuna občine Videm-Krško (občinskega proračuna) za leto 1961. 1. člen 2. člen odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Videm-Krško za leto 1961 (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 13/62) se spremeni in se glasi: Doseženi dohodki in izvršeni izdatki po proračunu občine za leto 1961 so znašali: Doseženo oz. Predvideno izvršeno — dohodki v višini 212,231.000 233,581.701 — manj 10 % poseb. pror. rez. — 18,686.536 — razpoložljiva sredstva 212,231.000 214,895.165 — izdatki 212,231.000 200,224.790 — presežek dohodkov nad izdatki — 14,670 375 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 010-73/62-1 Videm-Krško, 26. oktobra 1962 Predsednik ObLO Stane Nunčič 1. r. 479. Na podlagi 82. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51-424/53) v zvezi s 6. členom uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52-650/57), 201. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list FLRJ št. 52-658/56), na zahtevek trgovskega podjetja »Promet« Videm-Krško in na predlog sveta za gospodarstvo z dne 16. 10. 1962 je občinski ljudski odbor Videm-Krško na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. 10. 1962 sprejel ODLOK 1. Potrjuje se sklep delovnega kolektiva trgovskega podjetja »Preskrba« Senovo z dne 22. 10. 1962 o pripojitvi trgovskega podjetja »Promet« k trgovskemu podjetju »Preskrba« Senovo s 1. 11. 1962. 2. Pripojeno podjetje preneha obstojati z dnem pripojitve, trgovsko podjetje »Preskrba« Senovo prevzame vse pravice in obveznosti pripojenega podjetja. 3. Pripojeno podjetje mora z dnem pripojitve sestaviti prevzemno bilanco. 4. Pripojitev se mora priglasiti v 15 dneh od dneva prejema te odločbe okrožnemu gospodarskemu sodišču v Ljubljani zaradi vpisa v register gospodarskih organizacij. Obrazložitev: Delavska sveta podjetij »Preskrba« Senovo in »Promet« Videm-Krško sta sprejela sklep, prvi dne 22. 10. 1962, drugi dne 18. 10. 1962, da se trgovsko podjetje »Promet« Videm-Krško pripoji k trgovskemu podjetju »Preskrba« Senovo. Trgovsko podjetje »Promet« Videm-Krško je pod št. 2997/62 z dne 23. 10. 1962 predložilo zahtevek za potrditev sklepov delavskih svetov in predložilo potrdilo okrožnega javnega tožilca, da zoper pripajajoče podjetje ni uveden postopek zaradi gospodarskega prestopka. Svet za gospodarstvo in svet za blagovni promet in turizem občinskega ljudskega odbora sta o zadevi razpravljala dne 16. 10. 1962 in ugotovila, da zoper zahtevek ni zadržkov in predlagala, da se mu ugodi, kar je občinski ljudski odbor Videm-Krško na ločenih sejah obeh zborov 26. 10. 1962 tudi storil. Pouk o pritožbi: Zoper to odločbo je dovoljena v 15 dneh po njenem prejemu pritožba na okrajni ljudski odbor Novo mesto. Pritožbo je treba pismeno vložiti pri občinskem ljudskem odboru Videm-Krško in jo kolkovati po tar. št. 5 ZUT s takso 200 dinarjev. Taksa po tar. št. 1 in 7 ZUT v znesku 250 dinarjev je plačana v kolkih, ki so nalepljeni in po predpisih uničeni na zahtevku. Številka: 330-19/62 Videm-Krško, 26. oktobra 1962 Tajnik ObLO Cveto Bevk 1. r. 480. Na podlagi 27. člena zakona o zavarovalnicah in zavarovalnih skupnostih (Uradni list FLRJ št. 27/61 in 46/61) in 12. točke statuta občine Videm-Krško je občinski ljudski odbor Videm-Krško na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. oktobra 1962 sprejel SKLEP o potrditvi statuta zavarovalnice Videm-Krško. I. « Potrdi se statut zavarovalnice Videm-Krško, ki obsega 76 (sedemdesetšest) členov. Statut je bil sprejet na skupščini zavarovalnice dne 11. avgusta 1962. II. Ta sklep je sestavni del statuta, potrditev pa je treba zaznamovati na zadnji strani statuta. III. Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 023-13/62-3 Videm-Krško, 26. oktobra 1962 Predsednik ObLO Stane Nunčič 1. r. 481. Na podlagi 4. odstavka 3. člena zakona o ustanovitvi enotnih gospodarskih zbornic (Uradni list FLRJ št. 22-267/62) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. 10. 1962 ODLOČIL I. Tov. AVSEC Tone, se razreši dolžnosti tajnika okrajne gospodarske zbornice Novo mesto. II. Za tajnika okrajne gospodarske zbornice Novo mesto se imenuje tov. SITAR Slavko, doslej pravni svetovalec v oddelku za gospodarstvo OLO Novo mesto. Številka: 023-21/62-2 Novo mesto, 24. oktobra 1962 Podpredsednik OLO Ludvik Golob 1. r. 482. Na podlagi 2. člena odločbe o spremembi in dopolnitvi odločbe o ustanovitvi Uradnega vestnika okraja Novo mesto (Uradni vestnik št. 16/1959) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. oktobra 1962 ODLOČIL I. Ing. Vilma Pirkovič, doslej podpredsednica okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, se razreši dolžnosti predsednika upravnega odbora Uradnega vestnika okraja Novo mesto, zaradi odhoda na novo službeno mesto. II. Tov. Zidar Franc, sekretar Komunalne banke Novo mesto, se imenuje za predsednika upravnega odbora Uradnega vestnika okraja Novo mesto. Številka 021-94/62-2 Novo mesto, 24. oktobra 1962 Podpredsednik ObLO Ludvik Golob 1. r. 483. Na podlagi 4. odstavka 3. člena zakona o ustanovitvi enotnih gospodarskih zbornic (Uradni list FLRJ št. 22-267/62) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. 10. 1962 ODLOČIL I. Razreši se dolžnosti predsednika okrajne gospodarske zbornice Novo mesto tov. NUNČIČ Stane, Videm-Krško. II. Za predsednika okrajne gospodarske zbornice Novo mesto se imenuje tov. ZUPANČIČ Viktor, sedanji predsednik okrajnega odbora SZDL Novo mesto. Številka: 021-22/62-2 Novo mesto, 24. oktobra 1962 Podpredsednik OLO Ludvik Golob 1. r. 484. Okrajni ljudski odbor Novo mesto je na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. 10. 1962 ODLOČIL I. Zaradi odhoda na novo delovno mesto se v okrajni komisiji za proučevanje ustave in pripravo statutov ljudskih odborov razrešita dolžnosti: predsednik komisije: BELOPAVLOVIČ Niko, dosedanji predsednik OLO Novo mesto član komisije: PIRKOVIČ ing. Vilma, dosedanji podpredsednik OLO Novo mesto. II. Na njuno mesto se v okrajno komisijo za proučevanje ustave in pripravo statutov ljudskih odborov imenuje: za predsednika: GOLOB Ludvik, podpredsednik OLO Novo mesto za člana GOŠNIK Miro, predsednik okrajnega odbora SZDL Novo mesto. Številka: 021-92/62-2 Novo mesto, 24. oktobra 1962 Podpredsednik OLO . Ludvik Golob 1. r. 485. Na podlagi 6. točke odločbe o ustanovitvi okrajnega zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu št. 01-12/61 z dne 4. 2. 1961 je okrajni ljudski odbor Novo mesto na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. 10. 1962 ODLOČIL I. Zaradi organizacijskih sprememb in spremenjene vloge Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu, je bilo potrebno spremeniti sestav upravnega odbora Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela še pred potekom njegove mandatne dobe. II. V novi upravni odbor zavoda se imenujejo: 1. GORENC Silvo, org. sekretar OK ZKS Novo mesto 2. PLAVEČ Jože, direktor zavoda za zaposlovanje delavcev Novo mesto 3. Kočevar Ivan, direktor SGP »Pionir« Novo mesto 4. Švent Franjo, »Novoteks« Novo mesto 5. dr. Gošler Karl, veterinarski inšpektor OLO Novo mesto 6. Bogovič Jože, Gospodarska zbornica za okraj Novo mesto 7. Suhadolnik Jože, načelnik oddelka za splošne in družbene službe pri ObLO Novo mesto 8. Šuštar Slavka, uslužbenka OLO Novo mesto 9. Cvitkovič Jože, predsednik občinskega odbora SZDL Novo mesto 10. Avb ar Avgust, predsednik okrajnega sindikalnega sveta Novo mesto 11. Vute Slavko, uslužbenec Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto 12. Perne ing. Ervin, uslužbenec Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto 13. direktor zavoda po svojem položaju. III. Upravni odbor izvoli na prvi seji izmed sebe predsednika. Številka: 021-55/62-2 Novo mesto, 24. oktobra 1962 Podpredsednik OLO Ludvik Golob 1. r. 486. Na podlagi 73. člena zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 22-119/59) je okrajni ljudski odbor Novo mesto- na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 24. 10. 1962 ODLOČIL I. Tov. Silvo GORENC se razreši dolžnosti predsednika komisije za organizacijo in napredek upravnega poslovanja pri okrajnem ljudskem odboru Novo mesto zaradi odhoda na novo delovno mesto. III. Za predsednika komisije za organizacijo in napredek upravnega poslovanja pri okrajnem ljudskem odboru Novo mesto se imenuje tov. Ludvik GOLOB, podpredsednik OLO Novo mesto. Številka: 021-93/62-2 Novo mesto, 24. oktobra 1962 Podpredsednik OLO Ludvik Golob 1. r. 487. Na podlagi 8. člena odloka o spojitvi komunalnih bank v Brežicah, Črnomlju, Novem mestu, Sevnici in Vidmu-Krškem v Medobčinsko banko v Novem mestu in 5. točke 30. člena statuta občine Novo mesto (Ur. vestnik okraja Novo mesto št. 7-73/58) je sprejel občinski ljudski odbor Novo mesto v soglasju z občinskimi ljudskimi odbori Brežice, Črnomelj, Metlika, Sevnica, Trebnje in Videm-Krško in na predlog delavskih svetov gospodarskih organizacij z območja navedenih občin na skupni seji obeh zborov dne 18. 9. 1962 ODLOČBO o imenovanju članov upravnega odbora Medobčinske komunalne banke Novo mesto. 1. Za člane upravnega odbora Medobčinske komunalne banke Novo mesto, ki je bila ustanovljena z odlokom občinskega ljudskega odbora Novo mesto št. 023-144/62-1 z dne 23. 8. 1962, se imenujejo: I. za člane izmed svojih odbornikov, predstavnikov samostojnih zavodov, družbenih služb in drugih družbenih pravnih oseb: a) za občinski ljudski odbor Brežice: Milan ŠEPETA VEC, predsednik ObLO b) za občinski ljudski odbor Metlika: Franc CIMERMAN, uslužbenec ObLO c) za občinski ljudski odbor Metlika: Franc , MOLEK, uslužbenec ObLO d) za občinski ljudski odbor Novo mesto: Sergej THORŠEVSKIJ, podpredsednik ObLO e) za občinski ljudski odbor Sevnica: Franc OGOREVC, uslužbenec podjetja »Lisca« f) za občinski ljudski odbor Trebnje: Jože SEVER, podpredsednik ObLO g) za občinski ljudski odbor Videm-Krško: Jože JUREČIČ, predsednik občinskega zbora ObLO. II. za člane po predlogih delavskih svetov gospodarskih organizacij: a) za občino Brežice: Stane REBERNIK, uslužbenec KZ Brežice, Karel ČATER, uslužbenec trgovskega podjetja Brežice b) za občino Črnomelj: ing. Gido ROZMAN, direktor rudnika Kanižarica Črnomelj, ing. Matija GOLOB, agronom pri KZ Črnomelj c) za občino Metlika: Peter VUJČIČ, direktor podjetja »Beti« Metlika d) za občino Novo mesto: Franjo ŠVENT, računovodja »Novoteksa« Novo mesto, ing. Vlado PA-VEC, uslužbenec KGPK Novo mesto, Miloš JEVŠ-ČEK, direktor podjetja »Opremales« Novo mesto, Stane NUNČIČ kot predsednik gospodarske zbornice za okraj Novo mesto, Edo GROGL, v. d. direktorja ekonomske šole Novo mesto e) za občino Sevnica: Franc LIPOVŠEK, uslužbenec Kopitarne Sevnica, Karel VEHOVER, uslužbenec trgovskega podjetja Sevnica f) za občino Trebnje: Alojz KRHIN, direktor podjetja »Dana« Mirna g) za občino Videm-Krško: Silvo MOZER, uslužbenec Elektrarne Brestanica, Lojze BABIČ,, uslužbenec Kmetijske zadruge Videm-Krško, Maks POGAČAR, direktor gostinskega podjetja »Sremič« Videm-Krško. 2. Direktor banke in predsednik sveta delovnega kolektiva banke sta že po svojem položaju člana upravnega odbora, ne moreta pa biti izvoljena za predsednika ali podpredsednika upravnega odbora niti za predsednika izvršilnega odbora. 3. Prvo sejo upravnega odbora skliče predsednik občinskega ljudskega odbora Novo mesto. 4. Ta odločba velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 023-143/62-1 Novo mesto, 23. avgusta 1962 Predsednik ObLO Ludvik Golob 1. r. 488. Na podlagi 5. točke 128. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list LRS št. 32/59), 246. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53/57, 44/58, 1/59, 52/59, 27/60, 53/60, 52/61 in 31/62) in 4. točke 30. člena statuta občine Videm-Krško je občinski ljudski odbor Videm-Krško na skupni seji obeh zborov dne 26. 10. 1962 sprejel O D L O C B O o razrešitvi upravitelja osnovne šole Gradec I. Tov. BOŽIČ Anico se razreši dolžnosti upravitelja osnove šole Gradec, ker je s 1. 9. 1962 premeščena na osnovno šolo Podbočje. II. Upraviteljske posle za priključeno podružnico osnove šole Gradec k osnovni šoli Podbočje, prevzame ZUPANČIČ Jože, upravitelj osnovne šole v Podbočju. III. Ta odločba velja z dnem sprejetja, objavi pa se v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 111-173/62 Videm-Krško, 26. oktobra 1962 Predsednik ObLO Stane Nunčič 1. r. 489. Na podlagi 5. točke 128. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list LRS št. 32/59), 246. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53/57, 44/58, 1/59, 27/60, 53/60, 52/61 in 3V62) in 4. točke 30. člena statuta občine Videm-Krško je občinski ljudski odbor Videm-Krško na skupni seji obeh zborov dne 26. 10. 1962 sprejel ODLOČBO o razrešitvi upravitelja osnovne šole Zdole. I. Tov. STROPNIK Karel se razreši dolžnosti upravitelja osnovne šole Zdole, ker mu je s 31. avgustom 1962 prenehalo uslužbensko razmerje na osnovni šoli Zdole. II. Ta odločba velja z dnem sprejetja, objavi pa se v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 111-174/62 Videm-Krško, 26. oktobra 1962 Predsednik ObLO Stane Nunčič 1. r. 490. Na podlagi 5. točke 128. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list LRS št. 32/59), 246. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53/57, 44/58, 1/59, 52/59, 27/60, 53/60, 52/61 in 31'62) in 4. točke 30. člena statuta občine Videm-Krško je občinski ljudski odbor Videm-Krško na skupni seji obeh zborov dne 26. 10. 1962 sprejel ODLOČBO o imenovanju upravitelja osnovne šole Zdole. I. Za upravitelja osnovne šole Zdole se imenuje tov. PRESNIK Franjo, učiteljico na osnovni šoli zdole. II. Ta odločba velja z dnem sprejetja, objavi pa se v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 111-175/62 Videm-Krško, 26. oktobra 1962 Predsednik ObLO Stane Nunčič 1. r. 491. Na podlagi 5. točke 128. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list LRS št. 32/59), 246. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53/57, 44/58, 1/59, 52/59, 27/60, 53/60, 52/61 in 31/62) in 4. točke 30. člena statuta občine Videm-Krško je občinski ljudski odbor Videm-Krško na skupni seji obeh zborov dne 26. 10. 1962 sprejel ODLOČBO o razrešitvi upravitelja osnovne šole Senuše. I. Tov. RUPAR Olga se razreši dolžnosti upravitelja osnovne šole Senuše, ker je osnovna šola Senuše priključena kot podružnična osnovna šola k osnovni šoli Leskovec pri Krškem. II. Upraviteljske posle za priključeno podružnično osnovno šolo Senuše prevzame RIEDL Leopold, upravitelj osnovne šole Leskovec pri Krškem. III. Ta odločba velja z dnem sprejetja, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 111-172/62 Videm-Krško, 26. oktobra 1962 Predsednik ObLO Stane Nunčič 1. r. 492. Na podlagi 5. točke 128. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list LRS št. 32/59), 236. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 53/57, 44/58, 1/59, 52/59, 27/60, 53/60, 52/61 in 31/62) in 4. točke 30. člena statuta občine Videm-Krško je občinski ljudski odbor Videm-Krško na skupni seji obeh zborov dne 26. 10. 1962 sprejel ODLOČBO o razrešitvi upravitelja osnovne šole Dolenja vas. I. Tov. VOGRINC Jožica se razreši dolžnosti upravitelja osnovne šole Dolenja vas, ker je osnovna šola Dolenja vas priključena kot podružnična osnovna šola k osnovni šoli Videm-Krško II. II. Upraviteljske posle za priključeno podružnično osnovno šolo Dolenja vas prevzame LENART Julijana, upraviteljica osnovne šole Videm-Krško II. III. Ta odločba velja z dnem sprejetja, objavi pa se v »Uradnm vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 111-171/62 Videm-Krško, 26. oktobra 1962 Predsednik ObLO Stane Nunčič 1. r. 493. Na podlagi 5. točke 128. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list LRS št. 32/59, 246. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ št. 52/57, 44/58, 1/59, 52/59, 27/60, 53/60, 52/61 in 31/62) in 4. točke 30. člena statuta občine Videm-Krško je občinski ljudski odbor Videm-Krško na skupni seji obeh zborov dne 26. 10. 1962 sprejel ODLOČBO o razrešitvi upravitelja osnovne šole Čemeča vas. I. Tov. JENŠKOVEC Marija se razreši dolžnosti upravitelja osnovne šole Čemeča vas, ker je osnovna šola Čemeča vas priključena kot podružnična osnovna šola k osnovni šoli Kostanjevica na Krki. II. Upraviteljske posle za priključeno podružnično osnovno šolo Čemeča vas prevzame SMREKAR Ladislav, upravitelj osnovne šole Kostanjevica na Krki. III. Ta odločba velja z dnem sprejetja, objavi pa se v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 111-176/62 Videm-Krško, 26. oktobra 1962 Predsednik ObLO Stane Nunčič 1. r. 494. Na podlagi 4. točke 30. člena statuta občine Videm-Krško, 2. odstavka 60. člena uredbe o kmetijskih zadrugah (Uradni list FLRJ št. 18/61) in na predlog komisije za imenovanje in razrešitev direktorjev gospodarskih organizacij pri občinskem ljudskem odboru Videm-Krško, je občinski ljudski odbor Videm-Krško na skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. 10. 1962 sprejel ODLOČBO o razrešitvi upravnika kmetijske zadruge Kostanjevica na Krki. I. KUNTARIČ Karel, upravnik Kmetijske zadruge Kostanjevica na Krki se s 30. 9. 1962 razreši dolžnosti upravnika, ker je postal redni slušatelj Višje ekonomske šole v Mariboru. II. Ta odločba stopi takoj v veljavo, objavi pa se v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 03-111-142/62 Videm-Krško, 26. oktobra 1962 Predsednik ObLO: Stane Nunčič 1. r. 495. Na podlagi 4. točke 30. člena statuta občine Videm-Krško, 2. odstavka 60. člena uredbe o kmetijskih zadrugah (Uradni list FLRJ, št. 18/61) in na predlog komisije za imenovanje in razrešitev direktorjev gospodarskih organizacij pri občinskem ljudskem odboru Videm-Krško, je občinski ljudski odbor Videm-Krško na skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. 10. 1962 sprejel ODLOČBO o imenovanju upravnika Kmetijske zadruge Kostanjevica na Krki. I. Za upravnika Kmetijske zadruge Kostanjevica na Krki se do izvedbe razpisa in imenovanja upravnika imenuje ZUPANČIČ Konrad, rojen 18. 2. 1934, kmetijski tehnik, Kostanjevica na Krki. II. Upravnik Kmetijske zadruge Kostanjevica na Krki ima vse pravice in dolžnosti, ki so predpisane z uredbo o kmetijskih zadrugah. III. Ta odločba stopi takoj v veljavo, objavi.pa se v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 03-111-141/62 Videm-Krško, 26. oktobra 1962 Predsednik ObLO: Stane Nunčič 1. r. 496. Na podlagi 23. člena zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 52/57), 314. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 17/61) in 4. točke 30. člena statuta občine Videm-Krško, je občinski ljudski odbor Videm-Krško na skupni seji obeh zborov dne 26. 10. 1962 sprejel ODLOČBO o razrešitvi direktorja trgovskega podjetja »Promet« Videm-Krško I. Odpoved HOSTAR Marije, direktorja trgovskega podjetja »Promet« Videm-Krško, ki je bila predložena občinskemu ljudskemu odboru Videm-Krško dne 18. septembra 1962 se sprejme. Odpovedni rok začne teči od dneva vročitve te odločbe in poteče po odpovednem roku, ki se določi v smislu 306. člena zakona o delovnih razmerjih. Ker je trgovsko podjetje »Promet« s 1. novembrom 1962 pripojeno trgovskemu podjetju »Preskrba« Senovo, bo po preteku odpovednega roka odločbo o razrešitvi izdal Delavski svet trgovskega podjetja »Preskrba« Senovo. Delovno razmerje preneha z iztekom odpovednega roka in razrešitvijo. Z razrešitvijo direktorja dosedanje službene dolžnosti ne preneha materialna in moralna odgovornost razrešenega za morebitno nepravilno dosedanje poslovanje. Obrazložitev: Tov. Hostar Marija, direktor trgovskega podjetja »Promet« Videm-Krško je z vlogo od 12. 9. 1962 odpovedala delovno razmerje in prosila, da se jo razreši službe. Občinski ljudski odbor Videm-Krško je na skupni seji dne 26. oktobra 1962 obravnaval njeno vlogo in sprejel odločbo, da se odpovedi ugodi, upošteval pa je tudi, da se s 1. 11. 1962 trgovsko podjetje »Promet« priključi trgovskemu podjetju »Preskrba« Senovo. Zoper to odločbo je dovoljena v 15 dneh po prejemu pritožba na okrajni ljudski odbor Novo mesto. Številka: 111-136/62-3 Videm-Krško, 26. oktobra 1962 Predsednik ObLO: Stane Nunčič 1. r. 497. Na podlagi 11. člena zakona o sanitarni inšpekciji (Uradni list FLRJ, št. 23/56) in 3. točke statuta občine Videm-Krško je občinski ljudski odbor Videm-Krško na skupni seji obeh zborov 26. 10. 1962 sprejel ODLOČBO o razrešitvi dolžnosti sanitarnega inšpektorja občinskega ljudskega odbora Videm-Krško I. Tov. BUDNA Vid se razreši dolžnosti sanitarnega inšpektorja občinskega ljudskega odbora Videm-Krško, ker mu je 30. septembra 1962 prenehalo uslužbensko razmerje pri občinskem ljudskem odboru Videm-Krško, II. Ta odločba velja z dnem sprejetja, objavi pa se v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 111-177/62 Videm-Krško, 26. oktobra 1962. Predsednik ObLO: Stane Nunčič 1. r. 498. Na podlagi 11. člena zakona o sanitarni inšpekciji (Uradni list FLRJ, št. 23/56) in 3. točke statuta občine Videm-Krško je občinski ljudski odbor Videm-Krško na skupni seji obeh zborov 26. 10. 1962 sprejel ODLOČBO o imenovanju sanitarnega inšpektorja občinskega ljudskega odbora Videm-Krško I. Za sanitarnega inšpektorja občinskega ljudskega odbora Videm-Krško se imenuje PIRC dr. Jože, zdravnik splošne prakse, zaposlen pri Zdravstvenem domu Videm-Krško. II. Ta odločba velja z dnem sprejetja, objavi pa se v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 111-170/62 Videm-Krško, 26. oktobra 1962 Predsednik ObLO: Stane Nunčič 1. r. 499. Na podlagi 116. člena zakona o zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe v ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, številka 9/61) in 5. točke 10. člena statuta občine Videm-Krško je občinski ljudski odbor Videm-Krško na skupni seji obeh zborov dne 26. 10. 1962 sprejel ODLOČBO o imenovanju članov prvega sveta zdravstvenega doma Videm-Krško s sedežem v Senovem. I. V svet zdravstvenega doma Videm-Krško s sedežem v Senovem se za člane sveta imenujejo: 1. Čakš dr. Jože, upravnik zdravstvenega doma Senovo, 2. Hvala dr. Andrejašivič Tatjana, upravnik zdravstvenega doma Videm-Krško, 3. Frlan dr. Vjekoslav, upravnik zdravstvene postaje Kostanjevica, 4. Zupančič dr. Matjaž, stomatolog, 5. Molan Miha, upokojenec, Senovo 6. Pleterski Tone, uslužbenec Rudnika Senovo, 7. Orožen Rafko, sekretar Elektrarne Brestanica, 8. Špiler Jože, Delavec, Kostanjevica na Krki, 9. Stupar Frančiška, učiteljica na osnovni šoli Videm-Krško II, 10. Volarič Lojze, delavec v Splošni kovinarski zadrugi Videm-Krško, 11. Drobnič Stane, upravnik podružnice zavoda za socialno zavarovanje Videm-Krško. II. Prvo sejo sveta novoustanovljenega zdravstvenega doma Videm-Krško s sedežem na Senovem skliče dr. Cakš Jože, vršilec dolžnosti upravnika novoustanovljenega zdravstvenega doma. Na prvi seji je treba izvoliti predsednika sveta in njegovega namestnika. III. Ta odločba velja z dnem sprejetja, objavi pa se v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 022-7/62. Videm-Krško, 26. oktobra 1962 Predsednik ObLO: Stane Nunčič 1. r. 500. Na podlagi pravil samostojnega zavoda Komunalne uprave Videm-Krško in 5. točke 30. člena statuta občine Videm-Krško je občinski ljudski odbor Videm-Krško na skupni seji obeh zborov dne 26. 10. 1962 sprejel ODLOČBO o imenovanju članov upravnega odbora Komunalne uprave Videm-Krško I. V upravni odbor samostojnega zavoda Komunalna uprava Videm-Krško se imenujejo: 1. Kostanjšek Jože, skladiščnik pri Komunalni upravi, 2. Kozole Dominik, delovodja pri Komunalni upravi, 4. Zagorc Milka, tajnik stanovanjske skupnosti, 4. ing, Raspotnik Franc, uslužbenec tovarne celuloze, 5. Tomažin Martin, predsednik krajevne organizacije SZDL Krško, 6. Sotler Roman, direktor Remonta Senovo, 7. Kovačič Franc, načelnik oddelka za gospodarstvo ObLO, 8. Voglar Branko, direktor splošnega obrtnega podjetja, 9. Letonja Srečko, upravnik komunalne uprave. II. Prvo sejo novoizvoljenega upravnega odbora Komunalne uprave skliče predsednik prejšnjega upravnega odbora. Na prvi seji je treba izvoliti predsednika in njegovega namestnika. III. Ta odločba velja z dnem sprejetja, objavi pa se v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 023-14/62-2 Videm-Krško, 26. oktobra 1962 Predsednik ObLO: Stane Nunčič 1. r. 501. BILANCA MIZARSKE PRODUKTIVNE ZADRUGE SEVNICA na dan 31. 12. 1961 Aktiva Naziv postavke I. OSNOVNA SREDSTVA V 000 din Pasiva Naziv postavke V I. VIRI STALNIH SREDSTEV 000 din Sedanja vrednost osnovnih sredstev 44,330 Poslovni sklad 109,512 Sedanja vrednost sredstev skupne porabe 20,026 Sklad skupne porabe 5,631 II. DRUGE OBLIKE SREDSTEV Rezervni sklad 4,309 Banka in blagajna 5,634 II. DRUGE OBLIKE VIROV SREDSTEV Kupci in druge terjatve 49,345 Krediti pri banki 70,964 Zaloge 105,034 Dobavitelji in druge obveznosti 48,999 Druga aktiva 47,482 Druga pasiva 32,436 Skupaj . . . 271.851 Skupaj . . . 271,851 Račudovodja: Direktor: Jurečič Jože 1. r. Durn' Jože 1. r. Predsednik UO: Gorenc Ivan 1. r. 502. BILANCA TRGOVSKEGA PODJETJA »PREHRANA« NOVO MESTO na dan 31. 12.1961 Aktiva Naziv postavke V 000 din I. OSNOVNA SREDSTVA Sedanja vrednost osnovnih sredstev II. DRUGE OBLIKE SREDSTEV 1,208 Banka in blagajna 6,739 Kupci in druge terjatve 3,720 Zaloge 20,707 Druga aktiva 1,849 Skupaj . . . 34,223 Pasiva Naziv postavke V 000 din I. VIRI STALNIH SREDSTEV Poslovni sklad 4,793 Sklad skupne porabe 139 Rezervni sklad in drugi skladi 867 II. DRUGE OBLIKE VIROV SREDSTEV Krediti pri banki 14,342 Dobavitelji in druge obveznosti 14,070 Druga pasiva 12 Skupaj . . ! 34,223 Vodja računovodstva: Lenart Pepca 1. r. Direktor: Mihelčič Anton 1. r. Predsednik UO: Kramar Jože 1. r. 503. BILANCA RUDNIKA LIGNITA, GLINE IN KREMENOVIH PESKOV GLOBOKO na dan 31. 12. 1961 Aktiva Naziv postavke I. OSNOVNA SREDSTVA V 000 din Pasiva Naziv postavke I. VIRI STALNIH SREDSTEV V 000 din Sedanja vrednost osnovnih sredstev 11,723 Poslovni sklad 25,983 Sedanja vrednost sred. skupne porabe II. DRUGE OBLIKE SREDSTEV 7,638 Sklad skupne porabe Rezervni sklad in drugi skladi 6,234 2,792 Banka in blagajna 17,047 II. OSTALE OBLIKE VIROV SREDSTEV Kupci in ostale terjatve 23,5-92 Krediti pri banki 10,119 Zaloge 1,038 Dobavitelji in druge obveznosti 6,664 Ostala aktiva 6,129 Ostala pasiva 15,375 Skupaj . . . 67,167 Skupaj . . . 67.167 Vodja računovodstva: Gorjovič Ivanka 1. r. Predsednik UO: Harapin Anton 1. r. Direktor: Maričič Ivo 1. r. I i j i i Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto — odgovorni urednik: Baškovič Milan — Tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska c. št. 2, tel. št. h. c. 25, 39, 85, 106 in 115. Letna naročnina 700 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun številka 606-11 2-245