PaviaSnl Iranko v driavi SHS.
SCP* Posamezna Stev. 1 krčno.
211. štev.
fihaja rs>cn ccdeli tn prasrsSte®*? vsah dan efe 10. tr?5 sScpolcine.
UrcdmEtvo Jc v Ljubljani, •'■rontifckanska ulica st.C/J., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankiraii in podpisali, Eiecr se jih nc pri' obči. Rokopise sc ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 00/ijHj po K 1‘50. Uradni raaglasi, poslano ter 110-(ice isti prostor K 2’—.
naročilu popust.
V Uubliani, v torek 14. septembra 1920.
Leto IV.
mmB
l’ii večjem
Glasilo Jys©sl@v. lociiaino ■ demokratična stranko.
Riala zunanja politika.
Tešefesiska št. 312.
Naročnin a: Po pošti ali z dostavljanjem na doro za celo leto K 2-iO, za pol ieta K 120, za četrt clo K GO, za n:csec K 20. 7a Nemčijo celo leto K 312, ta ostalo tujino in Amerika K S60.
Reklamacije za lisi so poštnino proste.
UpravniSlvo \c v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 8'1., Učiteljska tiskarna.
Organizacije v Italiji odklanjajo sovfete*
Milan, II. V popoldanski seji delavskih organizacij se ie Izjavi! tajnik splošno delavske zveze Deragcne proti vsaki diktaturi proletariata in proti boljševiškim tendencam. Dnevni red, ki ga je predlagal Deragcne je bil sprejet z veliko večino, dočlm je bil po strankinem vodstvu predlagani dnevni red odklonjen.
Bern, 11. Kakor javlja Švicarska brzojavna agencija iz Rima, je prodrlo nele v krogih industrialcev, temveč tudi med delavstvom spoznanje, da je gibanje kovinarskih delavcev ponesrečilo. Vprašanje uredbe sovjetske oblast? je s tein rešeno.
Pritožbe belgrajskifa komunistov zavrnjene.
Belgrad, 13. Na sobotni seji državnega sveta so bile predložene pritožbe komunistov, da jim je bilo zabranjeno prevzeti občinsko upravo v BeJgradu. Svet o teh pritožbah ni razpravljal, ker je bila ena pritožba nezakonitim potoni predložena neposredno svetu in ne preko ministrstva za notranje posle, druga pa je bila prekasno vložena preko ministrstva za notranje posle.
Češkoslovaški kabinet poda ostavko.
Praga, 12. „Narodni Listy“ javljajo, da bo Tušarjev kabinet na ministrski seji, ki se bo vršila v torek, radi nevzdržnih razmer v koaliciji sklenil, da poda ostavko.
Močan pokret angleškega proletarljata.
London, 13. Kriza, ki preti angleški industriji, postaja čimdalje resnejša. Poleg preteče stavke rudarjev in solidaiitetnc stavke železničarjev in transportnih delavcev preti zaradi mezdnih diferenc kriza v bombažni industriji. Govori se že o splošni stavki, ki naj se pnene koncem tega tedna. Razen tega se pripravlja stavka delavcev londonskih elektrarnic, ki se bodo izjavili za solidarne,s svojimi tovariši v severni Angliji, ki so izprti. Nadalje se pričakuje stavka poštnih nameščencev.
VLADA. ZAHTEVA POOBLASTILO
ZA UZAKON.1EVAN1E UKAZOV.
LDU Relerad, 12. Vlada ie na ministrski seii reševala vprašanje tako-;&vanecra ukaz-zakotia. Od parlamenta namerava zahtevati generalno no-oblastlo v tem smislu, da bi ii služilo tudi kot odobrenie. da ie na ta način uveljavila proračun in tudi kot oo-oblaščenie. da sme sklepati take ukaz zakone, ki so ii notcebni v prvi vrsti za to. da se prei izdela zakon o delu in redu. Na tei seii se definitivna odločitev še ni spredla:
MINISTRSKI SVET.
l.DU Belgrad. 12. Na včeraišnii seii ministrskega sveta se ie obravnavalo vnrašanie uradniških plač Večina ministrov sc ie striniuta v tem. da -'e treba soreieti načrt zakona o uradnikih in njihovi razdelitvi v činovue razrede, kakor ie bilo to predlagano za vlade Stojana Pro-t>Ča. Stvar bo končnoveliavno rešena eni ministrskih sci tekom prihodnjega tedna.
URADNIŠKO VPRAŠANJE.
Belgrad, 13. Danes je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o uradniškem vprašanju. Zaeno bi imel na tej seji minister za zunanje posle podati poročilo o dogovorih z Italijo.
SKLICAN 5E ITALIJANSKE ZBOR-NICE.
LDU Rim. 12. Socialistična frak-ciia poslanske zbornice ie naprosila ministrskega predsednika in predsednika zbornice, nai se zborreica/takoi sklice.
SKLEPI SESTANKA V AIX LES
BAINS.
LDU Aix les Bains. 13. sept. Ministrski predsednik Miilerand ie po razgovoru z ministr. predsednikom Oiolittiiem popoldne snreiel časnikarske poročevalce ter iim med drugim izlavil nastopno: V vorašaniu sovjetov naši zavezniki nimaio nobenih misli, ki bi bile bistveno različne od naših in bodo storili, kar smatralo za mogoče. V jadranskem vorašaniu se moramo potruditi, da pregovorimo Italijane in Jugoslovane. da rešijo to vorašanie med seboi v interesu obeh držav. OiolitU in iaz sva se zedinila
tako. da se o tvor od konkretni dogovori. kakor lili zahteva skupni interes. Voljo imamo, da dokažemo edi-nost obeh narodov z deianii. Glede ženevske konference ie Miilerand izjavil, da 'sestar^k pred finančno konferenco, ki ie določena v Brusliu na dan '?A. t. m., rti mogoč. Zdi se. da ie v sedanietn trenotku pomenljivejša odločitev, da' se odeodi. ako ne popolnoma opusti konferenca, na kateri bi Nemci z zavezniki razpravljali o nemških finančnih obveznostih in sredstvih za n:ih izvršitev.
STAVKA V HAMBURGU.
Hamburg, 13. Zborovanje unionističnih pristaniških delavcev je sklenilo, pričeti stavkati, ker so bile njihove zahteve odklonjene. Pogodbeni delavci so se morali temu sklepu pridružiti. Delo v luki počiva.
RUSIJA NE PRIZNAVA ZAHODNO
UKRAJINSKE REPUBLIKE.
Moskva, 13. Ljudski komisar Či-čerin je poljskemu ministru za zunanje stvari Sapielii sporočil, da sovjetska vlada z ozirom na brzojavko, po kateri bo prišel na pogajanja v Rigo neki Andrej Levicki, odposlanec takozvane zahodno-ukrajinske ljudske republike, stoji na stališču, da zahodno-ukrajinska ljudska republika sploh ne obstoja, ker obstoja j samo neodvisna ukrajinska sovjetska republika, ki s sovjetsko Rusijo nima sklepati nikake mirovne pogodbe, ker je v zvezi s sovjetsko Rusijo in se bo udeležila pogajanj v Rigi, kakor sc jih je udeležila v Minsku. Ta sovjetska Ukrajina želi s Poljsko skleniti mir. Kar se tiče imenovanega vstaša Andreja Levic-kega, more poljska vlada vsekakor pri pogajanjih v Rigi staviti predlog, da se amnestira.
RUSKO-POLJSKA VOJNA.
Moskva, 13. Frontno poročilo od 12. t. m.: V ozemlju Orodno smo zasedii Kuznico. V ozemlju WoI-kov/sk smo odbili vse sovražne napade. ujeli 230 sovražnikov in zaplenili več strojnic. Na ozemlju Wlo-dawa-Cholm se bijejo trdovratni boji s sovražnikom, ki ie, dosegel desni breg zapadnega Buga. Poizkušam' poljski predor vzhodno o A Rohatyna se je ponesrečil vsled odpora naših čet, ki so vrgle sovražnika moti severozahodu
Sociialisti zahtevamo odpravo taUie diolomaciie. kar ie vobče znano Taina diplomacija ie vir neizmernega zla. kor nam posebno iasno dokazu ie svetovna vbina. ki ie v prvi vrsti nien sad. Či tajni o le razne dokumente iz avstrijskega, nemškega ali ruskega zunanjega urada, ki iih obiavliaio zadnie čase listi in vi-d*'i bomo. kako nerfiduo so pripravljali razni idiotski zločinci a la Bcrcli-tojd za hrbtom ljudstva in niegovih zastopnikov Komni končano svetovno klanie. Ko bi in? ;li tedai vsai nekoliko vpoeleda v te zločinske kovačnice, nrav gotovo bi znali narodi pravočasno preprečiti oerfidno igro. ki sn io igrali nljgšuivi In degenerirani aristokratie z niegovo krvio.
To se mora nehati enkrat za vsc-lei. Liudstvo nikakor ne more in noče več dopuščati, da bi se vodile za njegovim hrbtom tajne spletke in nenaravne zveze, ki vodi in tako pogosto v naivecic katastrofe in katere nla-' črne potem ljudstvo s potoki krvi.
Vsa dmlomaeiia sc mora voditi iav-no. nod kontrolo poklicanih, in odgo-vernih zastopnikov liudstva. to te naimani. kat z vso odločnosti® zahtevamo.
Prav rosebnO na velia to še danes za našo Jugoslavijo, ki sc nahaia v naiboli o.? rož e nem zunanjepolitičnem noložaiu. ki si ea moremo misliti. -Okrog in okrog nas sami sovražniki. ki orežiio na našo zemiio ka-Vor <7larb*>.volkoyi. . od Italiianov pa tia d#>	vabodTirUtneviio	ie
da io treba v takem nczav.idnem političnem noložaiu .še prav posebne -nazliivosti in premišljenosti. zato naše zunanie politike nikakor ue moremo prepustiti nar fiiesniivim birokratom stare politične šole. ali pa morda eni sami politični stranki ki si ie takorekoč uzurpirala v cs nas zu-
nanii urad.	.....
In v tem oziru se ie ze doslei pri
nas grešilo silno veliko in le čudimo ce našemu parlamentu, da sc še do-i^iči sam ni spomnil na to. Le pomislimo nekoliko na to. ca sp boiimo že poldrugo leto za naše meie. da so sialno na tehtnici naša živlienska vnrašania nted katerimi nai omenimo le iadranski m oblem, vprašaule volne odškodnin®* povodne toncltizč. trgovinske pogodbe dd.^ Poldrugo leto se že voziio ministri iz Belgrada v Pariz in zonct nazai, brzojavKe švigalo na vse strani sveta, zbiraio čete enkrat na tei. drugič na drugi meii. a o vsem tem nima Hudstvo. na kolega račun vse to gie. niti nat-
manišega noitua-	.................... - ..................
Vsak teden nekako se noiaviio v j večiega kalibra, gospodu Vesniču
bilo orav nobene nesreče, če ostane n. pr. naša Primorska tam. kier ie. če. nas na severu svaruieio« Karavanke itd. Staroradikakem le dala ententa. kar so iskali, dobili so še cclo več. zato iili_ ne vznemirja preveč perfidna vloga, ki io igra kapitalistična entenia v iadranskem. koroškem in drugih vprašanjih.
Po teh vidikih ie torei oriieutirana vsa naša zunania politika, ki io vodi v Belgradu in no raznih poslaništvih staroradikalna gospoda. Slepa vdanost in hvaležnost ententi. kateri nai hlapčujemo tudi še nadalje. To zunanjepolitično oriientaciio nam iasno dokumentirajo tudi vse dosedanle vladne deklaraciie. ki sc kar cede same ljubezni in naklonjenosti do xnaših velikih zaveznikov«, ne iz-vzemši Italiic.
Mi tu no periferiii države sodimo o tei politiki nekoliko drugače. Nam ne nviglia pred očmi Velika Srbiia ampak demokratična država vseh svobodnih Jugoslovanov, zato *e tudi ne moremo tako navduševati za naše sosvoboditelie« hi »velike zaveznike«. Mi iasno vidimo, da gle-daio naši »veliki zavezniki« na Jugo-slaviio. kakor na eno izmed svoiih ivolonii. mi vidimo, da nismo n. pr. Francozom prav popolnoma nič drugega. kakor država, ki ic dolžna hraniti francoski kapitalizem pred maščevaniem od vzhoda in severovzhoda. mi vidimo Denidno ententno politiko v jadranskem vprašamim. čutimo cfnhrem Plebiscitne komisiie na Koroškem, onazuicmo. kako neotvi-rflno divia nobesueli laški šovinizem v Primoriu itd. Z eno besedo, čutimo in vidimo, da nismo našim »velikim zaveznikom« prav nič več. nego samo niihova. koloniia. ki nat molči in parita.
Nam tu na periferiii so to živlienska vorašan!a gosnodu Vesniču. ki ni nikdar reflektiral na te kraie. seveda ne. Mi čutimo, da nas bodo naši »veliki zavezniki« razkosali io oplenili gosnoda Vesniča so bogato nagradni še boli bogato, nego ie pričakoval. in ker sestoii ves naš diplomatski zbor iz oriiateliev gosoeda Vesniča. si sedai lahko mislimo, v kakem nravcu se giblie naša zunania politika, katero si ie usuroirala ena sama stranka, brez vse kontrole iav-nosti in parlamenta. Le tako si mo-| remo torei razlagati, da so se naši I >'veliki francoski zavezniki« upali pred kratkim novzoeti do nečuvene predrznosti in enostavno zahtevali ! od nas 16 batalionov za boi proti Ru-siii Nam se zdi to nesramnost nal-
listih zagonetne brzoiavke o reševa^ um.i tega in onega vorašama. o skrivnostnih sestankih teh in onih ministrov. za kulisami sc pleteio nai-datekosežneiši dogovori, ljudstvo oa sroii kakor tele nred novimi vratmi in nima poima. kako i,e vadlia za niegovo kožo. , .
P^av nič se teuai ne smemo ču-(Wti. če ie ves nas zunanjepolitični
naibrže ne. 7 gosnodom Vesničem bi se o tei stvari morda še »dalo govo-rti«. če bi ostala Vsa stvar prikrita. Nesreča ie na hotela, da ie prišla zadeva v iavnost. vse se ie enoglasno in ogorčeno uprlo temu in iz moke seveda ni bilo kruha. To ie oa tako važna zadeva, da bi io v demokratični in parlamentarni državi morala vlada takoi izročiti iavnosti v ore-
položai naravnost katastrofalen. Vse- ! sojo. a naša vlada si sedai še ne una
ga našega u,
zunanie ga urada se srbska
ie na-
silno polastila srosKa slaroradiKain.t stranka in vso zunanio politiko vodi že par let sem eosnod Vesnič. se-danii ministrski predsednik v družb' z gosnodom Pašnem, jrumbič ie pri vsem več aii njam Ie^ficnra, ki nima rl vseli Vesmč-rasičevih mahinaci-
nr
Prav
tična koncenena te stranke ie na znana. Nfei miglia nred očmi Velika Srbiia. kier bi paševnli še dalie tako. kakor so naševali doslei. To Velfe Srbiio so s pomoto kapitalistične cntsnte dosegli in tem velia sedai niihova hvaležnost. Sicer ie postala ta Velika Srbiia čisto slučajno tako velika. da ie staroradikalni gospodi že kar nekako prevelika in bi zato nc
v Belgradu stikati za onim predrz-nežem iz presbiroia. ki ie »izdal to tainost«.
Da. vsa naša zunama politika ie danes tainost. orivilegii ene same politične stranke zato tudi take posledice in naš nezmožni parlament se ne zaveda niii toliko svoie velike odgovornosti nred ljudstvom, da bi si priboril Vpogleda vsai v naivečie lonce, v katerih kuhaio Vcsnieevi rriiatelii našo bodočo usodo. Celo >_2ko daleč gre nri nas to. da naibrže niti vsi člani kabineta niso poučeni o vseh tekočih zadevah, zlasti oa ne iasno o zakulisnem staniu naiva/nei-ših vprašani. Gospod Vesnič in Pa-šič sta poslala v Rim. Pariz. London in v Ameriko svoie zaupnike in ti od-Iočuieio sedai med seboi. Da bi vsa stvar ne izgledala preveč koruetno
sla poslala tudi v Prago gospoda Hribarja (že ime pove dovolil, v Madrid prismojenega in hohštaoier-skega Tresič-Pavičiča itd., a ti so le figure, ki ue vedo naibrže niti same. kai nai tam iščejo.
Tako se vodi torei pri nas zimama oolitika. Uzurpirala si io ic eha sama stranka, ki se čuti dolžno izka-zaii hvaležnost »velikim zaveznikom« za Veliko Srbiio in ta krmari sedai našo državo zn hrbtom liud' stva in zanikrnega parlamenta tako. kakor se ii poliubi. Irt uspehi te naše poltike? D’ Annunzio besni dan za dnevom buiše na Reki. pobrali so nam vso mornarico (za to. g. Vesnič. bodete daiali Vi še osebno odgovor), na Koroškem se nemškutarski šovinisti naravnost norčuieio iz nas. v Primoriu nobiiaio oodiviani fasisti naše liudstvo. no francoskem naročilu smo sprti še orav z vsemi sosedi in narižki bankirii zahtevaio. nai gre 16 batalionov naših vofakpv iztiriat na Rusko carske dolgove...
Naravnost čudno ie. da ta država, ki io ie udarila usoda s takimi kr* marii. sploh še obstoia. P. St.
Boj med Brejcem in Žerjavom.
Po zapisniku seje dež. vlade z dne 9. septembra 1920.)
Poročali smo le, da tvorita se-> danjo ljubljansko deželno vlado v
glavnem dva petelina, okrog katerih sc- vrti Zc od poloma som vsa naša tragikomična domača politika. Vsakemu, ki količkaj pozna značaje teh dveli možakarjev, bo jasno, da jo bodeta le težko vozila skupaj. To se je pokazalo takoj v prvih' dncvllL Prejšnja deželna vlada, sestavljena iz samih zagrizenih klerikalcev je storila neposredno pred svojini odstopom nekaj dale-kosežnili sklepov, ki iih smatramo mi za čisto navadno in golo klerikalno korupcijo (da, za korupcijo, gospodine Crejče) in temu se je dr. Žerjav uprl. Tako Je imenoval VerstovSek okr. šol. nadzornike iz vrst ko-ritarske klerikalne *51omškove zveze«, razni poverjeniki, med njimi seveda tudi Gosar in Remec, so pa pomaknili še pred svoiim odstopom nekaj svojih osebnih In-političnih prijateljev za par plačilnih stopenj višje, kar je zbudilo med ostalim uradni-štvoin silno ogorčenje. Gospodine Brejče skuša to umazano lumparijo braniti s>eda» pred novo deželno vlado z •velikopoteznimi« državnopravnimi govori, a možakar naj ne misli, da javnost ne izpregieda te klerikalne korupcije. Oprati se hoče sedaj s takimiie »komunikeji« (v posnetku, ki iih pošilja v svet:
Predsednik uvodom razprave izvaja, da mora na izjavo, ki jo je v seji od 2. t. m. z. poverjenik za pravosodje prečita!, sedaj, ko sl jo je utegnil bližje ogledati in zlasti glede tudi na okolnost, da je bila izjava drugi dan v »Jutru« objavljena. <!e enkrat reagirati. Najprej ugotavlja, da le bil poverjenik dr. Žerjav imenovan 21 avgusta, poverjenik dr. Pitamic in dr. Ravnf-har pa 27. avgusta. O imenovanju poverjenika dr. Žerjava je bila deželna vlada on-voščena šele 27. avgusta, o imenovanja dr. Ravniharja 28. avgusta, dr. Pitamica p« 30. avgusta. O sporazumu, k so ga stranke v Belgradu glede na delovanje bodoče deželne vlade 17. avgusta sklenile, da je bila. dež. vlada obveščena 31. avgusta t. 1. Iz teh podatkov jc lahko posneti, da se veljavnost skiepov, ki jih je dež. vlada storila, med 17. in 25. avgustom nc da ugovarjati. — Predsednik dalje ugotavlja, da deželna vlada o napredovanju polit, uradnikov n! sklepala na seji 25.avg. ampak Ze 18. in 30. avgusta. Isto velja za oblačilnico. —V seji 25. avgusta obravnavalo se jc samo o kompetenci glede imenovanj šolskih nadzornikov in so bili imenovani samo nekateri pisarniški in računski uradniki. Predsednik poudarja nadalje, da sc mu zdi ton izjave neprimeren, kor ne gre, da poverjenik svojega tovariša »poživlja* v »izogib posledic«. S takim postopanjem se izpod* kepujejo temelji sporazuma in .soglasta. -na katerih bi morala delovati deželna vlada. Tudi ni razumljivo, kake posledice more izvajati poverjenik proti poverjeniku. Izjava poverjenika za pravosodje pozivljc na-
Stran 2.
£X a r n n j,
stev. zn.
dalje podrejeno uredništvo k nepokorščini napram višjim oblastem. V času, ko le uradištvo že itak razburjeno, je tak poziv naravnost državi nevaren akt. Tak poziv je nedopusten, četudi je bil stvarno utemeljen. Eksekutivni organi nimajo pravice presojati naročila višjh oblastev ne v formalnem, ne materijclnem oziru, še manj pa majo pravico upirati se takim ukazom Zlasti mora ugovarjat temu, da bi se ekse-kutivnim organom dajala pravica vmešavati se v kompetcnčne konflikte državno-pravnega značaja.
Predsednik svari uredništvo, da bi se dalo zapeljati na to pot, ki vodi v konflikt s kazenskim zakonom. — Predsednik dalje kcnstatuje, da vodja poverjeništva za notranje stvari v zadnji seji ni zahteval, da se morajo okrajna glavarstva njemu podrediti. Prosil je samo pojasnil glede svoje kompetence. Če sta naredbi št. 114 in 115 neveljavni, potem so neveljavne tudi vse uruge od tedanjega predsednika g. dr. Žerjava izdane naredbe, ker niso bile predložene centralni vladi, od kojih nekatere zelo živo posegajo v praktično življenje, pa jim doslej nihče še ni odrekel veljavnosti. — Predsednik izjavlja, da je bil primoran vse to, sine ira et stadio, samo resnici na ljubo ugotoviti. — Poverjenik za pravosodje dr. Žerjav izjavlja, da imenovanju pisarniških in računskih uradnikov, ki so se zvršlla v seji dne 25. avgusta, ne ugovarja. Vztrala pa na svojem protestu, da je deželna vlada že po sklenjenem sporazumu sklepala o napredovanju političnih uradnikov. O svoj! izjavi priznava, da je bila ostra in daleko-sežna, vendar je to razumljivo, ker se nahaja njegova stranka glede imenovanja šolskih nadzornikov naravnost v silobranu. Kofltkt, ki ga je prejšnja deželna vlada 9 svojim stališčem Izzvala, utegne imeti naj-dalekosežnejše posledice. Tudi on je zastopal kot predsednik deželne vlade stališče avtonomne uprave, vendar sc mu zdi, da stališče deželne vlade še ni bilo nikdar
tako slabo podprto, kakor v tem slučaju. Glede veljavnosti naredb o pristojnosti predsedstva in poverjeništva poudarja, da je bil sporazum sklenjen na podlagi prakse za časa sporazuma. Ta praksa bi se z Izvršitvijo naredb izpremenila. — Predsednik poudarja ponovno, da članom deželne vlado dne 25. avgusta o sporazumu ni bilo oficielno še ničesar znanega. O postopajo v zmislu sporazuma se more govoriti šele od časa, ko so dospela imenovanja novih poverjenikov in je bila nova vlada, za katero se je baš sporazum sklenil, konstituirana. Imenovanja političnih uradnikov je prejšnja vlada smatrala za nujna radi tega, da se čimprej odpomore vsaj napredovanje bednemu stanju uradništva. Nevarnost je bila, da bi se zgodilo tudi v tem slučaju, kar bi seveda zavleklo tudi uradniška imenovanja. Kompetenca poverjeništva za uk in bogočastje za imenovanje šolskih nadzornikov je utemeljena v naredbi 111 iz leta 191S. glasom katere imajo poverjeništva deželne vlade ministerijalno kompetenco. V adrest na N. V. regenta z dne 1. decembra 1918 In v adreso je rečeno, da ostanejo v prehodni in začasni dobi v veljavi vsi avtonomni administrativni organi z vsem svojim delokrogom. — Vodja poverjeništva za no-tranje stvari dr. Pitamic izjavlja, da v zadnji seji res ni zahteval, da ostanejo personalni in službeni posli še nadalje pri poverjeništvu za notranje stvari, da pa je izjavil, da mu ne more biti egalno, kak delokrog ima njegovo poverjeništva. Formalne veljavnosti naredb 114 in 115 noče izpodbijati. Mnogo mu je na tem, da mu le pridržana tudi glede političnih oblastev prve instance inicijativa, da lahko predsednika o teh stvareh interpelira, in zahteva eventuelno remeduro. Predsednik deželne vlade slednjemu pritrdi. — Nato se preide k razpravi o tekočih poslih Na seli sc je razpravljalo tudi o izpremembi §§ 10, 15 al 3 in 35 občinskega volilnega reda za Slovenijo.
Sokolstvo.
Z ustanovitvijo Jugoslovanske države ie tudi nraktično delo Sokola stopilo v popolnoma nov štadii. Dokler ie Avstrija - raznarodovala obstojala. si ie štel Sokol kot prvo nalogo, rušiti to državo. Z ustanovitvijo Jugoslavije na ie prišel za to organizacijo čas. ko hi bilo treba posnešit! zidavo te nove zgradbe, nastale na razvalinah preišnie. Kdor hoče kat zidati, mora imeti ored vsem načrt, kakšna bodi zgradba. Vsakdo ie pričakoval. da mariborski kongres iu-goslovanskega Sokolstva ooda kak tak načrt, nove svoie mnenje, v kako ureieni državi smatra, da bo jugoslovanski narod imel zasieuran obstoi. Na mesto kake velikopotezne smeri pa ie oodal kratko resolucijo, v kateri zatriuie. da se bo Sokol odštel boieval z — mlini na veter.
Resolucija pravi med drugim: Skuono nravno in telesno vzgajanje Hudi v Sokolu — ne ozirale se na to. kateremu razredu, veri ali strankt arinadaio — omiliuie sovraštvo razrednega in kulturnega bola ter duševno pripravka harmonični družabni red.
Razredne, verske ali strankarske telovadne organizacije ua — vnaprej odbiiaioč vsakogar, ki ne Pripada njihovemu stanu, verskemu ali- strankarskemu prepričanju — bude le še huiše sovraštvo, ceoiio liudstvo brez notranie potrebe in razdiraio iz nujnosti skunnega živlienia in dela izvirajočo solidarnost (cul skupnosti).
V	širokem okviru sokolskega programa ie prostora za vzporedno delo vseh. ki sprejemalo nieeov nravni program.
Torei Sokol bo skušal uvesti har-moniio med izkoriščevalci in izkoriščana. Zbuditi hoče čut solidarnosti
med hlapcem Jernejem in njegovim gospodariem.
Gospoda, kdo Da Dredstvalia jugoslovanski narod, ali 90 odstotkov Hudi. ki služiio svoi kruh z delom svoiih rok ali glave, ali 10 odstotkov bogatašev, ki strižejo kupone in seštevate dobiček za svoie nedelo? Zaradi teli 10 odstotkov, ki ne prcduci-raio ničesar dueega kakor da eruliio svoie uslužbence, katerih žulie zapravljalo lahkomišlieno. nai preneha razredni boi. ki ima za čili. odpraviti to zlo s sveta? Poleg teea ie pa ustavitev razrednega hoia sploh nemogoča: od unorov sužniev na do naimoderneiših stavk se razredni boi vrši. vedno sicer v drugačnih oblikah ab z istim ciliem. za politično in gospodarsko demokraciio. z drugimi besedami za sociializem. Namenoma ati nenamenoma so duševni očetie te resolucije' poslali Sokola rreštevat zvezde na nebu.
Povsod so izierne. pri Sokolu tudi. V vseh ozirih častna iziema ie iirvatska sokolska župa »Tomislav« v Z. D. A. Resoluciio Jug. Republikanskega Združenia. katero lahko imenuiem za naimoderneiši program, ie ta žitna spreieja za svjmo ter se z močjo svete organizirane sile tudi zaivio bori. Resoluciia se hvali sama. zato hom navedel iz nie nekoliko točk da tih čitateli lahko sam presodi. Resoluciia ie predolga in io radi pomamkania prostora danes ne moremo priobčiti, oač oa bo »Naprej« v kratkem obiavil te resohiciie.
Ta resoluciia zahteva:
Soclialne reforme: 1. Obvezna 1 bes^atna školska nastava za oba spola do IS. godine na iavnim škckt-tna. od 18. nak do 21. godine u večeril'im školama o gospodarstvu, trgovini industriii. saobračaiu. rudarstvu. | oolioorivredi i šumarstvu. 2. Javna zdravstvena služba u državi, pokra-
jinama. okruzima i obštmama. 3. Po. dizanie radničkih stanova sa modernim zdravstvenim uredieniima. koli če se izdavati radnicima u naiam ood uimerenim uslovlma iil im se prodava*! na odDlatu pod lahkim obrocima 4. Uklanjanje svih odredaba. kole Ggraničavaiu mitovanie radnfka iz kraia u krai
Ekonomski del programa govori nadalie o agrarni reformi, po kateri bi pripadala zemlia le tistim, ki io ob-delavaio. vendar ua ood pogojem, da se ti združiio v organizirane celote (kooperativne zadruge), ki bi omogočale obdelavo zemlje modernizirati.
Točka o industrijski produkciji zagovaria načelno vse surovine kot last družbe. Ustanovile nai bi se in-industriiske zadruge, v katerih bi bile zastopane država, proizvajalci In konzumenti. in sicer tako. da bi bili vzaiemni interesi kar naibolie zaščiteni. Razlika med mariborsko in chi-caško resoluciio ie kakor noč in dan. Sokolska župa Tomislav ie potom
Hrvatskega Sok’. Saveza priključena Jug. Sokolskemu Savezu. Čudno ie dovoli, kako ie ta •poslednji mogel spreleti tako vodeno iziavo. Več kakor resoluciia nam pa povedo volitve v odbor. Med drugim ie bil izvolien tudi g. dr. Murnik, katerega oseba ie zelo slabo zagotovilo, da bo vbodoče v Sokolstvu vel res sokolski duh. Ne mislimo na očitke glede niegovega vedenia med voino. konstatiramo Ie. da ie k.ot tainik Trgovske in obrtne zbornice izrazit oredstaviteli kapitalistične struie.
Nai tega nihče ne smatra kot osebni napad, povedati oa moram, da človek, ki živi v takem mifieiu. kakor dr. Murnik, ne more biti demokratskega. še mani do sociialncea prepričanja Kot predstavnik te struie ie pri vofitvi v odbor zmagal in treba ie računati z deistvom, da se bo v tei smeri tudi udejstvoval. Vprašanje ie. le. ali ima Sokolstvo moža. ki bi znal ubraniti Sokola ored »frakariio«.
   Skant.
Politične vesti.
4- Določevanje državne meje na severu. Vodja poverjeništva za notranje posle je poročal na seji deželne vlade, da Je delimitacijska komisija v Mariboru na pr celo c: našega delegata in proti predlogu nemških delegatov odločila, da se mora državna meja V sektorju Kokošnjak-Sv. Lovrenc držati natančno v mirovni pogodbi fiksiranih točk. Regulacija meje je dopustna samo med temi fiksiranimi točkami in scer tako, da se približuje kolikor mogoče idealni premi črti med določenimi točkami Ta določba je velike principiielne važnosti. Določeno je bilo, da se na državni meji pri Radgoni takoj izvede tehnični pregled stare ogrske meje. Nemci so se temu upirali, čes, da bi se prebivalstvo razburjalo. Na nas predlog le delimitacijska komisija odtočila, da se to delo takoj prične.
+ \Vcstfafskl rudarji proti III. inter-nacijouali. »FrciheiD (Berlin) poroča, da ‘e konferenca zaupnikov vestfalskega industrijskega revirja, ki se je vršila v Hagenu soglasno odklonila pristop k tretji Internacionali.
+ Švicarska socijalna demokracja pred odločitvijo. »Tagvvache« piše k odločitvi vodstva socijalno demokratične stranke glede zavrnitve pristopa k tretji Interna-cijonali: Sprejetje moskovskih pogojev bi' značilo uničenje švicarskih soc. dem. organizacij in stranke same. Bazelski »Vor-v.arts« je pa odločno za sprejetje pogojev.
-i- Na Francoskem bo o vstopu v III. Internaeijonalo odločala le stranka. Listi poročajo, da je permanentni odbor francoske socijalistične stranke v tajni soli sklenil, da naj o pogojih za vstop v tretia Internaeijonalo, ki so jih določili sovjett, odloča le cela francoska socijalistična stranka.
+ Odkritje zarote na Grškem. Listi priobčujejo poročilo preiskovalnega sodnika v zadevi zarote. Po tem poročilu obstoja dalekosežno zaroto, ki so jo pripravljali pristaši bivšega kralja Konstantina v Švci, gotovi politiki ter nekaj častnikov
starega režima v Grčiji. Atentat na Veni/etosa se je sklenil na posvetovanju v St.
Moritzu pod predsedstvom princa Andreja, brata bivšega kralja Konstantina. Po atentatu b! moralo pričeti v Atenah revolucionarno gibanje, ki bi dalo zarotnikom možnost, prisvojiti s! s silo vso oblast v deželi. Preiskovalni sodnik predlaga, naj se ta zadeva odstopi sodišču, ker gre za veleizdajo. Obtožili naj bi se zaradi soudeležbe pri zaroti princ Andrej, Thcotokia, dr. Streit ter drugi.politiki, ki bivajo sedaj v Švci in delujejo v službi bivšega kralja.
+ Poljska socijalna demokracija se 'c po vesteh iz Dunaja razcepila. Del izvrše-vahiega odbora se je izjavil proti Pilsiut-skemu in Daszinskeinu ter proti vojni. De-sldenti izdajajo svoj dnevnik »Nova Poljska«
+ Enver paša. Listi poročajo, da je bil En ver paša na željo Ljenina in Trockega imenovan za višjega poveljnika boliševi-šlcih čet, ki so na pohodu proti Indiji.
+ Preki sod je razglasila češkoslovaška vlada za vse obmejne politične okraje, v kolikor že to ni bilo izvedeno, rad! izvoza živil iz republike. Doslej je veljal prek! sod le za Slovaško in Podkarpatsko Rusijo, toda vsled brezmoči obmejnih carinskih uradov, ga je moral ministrski svet na sej! dne 7. t m.f razšriti na vso republiko, iz katere so izvažali milijonske vrednosti blaga. Velike izvozniške afere so že v obravnavanju.
H- Komunistični kongres v Baku. Po poročilih iz Bakuaj je bil dne 2. sept. v navzočnosti 1800 poslancev otvorjen kongres vzhodnih narodov. Za predsednika le bil izvolien Sinoviev, za častnega predsednika Ljenhi in za častne člane Trocki!, Ra-dek in Bela Kun, kakor tudi zastopnik zapadnih narodov, ki pa so se kongresa osebno udeležlili. Kirgiški sovjet, k! se je sestal v Astrahanu Je enoglasno sklenil podpirati sovjetsko rusko vlado v njenem boju proti Poljakom in generalu Wranglu.
Dnevne wssfl.
Nacitcnalizein avstrijskih socHaluih demokratov
Kakor nam poročajo, ie avstrijska soc. dem. stranka na Koroškem začela izdaiati za koroško plebiscitno ozemlie poseben list z naslovom: »Sozialdemokratische Mitteilungen fiir das Abstimmungsgebiet«. List iz-ha«a v Celovcu v mali oktavni obliki in ie noln naciionalističnih naoadov na Jugoslavijo. Po pisavi se ne loči od buržoaznih naciionalističnih erla-sil. Odgovorni urednik ni oedoisan. Čas izhaianla tudi nedoločen, tiska ca
Kleimnavr v Celovcu. — Da bodo avstrijski sodrugi tako daleč zabredli si nismo mislili. Upamo, da še znrededalo ob nravem časti in puste plebiscit v miru. kakor ga puščamo mi.
»Rdeči oraoor« In mariborski sodr.
Nahtigali so »wUzie«.
Koncem meseca avgusta ie bila sklicana v Mariboru seia zaupnikov, ne da bi ti vedeli, kai ie na dnevnem redu. Ker ie bita na konferenci no veliki večini zastopana Nachtieallova podružnica, si ie ta dovolil maihen »šnas« ter >'e v debati da ie pokazal, koliko nienovih Hudi ie na konfe-
renci. predlagal glasovanje, in sicer takole i«. »Kdor ie za to, da Iiudi na cesto mečejo, nai glasuje za drugo, kdor ie pa za to. da se to prepreči, na? na napravi na listek tri črte. torei nai glasuie za tretio internaciio-nalo,« Vodilni sodruei so na tako Nachtigallovo šalo zapustili zboro-valnjco. dasi so odločno protestirali proti odpustom železničarjev, in pustili Naclitigalla samega, da ie prodala! dalie svoio modrost. NachtigaH ie sicer vabil, da nai vsi zborovalci ostaneio na konfered. ker ie hotel s tem napraviti samo šalo. Sodrugi o a so klinb temu zapustili konferenco, ker je delo v stranki resno in usoda nroletarliata peveč bridka, da bi »voditelji» zbiiali take šale z niim. In gle-i. drug idan prinese isti dovtip zlog^šni »Rdeči prapor« na uvod-; nem mestu! Ali se ne pravi to z delavstvom norce briti? In NachtigaH niti ne ve. da naša stranka ni ort drugi inernaciionali! To ie žalosten dokaz, kako se ieraio gotovi vodite!!! in listi z delavstvom na povse nepošten način. Kai imaio taki liudfe opraviti v raznih korporacijah, kako more delavstvo zaupati taki nepošteni pisavi Rdečega oraporia«? Soci-iaHzem ie za delavstvo resno vprašam nie ki zhteva poštenega in odkritega dela. Žalostno ie. da uostaia delavstvo v mnogih krajih danes igračica raznih komedijantov. Sodrugi. Sodražice! Ne daite se begati po talcih' Mudoh. ki so že znani, da uirnaio zna-čaia in ki vas hočeio izrabljati v svoio zabavo ali razne vratolomne eksperimente. Delavska stranka more biti le poštena in res delavna soc* dem. stranka!
©rganisadfiski
Zaupniški sestanek. Sodrugi! Da-« nes zvečer vsi na zauuniški sestanek, ki bo ob 8. uri zvečer v mali dvoran! »Mestnega jjoma«. Pripravimo se na volitev za v konstituantn!
Trbovlje. Krajevna politična organizacija JSDS v Trbovljah vabi vse svoie člane na člansko zborovanje, katero sa vrši v nedeljo, dne 19. septembra ob 4. tiri popoldan v prostorih Delavskega doma. Vabi sc tudi vse sodrttge iz Hratsnika in Zagorja. Vse sodruge se vpozarja, da prt« neso svoje članske izkaznice seboj, kjer brez izkaznic nimajo vstopa — Odbor.
Is strok, organizacij.
Osrednje društvo kovinUriev. podružnica Liubliana. sklieuie svoi mesečni shod v četrtek 16. t. m. ob pol 6. uri zvečer v restavracijo »Nov* Svet«. Kovinaii. vsi na shod. ker .e velike važnosti. Legitimaciie prinesti seboi. — Odbor.
Vestnik S¥©i3©«i@.
Seia centralnega odbora »Svobode« se vrši v četrtek dne 16. t. m. ob 8 url zvečer v društvenih prostorih.
Guštani-Ravne. Tukaišna podružnica »Svobode« prirodi d.ne 19. sept. 1920 ob 3. uri popoldne v »Ruski ba-* raki« poleg tovarne gledališko predstavo. Na sporedu »e »Kovačev študent*. spevoigra v treh deianiih. soremlianie z orkestrom in »če sta dva..burka v enem deianiu. Po predstavi bo prosta zabava z godbo, petiem. plesom, šaliivo pošto, srečo* lovom. Vršila se bo tudi konkurenca leoot in so razpisana tri darila. To ie prva samostojna prireditev Guštanl-ske »Svobode«, zato vabimo v®erif^ mišlienike iz okolice, da se(ffsti Roditve čim naiveč »deležu«. b-.ceiv ie namernega iesen. Odbor, ki se bo ntvorita se ---
LISTEK.
JIM® S'
Francosko spisal Gaslon Leroux.
(Dalje.)
7akai ga ie odpeljal v Pariz ravno v tem trenutku? Ali ni več nameraval priti na grad? Ker le bila odpovedana ženitev, ie hotel prekiniti vsako zvezo s Stangersonovimi? Vsi. ki nožna k razmere, to zanikalo Torei? Friderik Larsan trdi. da se je vse razdrlo. Od takrat, ko ie spremljal g. Robert Darzac gdčno. Stan-versonovo v veletrgovino »Louve« na do dneva po zločinu, ni prišel bivši zaročenec v Glandier. Gospodična Stangersonova ie izgubila ročno torbico s ključem v spremstvu gospoda Roberta Ddrzaca. Od tega dne pa do eligeiske soareie se sorbouski profesor in gdčna. Stangersonova nista videla. Mogoče sta si pisala. Gdčna. Stangersonova ic šla no uoštnoleže-čc pismo na urad št. 40. Friderik
Larsan trdi. da ie to pismo Pisal g. Robert Darzac. on seveda ne ve. kai se Ie dogodilo v F.lvsciu. In tako ie prišel na misel, ga ie ukradel torbico in kHuč g. Robert Darzao sam. v namenu ukloniti gosoodičino volio s tem. da bi si prisvojil naidragocenei-še napirie. ki bi iih vrnil šele. če bi privolila gospodiična v možitev. Vse to bi bilo na še nrecei neumno in malo verietno. kakor se ie tudi izrazil Friderik Larsan, če bi ne bilo še drugih reči. reči. ki so še vse boli resne. Prvič nekai. česar si ne morem na noben način razložiti: da bi prišel g. Darzac 24. oktobra sam na poštni urad do pismo, ki ga ie dvignila že urejšnii dan gdčna. Stangersonova: uopis moškega, ki ie prišel na poštni urad oo pismo, se natančno krile z osebnim Popisom g. Darzaca. Ven-dar ta odločno zanika, da bi šel do ka.csno Dismo. Jaz verlamem gospodu Robertu Darzacu. ker čeprav bi pismo res on pisal — na kar ne mislim —■ ie vendar vedel, da ca le gospodična Stangersonova že dvignila, sai ga ie videl v nlenih rokah na eli-
zejskem vrtu. Tako ni bil on dotič-nik. ki ie prišel 24. oktobra na poštni urad št. 40 vprašat do pismu, pač pa ie bil to nekdo, ki mu ie čudno Podoben. in gotovo ie zahteval v tem pismu tat ročne torbice nakai. — o čemer še ni dobil odgovora. To ga le osupnilo, in tako ie prišel vprašat, če ie oriše! kdo po pismo z znakom: M. A. T, H. S. N. Odšel ie razjarjen. Pisma ni bilo več in vendar se mu ne ugodi, kar ie zahteval! Kai ie zahteval? Samo gdčna. Stangersonova ve; Gotovo ie. da smo izvedeli nasledim dan o umoru gdčne. Stagersonove. in da sem pozneie dognal- da ie bil ravno takrat tudi okraden profesor Stanverson s pom oči o V#4uča. ki ie bil povod pismu. Tako ie najbrž e morilec oni. ki ie prišel na poštni urad po pismo, tako Je sklena!. in to popolnoma utemeljeno. Friderik Larsan o vzrokih, lcl so dovedli neznanca, da ie prišel na pošto vprašat glede pisma. Uporabil pa ie vse to proti Robertu Darzacu. Lahko sl mislite, da smo. preiskovalni sodnik. Larsan kakor tudi iaz vse storili, d« bi dosnaK
točne Dodatke o neznancu. Toda nihče ne ye, odkod le prišel ne kam te šel! Razen opisa, ki ga dela tako podobnega gu. Robertu Darzacu. nic.
V	naivečiib listih sem	®	!-	>
nagrado dobi izvo^ček^ ki	. j ,
24. oktobra proti deseti uri dopoldne neznaneea vosooda pred DOstni urad št. 40. Priiavi nai se uredništvu »Epoaue« ter nai zahteva g. R.« Brezuspešno! Mogoče ie prišel neznanec peš. verietno ua vseeno ni. ker se nm ie mudilo. V svojem oklicu v časopisih nisem podal nobenega onisa. da bi lahko prišli k meni vsi iz-voščki. ki so vozili takrat. Še eden ni prišel. Ponoči in podnevi sem se izpraševal : Kdo ie ta. ki ie tako čudno podoben au. Robertu Darzacu. in ki pa srečam zopet, ko kuni palico ki io ima sedai v roki Friderik Lat-san. Nafboli resno pa le še to. da bi moral imeti ob isti uri. ko ie prišel neznanec na pošlo. g. Darzac predavanje na Sorbouni. a ea ni bilo tam. Predaval ie mesto niega niegov prijatelj N. Ko smo ga vprašali, zakal ni imel sam predavanja, ie odgovoril.
, ie šel na izorehod v Buloniski
Sozd. Kai si mislite o Drofesoriu. ki si vzame za uredavanie namestnika, da gre lahko na iznrehod? Slednjič morate vedeti, da. če že prizna voso, Robert Darzac. da ie bil na iznrehodu v iutru 24. oktobra, ne more več točno povedati, kako ie porabil čas v noči od 24. na 25. oktobra!... Prav mirno ie odgovoril Frideriku Larsa-nu. ki ga ie o tem izpraševal, da samo niega briga, kai dela on v Parizu... Nato se ie Friderik Larsan glasno zaklel, da ho že sam to dognal brez tuie pomoči. Vse to dale na videz veliko vrednosti Larsanovim trditvam. posebno še zaradi tega. ker bi deistvo. da ie bil v Rumeni sobi Robert Darzac. še boli potrdilo Lar-sanovo razlago, kako bi ubežal morilec : g. Stangerson nai ga le Izpustil, da ie preprečil škandal! Prepričan sem seveda, da ie ta misel napačna, ki bo preslepila Friderika Larsana! Toda slepi ta misel Friderika Larsana v resnici? To! To! To!
(Dalie prihodnjič.)
NAPREJ
.—-----
Slran 3.
Dnewr«a kronika.
Popravek k ukazu o volitvah. Službene novine od četrtka 9. sept. t. 1. naznanjajo, da se je ukaz o volitvah za ustavo-tvorno skupščino vkradel tiskovni pogrešek: Ukaz nosi datum 3, septembra, mesto tega pa sc mora glasili 7. septembra 1920. Vsled tega se vsi roki pomaknejo za štiri dni. Občine morajo sestaviti volilne imenike do 25. septembra 111 jih odposlat 25. septembra sodnim dvorom prve stopnje, torej deželnemu sodišču ljubljanskemu, oz. okrožnim sodiščem v Novem mestu, Celju in Mariboru. Reklamacijsko postopanje sc konča dne 6. novembra in od 11. do 2t. novembra so vlagajo kandidatne liste pri deželnem sodišču ljubljanskem in pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Preuredba šolskih okolišev II. iti IV. mestne deške ljudske šole v Ljubljani. Ker je most, ki veže Opekarsko cesto s Prula-mi, dograjen in izročen javnemu prometu, odredil je mestni šolski svet, da se s šolskim letom 1920/21 pričenši preuredita okoliša II. in IV. mestne deške ljudske šele in siccr tako-le: Učenci, ki stanujejo v Rožni ulici, Sv. Fmorijana ulici, Ulici na Gnid, Osojni poti, Grajski planoti in na ozemlju severozapadno od teh ulic, v kolikor je to ozemlje pripadalo doslej IV. mestni deški ljudski šoli, bodo odslej pripadali II. mestni deški ljudski šoli. Učene!, ki stanujejo na Cesti v mestni log, Pred konjušnico, v Konjušni ulici, Razpotni ull-
1 riiovskem pristanu in pa na ozemlju, cz tč e m jugovzhodno od teh ulic, ki je do-s d Pripadalo II. mestni deški ljudski šolt, se všola z letošnjim šolskim letom 1920/21 uričenšr na IV. mesi n o deško ljudsko šolo.
Pričetek šolskega leta 1920/21 na Siestnlh otroških vrtcih. Na mestnih otroških vrtcih na Zaloški cesti št 1' In pa v
Cerkveni ulici št. 21 prične se šolsko leta '.920/21 v petek, dne 17. septembra 1920. Dne 16. septembra se pa vrši dopoldne od devetih do dvanajstih v šolskih prostorih vpisovanje.
Gospodinjska šola v internatu »Mladika« v Ptuju. Šola daje gospodinjsko In splošno izobrazbor. Pouk traja eno leto. Vpisovanje v soboto dne 18. septembra od 10. do 12. ure. Pojasnila daje vodstvo »Mladike« v Ptuju (Slovenija).
Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 3, II. nadstropje. Vpisovanje se vrši dne 15. do 18. t. m. od 8. do 12. in od 15. do 17. ure vsak dan. Poučevale se bodo sledeče tehnike: kljek-IJane in šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, filet in biserna dela s poseft-nhn ozirom na narodne motive. Redne
't"?0 bU! vsaI 14 Iet starc in nas prinesejo krstni lisi in zadnje Šolsko izpričevalo. Vpisnine In šolnine ni. UčcnKe dobijo vse za uk potrebno tvorivo in uCnc pripomočke zastonj na razpolago, vendar ostanejo šolski izdelki last zavoda. Pridne revne učenke prejmejo podpore. Ženam In dekleta',n, ki nimajo časa za redni pouk, sc nudi prilika, da kot hospitantke obiskujelo zavod v gotovih urah. Redni brezplačni Pouk se prične 21. t. m.
Za vojne vdove in sirote. Vse civilnc oblasti, vojaška poveljstva, javne korporacije, zavodi itd., ki imajo v svoji upravi kako skladbe in zbirke za vojne vdov«, sirote in invalide, naj nemudoma sporočilo poverjeništvu za socialno skrb deželne vlade za Slovenijo (invalidski oddelek) v Ljubljani, koliko znaša sedaj imovina skla da, kdo tega upravlja, kje je imovina natočena, koliko je gotovine, vrednostnih papirjev avstr, vojnega posojila, kdai, iz kakih sredstev in v kak namen je bil sklarJ zbran ter ali in koliko je bilo iz sklada 03 prevrata doslej izdanih podpor S tern poročilom naj vpošijejo tudi en izvod Statutov sklada. — One oblasti itd., ki so imele ,ake sklade za časa državnega prevrata, a je bila njihova imovina zaplenlena a!! zadržana v tuji državi, naj tudi sporočijo, kaj jim je znano o sedanjem upravljanju in uporabi dotičnega sklada in kaj je bilo doslej ukrenjeno, da bi bila prenešena imovina v domovino. Vpošijejo naj Isto tako en izvod Statutov. Te podatke rabi poverjeništvo za socialno skrb deželne vlade ra Slovenijo v svrho sestave natančnega prr* sleda in pa ker namerava enotno uredili upravljanje n uporabo vseh skladov, ki so namenjeni za podpiranje vojnih Invalidov, vdov in sirot v Sloveniji.
Delegacija ministrstva iinanc objavlja: Z začasnim zakonom z dne 21. avgusta 1920 o proračunu državnih izdatkov in dohodkov za leto 1920/1921 so se poleg drugega odredile tudi glede pristojbin nekatere važne izpremembe in dopolnitve začasnega zakona z dne 4. aprila 1920 o proračunskih dvanajstinah in najnujnejših tiskalnih odredbah (Uu. list št. 48/170) in do-tičnih izdanih pravilnikov (Ur. list 56/201 in št. 57/202), ki vtegnejc najširše kroge zanimati, Te izpremembe se obenem celot- 1 no objavijo v tukajšnjem Uradnem listu, i Občinstvo se opozarja na to publikacijo, osobito pa na sledeče določbe: Nekvamo prejšnje načelne odredbe, ki ostane tud! nadalje v veljavi, da se morajo vse pristojbine v kolkih In gotovini plačevati takoj v naprej brez ozira na visokost zneska, se je določilo, da se v izrecno izvzetih prime, rib, kjer je po obstoječem zakonodnjstvu nemogoče plačati pri sodiščih v nat>rei ort-
stojbno, koje veličina se ne more v naprej določiti, plačuje pristojbina tako, in tedaj, kakor je to v posameznih pristojbinskift zakonih predpisano. Tudi zemljiško-knl’?-110 zavarovanje se lahko izvrši, ne da bi se plačala taksa v naprej. V obeh primerih pa so pristojna obiastva dolžna, te takse naknadno izterjati, najkasneje v roku enega meseca. Od plačevanja veselične takse po tar. postavki 99 a srbskega zakona o taksah so odslej oproščene samo vstopnice za zabavo na vaških proščenjih, cerkvenih slavnostih in proslavah in narodnih sve-čaostih, ako se vrše a krajiii, ki so za to določeni. Za to oprostitev ni treba posebej prositi. Vse druge dosedanje oprostitve (za prireditve v človekoljubne in dobrodelna svrhe, vzgojne ali poučne nameue) pa so odpravljene. Prošnje za take oprostitva bodo brezuspešne in naj se torej več ne vlagajo.
Ljubljanskemu občinskemu svetu v vednost! Kakor doznavatno, namerava občinski svet dne 14, predlog ravn. plinarne znatno zvišati cene plinu in tako vzpostaviti rentabiliteto obrata, ne da bi kakor dosedaj mestna občina plačevala plinarn! porabo plina za ulično razsvetljavo. Vse stroške ljubljanske ulične razsvetljave mora tedaj plačati okolu 500 konsumentov, ki so-stoje vseskozi iz nižjih slojev (malih trgovcev, obrtnikov, uradnikov in delavcev). V tem, ko bogatini, k upotrcbljavajo le elektriko v svojih obratih in stanovanjih ne prispevajo nič za ulično razsvetljavo, ki pride vsem meščanom v prid. Prosimo teda!, da se ta nedostatek odpravi v torkovi sej! občinskega sveta. Dosti je, da nas izmozgava naša centralna vlada s svojimi krivičnimi posrednimi davki, v slovenski metropoli pa zahtevamo red in pravično omejitev vseh slojev. Tudi ne obstoja potreba, da je ravno Ljubljana na prvem mestu, kar so draginje tiče. V Grazu in na Dunaja plačajo 6 a. kron za 1 kubični meter pSi-a t j. v naši valuti 2 K 40 v, pri nas pa (So-sedaj 5 kron od 1, septembra naprej pa Se Povišanje cene iu pa trošarina po 1 K 60 v na 1 kubični meter plina. — Prizadeti.
Gradbenemu komltetu za nastanitev tehnične fakultete se po sklepu deželne vlade dovoli za zidavo lastnega poslopja brezobrestno posojilo 800.000 kron.
Ljubljanski trg. Slino podraženje prašičev v Hrvatski jc zelo neugodno vplivalo na ceno svinjskega mesa in masti. Mast se je podražila sledeče: slanina 46 K, ribe in sal 48 K. Producenti kranjskih klobas čutijo podraženje v toliko, da jim mesaril, kateri prodajajo po večini le slanino In mast prašičev, no oddajajo več prašičjega mesa po 22 K za kg kot preje, marveč po 24 do 26 K. Domači kranjski prašiči Se nc prihajajo na trg, kar zelo ovira izdelovanje klobasnih izdelkov. Cene prašičem v Hrvatski še niso stabilizirane. Vsi ostal! mesni produkti so ostali na starih cenah, adni trg je zelo živahen. Češplje, katerifi se jc konzumiralo velike množine, postajajo redke, medtem ko prihajajo prvovrstna hruške na trg. Kmetice iz okolice prinašajo na trg rezno jabolka za kuhanje, dobre kakovosti po 2 K 50 v do 3 K 50 v kg. Občinstvo se opozarja kupovati sadje le na težo in no na število. Gob - jurčkov je bilo ta teden posebno mnogo na trgu. Prodajale so se po 6 K za kg. Druge vrste gob so redke, ker pogosto niti jurčkov ne morejo vseh oddati. Zelo se čuti na ljubljanskem trgu pomanjkanje jajc in perutnine vzlic toleriranju cen od strani nadzorstva. Jajca so se dovažala v veliki meri po kmeticah Iz Dolenjskega. Podraženje prevoznih stroškov pa onemogoči potrebni dobiček kmeticam za vožnjo s košaro Ja J: iz Dolenjskega in nazaj. Perutnina je silno redka. Konzum moke je reduciran na nc-obhoden minimum. Pritožbe rad! pokvarjene moke prihajajo še vedno. Vsled po. kvarjsnih primesi, četudi so primešane v malenkostnih množinah, se pokvari vsa moka. Cene sladkorju so prispele že na 64 K, posamezni trgovci skušajo naviti it višje. Mnogo zaloge iz meseca juuiia In lulija, ko je bila cena še nizka, prihajajo Sele sedaj na dan. Živila, ki se hnportirajo iz Trsta, se, predno pridejo do konsumen ■ ta, neverjetno podraže. Olje in riž sl ni. vaden človek ne more več kupiti.
Sodrug Albin Brizmann umrl. Pri Izvrševanju svojega poklica se je v Mariboru smrtno ponesrečil 20 letni sodrug Albin Brizmann. Padel je s strehe starega okrajnega glavarstva iu bil takoj mrtev. Sodrug Brizmann je bil navdušen sodelavec mariborskega Športnega kluba »Marx« in delavske zveze »Svoboda«. V miru počivaj!
Griža se v celjski okolici strašno razširja, posebno v krajih proti Zidanem Mostu. Bilo je že mnogo smrtnih slučajev.
Novi kapucinski most v Celju. Na seji celjskega mestnega sosveta se Je sklenilo, da se prične prihodnjo pomlad z gradnjo novega kapucinskega mostu v Celju.
Umor. Dne 7. septembra zjutraj našli so pri Sv. Benediktu v Slov. gor. v gozdu poleg benediške slatine truplo nekega neznanega moža v približni starosti 30 let. Imel Je smrtne rane na glavi — presekana je glava na treh straneh — tudi je bil vrat prerezan. Odsekan je tudi palec desne roke. Storilec 1« zavlekel truplo v jarek do
malega potoka. Umorjeni ie gladko obrit, ima kratko prirezane brke, belkaste barve in sive oči. Na glavi ima spredaj plešo, lasje so kratko postriženi. Obleka je videti vojaška, ravnotako tudi čevlji. Dokumentov umorjeni ni imel. Našlo se je pri njem 11 srebrnih kron. Kdor kaj ve povedati o osebi umorjenega uaj sporoči okrajni sodniji Sv. Lenart v Slov. gor.
Hrvaška vlada je dovolila kongresu jugoslovenskih zdravnikov podporo 25.000 kron. Ravno toliko jc hrvaška vlada dovolila društvu »Radiša« in to s posebnim namenom, da sc porabi ta podpora za razvoj našega brodarstva in ribarstva.
Gospodarjenje novega zagrebškega občinskega sveta. Zagrebška »Svoboda« poroča: Na zadnji seji našega mestnega pseudo zastopstva je bila votirana svota
75.000.000 kron za gradbo malih stanovanl za delavce in uradnike. Za vodstvo in nadziranje te gradbene akcije je bil ob te) priliki izvoljen poseben odbor. Povdarit! pa moramo, da ni bil v ta odbor izvoljen niti edini delavski zastopnik, ki tam sed', ker so bili ssilo izključeni, sodrug Adžirija. Gotovo nameravajo zopet gospodje kaj profitirati, ker hočejo biti brez vsake kontrole in ker so nepostavno zvoljeni, so tudi brez vsake odgovornosti.
Vseučlllškl profesor dr. Matija Murko odhaja po poročilu »Nove Dobe« iz Zagreba v Prago, ker mu domovina ni nudila zadostnih pogojev.
Pogreša se od srede 8. t. m. 16 let staro dekle Marica Ivanc blondina, srednlc rasti, modre oči, tihega govorjenja. Oblečena jc bila v svo črno karlrano bluzo, kratko temnomodro nagubano krilo (Fai-tenrock) in iz enakega blaga površno Jopico, z belim slamnikom ali pa okrogla temno čepico. Ker Je opravičen sum, da se je storil uad dekletom kak zločin, sr prosi, da če kdo o tem kaj zve, naznani takoj ljubljanskemu policijskemu ravna teljstvu.
Po svetu.
— Slavnostni dnevi d’Annunzija. Nedelja je potekla na Reki v znamenju velikih svečanosti. Proslavljala se Je obletnica D' Annunzljevega prihoda. Pri tel priliki le bila obenem proglašena nova država »Re-genza itallana del Caniaro*. Vsa slavnost Je potekla tako, kakor neštevllno drugih D' Annunzljcvih proslav, s katerimi le D’ Annimzio hotel premotiti reško prebivalstvo v tem letu pomanjkanja reda in hrano. Dopoldne se je pričela slavnost s sprevodom od istrske meje. Na čelu sprevoda Jo D’ Annunzio jezdil na konju. Razvili so tudi novo reško zastavo poleg stare reške !n italljaskc zastave. Na slavnosti so veliko-krat peli D’ Anniinzijevo himno, v kateri so posebno naglašaii nastopne vrstice: »Srbi in Hrvati so veliki ncprijateljl, od Sušaka odhajajoč bomo prišli d° Bakra, zavzeli Dalmacijo in uničili vse Srbe. Vso imovuo Hrvatov bomo razdejali, ujlhove zastave pa pogazili z nogami in sežgali.« Na slavnost je prišlo mnogo gostov, bila Je zastopana vsa nacionalistična Italija. V ostalem jc povsod vladal mir; velike maso delavcev in drugih prebivalcev so bile Jb vsej slavnosti pasivne kot glcdalcl. Zvečer je bil velik ples na Adamičevem trgu, ki je trajal od dvajsetih do štiriindvajsetih.
— Vprašanje čeških šol na Dunaju. Kakor poroča »Staatskorrespondenz« Je prišlo k predsedniku avstrijskega kabinetnega sveta dr. Mayru odposlanstvo dunajskih Cehov in se mu pritožilo o zapostavljanju dunajskih Čehov glecie čeških manjšinskh Sol Dr. Mayr je izjavil, da so za avstrijsko vlado merodajne le določbe st. germainske mirovne pogodbe. Splošno žaljenje Čehov
nikakor ni nameravano. O tej pritožbi se bo posvetoval z državnim tajnikom za pouk.
— Mednarodni kongres socijallstlčnlh zvez za telesno vzgojo se je vršil 12. In 13. t. m. v Lucernu (Švica). Za zvezo čeških del. tel. jednot se ga Je udeležil tajnih jednot sodr. Silaba. Ob tci priložnosti bo sodrug Silaba povabil tudi vse Inozemsko Zveze ponovno na Delavsko 01ympia<lo 1921.
— Kongres »Svobodne misli« je sklenil predlagati zvezi narodov, da se v njej ustanovi še posebna sekcija, ki bi se bavila specialno s šolskim poukom. Predlog profesorja Obarda, naj sc francoski jezik uvede kot skupni jezik »Svobodne misli«, sc bo predložil glavni zvezi. — Kongres prl-piavlja sedaj odgovor na pozdravno adreso, ki jo je vposiala nemška frakcl!a »Svobodne misli«. Ta Pismeni pozdrav zbuja upanje, da bo imela »Svobodna misel« kmalu sotrudnike^ po vsem svetu.
— Griža na Madžarskem, Kakor javlja »Az Est«, se v Novi Pešt griža epidemično razširja. Dosedaj je obolelo 1030 oseb. Od teh je umrlo 10 odstotkov.
— Trockijev sin je bil glasom krakovskega »Kurierja« ustreljen v zadnjih bojih pri Bulstuku,
prekiniti. Sicer pa igra Ilirija s. novo kombinacijo, izpopolnjeno z raznimi triki ln zvijačami češkega trenerja Lovša ali v ta nov način še ni popolnoma vigrana. Varaždin ima nekaj dobrih tekačev in igralcev in igralcev z glavo, (zlasti očesni bra-nilcc), v kombiniranju so pa ni izkazal. Koti 4: 6 Iliriji v prid sodnik g. Černovic dober. Publike dovolj.	Jus.
Gospodarstvo.
—	Jugoslovansko brodovje. Ko sc Js vračal g. dr. Trumblč v Belgrad, ga je na zagrebškem kolodvoru itervival šef zagrebškega novinarskega urada, kateremu js dr. Trumbič na vprašanje glede razdelitve avstro-ogrskega brodovja izjavil: Ravno te dni moramo zabeležiti velik korak naprej. Tiče se našega pomorskega brodarstva. V Londonu z italijanskim delegatom repara-cijske komisije Bertolinijem začeta poga. janja, ki so se v Parizu nadaljevala, so dovršena v popolnem sporazumu. Po tein sporazumu prejmemo gotovo število ladij, ki nam bodo služile kot močna baza za razvoj našega pomorskega brodarjenja. KluC tega sporazuma je ta, da se imajo vse trgovske ladje, tud one, ki so služile v tehnično svrho bivši avstro-ogrski vojni mornarici, razdeliti med našo državo in Italijo. Ta sporazum je sklenjen s pristankom ■» ene in druge strani. A sedaj se čaka le Se na formalno odobritev reparacijske komisije. Od vsega brodovja dobimo ml vse one ladje, ki nam pripadajo našem narodnem lastništvu, zlasti katerim so lastniki naši ljudje, dočim dobe Italijani one ladjo, katerim so lastniki Italijani iz bivše Avstro-Ogrske, prištevši odškodnino za tonažo, ki jo je Italija izgubila v vojni hi ki znaša
80.0000.	Tonaža celokupnega brodovja, ki bi se imelo po tem ključu razdeliti znaša
560.000 ton in dobimo mi v svojo last
180.000 ton. Po razdelitvi z ozirom na narodnost nam pripadajo nastopna paroplov-na društva:	»Oceania«, »Ungaro-Croata« (za obalno in svobodno plovbo), Dubrovne-ko parobrodno društvo »Račič«, »Dalmacija»Avstro-Croata« In 5e vsa mala paro-brodarska društva, ki so Imela svoie sedeže na otoku Krku ter na hrvatski in dalmatinski obali. Od ladij bivše avstro-ogr-ske vojne mornarice, ki so ji služile v raz. ne prometne in tehnične svrhe, dobimo ladjo »Cyk!op«, nadalje Jahto »Dalmacija* in dve največji ladji cisterni ter tender »Gigant«, dalje tri ladje, ki so pripadalo bivši dalmatinski finančni oblasti, namreč »Dubrovnik«, »Split« in »Zadar«. Končno nam pripade še šolska ladja bakarske navtike »Vila Velebita«. Že prihodnje dni pade v tej stvari odločitev reparacijske komisije, ki bo — brez dvoma — ta naš sporazum potrdila,
— Cene živil v Primorju. V Primorju,
posebno v Sušaku, vlada veliko pomanjkanje živijensklh potrebščin, vsled česa*-so se cene teh zelo dvignile. Kilogram mo« ke velja 42 kron, mleko 20 kron, jajce 6 kron, kilogram sladkorja 100 kron a en meter drv za kurjavo 1000 kron.
— Jadranska železnica. Dela za gradbo te proge, ki je bila že pred vojno projektirana in ki bo vezala Srbijo z Jadran sklm morjem, hitro napredujejo. Predor pod Histrom, ki je bil po potresu poruSen, je ponovno izkopan in popravljen.
— Tovarna lokomotiv. Francoski finančni krogi vedno boli teže za tem, da ekonomsko nadomeste Nemce na Balkanu. Tako se je ena večja skupina francoskih kapitalistov obrnila na našo vlado v Bcl-gradu, da ji dovoli zgraditev delavnic za izdelovanje železniških lokomotiv. Če dob! dovoljenje bi se z zgradbo takoj zadelo.
— Reakdjonarcl na Madžarskem so boljši od naših bratcev-državnikov. Denar se bo tam zamenjal 1 : 1, pri nas pa se po tihem zamenjuje 1 : 4, kar nam novi davki in pa tnonopolski izdelki, zlasti tobak v ceni dokazujejo. Enakost državljanov je temelj države. Morda pa se hoče doseči slične dogodljaje, kot v po Romunih zasedenih krajih naše bivše monarhije? Kdo ve?
je, da delavec, ki ima toliko dohodkov kolikor bi jih neobhodno rabii za svoje življenje — plača po K 2000 davka in tudi več na leto, pa če si mora on iu njegova družina ta denar pritrgati na svojih že-Jodcih. Mi smo že večkrat svarili vladno gospodo, toda ona ni slišala naših glasov.
Pri odmeri dohodninskega davka se pa ravna še na drug način zelo krivično. Dela se velike razlike med državanimi in zasebnimi nameščenci.
Pri državnih nameščencih se obdavčijo samo gole plače, vse doklade pa so neobdavčene, kar je tudi edino pravilno. Toda pravilno pa ni, da se zaračutil pri zasebnih nameščencih dohodninski davek, kakor tudi dokiade na plačo in vse doklade, ki se plačujejo k plači. Tudi za zasebne nameščence in delavce morajo veljati iste pravice, kot za državne uradnike, to jc, da se obdavčijo samo gole temeljne plače.
Svarimo tem potoni vlado, da se tie igra z ljudstvom, ki ima v svojih žilah kri, Id utegne vkljub veliki potrpežljivosti zavreti, v kateri se zahteva določitev eksistenčnega minimuma za odmero dohodninskega davka na 20.000 K letno, dalje, da se obdavčijo samo temeljne plače, nc pa draginjske doklade ter naj se ne dela med davčnimi obvezancl razlike; obdavči naj se oddaja imetja progresivno začenši pri kapitalu z nad 50.000 I< ter obdavčijo bogataši in vojni dobičkarji, siromašneji sloji pa naj se razbremenijo, ker so že itak preobremenjeni kot konsumenti. Resolucija zahteva dalje razpis volitev (sedaj so že razpisane), izboljšanje živi jenskih raz mer, končno zahteva resolucija, da mora državno uradništvo dobili tako plačo, da mu ne bo treba milosti od države.
Tem potom pozivamo posebno uradništvo, da skliče po vsej Sloveniji take shode, na katerih protestira proti krivični odmeri davka in se priključi navedeni resoluciji.
Iz državnega proračuna smo pa leta 1921. videli, da ie Slovenija sUno obremenjena z novimi davki. Zato je potrebno, da sc zdramimo Se preden bo prepozno, ter, preprečimo današnje krivične namere.
Popisi.
Šport.
Nogometna tekma C. K. Varaždin : S. K. Ilirija se je končala z 0 : 6 (0 : 4). Igra Je bila deloma precej napeta pa tudi zelo surova. Obe moštvi, sta se v tem odlikovali: Sodnik je moral Igro večkrat
Krivično odmerjanje davkov.
Nič ni bolj krivično, kakor sedanje odmerjanje dohodninskega davka. Vrednost denarja se Je zmanjšala. Za I K se dobi danes toliko kakor prej za 10 vin. ali niti ne, toda naša izborna klerikalno-libe-ralna vlada tega ne vidi pri odmerjanju davkov. Država je zvišala železniške tarife za 2700%. Za progo dolgo 100 km se Je plačalo pred vojno K 3.68 za vozni listek III. razreda .danes pa se plača K 10S, poštnina za dopisnico je znašala prej 5 v, danes pa 60 vin.; torej je poštnina zvišana za 120098. Tako je država storila pr! vseh državnih dohodkih.
Tudi pri odmerjanju davka je bil pred vojno določen minimum K 1600 letnih dohodkov, od katerih se je začel zaračunavati dohodninski davek. Danes ko so se vse življenske potrebščine podražile za 2000 in več odstotkov, ko je država sama umetno pospešila dviganje cen, je še vedno minimum K 1600, od katerega se začne plačevati davek, dasi vemo, da tisti, ki nima mesečnih K 1600.— torej letnih kron 19.200 sploh ne more živeti. Toda kaj to brina srosoode na vladnih stolčkih, glavno
črna na Koroškem. Tukajšnja radar« ska organizacija Je v nedeljo, H. t. m. dopoldne priredila veliko rudarsko zborovanje. Poslanec sodr. M Čobal Je kot načelnik Unije rudarjev poročal o stanju organizacije rudarjev v Sloveniji in v Jugo« siavijL Tudi je podal poročilo o mednarodnem zboru rudarjev v Ženevi. Obsodil Jc po lepem utemeljevanju vse one nesrečnike, ki razdvajajo delavsko ljudstvo tet razbijajo dosedanje delavske vrste, Želer« ničarji, ki nočejo na delo k železnici, gospodje a ia Makuc, Žorga hi njima podobni, hodijo razbijat rudarske organizirane vrste, ko so že razbili svojo lastno železničarsko organizacijo. Žalostna Jim bodi majka. Čobalova izvajanja so sprejeli navzoči z burno pohvalo.
Iz Prevalj. Odgovor g. Dobrovcu, župniku v Črni. Za Vaše odprto pismo v »Večernem listu« št. 204 sem šele danes zvedel. To sem se nasmejal! Gospod župuik! Menda vendar ne mislite, da zvišuje železniške tarife Cibrov Jaka ali pa Boltatov, Pepe?! Vsaka priprosta ženica Vas lahko, pouči, da povišuje železniške tarife železniški minister 1 In v Jugoslaviji je na škoda ljudstva za železniškega ministra Vaš ka* lega — g. dr. Korošec. Basta. — Vaš Salamon.
Iz Mežice na Koroškem. V nedeljo tl« t. m. popoldan se je vršil pri nas oblino
obiskan shod delavcev in kmetov mežiške doline. Na shodu sta poročala poslanca sodr. Anton Kristan in Melhljor Čobal. Prvi
Je v daljšem govoru razmotrival politični hi gospodarski položaj Jugoslavije Obrazložil je tudi poljudno pomen volitev v usta-votvomo skupščino, opisal volilni red m orisal volilno postopanje. Dataknll se Je e ostro kritiko novega finančnega zakona, ki ga je med prvimi podpisal poglavar klerikalne stranke — dr. Korošec. Navzočim 'a dalje natančno pojasnil vrednost političnih strank. Iz podanega pojasnila so se zborovalci res mnogočesar naučili in so se govorniku tudi toplo zahvaljevali za njegova zanimiva in stvarna izvajanja. — Drugi Jo razpravljal v važnosti rudarske organizacije, ki je za naše kroge edino Unija rudarjev, ne pa kak »Savcz« iz Beograda. Temeljito se je pečal z komunistično agitacijo med rudarji, ki jo je zbor ostro obsodil. —■ Shod je bil zelo lep in Mežičani si želimo kmalu zopet kaj takega.
Izjava. V našem listu št. 133 od 12. VT. t. 1. smo objavili dopis »Turniše pri Ptuju« in v listu št. 146 z dne 27. VI. t. 1. dopis naslovljen »Iz Ptuja.« V obeli dopisih se očita glavnemu uradniku na postaji v Ptuju, da je zahteval ob času poloma od delavcev, da naj odtrgajo plombe od vagona in naj vzamejo iz njega nekaj vreč moke. Gospod postajenačelnik Viktor Turin v Igluju Je vložil zaradi teh dopisov proti našemu odgovornemu uredniku zasebno obtožbo zaradi razžaljenja časti. Ker smo so prepričali, da je obdolžitev neresnična ::i Je ne moremo vzdržati, jo obžalujemo m prekličemo. — V Ljubljani, dne 14. septembra 1920. — Jakob Vehovec, odgovorni urednik lista »Naprej«,
Stran
NAPREJ.
iStev. 211.
t’>;3v. proi. dr. Al. .Musil.*
MEZOPOTAMIJA.
Za Mciopoianijo so se Angleži zan!-n:.tH že od 30tih let ininolesa stoletja. Od ?ct 1835—37 le preiskovala an-kSka vo;a-«va ekspedicija z dvema manjšima parnikoma plovnost rek Evfrata in Tigrisa. V Bagdadu so zgradili mogočen sedež angleškega rezidenta, ki so ga varovali angleški vojaki in pred ko jim je bila zasidram angleška bojna ladjica. V Bagdadu so usianovali osrednjo pošlo med Evropo in Indijo in angleški parniki so združevali Bagdad z al-Basro v Perzjskem zalivu. Leta 1912. so pravili mnogi bagdadski veletrgovci, da je Babilonsko okrožje pravzaprav indijsko okrožje ter da je Baguad Jiombaysko predmestje.	.
V Mezopotajiiji se je križal angleški vpliv z ruskim in je tako zabranjeval do-step mladoturškili nazorov v Perzijo. S pomočjo Angležev se je v Mezopotamiji opomogla arabska narodna stranka in pristanišče al-Basra je postalo drugo središče borilecv za samostojnost vseh Arabcev. Ta narodna stranka je bila v največjo oporo Angležem pri njihovem prodiranju od al-ijnsre proti severozahodu.
Vendar sc ni Slo Angležem toliko za politični pomen Mezopotamije kot za narodnogospodarski. Anglija ima v svojih mogočnih indijskih kolonijah nikjer lahko dostopnih naflinih vrelcev in enako nikjer premogovnikov, med tem ko v Mezopotamiji izvirajo nešteti vrelci nafte, ki jih le mogoče brezvelikih težav In izdatkov izko-tiščati. Nedaleč od plovne reke Karuna so postavile angleško državne družbe vzhodno od mesta Sustera -velike naftine črpalnlce, \i katerih teče nafta po železnih ceveh Jo pristanišča,Fao, kjer jo izpuščajo naravnost
* Prof. dr. Musil jc znan češki orijenta-list in je na mnogih univerzah profesor za to stroko. Upamo, tla bo naše čitatclje zanimalo kaj več zvedeti o Orijentu iz tisa strokovnjaka, ki sc je žele pred nekaj nie-scci vrnil iz teh krajev v domovino.
v rezervoarje največjib merskih ladij. Ta nafta prednjači po svoji vrednosti hi vzdržuje ne san«) vso indijsko industrijo ampuli tudi indijski pomorski promet. Zapadno o3 Bagdada izvira jednako nad 50 vrelcev nafte skero tik ob reki Evfratu, tako da Se mogoče tudi to nafto po manjših ladijali prevažati v Bagdad in jo črpati v velike parnike ali pa jo dovesti po ceveh v pristane teh parnikov. Prvotno so si hoten Angleži zagotoviti le ta dva velika izvira narte, ko pa so co sklepu miru s Turčijo zasedli v novembru 1919 t. 1.— po nafti zelo bogato Mosulsko, bi radi tudi tu ostali.
Po francosko-ruski pogodbi z dne 13. <26.) aprila 1916 bi moralo Mosulsko pripasti Franciji in bi moralo biti združeno s pristaniščcnfAkaandretta v Sredozemskem morju po do 100 km širokem pas«, ki bi vo • di! skozi glavno pleme kurdskih Taurov, Po dolgem pogajanju v letu 1919 je prepustila Francija Mosulsko Angliji, vendar st jc zgovori!a 25 % iz teh krajev dobljenega petroleja. Francoski Industrijski in čisto-politični krogi so očitali in še očitajo vladJ to popustitev, toda lic upoštevajo dejstva, da Francija nima dovolj vojaštva za obvarovanje zgoraj omenjenega pasu ter za obrambo Mosulskc sploh. Zato bi potrebovali začetkoma najmanj 300.000 mo2 in dolga leta pozneje vsaj 150.000 hi Francija bi morala zgraditi tisoče kilometrov železnic in cest, predno bi ji mosulski naftini vrelci mogli sploh kaj koristiti. Da bi ji pa Anglila dovolila prost prehod preko bagdadskega in basorskega ozemlja, je nesmisel. Anglija Je že med vojno razširila, poglobila in zgra« tlila basorsko pristanišče, tako da se morejo v njem zasidrati tudi največje ladje; regulirala je Tigris tja za Bagdad, da bi mogle tudi ladje z večjo prostornino prosto piutl in zgradila je dvoje železnic iz Perzijskega zaliva v Bagdad in odtod do perzijske meje. Sedaj pa zida še novo železnico ob levem bregu Tigrisa v MosuJ. Takii bo imela Anglija V kratkem času zagotovljeno direktno zvezo Mosulskcga okrona po suhem in po vodi s Perzijskim zalivom, med tem ko *ic bi Francija združila Mo-
sulsfcc z Alexandrettskim pristaniščem ob Sredozemskem morju niti v dobi 10 let.
Mezopotamija, zasedena od Angležev, tveri tri okrožja — mosulsko, bagdadsko In basorsko. Po ljudskem štetju, ki se je vršilo začetkom tekočega leta, stanuje v angleški Mezopotamiji 1,146.685 moslemov —• sumitskega rita, 1,494.000 moslemov — šiitskega rita, 87.000 Židov in 78.792 kristjanov.
Anglija pošteno skrbi za procvit vsega ozemlja. Postavila je na vsa važnejša mesta svoje uradnike iz Indije in Sudana lil H sedaj vodijo vlado kakor tudi upravo dežele. Ustanovili so mestna, plemenska !n okrožna zastopstva. Ta skrbijo za železnice, za zenačenje uteži in mer, za zdravstvo, vzgojo, poljedelstvo ter za javno varstvo. Trgovina sc zelo dviga. Skozi Basoro prehaja mesečno za nad en milijon blaga. Stare kanale za namakanje zemlje popravljajo, nove gradijo, nasipe pri Rumadiju In nad Hillom bodo kmalu dokončali in tato se pridobiva za poljedelstvo vedno nove 'n nove zemlje. Angleži hočejo tudi v dolenjl Mezopotamiji gojiti pavolo in radi bi tu nastanili nekaj tisočev egipčanskih felaških rodbin, ki naj bi domačine navadili, kako se s pavolo ravna. Vsled pocenjevajija pro meta raste povpraševanje po žitu in drugih pridelkih, ti stopalo v vrednosti, kmet taRo več izkupi in meščan si pa lahko preKo vsega tega ceneje nakupi. Pomanjkanje prometnih sredstev je na Babilonskem onemogočalo obširnejše poljedelstvo. Kaj je pomagalo kmetu, če je bila letina žita ali datljev dobra, ko pa tega prodati ni mogel. Kaj če je moral prevažati datlje po SO do 120 km daleč na svojih oslih In mezgih ali na najetih velblodih, ko pa je moral zopet zahtevati zanje toliko, da je lahko le stroške poravnal. Mestno prebivalstvo toliko niti ni moglo plačevati in zato se kmet za izvoz svojih pridelkov še brigal ni. Na pomlad 1.1915 sem kupil dobre datlje 1 ltg a 2 h in sem i njimi krmil svoje velbloOe. Za 10 h sem dobil 13 jajc in za 1.20 K sem si mogel izbrati 3 najlepše in najbolj debele kokoši ali petelinc.
Kjer ni mogoče hitro zgraditi pripravne cestc, ustanavljajo s pomočjo angleške vlade manjše tovarne, kjer bi se naj surovine izdelovale. Tako žgejo v kolonijah, ki leže v evfratskih močvirjih, iz slabili datljev, k! so običajno zgnili, zelo dober špirit, ki ga potem na manjših ploščatih ladjah lalilo prepeljejo,
Blagobit kmetov raste in javna varnost se veča, vendar miru v Mezopotamiji še ni. Sovraštvo proti tujcem se je porodilo tudi tukaj, in inteligenca ga veča, kjerkoli te more. Veletrgovci delujejo prav radi z Angleži in z veseljem bi ostali pod njihovim varstvom ali razni uradniki, advokatje in zlasti zdravniki, ki so sc navadili v zadnjili 15 letih mnogo politikovati, vzdržujejo direktne stike z egipčansko ^Narodno stranko« s airskim arabskim klubom in z Mu-stafa Kemalovo vlado v Angori ter ščuvalo svoje rojake proti Angležem kot proti tujcem, ki jih ni treba. Hočejo splošno neodvisnost, zahtevajo lastnega kralja in sc sklicujejo na pogodbo, sklenjeno 1. 1916 med Huseinom, kraljem hegaškim ter med Anglijo. Po tem dogovoru je Anglija zagotovila, da prizna samostojnost arabskega naroda, ki živi v Mezopotamiji pod Huseinovo nadoblastjo.
Kralj Husein ne skrbi za izvedbo t« pogodbe in živi zadovoljen v Meki, ali gmotno in nravno podpira svoje tri sinove, da bi ti trije postali vladarji v deZelah, ki so mu bile po omenjeni pogodbi zagotovljene. Tako ie postal nejgov tretji sin Fejsal kralj v Damasku in drugega sina Abd-allaha so 7. marca 1920 izvolili za mezopotamskega kralja. Doslej se v deželo Se ni prikazal, svojega najmlajšega brata, četrtega Huseinovega sina, imenovnega Zcjd, je poslal Fejsal kot vojaškega inšpektorja k srednjemu Evfratu, odkoder je potem ta organiziral odpor proti Angležem. Od aprila sem se že puntajo proti Angležem v mosui. skem okrožju stanujoči Kurdi, kakor tudi druga različna plemena arabskih kočarjev ob Zahodnih mezopotamskih mejah od Mo-sula pa tja do Spodnjega Evfrata. Mnogo angleških častnikov in vojakov Je bilo Sa
pobitih, številni mostovi že poškodovan?, kmečke naselbine izplenjcne in karavanska pota pretrgana. Angleži sc maščujejo prot? svojim nasprotnikom z letalskimi zbori In 2 avtomobilskimi četami, toda nemirov vendar še niso odstranili, da zdi se celo, da :e dviguje proti njim tudi prebivalstvo posameznih mest. Tako so izbruhnili 24. maja v Bagdadu veliki nemiri, ker so prijeli mohamedanskega tolmača zakonov, ki je v džamiji javno hujskal na boj proti tujcem. In ti nemiri sc doslej še niso polegli. Angleške posadke so povečali in vojaška prava so zopet uvedli.
Jc skoro nemogoče, da bi domačini pregnali Angleže iz Mezopotamije. Ti imajo rokah Perzijski zaliv in njhove bojne ladie lahko plujejo po Tigrisu še nad Bagdad :n , tako zamorejo varovati železnico, ki vo-jj ob bregu. Z malimi čolni, oboroženi s stros* nicami pa lahko plujejo po Evfratu in » njim skupnih močvirjih in morejo tako kaznovati tamošnje nezadovoljne prebivalca, za vsak kaznjivi čin. Ako pa izbruhne bol proti tujcem v sosedni Perziji in ako dobe mezopotamski domačini orožje in strelivo od Mustafo Kemala ali od Fejsala, bo tudi angleškim posadkam huda predla.
Po »Csl. Republiki«.
NA.INOVFJšE BROŠURE: Abditus: Naša eosnodarska In socl-ialna vprašanja. Cena 4 K.
Eno !eto v Narodnem predstavništvu v Reigracfu. Cena 6 K.
Majski sois (za leto 1920). Cena 3 Iv. Marks- Engels: Komunistični manifest. Cena 2 K.
Čltaite. razširiaite te zanimive k mizice.
Naročalo se v upravi »Napreia«, Liubliaoa. Frančiškanska ulica 6.
Izdaiateli: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: .lab. Vehovec.
stamje i la
Jene ponudbe na upravo .Naprej “ pod .stanovanje*.
špedici jsko in komisijskopodjet je Selenbargova ulica št. 4.
Veletrgovina
s premogom, drvmi, šoto in raznim kurilnim materialom, fta debele: Ljubi gl. kolodvor. Na drobno« Selenburg. ul. 12.
Zmerne cene!
Prodaja in popravila pis. strojev
The Rex Go.
Selenburgova ulica 7/1. Elektrotehnični predmeti
Svetla"
Mestni trg 25. Fotograf
Veličan Bešter
Aleksandrova cesta 5*
Spodnja Slika it. 23
priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točita postrežba in zmerne cene
Anonttil zavod
[
Stavbeno podjetje
Tavčar & Svetina
Gosposvetska cesta 6.
Sspott čevljev
Aleksander Oblat
Sv. Petra c. St 10.
Krojaška delavnica
Krekov trg St. 10 v hiši Impex,
V Mariboru:
Nakup in prodaja posestev
H. Havlik nasl. J. Simčič
Gregorčičeva ulica 6.
Kleparstvo in vodovodna instalacija
Alojzij Goršič
Sp. Šiška, Kavškova c. 224.
za obrtno in rodbinsko
opremah
d. d. v Ljubljani
naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela.
Oblast, koncea. zavod za pohončavanje miši in mrčesa
Miroslav Zor
Kolodvorska ulica Stev. 39/11.
Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatika, autogaraža
J Goreč
Gosposvedska c. 14.
Istotam se dobe posamezni deli za stroje, olje in igle ter vse potrebščine za Šivilje, krojače in čevljarje.
HS» KlfLIU. IWH. H ■ l'
Manufaktura in zaloga oblefa
Schwab & Bizjak
Dvorni trg 8.
Tehnične potrebščine
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 priporoča
sledefce tvrdke in podjetja
v Mublianls
Arhitekt in stavbeno podjetje
Viljem Treo
Gosposvetska cesta 10.
Odon Koutny
Kolodvorska ulica 37,
Graver
Žarnice
A. Černe
Dvorni trg 1.
Stavb, in pohištveni pleskar in ličar
Josip Jug
Rimska cesta SL 16.
Raznoževalne aparate Opalographe in potrebščin? k istim dobavi
The Rex Co.
Selenburgova ul. 7.
„Svetla“
Mestni trg Bt. 25.
Popravila kontrolnih blagajn
F. Bar
Cankarjevo nabrežje 5.
Špedicija
F. & A. Uher
Seienburgova ulica 4.
Beton, železobaton in vodne zgradbe
Inž. dr. Miroslav Kasal
Izvršuje:
tSHPUMHHj
po strogo solid- g| nih cenah ved- j no v zalogi. i ObBeke za ^
gospode, dečke
itd. in vse druge modne potrebščine. Krojači-dobe lastni m dni ateli«r. znaten popust. Lastai mini sklici. g|
■ »IVIHBini.Lllis.Srni lij BI i
■■■BHBISBBiaB ■■■*■■■■■■■■
knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do ::	najpreprostejše vrste.
Vse lično in po zmernih cenah.
Konsumna društva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki 1 Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru.
92
BBS
J. SANDRIN, Ljubljana,
Mest«! trg st. ® (vhod skozi velo na levo*.
 _ o- •  ----------------
Ipf"'M^llltll Z8lO§9
vsakovrstnega usnja, ttol, podplitev, gonilnih Jermenov In sedlarskega usnja na debelo.
LJUBLJANA, SELENBURGOVA Ul. 1.
Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu.
Izvršuje vse bančne transakcije ::	najkulantneje.
SPREJEMA: knjižice in
na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
KUPUJE .» PRODAJA:
devize, valute, efekte it *
ESKONT1RA : j“ve, fakture
Brzojavi: ESKCMPTHA.
Uredilo i"
na blago, efekte itd.
DAJE:
i A . akreditive na vsa tu o jn inozemska mesta.
PJKPFQIIIF» sovino.
r lfv3r EDUJE . industrijo ter uvoz in izvoz.
Int. telefon št. 146.
Hitlerjeva ulica 7.
D
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj,
LJUBLJANA, Maribor, Metkovic, Opatija,
!
g*
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod
najugodnejšimi pogoji,
Prevzema vse bančne posle pod na-ugcdneiBimt pogoji.
Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb,
................... Trst,	Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- -----------  in	inozemstvu.
■Vi.'/, ti
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Liubliani.