Tiskova pravda ,,Slov, Gosp." Uonečiia razprava kazenska pri c. kr. okrož- nej sodniji Celjskej. (Dalje.) Državni pravdnik. Dalje se mi je očitovalo, da sem prestavil ,,iinenovan sogenannt", čeravno ni pisano ,,tako imenovan", vendar to pomenja. Tu stoji : _v naši državi, inienovani pravnonstavni", pravilno bi sereklo ,,v naši državi pravoustavni", zakaj nek ,,imenovani"? Če se tedaj _imenovan" postavi, se niore po mojih mislib in po vsej pravilcosti le prestaviti z ,,sogenaunt". Da tam, ko se državni poslanci z mutastinii psi prinierjavajo, edinobroj ,,tnutastega psa" stoji, se nii tudi malo pomeuljivo zdi; kajti če se enemu ali več psom pripodabljajo, je vse eno. Splob pa seni tega stavka le omenil, da politično mnenje pisateljevo enkrat razjasnim. Iz tega političnega mnenja iz teb besedi narnreč sledi, da ta iii prijatelj ustave, ki z državnimi poslanci tako govori. Tudi se je ugovarjalo, da sem besedo ,,mogočnost" prestavil z ,,GewaIt". Še na misel bi mi ne bilo prišlo, to besedo tako tolmačiti; če se govon o nGewalt, Unterdiiicken", ne izvira ta pomen iz ,,mngočnosti", temoč iz zapopadka vsega sostavka, in že v začetku tožbe sem rekel, da se opiram na ves sostavek. Tudi sc povdarja, da treba mnogobrojne brate zediniti in se tako rešiti tujega tlačenja ,,skupno jlelajoči", tedaj zediniti vse brate in ti stejejo 85miljonov. Ze iz teh besedi se razvidi, da se misli tukaj na silno stiskanje. Še jasneje pa se to vidi iz dveh prilik. Sin je namreč podedoval po očetu bogato posestvo, ktero nm lakomni sosedje začenjajo kos za kosom trgati; ali bode gospodar v tem primeru roke križemo dižal? Nikakor, atnpak braniti mora in brauil bndc z vsemi močmi. Ali, če nekemu poskusijo odrezovati ud za udom, kaj bo storilV Branil sebodena življenje in smrt. To so izreki, ki značijo borenje in napenjanje na vso nioč. Tudi besede ,,naj dobro pazi vlada" nisem toliko povdarjal, da si po mojej misli niso drugega kakor žuganje; omenil scm jib le, ker se ravno poprej bere, da seto ,,z dovoljenjeru vlade (,,niit Genelimigung der Regierung") godi, naj tedaj pazi, da se krivitni, nepravičninii in nepošteuinii stopinjaini, ki jih je vlada do zd\j storila, smrtno ne zaskali zaobstauek Avstrije, — Avstrija usebne brez niorja. Kar je gospod vrednik s svojim zagovorom rekel, je sicer prav resnično, da je namreč adrijansko morjc za Avstrijo zelo važno; zavoljo tega ni treba svariti, to vidi vsak in gotovo tudi prav dobro ve vlada, da brez tega niorja biti ne inore. Toliko o očitanju krive ])restave. Vrb tega je še gospod vrednik rekel, da bi, če bi se tožba bila pisala slovcnski in bi slovenskega popolnoraa zmožni pravdosrednik o tembilsodil, v tem sostavku nič kazujivega ne bil najti niogel. Tej žclji se bode toliko ustreglo, da je slavna sodnija izbrala može, ki so slovenskega jezika popolnoina vešči in ki še le zdaj o tej stvari sodili bodejo. Po tem takem se moj konečui predlog ne more glasiti drugače, nego : I. predlagam, naj se razsodi, da ima zapopadek tega obkrivljenega sostavka v sebi dejanje pregreškov po §§. 300 iii 302 kaz. zak. II. naj se razsorii, da se prepoved razgla^i, ta 2. list ,,Slovenskega Gospodarja" dne 9. prosinca 1868, v kterem je natisnen taj sostavok, naprej razširjati. III. naj se dolžna spoznata tako g. dr. Prelog kot vrednik, kakor g. Janžič kot tiskar in sicer obeb pregreškov. IV. naj se izreče, da je kavcija zapadla. Kazen, ki se ima v tem slučaju po izoieri §. 302 kaz. zak. odločiti, je: bud zapor od 3 do 6 mesecev. Predlagam tedaj, ker sta oba obtoženca bila do zdaj neomadeževana in oziraje se na nje rodbinske razmere, naj se g. dr. Prelog obsodi na 6 tednov, g. tiskar Janžič pa na 4 tedne v bud zapor; tudi naj ee izreče, da je 100 gld. kavcije zapadlo. Dalješe predlagam, naj se sodiijiški stroški, ako bi jih kaj bilo, povrnejo in koueČDO, naj se razsodba razglasi v ^Centralpolizeiblatte" in v ,,Slov. Gospod.". Ako bi se pa obtoženca teb pregreškov ne spozuala kriva za ta slličaj, kterega si pa ne ruorem inisliti, in sicer pridržeč si pravico pritožbe, predlagam, naj se vsaj g. dr. Prelog zarad prestopka zaneinarjcnja dolžne pazljivosti in skrbi po §§. 32 in 33 tisk. zak. krivega spozna ter obsodi, da plača 50 gld. globe iu zgubi kavcije, kakor sem že rekel, 100 gld..po §§. 35 in 36 tisk. zak. Prvosednik (K obtoženima). Ker sta zdaj državnega odvetnika govor čula, imata še kaj ugovarjati ? (Oba prepustita to stvar svojemu pravdosredniku g. dr. Srncu.) (Dalje prihodnjič.) Stanko Vrazova literarna zapuščina. Poroča F. Kočevar. (Dalje.) Iz pisave nekib pesem se vidi, da jib je težka in neukretna kmetovska roka spisala. Naj bolj so izcrpljene uarodne pestni na Kproškem, kakor sem že onienil v Ziljski iu Rožji dolini • na Štajarskem v Frauhajmski okolici in na okraj (Gajrali), ua Krajnskem zasavske strani, na Goriškem gornja soška dolina. Domorodci, ki ste v teb pokrajiuah, podvizajte se ter pobcrite narodno blago, da po nemarnosti konec ne vzeine. Posebno bi se pa do našib duliovnib, in do uaših dijakov obrnol, naj se lotijo uabiranja narodnega blaga. Jaz bi djal, da je ni slovenske biše, v kteri se ne bi vsaj ena narodna pesem znala; da je ni slovenske hiše, v kteri se ne bi vsaj eua pripovest vedela; da je ni sloveuske biše, v kteri se ne bi ua en al drug dan v letu kakšna vraža vganjala itd. Pa naši nabiratelji naj se no drže le mladib deklet, ki celi božji dan popevajo in vriskajo; Sl. V. pravi; da je naj lepšili pesem od starih bab si zapisal. Če zdaj ne bodemo pobrali, kar je še v uarodu, za k.ikib 30- 40 let javaljne bodemo inieli veo kaj pobirati. Tedaj na uoge, kdor med narodoin živi! Narodnc pripovcdke, niso veliko manje važnosti od narodnili pesem. Gotovo je še pred kakimi dve, tri sto leti marsikteva pripovest kot pesein živela. ki je pa pozneje svojo metrično obliko v prozajično razvezala. In v ustih našega naroda inia še marsiktera pripovest dosta metričuega na sebi, posebno v oprašanjib in odgovorib, kai očito na ujeno prvobitno pesemsko obliko kaže. Mnogim pestnam so tudi uapevi pridodani, kar se ne more dosta bvaliti. Le škoda da so ti napevi le pri liričnih pesraib zapisani. Zanimivo bi bilo vedeti, kako so se naše junaške in sploh epične pesnii popevale. Morebiti bi se še dal kje kak tak napev vloviti. Kar se meue tiče, jaz se ne spominjam, da bi bil kje in kdaj čul bil slovensko junaškc narodno peseru peti. Pri pesmib, ktere je Caf zapisal ir. pri Prekmurskib je navadno tudi itnc dotičuo pevkinje zapisano. Piekoiurske so večidel od slovenskib Luterauek šoprouske, saladske iu železne županije spisane bile. Pri nekterih pesmih našel sem zapisauo ime Auersperg, kar imi brž ko ne ta pomen, da so dotične pesnii bile po njem ni ueniški jezik prevedene. Že se je mislilo, da so se origiual Auerspergovib prevodov pozglubili iu pozabili bili, nate, tu kaj so! Neke pesmi, ki so se mi po svojem sadrzaju zelo stan videle, sem si prepisal, ter jib kanem v Glasniku priobčiti. Toliko kar sc uaroduega rokopisnega blaga tiče, drugo krat boni poiočal o uiuetneni blagu. V Zagrebu dne 7. maja 1868.