s
PIONIRSKA ŠTIRINAJSTA UDARNA DIVIZIJA V VELENJU
Tu jo je sprejela 10-tisoč glava množica (O tem berite na 4. strani)
PRIREDITVE ZA PRAZNIK MLADOSTI
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
23. maj 1969 — Leto V. št. 10 (93) Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini
MLADI VELENJČANI BODO LETOŠNJI PRAZNIK MLADOSTI, KI SOVPADA S 50-LETNICO USTANOVITVE IN DELOVANJA SKOJ, LEPO PROSLAVILI
25-LETN1CA ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE
SPREJEM PRI PREDSEDNIKU OBČINE
Prejšnji teden, 13. maja, so organi za notranje zadeve proslavljali svoj vsakoletni praznik in dan, ko je bil pred 25. leti ustanovljen oddelek za zaščito naroda (OZNA), kar pomeni, da je bila takrat postavljena enotna jugoslovanska varnostna obveščevalna služba. V takratnem razvoju naše državnosti je to pomenilo tudi pravnoveljavno ureditev na področju notranjih zadev.
Predsednik velenjske občine Nestl Žgank je čestital našim delavcem, ki so v službi za notranje zadeve
Skupina učencev z velenjske gimnazije na obisku pri miličnikih
Ne bi mogli letos ob srebrnem jubileju našteti vseh delovnih uspehov in akcij, ki so jih opravili vse od začetka oboroženega odpora proti okupatorju ljudje, ki so delali v organizaciji z varnostnimi in obveščevalnimi nalogami. Vendar pa lahko ugotovimo, da so službe organov za notranje zadeve v tem razmeroma kratkem času dosegle velik razvoj, ki je bil seveda vsklajen z napredkom naše celotne socialistične družbene skupnosti.
Tudi v velenjski občini so delavci, ki delajo v rtnilici in v oddelku za občo upravo pri skupščini občine, nadvse slovesno proslavili letošnji praznik organov za notranje zadeve. Dan pred praznikom so na postaji milice v Velenju sprejeli skupino dijakov z velenjske gimnazije in jih sezna-nilni z razvojem varnostnih in obveščevalnih organizacij pri nas ter z nalogami, ki jih imajo miličniki pri vsakdanjem delu, zlasti pri varovanju javnega reda in miru, odkrivanju storilcev kaznivih dejanj, urejaniu prometa in čuvanju ljudskega premoženja.
Na oddelku postaie milice v Šoštanju so miličniki sprejeli na obisk osmošolce z osnovne šole Bibc Ročka in Karla Destovnika Kaiuha. Tudi te učence so seznanili z njihovimi na'ocami in iim pokazali tehniške in strokovne Tinomočke, ki Tih unorab-liaio nri svoiem r**>lu. Učenci zndniih razredov osnnvn;h šol pa so se zlasti zanimali za nosoie vpisa v kadetsko miličniško šolo. Pomočnik ravnatelja osnovne šole Biba Ročka Matjaž Natek in ravnatelj šole Karla Destovnika Kajuha Karel Kordež sta se zahvalila za sprejem in če-
stitala delavcem postaje milice za njihov praznik.
Popoldne tega dne sta se v streljanju z zračno puško in malokalibrsko puško pomerili ekipi z rudarskega šolskega centra in postaje milice. V streljanju z zračno puško so strelci RšC ekipno dosegli 557 krogov, delavci postaje milice pa 544 krogov. Najboljši strelec je bil Ivan Breznik (PM) 165 krogov, za njim pa Branko Plemenič, ki je zadel 152 krogov. V tekmovanju z malokalibrsko pištolo je zmagala ekipa RšC (293 krogov) pred ekipo postaje milice, ki je dosegla 259 krogov.
Predsednik Skupščine občine Velenje Nestl Žgank pa je ob dnevu organov za notranje zadeve sprejel dopoldne 13. maja vse delavce te službe iz velenjske občine in jim čestital ob njihovem prazniku. Miličnikom, ki ž.e nad 20 let delajo v tej službi, je izročil ročne ure za njihovo požrtvovalno delo. Spominska darila so sprejeli Ciril Joger, Anton Guček, Bogomir Gnezda, Anton Krajnc, Lovro Praznik in Albin Zega. Komandir postaje milice Velenje Ciril Joger se je predsedniku občinske skupščine zahvalil za topel sprejem in poudaril, da so doslej vedno dobro sodelovali. Obljubil je, da bodo delavci UJV še nd-prej prizadevno delali in služili svojemu namenu. Zato Želi, da bi občinska skupščina in delovne organizacije še vnaprej podpirale njihova prizadevanja.
Številnim čestitkam, ki so jih sprejeli delavci organov za notranje zadeve ob njihovem prazniku, se pridružuje tudi naše uredništvo, z željo, da bi svoje delo še naprej opravljali uspešno in učinkovito.
Ta teden so se zvrstila po vseh osnovnih šolah predavanja za tiste pionirje, ki so jih danes na svečan način sprejeli v organizacijo Zveze mladine. Sprejem novih članov v Zvezo mladine so na vseh osnovnih šolah združili s priložnostnimi prireditvami na čast prazniku mladosti.
V mladinskem klubu je odprta razstava likovnih del učencev velenjskih šol, ki si jo je vredno ogledati.
Osrednja prireditev ob prazniku mladosti bo v Velenju jutri, to je v soboto, 24. maja, zvečer. Najprej bo tek po velenjskih ulicah, zatem pa bodo mladi Velenjča-ni pripravili na prostem (ali na kotalkališču, ali na Titovem trgu pred domom kultu-
re) zanimiv program. Pripravili ga bodo mladi iz rudarskega šolskega centra v sodelovanju z občinskim vodstvom ZMS Velenje, v programu pa bodo nastopili tudi člani drugih velenjskih aktivov ZMS.
Na sam praznični dan, 25. maja, pa bodo taborniki postavili na otroškem igrišču v Velenju propagandni tabor.
Seveda bodo praznik mladosti proslavili aktivi Zveze mladine sirom šaleške doline. Mladinci iz Gaberk in Plešivca bodo na čast prazniku mladosti uprizorili igro, v Podkraju pa bodo izvedli kros. Skorajda ne bo mladinskega aktiva na velenjskem območju, ki ne bi na kakršen koli način počastil letošnji praznik mladosti.
Celjski mladinski pevski festival
L E T O S TEKMUJE TUDI VELENJSKI PEVSKI ZBOR
MEDNARODNI KONCERT V VELENJU
Celjski mladinski pevski festival je že prerasel v mednarodno priznano prireditev na področju mladinskega zborovskega petja. Na vrsti je vsako drugo leto in je pripomogel k izrazitemu kakovostnemu dvigu mladinskega petju v vsej Jugoslaviji. Že samo udeležba na njem je veliko priznanje. Letos se je med zbore tekmovalce na festivalu uvrstil tudi naš zbor iz Velenja. To je mladinski zbor osnovne šole »Mihe Pintarja-Toleda« pod vodstvom Rože Veber. Tekmoval bo v skupini »A«, kjer se bodo pomerili mladinski zbori iz vse države.
Na sprejemu pri predsedniku občine Nestlu Zganku
Učenci z osnovnih šol so si z zanimanjem ogledali postajo milice v Šoštanju
Celjski mladinski pevski festival bo letos od 29. maja do 1. junija. Prvi dan je na vrsti slavnostni otvoritveni koncert. Drugi in tretji dan sta tekmovalna dneva. Zadn ji dan — 1. junija — dopoldne je še na vrsti masovni nastop združenih pevskih zborov na celjskem Muzejskem trgu, popoldne in zvečer pa so na vrsti mednarodni koncerti.
Naš velenjski zbor bo v okviru festivala nastopil večkrat. Prireditelji mu priznavajo visoko kakovostno raven in so ga zaradi tega predvideli, razen za tekmovalni koncert, ki bo 30. maja ob 19.30, še za druge koncerte v okviru festivala. Razumljivo pa je, da bo naše ljudi predvsem zanimal tekmovalni nastop naših mladih pevcev.
31. maja pa bo v okviru festivalskih prireditev tudi mednarodni koncert v velenjskem kulturnem domu. Nastopil bo naš zbor skupaj z deškim zborom vzgojne ustanove iz Graza (Knabenchor der Bundeserziehungsanstalt Graz). Ta velenjski koncert bo ob 18. uri. Posebnost koncerta bo v tem, da bosta naš
in avstrijski zbor zapela skupaj po eno našo in eno avstrijsko narodno pesem.
Častno nalogo so našemu zboru zaupali tudi na zadnji festivalski dan 1. junija dopoldne. Na masovnem pevskem nastopu na celjskem Muzejskem trgu bo naš velenjski zbor pel še v posebni skupini skupaj še z dvema slovenskima in dvema avstrijskima zboroma. Tudi tu bodo ti združeni slovenski in avstrijski zbori skupno zapeli po eno našo in avstrijsko narodno pesem.
Omeniti še velja uspeh, ki ga je naš zbor dosegel že pred festivalom 14. in 15. maja na slovensko-štajerskem koncertu v Grazu. Za udeležbo na tej prireditvi so ga izbrali naši glasbeni strokovnjaki. Velenjski zbor je dosegel velik uspeh pri tamkajšnjih strokovnjakih in je tudi navdušil graško občinstvo. Upati je samo, da se bo podobno odrezal naš zbor tudi na tekmovalnem koncertu med celjskim mladinskim pevskim festivalom. Že zdaj pa je treba izreči priznanje voditeljici našega zbora tova-rišici Roži Veber.
TOVARIŠ Tli O, VSE | NAJBOLJŠE j IN VSO SREČO!
Naš ljubljeni predsednik, tovariš Tito, bo v soboto slavil 77. rojstni dan. Skupaj z vsemi državljani socialistične Jugoslavije in naprednimi ljudmi v svetu, se njegovega življenjskega praznika, ki je hkrati tudi praznik mladosti, še posebej veselimo prebivalci velenjske občine. Veseli in ponosni smo, da smo lahko našega tovariša Tita pred nedavnim pozdravili v Velenju, ko smo Slovenci v tem novem rudarskem mestu praznovali svoj nacionalni praznik. Zato nam je še tembolj v spominu njegov lik, osebnost revolucionarja, komunista, odločnega državnika in doslednega borca za mir na svetu.
Tovarišu Titu iz srca voščimo za njegov 77. rojstni dan in mu želimo čvrsto zdravje ter mnogo zadovoljstva ob vsem, kar smo zgradili z njegovo pomočjo v novi socialistični skupnosti jugoslovanskih narodov.
Srečno in na mnoga leta, dragi naš tovariš Tito!
ZAČELA SE JE JAVNA RAZPRAVA O PREDLOGIH ZA SPREMEMBO POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
SPREMEMBE SO VEC KOT POTKEBNE
Pred kratkim smo začeli po vsej Sloveniji z organizirano javno razpravo o predlogih za oblikovanje novega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Čeprav se je razprava šele začela, pa so že bili izoblikovani nekateri dodatni predlogi oziroma izražene kritične pripombe na nekatere predlagane spremembe.
Razvejano samoupravljanje
v velenjskem rudniku
NA ZASEDANJU DELAVSKEGA SVETA SO VERIFICIRALI MANDATE POLOVICI NOVOIZVOLJENIM ČLANOM CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA, IZVOLILI DVA PODPREDSEDNIKA IN 10-CLANSKI UPRAVNI ODBOR.
Ne bo odveč omeniti, da si že dalj časa prizadevamo, da bi področje socialnega zavarovanja uskladili z našim družbeno ekonomskim razvojem in ga še bolj vključili v samoupravni sistem. Že prejšnji zakoni so sicer uveljavljali nekatera naprednejša načela v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vendar pa so se pri izvajanju teh načel pokazale številne pomanjkljivosti; načela smo dokaj hitro spreminjali in dopolnjevali, bili pa smo tudi priče vrsti nedoslednosti pri izvajanju teh načel.
Dopolnitve sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja so torej nujne, predlagane spremembe pa nimajo namena radikalneje spreminjati obstoječi sistem oz vpeljati nov sistem, pač pa ga tako dopolniti, da bodo prišla do polnega izraza napredna načela iz zakona in odstranjene vse tiste pomanjkljivosti, na katere smo opozarjali že dalj časa.
Poglavitna slabost, ki je povzročala številne deformacije v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je bila prevelika prisotnost ele mentov državnega zavarovanja; vse je urejeno z zvezno zakonodajo, onemogočena je krepitev in razvoj samouprave, izključen pa je tudi neposreden vpliv zavarovancev, tako glede pravic kot odgovornosti za zagotovitev potrebnih sredstev in seveda tudi za njihovo kar najbolj racionalno trošenje. Zaradi tega so skladi socialnega zavarovanja v deficitu in brez rezerv, onemogočeno pa je redno poslovanje socialnega zavarovanja.
Celotni zdaj veljavni sistem financiranja pokojninskega zavarovanja je po svoji osnovi izrazito proračunski, po uveljavitvi načel gospodar-sko-družbene reforme pa se je problematika še bolj zaostrila. Zato je poglavitno vprašanje, ki ga je treba urediti, vprašanje financiranja. Obstoječi, sistem financiranja pokojninskega zavarovanja je treba izpopolniti na način, da bi v prihodnje zagotovili nemoteno financiranje oz. socialno sigurnost pokojnin ter da bi uskladili pravice z materialnimi možnostmi zavarovancev ter celotnega našega gospodarstva.
Nov sistem financiranja pokojninskega zavarovanja mora biti torej stabilen in racionalen. Zagotoviti mora ekonomsko in socialno sigurnost pokojnin, uveljaviti mora enakomerne in ekonomsko upravičene obveznosti zavarovancev in gospodarstva ter spodbuditi nadaljnji razvoj samoupravljanja na tem področju.
POKOJNINE NAJ BI USKLAJEVALI Z GIBANJEM OSEBNIH DOHODKOV
Sedaj uveljavljeni sistem financiranja pokojninskega zavarovanja je sistem doklad-nega prispevka, se pravi, da trosimo denar sproti, skladi so brez rezerv, prispevne stopnje se menjajo iz leta v leto, onemogočeno je pri tem dolgoročnejše programiranje.
Predlogi za spremembo pokojninskega sistema predvidevajo v tej zvezi nekatere bistvene spremembe. Dokladni sistem naj bi zamenjali s kombiniranim sistemom do-kladnega kritja in pričakoval-nega sistema. Na ta način bi lahko uskladili in določili stopnje prispevka za pokojninsko zavarovanje za daljše razdobje, vsaj za 5 let. Pa tudi delovne organizacije bi vedele, kakšne bodo njihove obveznosti do socialnega zavarovanja. Omogočili bi tudi dolgoročnejše programiranje, skladi ne bi bili več odvisni od raznih zunanjih dejavnikov, oziroma težav in problemov zunaj socialnega zavarovanja.
V bistvu gre za dvoje konkretnih novosti v sistemu fi-
nanciranja. Zagotovili naj bi nove vire sredstev za pokojninsko zavarovanje; za to naj bi namenili tudi sredstva tako imenovanega državnega kapitala (investicijski skladi) ter sredstva iz realiziranega vrednotenega minulega dela aktivnih in upolcojenih zavarovancev (prispevek iz poslovnih skladov, prispevek iz dohodka). Ob tem bi morali zagotoviti tolikšne finančne rezerve v skladu pokojninskega zavarovanja, da bi očuvali trajno vrednost pokojnin.
Sredstva, ki bi jih zbrali na račun minulega dela bi porabili za usklajevanje pokojnin, in to z rastjo življenjskih stroškov in z rednim ter obveznim usklajevanjem z gibanjem osebnih dohodkov zaposlenih, s čimer bi zagotovili tudi upokojencem ustrezen standard.
Vprašanje pa je, kako uveljaviti vse te spremembe. Zelo težko bo, kot že zdaj kaže, zbrati zadostne rezerve, saj je problematično dodatno obremenjevanje tako gospodarstva, kot samih zavarovancev. Vendar vsi vemo, da je treba čimprej zagotoviti stabilnost skladov socialnega zavarovanja in da stanje takšno, kakršno je zdaj, vodi v še večje težave pri financiranju. Odlašati z uveljavljanjem sprememb torej ne kaže. Predlagano je, da naj bi nov sistem pokojninskega zavarovanja začel veljati v letu 1971, sistem financiranja pa že prihodnje leto.
Opozorimo naj še na nekatere bistvenejše spremembe. Pri pokojninskih normalah velja omeniti določilo, da je starostna meja bistvena socialno ekonomska komponenta pokojninskega zavarovanja. Zato vsakršno predčasno upokojevanje, ki ne temelji na ekonomskih izračunih, ni ustrezno in povzroča težave pri revizijah starih pokojnin. Se pravi, da kakršno koli spreminjanje pokojninskih normal ne pride v poštev.
In še nekatere določbe v zvezi z določanjem oz. ravnijo pokojnin želimo omeniti. Osnova za pokojnino bo tudi v prihodnje osebni dohodek, vendar ne samo za zadnjih pet ,let, pač pa za daljše obdobje. Za vse zavarovance ne bo v veljavi več enotna lestvica, ampak za odmero pokojnine bo upoštevano načelo vzajemnosti in solidarnosti, lestvicq pa bo degresivna. Čim višji bo poprečni osebni dohodek, toliko nižja bo pokojnina in obratno. V prihodnje naj bi tudi bolj dosledno usklajevali pokojnine z ekonomskimi gibanji. Odpravili naj bi zaostajanje pokojnin, priznanih v različnih časovnih razdobjih, uveljavili pa naj bi takšen sistem vsklaje-vanja pokojnin, ki bi avtomatično uravnaval rast pokojnin z gibanjem osebnih dohodkov.
ŽE NA ZAČETKU JAVNE RAZPRAVE 'ŠTEVILNE PRIPOMBE IN POMISLEKI
Pred dnevi je bilo na Ravnah na Koroškem področno posvetovanje predstavnikov sindikalnih organizacij, socialnega zavarovanja, delovnih organizacij in drugih z območja komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem, kamor je vključena tudi občina Velenje. Predlagane spre-
membe v pokojninskem in invalidskem zavarovanju so bile že na začetku javne razprave deležne na Ravnah več pripomb, nanje pa je bilo izrečenih tudi nekaj izredno tehtnih pomislekov.
Precej razprave je bilo v zvezi z beneficirano delovno dobo. Prevladuje mnenje, da je pri nas že preveč delovnih mest, kjer je uveljavljena beneficirana delovna doba, v razpravi pa je predlog, da bi beneficirali delovno dobo za nadaljnjih 80 delovnih mest. Poraja se vprašanje, kdo naj krije te stroške. Prispevki, ki jih morajo zdaj vplačevati delovne organizacije, niso ekonomski. Zato plačujejo prispevek za beneficirano delovno dobo pravzaprav solidarno vsi zavarovanci. Temu pa bi bilo treba čimprej napraviti konec. Posebej bi bilo treba v tej zvezi obravnavati beneficirano delovno dobo rudarjev, železarjev in drugih zaposlenih v bazični industriji. Tu gre za družbeno delitev dela in pa za dejstvo, da npr. rudniki oz. železarne same, teh bremen ne bi zmogli. Stroške za beneficirano delovno dobo zaposlenih v bazični industriji bi zatorej morali kriti solidarno vsi, če že ne v celoti, pa vsaj dobršen del.
Prvi pomisleki so izrečeni tudi zoper predlog, da naj bi ugotavljali osnovo za določitev pokojnine na podlagi poprečnih mesečnih osebnih dohodkov, npr. v zadnjih desetih letih. Zakaj je bil izrečen ta pomislek? Delitev dohodka po delu je še marsikje sila problematična. Težave, v katerih se znajdejo posamezne delovne organizacije, se najprej odrazijo na osebnih dohodkih. In če osebni dohodki zaposlenih leto, dve ali tri ostanejo na isti ravni, so tisti, ki gredo v pokoj, občutno prikrajšani. Predstavniki iz Velenja so na posvetovanju v Ravnah poudarjali, da so osebni dohodki rudarjev vse do nedavnega nazadovali, medtem ko so se v poprečju osebni dohodki zaposlenih povečevali za najmanj 10 odstotkov letno. Torej je šlo za občutno zaostajanje osebnih dohodkov rudarjev, za kar pa so rudarji sami najmanj krivi. Kljub temu se bo vsem tistim, ki bodo kaj kmalu odšli v pokoj, to zaostajanje osebnih dohodkov močno poznalo pri višini pokojnine.
Vprašanje je tudi, kako uveljaviti predlagane spremembe v sistemu financiranja pokojninskega zavarovanja? Poglavitno vprašanje v tej zvezi je bilo, kako zagotoviti potreben denar, da bi dejansko lahko uveljavili vse predlagane spremembe. Ob tem je nehote takoj bilo prisotno razmišljanje, ali je še mogoče dodatno obremenjevati občane — zavarovance in delovne organizacije. Prevladuje, vsaj za zdaj mnenje, da je dodatno obremenjevanje nemogoče in nevzdržno. Verjetno bi bilo treba na novo razporediti dohodek.
Sploh je vprašljivo, če bo mogoče že v prihodnjem letu uveljaviti predlagane spremembe v financiranju, vse druge spremembe v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa v letu 1971. Seveda je tudi res, da bi bilo treba obstoječi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja čimprej spremeniti, sicer se utegnemo znajti v šc večjih težavah.
V
Prejšnji teden je predsednik centralnega delavskega sveta v rudniku lignita Velenje Kari Šilih sklical prvo skupno zasedanje sedanjega in obnovljenega delavskega sveta. Poleg 27 članov CDS, katerim letos mandat še ni potekel, so se zasedanja udeležli tudi novi člani, ki so jih izvolili v ta najvišji samoupravni organ na aprilskih volitvah. Takrat so bili v centralni delavski svet na novo izvoljeni: Mirko Kruš-nik, Ivan Novinšck, Ivan Led-nik, Franc Hercog, Jože Lešnik, Slavko Belaj, Ferdo Korp-nik, Jože Lušina, Franc Šu-mah, Alojz Trnovšek (vsi iz jame vzhod), Aleksander Terček, Franc Puc, Ivan Baloli (jama zahod), Jože Debeljak, Vili Trunkl (klasirnica), Rudi Štan-te, Maks Cigale, Vali Žohar (elektrostrojni obrat), Albin Bolha, Zofka Miklav (zunanji obrat), Ludvik Jeseničnilt (avtopank), Edo Mežnar (jamske gradnje), Pavla Goršek (EFE), Štefan Zagoričnik (direkcija) in Franc Novak (delegiran z RŠC).
Na skupnem zasedanju so člani delavskega sveta najprej poslušali poročilo o delu upravnega odbora, ki ga je podal predsednik Janko Meh. Povedal je, da so lani v rudniku lignita dobro gospodarili in razmeroma uspešno zaključili poslovno leto. »Doseženi uspehi pa se nikakor ne odražajo samo v dobri finančni realizaciji,« je dejal predsednik upravnega odbora Janko Meh, »ampak tudi v uspešni gospodarski in samoupravni aktivnosti kolektiva in samoupravnih organov v celotni dolini. Z veseljem ugotavljamo, da so naša prizadevanja pri gradnji šo-štanjske termoelektrarne dosežena. Skupna zasedanja delavskih svetov Savskih elektrarn in termoelektrarne šoštanj niso bila zaman. Ti samoupravni dogovori so korak naprej v našem samoupravnem sistemu in dober primer reševanja skupnih koristi treh podjetij.«
Rudniški upravni odbor je pretežno reševal notranja, gospodarska in druga vprašanja. Sestal se je 21-krat na sejah, ki so trajale skupaj 63 ur. Na svojih sejah je upravni odbor sprejel 1D6 sklepov, centralnemu delavskemu svetu pa jih je predlagal 45.
Čeprav je upravni odbor prizadevno reševal naloge s. svoje-
ga področja dela, pa je predsednik Janko Meh opozoril na slabo udeležbo na sejah (75 odstotkov) s strani članov upravnega odbora. Dejal je: »Če upo-
NOVI ČLANI UPRAVNE, GA ODBORA V RUDNIKU LIGNITA
(v oklepaju so namestniki)
Janko Meh, jama vzhod (Mirko Krušnik); Jože Debeljak, klasirnica (Jože Krajnc); Slavko Belaj, jama vzhod (Jože Zupane); Valči Žohar, elektrostrojni obrat (Vlado Leban); Hubert Mravljak, jama vzhod (Jože Juteršek); Mirko škorjanc, avtopark (Jože Kastelic); Matija Ocepek, jama zahod (Maks Praprot-nik); Ivan Baloh, jama zahod (Zdravko Vidmar); Jože Lušina, jama vzhod (Ignac Jurkošek); Jože Ku-mer, zunanji obrat (Albin Bolha).
števamo, da vsak član upravnega odbora zastopa okrog 300 članov kolektiva, je udeležba (8 članov od 11) nedopustna. Zal moram tudi ugotoviti, da so bili posamezni člani upravnega odbora preveč nedelavni in niso dovolj prizadevno sodelovali pri oblikovanju sklepov. Njihova pasivnost je delno razumljiva zavoljo zahtevnosti reševanih vprašanj in zapletenega načina obravnavanja ter zaradi navzočnosti vodilnih delavcev, toda kljub temu ni opravičljiva. Naš samoupravni sistem omogoča neposredno vplivanje vseh proizvajalcev pri upravljanju podjetja in oblikovanju poslovne politike. Zato je dolžnost, da te možnosti najbolje izkoristimo.«
Zatem so na zasedanju centralnega delavskega sveta poročali predsedniki ali tajniki stalnih komisij, in sicer za kadre in delovna razmerja, pregled investicijskih programov, varstvo pri delu in požarna varnost, osnovna sredstva in investicije, invalidska vprašanja, delitev dohodka in osebnih dohodkov in za racionalizacijo. Člani najvišjega samoupravnega organa pa so v razpravi ugotovili, da se je v velenjskem rudniku delavsko samoupravljanje utrdilo in že doseglo tisto stopnjo ko lahko vsi neposredni proizvajalci vplivajo na poslovne in druge pomembne odločitve. Večjo pozornost bodo morali posvetiti le odborom obračun-
skih enot, ki svoje naloge še niso povsem izpolnile.
Predsedniku centralnega delavskega sveta Karlu šilihu mandat še ni potekel, zato so izvolili le oba podpredsednika — za prvega Vinlta Miklavžina, drugi podpredsednik pa je Štefan Zagoričnik
Izvolili so tudi člane stalnih komisij pri centralnem delavskem svetu. V komisiji za ekonomska vprašanja so: Jože Guštin (predsednik), Jože Zaje, Tone Romih, Anton Scher, Vlado Leban, Alojz Lipičnik, Matija Horvat, Jože Za-hrastnik in Emil Hudomalj; komisija za delitev dohodka in osebnih dohodkov: Hubert Mravljak (predsednik), Franc Podvratnik (ta.inik), Viktor Krašek, Tine Koren, Miha Letonja, Jože Krajnc, Jože Kumer, Maks Krajne, Viktor Jakob, Anton Zevart in Roman Repnik: komisija za kadre in delovna razmerja: Ivan Novinšek (Predsednik), Teodor Jelen (tajnik), Emil Koželj, Anton Zevart, Avgust Kuzman, Cveto Gaberšek in Franc Deberšek; komisija za pregled invest. programov: Štefan Zagoričnik (preds.), Mitja Šent-jure (tajnik), Janez Grašič, Viktor Barle, Jože Žohar, Ivan Bregar in Srečko Godec: komisija za varstvo pri delu in požarno varnost: Vinko Miklavžina (predsednik), Egidij Petretič, Ivan Drev (tajnik), Alojz Koreniič, Mirko Gmajner, Pavel Ažber in Jože Ramšak; komisija za osnovna sredstva in investicije! Trauda Planine (predsednik), Maks Mavec (tajnik), Jože Trav-ner. Vili Trunkl in Viktor Kovač; komisija za invalidska vprašanja; Janez Grašič (predsednik), Marjan Salobir (tajnik), Janez Selevšek, Alojz Fijavž in Teodor Jelen; komisija za racionalizacijo: Edo Uranjek (predsednik), Mirko 2ol-nir (tajnik), Alojz Jevšenak, Franjo Kljun, Anton Draž, Marcel Medved, Jože Jelen, Steian Zagoričnik, Vinko Bastel, Dušan Janežič in Vinko Gostenčnik; centralna volilna komisija: Jože Kumer (predsednik), Viljem Koren in Jožica Končan; višje delavsko razsodišče: Franc Puc (predsednik), njegov namestnik — Jože Jelen, Valter Končan — njegov namestnik Rado Džordževič in Aleksander Kneževič — njegov namestnik Ludvik Hribar.
Člani centralnega delavskega sveta velenjskega rudnika so na zasedanju potrdili sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju med rudnikom in splošnim gradbenim podjetjem Vegrad, ki zagotavlja trajnejše medsebojne odnose. Izvolili pa so tudi nove člane in njihove namestnike v upravni odbor.
Franc Žerdin bo čestital TITU
V slovenski delegaciji, ki bo čestitala predsedniku Josipa Brozu-Titu za njegov 77. rojstni dan, bo tudi Velenjčan Franc ŽERDIN, gojenec 4. letnika tehniške šole rudarske stroke v rudarskem šolskem centru Velenje.
naš list!

NAGRADE:	i
Avto Zastava 750, 20 potovanj v Holandijo in še 130 praktičnih dobitkov
VLOGE SPREJEMAJO:
Kreditna banka Celje -Osrednja enota
PODRUŽNICE:
Celjska mestna hranilnica Celje, Slovenj Gradec, Velenje in Slovenska Bistrica
utajilo žrebanje
EKSPOZITURE:
ŽALEC
MOZIRJE
ŠOŠTANJ
DRAVOGRAD
PREVALJE
RADLJE OB DRAVI
ŠENTJUR PRI CELJU
BREŽICE
LAŠKO
RAVNE NA KOROŠKEM SLOVENSKE KONJICE ROGAŠKA SLATINA ŠMARJE PRI JELŠAH MEŽICA SEVNICA
0	
KRElilfNA 1	mu
IN VSE POSTE NA OBMOČJU KREDITNE BANKE CELJE
KREDITNA BANKA CELJE
Za hitrejši in uspešnejši razmah celotnega gospodarstva Šaleške doline
Oblik in možnosti za sodelovanje in poslovno povezovanje Je precej, treba jih je le izkoristiti
ZLASTI LANI JE DOSEGLO GOSPODARSTVO ŠALEŠKE DOLINE ZADOVOLJIVE PROIZVODNE IN POSLOVNE REZULTATE. VSI POKAZATELJI ZGOVORNO PRIPOVEDUJEJO O ZNATNEM NAPREDKU DRUŽBENEGA PROIZVODA. AKUMULACIJE IN PRODUKTIVNOSTI DELA, IN TO V PRIMERJAVI Z LETOM 1967.
V ODSTAVKU
Torej je trenutni položaj gospodarstva v občini Velenje zadovoljiv. Seveda pa to hkrati še ne pomeni, da str že zagotovljeni tudi vsi pogoji za še hitrejši in uspešnejši razmah celotnega gospodarstva, temveč samo nekaj delovnih organizacij, ki so bile že sedaj nosilke gospodarskega razvoja v šaleški dolini (tovarna gospodinjske opreme »Gorenje«, rudnik lignita Velenje, termoelektrarna šoštanj). Ob tein je mogoče tudi ugotavljati, dat se v nekaterih delovnih ovaf-;niteaeijah še vedno prepočasi prilagajajo novim pogojem gospodarjenja, da spričo pomanjkanja denarja ne morejo v večji meri zadovoljevati zahtev in potreb tržišča itd.
Pred gopodarstvom šaleške doline so v tem letu številne in dokaj zahtevne ter odgovorne naloge. Treba bo, med drugim, zlasti še zagotoviti nadaljnje povečanje aktivnosti gospodarstva in doseganje optimalne gospodarske rasti, doseči čim širše vključevanje v mednarodno blagovno menjavo, krepiti reprodukcijsko sposobnost gospodarstva ter storiti vse za hitrejšo in učinkovitejšo modernizacijo in rekonstrukcijo gospodarstva.
Nobenega dvoma ni, da bo mogoče vse te dokaj obsežne naloge doseči le, če bo v šaleški dolini v večji meri razvito sodelovanje in poslovno povezovanje delovnih organizacij.
Nihče ne bo podpiral sodelovanja, ki ne bo temeljilo na ekonomskih interesih
Razumljivo je, da bo morala občinska skupščina Velenje nameniti v tej mandatni dobi vso potrebno pozornost sodelovanju in poslovnemu povezovanju delovnih organizacij, in to z edinim namenom, da zagotovi še hitrejši in uspešnejši razmah vsega gospodarstva v šaleški dolini.
»Podpirali bomo tiste procese sodelovanja in povezovanja gospodarstva, ki bodo temeljili na ekonomskih interesih, oziroma tiste, ki jih bodo pogojevale potrebe in razmere na tržišču, ne bomo pa podpirali integracijske procese zgolj zaradi tega, ker so integracije v ,modi'«, je dejal predsednik velenjske občinske skupščine, Nestl Žgank, ko smo se pogovarjali o tem, da je oblik in možnosti za sodelovanje in poslovno sodelovanje precej in da bi jih kazalo tudi v šaleški dolini v večji meri izkoristiti.
Po izjavi predsednika Nestla Žgan ka bo namenila letos velenjska občinska skupščina posebno pozornost procesom sodelovanja in povezovanja v lesni industriji, lahki predelovalni industriji, turizmu in kmetijstvu ter zbiranju sredstev, da bi v posameznih delovnih organizacijah kar najhitreje opravili potrebne rekonstrukcije in modernizacije proizvodnih procesov.
Najprej združitev pohištvene in lesne industrije
Malce čudno zveni ugotovitev, da terja združitev pohištvene oz. lesne industrije v šaleški dolini razvoj tovarne gospodinjske opreme »Gorenje«, točneje potrebe tržišča. Po svetu je že povsem uveljavljena navada, da proizvajajo tovarne gospodinjske opreme kompletne kuhinje,
se pravi vse od elementov, štedilnikov, hladilnikov, strojev za pranje posode in pralnih strojev. Gospodinje tako izbirajo med posameznimi modeli oz. izbirajo elemente, ki jih bo možno vgraditi v njihovo kuhinjo.
Tudi tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« se želi pojaviti na našem tržišču s kompletnimi kuhinjami, saj bi s tem samo ustregli željam kupcev. In ker je v Velenju že razvita pohištvena industrija, ki pa nam sicer ne bi zmogla (tudi zaradi razdrobljenosti) zagotoviti potrebnega povečanja proizvodnje oz. še večje prilagoditve izdelkov željam kupcev, so v teku pogovori, da bi se -združila Lesno industrijski kombinat šoštanj in Podjetje za izdelavo pohištva »STIX« iz Velenja. V nekaj dneh bo, kot je bilo dogovorjeno, že pripravljeno gradivo, ki naj dokaže ekonomsko upravičenost, oziroma bolje rečeno, ekonomsko nujnost te združitve.
Razumljivo je, da bo treba zagotoviti tudi ustrezne pogoje za povečanje proizvodnje, kar bi bilo možno doseči že v tem letu.
Za zdaj še ni znano, ali se bosta združila LIK šoštanj in STIX Velen je, ali pa oba priključila k Tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje.
V načrtu tudi združitev industrije za predelavo plastič-
nih mas
Tudi razdrobljenost industrije za predelavo plastičnih mas kar sili k povezovanju. Jasno je, da si hitrejšega razvoja tudi v tej panogi gospodarstva ni mogoče predstavljati ob razdrobljenosti proizvodnih zmogljivosti. Imenovana je že posebna komisija, ki naj z vsemi potrebnimi pokazatelji prikaže ekonomsko upravičenost in nujnost združitve »Chrommetala« Velenje in Industrije plastike »Polvpex« šoštanj. Predvsem v Šoštanju si želijo, da bi do združitve tudi čim prej prišlo, saj so težave, s katerimi se vbadajo, iz leta v leto večje.
Sodelovanje oziroma povezovanje -samo sredstev
Ze uvodoma smo zapisati, da j'e oblik in možnosti za sodelovanje in poslovno povezovanje precej. Ena od oblik, za katero so se odločili v zadnjem času, je tudi združevanje sredstev z namenom, da se omogoči delovnim organizacijam kar najhitrejšo modernizacijo ali povečanje proizvodnje. Gre za združevanje sredstev bank in delovnih organizacij, da se zagotovi rekonstrukcija oziroma dograditev oddelka kromovega usnja v Tovarni usnja Šoštanj. Investicija, ki bo veljala okrog 3,500.000 din, bo omogočila povečanje proizvodnie v tem obratu za okrog 60 istočasno pa tudi povečanje vrednosti proizvodnje" "Tovarne usnja Šoštanj od sedanjih 4,500.000 din na okrog 7,500.000 din.
Nov obrat kromovega usnja v Tovarni usnja Šoštanj naj bi začel, kot računajo, poskusno obratovati že ob koncu tega leta.
Možnosti za sodelovanje v kmetijstvu
»Pri povezovanju bi se bilo škodljivo zapirati v občinske meje, pač pa je treba uveljavljati tudi medobčinsko povezovanje,«
meni predsednik Nestl Zgank.
V	Velenju zlasti menijo, da bi kazalo v sedanjem obdobju preučiti možnosti za uveljavitev in krepitev medobčinskega sodelovanja v kmetijstvu. Sosednja mo-zirska občina razvija kmetijstvo po sodobnih načelih in je v teh prizadevanjih dosegla zavidljive uspehe. Ker se pogoji bistveno ne razlikujejo, bi bilo verjetno nadvse koristno, če bi mozirske izkušnje skušali uporabiti tudi v Šaleški dolini in istočasno tudi zagotoviti več !o in trdnejšo povezanost kmet jstva Šaleške in Zgornje Savinjska c:oline.
Občimi Velenje in Mozirje naj bi sodelovali pri razvijanju turizira v Zgornji Savinjski dolini
V	nekaterih velenjskih delovnih organizacijah že zdaj razmišljajo o tem, katn vlagati kapital. Ce bo doživelo gospodarstvo Šaleške doline še večji razmah gospodarstva, bo denarja za investicije še več.
Pobuda je, da bi občini Velenje in Mozirje združili sile za razvoj turizma v Zgornji Savinjski dolini. Združila naj bi se gostinska podjetja iz Mozirja in Velenja, da bi lahko zagotovila potrebno povečanje zmogljivosti ob zgraditvi turističnega središča Golte, sposobna pa naj bi bila izgrajevati tudi naprej šaleško- Zgornje Savinjski turistični center. Pričakovati je mogoče, da se bo pri izgradnji tega turističnega središča v večji meri angažirala s sredstvi tudi Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje. ,
Sodelovanje in povezovanje je treba razvijati še na drugih področjih
Ce bodo že v letošnjem letu uveljavljene predlagane oz. predvidene oblike sodelovanja in poslovnega povezovanja, bo nedvomno storjen precejšen korak naprej, ki mora omogočiti hitrejši razmah gospodarstva.
Seveda pa ne bi bilo prav. da ne bi že zdaj začeli razmišljati o pobudah in možnostih za sodelovanje tudi na drugih področjih,. Oblik in možnosti je veliko. Da je temu tako dokazuje med drugim tudi sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju, ki sta ga nedavno tega sklenila Rudnik lignita Velenje in SGP »VEGRAD.! Velenje, pri čemer je vodila Rudnik lignita Velenje} želja, da zagotovi boljše izkoriščanje zmogljivosti zunanjih obratov in s tem tudi boljši ekonomski položaj samgga premogovnika.
M. LIPOVSEK
—	SREDI APRILA JE bilo V Ljubljani republiško tekmovanje srednješolcev v matematiki. Med pohvaljenimi tekmovalci sta tudi dijaka gimnazije Velenje, Margareta Zehar in Oto Kugonič.
—	PRI OBČINSKI KONFERENCI
Zveze mladine Slovenije so že konstituirali problemske konference. Na prvih sejah vodstev problemskih konferenc so se dogovorili, katerim vprašanjem kaže dati prednost pri obravnavi na sejah konferenc, oziroma pri drugih oblikah dejavnosti.
—	TUDI TO JESEN bo pripravila velenjska delavska uniyerza šolo za mlade kmetovalce. Obiskovali naj bi jo vsi tisti mladinci in mladinke, ki bodo po končanem šolanju v osnovni šoli ostali doma na kmetijah.
—	PREDSEDSTVO OBČINSKE KONFERENCE Zveze mladine v Velenju je predlagalo, da naj bi centralni komite ZMS podelil Hhj-ku Dermolu nagrado, ki jo podeljuje vsako leto mladinskim mentorjem.
—	ZDAJ JE v teku seminar za novoizvoljene člane samoupravnih organov v industriji plastike »Po-lypex« Šoštanj. Pripravila ga je velenjska delavska univerza. Podoben seminar bo pripravila delavska univerza jeseni tudi za novoizvoljene člane samoupravnih organov velenjskega rudnika lignita.
—	SVET ZA DNEVNO varstvo otrok pri skupščini temeljne izobraževalne skupnosti Velenje je sklenil, da naj začnejo izdelovati predlog perspektivnega programa razvoja otroškega varstva v občini Velenje. Za realizacijo perspektivnega programa razvoja otroškega varstva bodo letos v Velenju zbrali tudi že orva sredstva, in to okrog 300.000 din, ki jih bodo namensko oročili' pri banki.
—	PLANINSKO DRUŠTVO VELENJE bo tudi letos pripravilo več izletov. Maja so pripravili prvi izlet, in 'sicer na Medvedjak, od junija pa vse do novembra, pa se bodo zvrstili izleti na Uršl.io goro, Stol, Triglav, Razor, Ojstrico, Rog-Ijo in Basališče.
Okrog tisoč krvodajalcev
V začetku maja je pripravil občinski odbor R'K Velenje v sodelovanju s komisijo za krvodajalstvo ter krajevnimi organizacijami Rdečega križa prvi del velike krvodajalske akcije. Ekipe zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane so v štirih dneh odvzele kri kar 959 prostovoljnim krvodajalcem. Za prostovoljno oddajo' krvi se je priglasilo veliko število občanov, vseli starosti in poklicev, s čimer so kar najbolj zgovorno pokazali odločenost pomagati sočloveku, če je to potrebno.
Drugi del velike krvodajalske akcije bo v Velenju 14. junija. Takrat bodo ekipe zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane odvzele kri prostovoljnim dajalcem iz tovarne Gorenje, V tem kolektivu se je priglasilo za prostovoljni odvzem krvi kar 590 zaposlenih.
Odliv prostovoljnih krvodajalcev je letos v Velenju preseneti! prav vse. Zato se, kot smo izvedeli na občinskem odboru EK Velenje. organizatorji velike prostovoljne krvodajalske akcije zahvaljujejo vsem, ki so darovali kri, kot tudi vsem tistim prizadevnim aktivistom, ki so omogočili, da je akcija tako lepo uspela.
DELA V ŠOŠTANJU NAPREDUJEJO
Ob koncu lanskega leta so bile končno urejene vse formalnosti, ki so ovirale začetek gradnje nove termoelektrarne šoštanj III. Tako so lahko, decembra lani tudi že podpisali pogodbe za dobarvok potrebne »preme ter za izvajanje gradbenih del, medtem ko ho znan izvajalec montažnih del po vsej verjetnosti še ta mesec.
Gradbena dela pri gradnji nove termoelektrarne šoštanj III izvaja ljubljanski GRADIŠ. Priprava gradbišča je v polnem teku, že pred določenim rokom, aprila, pa so začeli tudi že z betoniranjem temeljev za kotel. V termoelektrarni šoštanj računajo, da bodo lahko že v mesecu avgustu začeli z montažo samega kotla, ki ga bo dobavila tvrdka Babckoch iz Zahodne Nemčije. Montaža kotla bo nedvomno, kar zadeva trajanje eno najzahtevnejših del. Ob tem je treba zapisatni, da bodo ogrodje za kotel izdelali v mariborski Metalni. Večino preostale opreme bo dobavil Siemens.
Za novo termoelekrarno v Šoštanju bodo poslali inozemski dobavitelji okrog 80 % opreme, preostalo pa bodo izdelali v naših tovarnah.
Uspešen začetek del vliva upanje, da bo novi del termoelektrarne, ki bo imela vgrajen trenutno največji agregat v naši državi, in to moči 275 MW, dograjen v predvidenem roku, to je do decembra 1971. Po dograditvi tretjega agregata bo skupna moč termoelektrarne šoštanj 410 me-gavatov. V šoštafriu bedo >;•> letu 1971 proizvajali nad 2 milijona MWh električne energije, za to pa bodo porabili okrog 2,5 milijona ton velenjskega lignita.
Vaš
obveščevalec
ŠALEŠKI RUDAR
Na podlagi 7. člena odloka o Kajuhovi nagradi (Uradni vestnik Celje, št. 51/65-485) razpisuje komisija za Kajuhovo nagrado pri skupščini občine Velenje
NATEČAJ
za Kajuhovo nagrado
za leto 1969
i.
Kajuhova nagrada se lahko podeli za nesebično, ustvarjalno, umetniško, strokovno in organizacijsko delo, ki ga opravlja posameznik, društvo ali sekcija in pri tem dosega rezultate, ki so drugim za vzor.
Področje dejavnosti je prostovoljno družbeno delo, usmerjeno k vzgoji in družbeni aktivizaciji.
II.
Kajuhovo nagrado lahko prejme posameznik, društvo ali sekcija, ki se odlikuje z obsegom in kvaliteto dejavnosti.
Izjemoma se podeli Kajuhova nagrada tudi občanom iz drugih občin za izredne stvaritve in zasluge pri razvoju občine Velenje.
III.
V letu 1969 bodo podeljene:
3 nagrade posameznikom, in
1 kolektivna nagrada društvu, oziroma sekciji.
Nagrade bodo izročene na svečani seji skupščine občine Velenje ob občinskem prazniku.
IV.
Predloge kandidatov za Kajuhovo nagrado lahko pošljejo občinska vodstva organizacij in društva, do 1. 9. 1969, komisiji za Kajuhovo nagrado. Številka.: 113-5/69-2 Velenje, dne 14. maja 1969
Predsednik komisije za Kajuhovo nagrado Peter Krapež, s. r. dipl. gozd. inž.
UPRAVNI ODBOR SKLADA IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SR SLOVENIJE ZA ŠTIPENDIJE iN POSOJILA
razpisuje
60 ŠTIPENDIJ
za učence višjih razredov osnovnih šol. ki se izredno odlikujejo v šolskem in izvenšolskem izobraževanju, in
700 ŠTIPENDIJ
za odlične in prav dobre učence srednjih šol.
Na razpis se lahko prijavijo učenci, katerih starši stalno prebivajo v SR Sloveniji.
Dohodki na člana družine ne sme.io presegati 550 dinarjev. Pri podelitvi štipendije imajo ob izenačenih drugih pogojih prednost učenci 'šol za vzgojo učnega kadra, iz delavskih in kmečkih družin, iz obrobnih predelov Slovenije, ki se vozijo ali stanujejo v domovih za učence.
Štipendije v razponu od 100 do 500 dinarjev bodo podeljene s 1. septembrom 1969. Kandidati bodo obveščeni o rezultatih razpisa do 30. junija 1969. Prošnji na posebnem obrazcu, kolko-vani z 0,50 dinarji, je treba priložiti:
—	potrdilo o šolanju
—	prepis spričevala
—	potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov
—	potrdilo o dohodkih staršev v zadnjem letu in potrdilo o prejemanju otroškega dodatka
—	priporočilo šole
Učenci osnovnih šol in učenci, ki se bodo jeseni vpisali v prvi razred srednje šole ali v prvi letnik visokošolskega zavoda, naj prošnje vložijo pri skladu najkasneje do 10. junija, kjer dobo tudi vse podrobnejše informacije (Zupančičeva 3/111., telefon 22-001), drugI učenci pa na šoli, na kateri so vpisani.
STARŠI NADZIRAJTE SVOJE OTROKE IN JIH NE PUŠČAJTE SKAKATI PO ZELENICAH - S pomladjo in lepim vremenom se je v Velenju pojavila spet že skoraj ustaljena navada, da otroci skačejo za žogo po zelenicah. Ponekod so si napravili že prava igrišča. Starši in tudi drugi odrasli Velenjčani pa neprizadeto hodijo mimo njih. Ne zdi se jim vredno, da bi mlade nepridiprave opozorili na neprimerno početje.
Otroci se z žogo igrajo vsepovsod, celo na zelenicah v središču Velenja, pred delavsko univerzo (od tam je tudi naš posnetek). čeprav je nekaj sto metrov stran lepo urejeno otroško igrišče.
Se vam zdi početje vaših otrok primerno in pravilno? Škodo, ki jo povzročajo otroci na lepo urejenih zelenicah, plačujete tudi sami s posebnim prispevkom. Ali ne bi bilo bol je, da bi denar, ki ga morajo uporabiti za popravilo poteplanih zelenic, koristneje namenili v druge namene? Premislite in ukrepajte tako, da vaši otroci ne bodo več uničevali zelenic mestnih površin, ki smo jih v Velenju pred leti uredili s skupnimi napori!
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje
Pionirji iz vseh občin so dobili od komandanta Vidmarja spominske plakete
se iskreno zahvaljuje tovarišicam in tovarišem, ki so s svojim delom kakorkoli pripomogli k uspešni organizaciji in izvedbi velikega pionirskega praznika v Velenju ob zaključku spominskega pohoda BRATSTVA IN EDINSTVA po poti XIV. udarne divizije, dne 10. maja 1969.
Posebno se zahvaljujemo vsem staršem naših pionirjev, ki so sprejeli v svoj dom pionirje-goste iz drugih oddaljenih občin.
Istočasno se opravičujemo vsem tistim družinam, ki so prav tako želele izkazati gostoljubje hrvaškim in slovenskim pionirjem pa so njihovi otroci dolge ure zaman čakali nanje in se razočarani vračali domov, ker napovedanih gostov ni bilo!
Ob koncu se zahvaljujemo še termoelektrarni šoštanj, rudniku lignita Velenje, hotelu »Paka« STIX-u in kulturnemu domu Velenje za materialno pomoč ter Skupščini občine Velenje in Odboru za proslavo ŠTAJERSKA IN KOROŠKA V REVOLUCIJI za sredstva s katerimi so nam omogočili izvedbo velike slovesnosti za naše otroke.
Predsednica prireditvenega odbora ELFRIDA AMBROZlC je pozdravila številne udeležence
VELIKO PIONIRSKO SLAVJE V VELENJU
Več tisoč ljudi Je pričakalo pionirsko Štirinajsto divizijo
CHROMMETAL VELENJE
Velenje, Celjska cesta 11 a razpisuje
na podlagi 12. čl. pravilnika delovnih razmerjih prosto delovno mesto
VODJE ODDELK TEHNIŠKE KONTROLE
Večina pionirjev iz Hrvatske in oddaljenejših slovenskih občin je prišla v Velenje že dan pred sklepno slovesnostjo. Svoje bivanje pri nas so izkoristili za oglede razstave v rudarskem šolskem centru, Kajuhove, spominske sobe, muzeja v velenjskem gradu, obiskali pa so tudi grob partizanskega pesnika Karla Destovnika-Kajuha in kraj, kjer se je pred 25. leti prebila XIV. divizija s Paške-ga Kozjaka na Plešivec.
V soboto, 10. maja, pa se je na Titovem trgu v Velenju zbralo okrog 10 tisoč pionir-
jev iz velenjske občine, ki smo se že dolgo veselili srečanja z vami.«
Trojica pionirjev iz Bele Krajine, Hrvatske in Velenja, je poročala o prehojeni poti, nato pa so komandantu Vidmarju izročili prapor s po-
Gostje na proslavi
Belokranjska folklorna skupina je vzbudila pozornost z narodnimi plesi	j
DRAGO TRATNIK, podpredsednik velenjske občine, je pozdravil udeležence sklepnega pionirskega slavja v Velenju
Delegacije pionirjev iz petnajstih občin so sestavljale pionirsko 14. divizijo. V ospredju je skupina iz Velenja
Pionirka TATJANA TAMŠE je pozdravila udeležence v imenu pionirjev in prebivalcev z Graške gore
Teden dni po veliki politični manifestaciji slovenskega ljudstva, je bila v Velenju še prisrčna slovesnost slovenskih in hrvatskih pionirjev. Na prireditvi so se zbrali pionirji po 500 kilometrov dolgem pohodu, ki so ga opravili po borbe nih poteh slavne Štirinajste divizije
jev, Velenjčanov in gostov iz obeh bratskih republik, med njimi so bili tudi prvi komandant slovenske narodnoosvobodilne vojske in POS Franc Leskošek-Luka, komandant 14. divizije in narodni heroj Tone Vidmar-Lu-ka, predstavnica IS Slovenije Zora Tomič, predsednik pionirske organizacnije Hrvatske Velibor Jerbič, podpredsednik republiške konference SZDL Hrvatske Antun Krajnovič, predsednica ZPM Slovenije Stanka Sagadin, namestnik republiškega sekretarja za kulturo in prosveto Boris Li-pužič, predstavniki družbenega in političnega življenja iz velenjske občine, mati narodnega heroja Angela Ročk in drugi.
Slovesnost se je začela ob 11. uri, ko je nad rudarskim mestom zakrožilo letalo z velikim transparentom na katerem je pisalo »Ljubimo domovino«. Ozračje so pretresli streli, za zastavonoši pa je na trg prikorakala prava pionirska 14. divizija, v kateri so bile 30-članske delegacije iz vseh slovenskih in hrvatskih občin, po katerih se je prebijala Štirinajsta.
Navzoče je pozdravil podpredsednik velenjske občine Drago Tratnik, dobrodošlico pa je izrekla še predsednica pripravljalnega odbora in pobudnica pionirskega pohoda ter sklepne slovesnosti Elfri-da Ambrožičeva. Zatem je pionirka z osnovne šole Gustava Šiliha Brina Kovač zaprosila komandanta 14. divizije Toneta Vidmarja-Luko, da sprejme raport pionirske Štirinajste in spregovorila: »Pozdravljeni, dragi pionirji iz vseh krajev naše domovine, pozdravljeni pionirji iz bratske Hrvatske, pozdravljeni dragi gosti, ki ste prišli k nam v Velenje, da bi skupaj počastili udarno 14. divizijo ter proslavili zaključek pionirskega pohoda po njeni težki in krvavi poti od Suhorja v Beli Krajini do Koroških hribov. S svojim prihodom ste naše praznovanje olepšali in napravili slovesnost še sloves-nejšo. Pozdravljam vas v imenu vseh nas štiri tisoč pionir-
no trpljenje in junaštvo borcev udarne Štirinajste divizije. Naši očetje in matere so srečni, da so lahko v najtežjih dneh delili z vami toplino svojih domov, kruh in ljubezen. Zato pri nas ne bo nikoli pozabljen noben borec, ki je v naših krajih in na Graški gori prelil svojo kri.« Za padle borce pa je pionirka Tatjana zaprosila za enomi-nutni molk.
Na sklepni slovesnosti slo-
Kandidati morajo imeti viso izobrazbo strojniške ali elekt smeri ali smer tehniške fizil Praksa ni obvezna. Prosft morajo biti vojaščine Pismeno vlogo z dokazili o polnjevanju zahtevanih po| jev naj kandidati naslovijo podjetje Chrommetal, najk neje 15 dni po objavi v časo su, ali pa se osebno zglas zaradi konkretnega dogovora
PROSTOVOLJK SO UREDILI
ZELENICO
Pionirska trojka med raportom TONETU VIDMARJU-LUKI, komandantu 14. divizije
hoda ter spominski dnevnik, v katerega se je 27. aprila vpisal tudi tovariš Tito. Evgen Peroša in Renata Zupančič pa sta v imenu velenjskih pionirjev sprejela spominski prapor in se komandantu zahvalila za čast, ki jo izkazuje s tem, da jim poklanja prapor, katerega so hrvatski in slovenski pionirji ponosno nosili skozi vse jkraje koder se je borila slavna 14. divizija. Obljubila sta tudi, da bodo pionirji iz Velenja varovali prapor skrbno in ga vsako leto podelili tistemu pionirskemu odredu v občini, ki bo največ storil za prenašanje svetlih borbenih tradicij.	»
Komandant Tone Vidmar-Luka je na tribuno poklical predstavnike iz vseh občin, koder je potekal pohod in jim izročil spominske plakete. Tovariša komandanta pa so posebej pozdravili še pionirji z Graške gore. Mala pionirka Tatjana Tamše je med drugim dejala: »Sporočiti vam moramo, da ne bo v srcih naših ljudi s Plešivca in Graške gore nikoli pozablje-
venskih in hrvatskih pionirjev je govorila predsednica zveze prijateljev mladine Slovenije Stanka Sagadin. Spregovorila je o lepotah in vrednotah naše domovine, o pomenu pohoda pionirjev in zaželela, da bi mlade še bolj spoznali z borbeno preteklostjo-
Pionirji in vsi udeleženci pionirskega slavja v Velenju so poslali pozdravno brzojavko predsedniku Titu, ki jo je prebrala Barbara Ambrožič.
Srečanje v Velenju bo o-stalo pionirjem v nepozabnem spominu, saj je bil celotni spored skrbno pripravljen. Prisrčno je bilo gledati in poslušati pionirje, s kakšno zavzetostjo so sodelovali v pestrem kulturnem sporedu, ki je sledil prvemu delu prireditve na Titovem trgu v Velenju. Pionirji so izvedli recital, ki je ponazarjal borbeno pot in težke razmere, s katerimi so se na pohodu spoprijemali borci 14. divizije. S pesmijo in glasbo pa so pionirji pokazali svojo trdno odločnost, da bodo vedno sledili /ciljem naše socialistične domovine. To pa so simbolizirali v refrenu velenjskega srečanja, ko so zapisali: »Ljubimo domovino« in »Mir otrokom sveta.«
Komunalno obrtni cente v Velenju preoral zele okrog stavbe občinske si ščine, ki so jo poteptali in škodovali udeleženci množ proslave v Velenju. Zele: so na novo posejali z okri travo.
Predtem pa so uslužb občinskih upravnih organi prostovoljnim delom porav zemljo in jo pripravili za tev.
Koristno bi bilo, če bi hovemu zgledu sledili tudi god. Saj je v občini pi opravil, ki bi jih lahko ur s prostovoljnim delom in s prihranili znatna sredi Predvsem pa bi lahko pi valci sami uredili okolico novanjskh zgradb in tako hitreje olepšali mestni vidi
GOSTINSKO PODJETJI
PAKA Velenj
sprejme v uk v letu 1'
#	14 vajencev za pok natakar-ica;
#	6 vajencev za pok kuhar-ica;
#	4 natakarje za čas 1. 6. do 30. 9. 1969.
Pogoji za sprejem so pravilniku o delovnih r merjih podjetja.
Prošnje pošljite do 15 1969 na naslov: »Gostim podjetje »Paka« Veicn komisija za kadre«.
Jutri gremo v napad
Zapiski z mitingovanja kulturniške skupine velenjske
gimnazije
Lani so sprejeli v Zvezo komunistov 193 novih članov
Nekoč samo misel, da bi	podobo moškega, ne celega, le njimi. Res so nas poslušali,
rekonstruirali partizanski mi-	obraza in rok, ki jih ni. Tiho a čutili niso tako kot v Plešiv-
ting, je postala resnica. Res	je, le oči, ki strme vame, go-
je, da nismo dobili tekstov v	vore o mukah in trpljenju, o
izvirniku, toda miting smo	vražjih dneh. Roke, pravi, da
vseeno spravili na noge. Z je izgubil v vojni. Oh, kakšen strahot vojne.
cu, vsaj zdelo se mi je, saj je bilo med njimi malo takih, ki hranijo v sebi živo podobo
vajami smo hiteli, saj smo	občutek... Ta prekleta vojna!
hoteli dati premiero na oder	Pozneje sva ob kozarcu in
v času proslav pred 27. apri-	dobrem prigrizku sedela sku- nem domu. Predstavili se bo
lom. Prelevili smo se v par-	paj in rekla besedo ali dve. mo velenjskemu občinstvu, ki
tizane kulturnike, ki so ljubi-	Ob pogledu na puško se je je postalo že dokaj kritično,
li umetnost, ljubili slovensko	raznežil. Oči so se mu zaiskri- Kako nas bodo le sprejeli? Z
besedo in jo z vsem srcem	le. Ni več zdržal; privrelo je Miranom imamo zopet težave,
tolikokrat predstavili našemu	na dan: »Skoda, da nimam tu Ponovno si je poškodoval ko-
človeku. Da, poskušali smo bi-	tistih petdeset patronov. Ej,
ti oni, poskušali vsaj malo	to bi pokali...« obuditi spomine na težke dni Ko sem mu povedal, da pu-
našega naroda. Trenutki, v ka-	ške nimajo udarnih igel, je le
terih se nam je zazdelo, da	globje vzdihnil, oči pa so mu
smo se zlili v eno z gledalci,	še vedno žarele, našli z njimi pravi stik, ko Poslovili smo se od Plešiv-
se nam je posrečilo tisto, kar	ca ter jo udarili v dolino proti
smo si najbolj želeli, so bili,	Lokovici. V fičku se nas je
ia nas najlepši.	gnetlo kar šest, pa kaj hočeš
Bila je sobota, 29. marca, ko	_ bolje tako kot pa peš. Če
11. april 1969.
Z mitingom smo v Kultur-
leno, tako da ima sedaj nogo v mavcu. Vidim ga, kako se muči. Sedaj je sedel, mogoče bo bolje. Mora zdržati, mora! Predstava teče naprej. Nikjer nobenih spodrsljajev, le na koncu smo malce »rezali«, kar pa je ostalo prikrito vsem. Če bi dajal oceno današnje igre, bi rekel, da smo igrali poprečno; slabše kot v Plešivcu,
smo začeli z našim »mitingo- bi bilo treba, bi našli prostor a bolje kot v Skalah. Toda
vanjem«. Urnik prireditev	še za enega,
nam je povedal, da moramo	y Lokovici so nas že čaka-
v Šentilj.	li. Presenetila nas je čedna
»Imate raglje?... Kje so	dvorana z garderobo in prijet-
puške... Aha, je ie dobro. Pa	nim odrom, na katerem tudi
mati«? Menda ja ne bo za-	reflektorjev ni manjkalo. Le
mudila?« nervozno sprašuje	vražje mrzlo je bilo, tako da
prof. Vračko, ki se gre zopet	smo kar težko spravili iz sebe
režiserja, a ko zagleda Metko,	besede. Po predstavi, ki je
ta je namreč mati v Klopči-	stekla brez spodrsljajev, smo
čevi enodejanki, ki se hudo-	se ogreli ob zvokih vaškega
mušno nasmeje s sprednjega	harmonikarja,
konca avtobusa, in, ko vidi	<5. april 1969.
puške na sedežu poleg mene,	Skale, že dalj časa čakamo
je pomirjen.	pred domom družbenih orga-
Po kratki vožnji, ki je bo-	nizacij, ker ne vemo, če ga
trovala prijetnim dogodkom,	bodo sploh odprli. Končno je
smo naposled prispeli v Šen-	prišel mož s ključi. Počasi so
tilj.	tudi ljudje kapali skupaj, ta- _______,„_, „ .
Spravimo se v dvorano, da	ko da je kmalu zmanjkalo pred gledalci,
bi se preoblekli. Ko potegne-	prostora. S težavo smo se pri- Tudi prof. Vračku je šlo na
va z Branetom na dan uni-	vadili na majhen oder. Zgodi-
jormi, ki jih uporabljamo pri	l0 se je prvič, da vso stvar
predvojaški vzgoji, da bi bila	nismo vzeli v roke tako resno
bolj podobna partizanom, na-	kot bi jo morali. Nekaj deklet
ju pozdravi bučen krohot. To-	je komaj dušilo smeh, kar je
da ko sem zlezel v hlače uni-	spravilo vse v mučen položaj,
forme, sem se tudi sam moral	Kritični trenutki so kmalu
nasmejati, saj je ostalo pro-	minili, nato pa smo se po-
počakajmo raje na kritiko.
24. april 1969.
Prosili so nas, da bi uprizorili miting kot uvod h quizu, zato smo sedaj v Mladinskem klubu. Nerodno bo, ker ni scene, pa nekako bo že. Začeli smo takoj z »Materjo«, sicer bi bila vsa stvar predolga. Moti nas, ker nismo na odru, saj smo tako v direktnem kontaktu z gledalci, zato moramo dati od sebe vse. Na srečo smo dobro začeli. Še danes se mi zdi čudno, kako je Metka zvozila s tisto puško. Nihče ni ničesar opazil, jaz pa bi se najraje na ves glas nasmejal, a kaj, ko sem bil
smeh, a rekel ni ničesar. Takrat nismo vedeli, da je bil to naš zadnji miting. Tako smo se navadili vožnje po okoliških krajih, navadili na razmišljajoče obraze gledalcev, na zadovoljstvo po vsaki uprizoritvi, na čudovite za-
stora še za tri Janeze. Poto- novno vživeli v igro. Gledalci ključke mitingov, da smo se
Inži KVI/J i c o 7 rln tlirli nnvti- r- ^	A1M „ ___: X__„	___ 1 M • _ 1
MLADI KULTURNIKI SO BILI PRIDNI
ČLANI KULTURNEGA DRUŠTVA IVAN CANKAR PRELISTUJEJO SEZNAME NASTOPOV IN VESELI UGOTAVLJAJO, DA SO NJIHOVI PROGRAMI IZČRPANI.
laži me misel, da tudi parti- So nas nagradili s prisrčnim zani niso imeli vseh stvari na- aplavzom, kar nam je vrnilo jenih po najnovejši modi. vero v samega sebe in potrdi-»Kar je preveč, je preveč!« iQ misel, da smo le našli stik si mislim, ko od nekod zasli-šim, da sem bolj podoben gasilcu kot partizanu, in slečem uniformo. Za nič na svetu namreč ne bi rad preimenoval našega mitinga v »Jutri poj-demo gasit«, zato sklenem, da hlač ne bom več oblekel.
Tisti večer mi jih res ni bilo treba, ker je predstava odpadla. Malo razočarani smo se vrnili domov z željami, da bi nedelja prinesla boljši razplet dogodkov. 30. marec 1969. Zopet stojimo pred - gimnazijo in čakamo avtobus.
»Ob treh v Plešivcu, ob sedmih pa v Lokovici,« zasli-šim od nekod. Čas teče, avtobusa pa od nikoder. Miran, ki je najprej obupal zaradi temperature in skorajšnje izgube glasu, se je naposled prima-jal. Avtobusa še vedno ni, zato jo mahnemo kar z osebnimi avtomobili, ker ne bi radi, da bi ljudje zastonj čakali.
Plešivec nas je pričakal v soncu. V majhni dvorani se je nabralo precej ljudi.
Po prostoru zaorje pesem »Jutri gremo v napad«, katere motiv se oglaša skozi vso prireditev. Iz skupin se izločimo posamezni recitatorji. Ljudje, ki so bili v začetku malce nemirni, prisluhnejo, tako da le recitatorjev glas trga tišino.
Končno je na vrsti Klopči-čeva Mati. Da, to je tisto kar je všeč ljudem, kar jih na trenutke presune, vzdrami spomine v njih in jim nehote prikliče solze na oči.
Obrazi gledalcev so mirni, telesa negibna, le tu in tam seže roka k rosnim očem.
Ko utihnejo glasovi, nastopi mučna tišina, šele nato zaslišimo aplavz. Slišim ga le napol, kot da je zavit v meglo. Pred očmi imam še vedno
težko poslovili od recitacij, Klopčičeve »Matere«, od našega mitinga.
Janez Poles
Poleg mladih dopisnikov, ki obveščajo bralce o raznoterih dogodkih iz velenjske občine, literatov, ki na shodih prebirajo svoje pripovedi in jih pridno objavljajo v Mladem rudarju, dekliškega pevskega zbora, ki je imel pod vodstvom prof. Ivana Marina 23. aprila 1969 samostojen slavnostni koncert, sta na velenjski gimnaziji še zlasti aktivni dramsko-recitacijska in lutkovna sekcija.
Mladi lutkarji so po Rdeči kapici in igrici Kako sta se kužek in muca igrala, s katerima so razveselili mnoga otroška sjca, naštudirali še Debelo repo in z njo presenetili najmlajše v Topolšici, v kratkem pa se nam bodo predstavili s Carovnim klobukom.
Mnogi še vedno ne morejo pozabiti Sneguljčice ob novem letu, ki si jo je ogledalo okrog 5000 obiskovalcev in ki so jo v režiji prof. Boža Vrač-ka naštudirali člani dramsko-recitacijske skupine; partizanskih mitingov, s katerimi so gostovali v okoliških vaseh. Dijaki gimnazije, ki so sledili vsem proslavam mladih umetnikov-amaterjev, pa se poleg ostalih zlasti radi spominjajo recitala Nekoga moraš imeti rad.
Zato kulturniki iz velenjske gimnazije že sestavljajo programe za naslednjo sezono in želijo, da bi se njihovo delovanje poznalo tudi izven njihovega zavoda.
A. P.
Tudi letos več novih članov ZK
V	prihodnje si bo treba prizadevati, bolj kot kdajkoli doslej, kako vključiti mlade, no-vosprejete člane, v delo organizacij Zveze komunistov, in kako pripraviti to delo privlačnejše.
Poročali smo že, da je komite občinske konference Zveze komunistov Velenje na zadnji seji obširneje obravnaval sprejemanje v Zvezo komunistov. Pregledal je uspehe, ki so bili doseženi lani, sprejel pa je tudi nekaj nalog za akcijo v letu, ko slavimo 50-letnico ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije.
V	Velenju so lani sprejeli v zvezo komunistov 193 novih članov, kar predstavlja skoraj petino vseh članov Zveze komunistov v občini. Se pravi, da sodi velenjska organizacija v vrsto tistih občinskih organizacij ZK na Slovenskem, kjer so lani Zvezo komunistov najbolj pomladili in okrepili. Vendar pa v Velenju ob tolikšnem številu novosprejetih ugotavljajo tudi dokajšnje število izključitev oz. izstopov iz Zveze komunistov. Precej izključitev, točneje samovoljnih izstopov brez izjav, je bilo zlasti še v Termoelektrarni šoštanj, zato so na seji komiteja občinske konference ZK Velenje odločili, da bodo na eni od prihodnjih sej podrobneje pregledali vzroke, zakaj posamezniki zapuščajo Zvezo komunistov.
V	Velenju pa bodo tudi letos storili vse, da bi uspešno nadaljevali z akcijo1 pospešenega sprejemanja v Zvezo1 komunistov. V tovarni gospodinjske opreme Gorenje bodo že v kratkem sprejeli v ZK več novih članov. V rudarskem šolskem centru bodo v jubilejnem letu naše Zveze komunistov sprejeli okrog 70 novih članov v ZK. Za sprejem novih članov se pripravlja tudi organizacija ZK v rudniku lignita Velenje in še nekatere druge. Na seji komiteja občinske konference ZK Velenje so poudarili, da se je treba pri sprejemanju v ZK usmeriti še posebej na mladino, delavce in na žene članov ZK ter na tiste mlade, kjer sta oče in mati člana ZK.
Seveda pa samo sprejetje mladih v Zvezo komunistov še ni vse. Zato bodo potrebna prizadevanja, bolj kot kdajkoli doslej, da se mlade tudi dejansko aktivno vključi v delo organizacij Zveze komunistov in da se organizira to delo tako, da bo za mlade privlačno.
-M-
Štajerska in Koroška v NOB
Šostanjski gasilci v Spitalu
Gasilci iz Šoštanja so v majskih praznikih obiskali Spital v Avstriji in s tamkajšnjimi gasilci odigrali najprej prijateljsko nogometno tekmo (rezultat šoštanj : Spital 4:2), zatem pa še na avtomatskem kegljišču ekipno kegljaško tekmo (Soštanjčani so zmagali z razliko 63 kegljev).
Zvečer so se gasilci sestali na družabnem srečanju in skupaj gle-
dali film iz gasilskega življenja. Soštanjski gasilci pa so si ogledali gasilsko orodjarno in mesto Spital. Mestni župan je našim gasiifcem Izročil plaketo z mestnim grbom, gasilsko društvo pa je prejelo častna pokala za dosežena uspeha v športu. Gostiteljem so se oddolžili tudi Soštanjčani in podarili gasilcem iz Spitala knjigo »Od vstaje do zmage« in druga darila. M. V.
Samoprispevek avtomobilistov
Za letošnje leto je velenjska občina že vrnila avtomobilistom vplačani znesek za komunalno takso. Tega bi morala po razveljavitvi zakona o komunalnih taksah vrniti tud za leto 1968.
Ker pa bomo letos v občini Velenje modernizirali več cest, predlagajo, da bi avtomobilisti vplačane komunalne takse za lani, ki jih še niso vrnili, namensko odstopili kot samoprispevek za ureditev Koroške ceste v Šoštanju in v Velenju za cesto proti Šentilju.
Predlog je vsekakor umesten. Prepričani smo, da v občini ne bo avtomobilista, ki komunalne takse za leto 1968 ne bi odstopil za asfaltiranje omenjenih odsekov cest. S svojim samoprispevkom bodo avtomobilisti v znatni meri pripomogli, da bo občinska skupščina uresničila načrte in čimprej asfaltirala nekatere ceste tudi v okoliških krajih.
(Nadaljevanje in konec)
Na Dolenjsko so krenile tudi enote 4. oper. cone (Šlandrova brigada ter glavnine Pohorskega in Koroškega bataljona in še del partizanov Kozjanske enote). Na območju cone so ostale le manjše enote, ki pa so se okrepile z novimi borci in na novo sta se formirala Pohorski in Koroški bataljon. Konec septembra se je preko Save vrnil del borcev šlandrove brigade, ki je večino moštva pustila na Dolenjskem. Iz leh borcev in iz Zasavskega bataljona je bila 30. septembra znova ustanovljena Šlandrova brigada.
Ta brigada je med drugim 30. oktobra napadla in zavzela nemško postojanko v Šmartnem ob Dreti, 29. novembra pa je uničila postojanko v Novi Štifti. Pohorski in Koroški bataljon sta med drugim konec oktobra izvedla obsežen napad na progo Velenje—Dravograd—Maribor. 4. novembra 1943 je bil ustanovljen Pohorski odred, ki je 8. novembra napadel nemško postojanko v Žrečah. 6. decembra 1943 so začeli Nemci na Pohorju z dotlej največjo ofenzivo na štajerskem, da bi uničili Pohorski odred, a niso dosegli nobenega uspeha. 8. januarja 1944 je bila na Pohorju ustanovljena Zidanškova brigada.
Druga polovica leta 1943 predstavlja v zgodovini NOB na Štajerskem prelomno obdobje. V tem času je osvobodilno gibanje pričelo prehajati v čedalje bolj množičen odpor proti okupatorju. Ta proces je pospešil pohod XIV. divizije na štajersko, ki je pospešila vojaški razmah NOB v severo-vzhodni Sloveniji in množično mobilizacijo novih borcev.
6. februarja 1944 je XIV. divizija prešla Sotlo in vdrla na Štajersko, ki so jo Nemci smatrali za svoje ozemlje. Nemci so pričeli izvajati proti njej veliko ofenzivo, ki je trajala do 26. februarja 1944. leta. V neprestanih bojih in z nadčloveškimi napori je divizija v globokem snegu in hudem mrazu z juriši prebijala nemške zasede in obroče in nadaljevala svoj pohod. Ko so Nemci 26. februarja zaključili svojo ofenzivo so menili in razglasili, da XIV. divizije ni več. Izgube XIV. divizije v času njenega legendarnega pohoda so bile res velike, a divizija ni bila uničena in je ostala na štajerskem in to je bilo izredno velikega političnega in vojaškega pomena za nadaljnji razvoj NOB v severovzhodni Sloveniji. Njen junaški pohod je razgibal celo severo-vzhodno Slovenijo in močno dvignil zavest okupiranega ljudstva. 22. in 23. marca 1944 je štab divizije izvedel reorganizacijo svojih razredčenih enot. Divizija se je naglo krepila. Že marca meseca je pričela izvajati akcije in napadati sovražnika. Čedalje večje akcije pa so izvajale tudi druge enote 4. operativne cone. Čedalje pogostejše in čedalje večje akcije enot 4. operativne cone so močno odmevale med ljudstvom in pospešile širjenje osvobodilnega gibanja. Cas od konca aprila do decembra 1944 lahko označimo za obdobje najvišjega vzpona osvobodilnega gibanja na Štajerskem. To je bil čas velike ofenzive enot 4. operativne cone. Kljub občasnim ofenzivnim sunkom so bili Nemci ta čas v popolni politični in vojaški defenzivi. Enote 4. operativne cone so številčno naraščale, nastajale pa so tudi nove. Od aprila do julija 1944 so enote 4. operativne cone mobilizirale 6.603 novih
borcev. Od januarja do konca julija 1944 so poslale na Dolenjsko v sedmi korpus nad 4 tisoč ljudi. Po juliju se je mobilizacija še bolj razmahnila. V jeseni 1944 je bilo v enotah 4. operativne cone 8.350 partizanov. Dva velika toka mobilizirancev sta vodila na Dolenjsko in sicer prvi mimo Litije, preko Kamniško-zasavskega odreda in drugi čez Kozjansko preko Kozjanskega odreda. Na ozemlju 4. operativne cone so se bojevale proti okupatorju tele enote: XIV. divizija s tremi brigadami, poleg tega pa še Šlandrova in Zidanškova brigada, 3. brigada vojske državne varnosti, Kozjanski odred, Kam-niško-zasavski odred, 2. pohorski odred, ki se je preimenoval v Lackov odred in Vzhodno-koroški odred. Ko je bila aprila 1944 ustanovljena iz Vzhodno-koroškega in za-hodno-koroškega odreda Koroška grupa odredov, je ta spadala v okvir 4. operativne cone. Pri štabu cone sta bila zaščitni bataljon in podoficir-ska šola.
Po širokopotezno zasnovanih operacijah in po razbitju številnih močno utrjenih nemških postojank so v juliju in avgustu 1944 nastala tri osvobojena ozemlja: gornjesavinj-sko, kozjansko in pohorsko. V začetku septembra so enote 4. operativne cone razbile še nekaj nemških postojank in razširile ter utrdile osvobojeno ozemlje. Na osvobojenih ozemljih so bile izvedene volitve v narodnoosvobodilne odbore.
Proti koncu leta 1944 je se-vero-vzhodna Slovenija postajala zaledje fronte in Nemci so zaradi tega in zaradi važnih prometnih zvez, ki so jih enote 4. operativne cone neprestano rušile, hoteli očistiti Štajersko. Konec oktobra in v začetku novembra so znova zasedli glavni središči osvobojenega ozemlja na Pohorju. Nemška ofenziva na gornjo-savinjsko oktobra meseca pa je bila odbita. 19. novembra so Nemci začeli ofenzivo na Kozjaku, severno od Drave, da bi uničili Lackov odred, kar pa jim ni uspelo. 3. decembra se je začela velika nemška ofenziva proti osvobojenemu ozemlju v Zgornji Savinjski dolini, 9. decembra
1944	pa proti osvobojenemu ozeml ju na Kozjanskem. Nemška zimska ofenziva je bila težka preizkušnja za partizanske enote 4. operativne cone in za prebivalstvo, ker je ofenzivo spremljalo veliko nasilje. Okupatorju je uspelo, da je uničil osvobojena ozemlja, ni pa mogel razbiti partizanskih enot, ki so se uspešno bojevale proti okupatorju do konca vojne.
Nemška decembrska ofenziva ne pomeni kakšnega bistvenega mejnika v razvoju NOB na štajerskem. Za obdobje od decembra 1944 do maja 1945 pa vendar velja, da se je osvobodilno gibanje kljub hitremu približevanju zloma nacistične Nemčije razvijalo v hujših razmerah kot v prejšnjem obdobju. Nemške sile na Štajerskem so se neprestano krepile in Nemci so gradili nove utrdbe, da bi zavarovali umik svojih enot. V zadnjih mesecih vojne se je tudi močno povečalo nacistično nasilje. V začetku maja
1945	je glavnina enot 4. operativne cone krenila proti Koroški. 10. maja 1945 je nemški poveljnik za jugo-vzhod von Lčihr pristal na predajo svojih enot v štabu 4. operativne cone v Topolšici pri Šoštanju. Boji pa še niso bili končani. Druga svetovna vojna v Evropi se je končala prav na ozemlju 4. operativne cone, zadnja bitka pa je bila 15. maja 1945 v Poljani v Mežiški dolini.
SI PRIZADEVA SKRBETI
v
Gasilska proslava v Saleku
OBISK V CROMMETALU
avtomatizacijo proizvodnje
napredek
\ zadnjem času je dosegla velenjska tovarna Chrom-metal izreden razmah. Letos bodo dosegli približno 230 zaposlenih najmanj 25 milijonov din realizacije. Tovarna ima razvite tri dejavnosti, in sicer galvansko obdelavo, izdelovanje žičnih izdelkov in obrat plastike, ki pa je tudi za prihodnje najbolj perspektivna dejavnost.
V	obratu galvanske obdelave bodo še vnaprej opravljali vso površinsko izaščito. V tovarni imajo najsodobnejši galvanski aparat, enega največjih v naši državi, ki polno dela v vseh treh izmenah, predvsem za potrebe tovarne gospodinjske opreme Gorenje.
Najsodobnejšo opremo za proizvodnjo, italijanske izdelave, imajo v obratu žičnih izdelkov, kjer proizvajajo specialne žične izdelke za štedilnike, hladilnike in drugo gospodinjsko opremo. V tem obratu zaposlujejo le minimalno število delavcev, v kratkem pa bodo začeli izdelovati še košarice in vozičke za samopostrežne trgovine ter zaboje za steklenice, vse seveda kromirano.
V	polnem obsegu bo stekla tudi proizvodnja v novem obratu plastike, ki je najbolj perspektiven obrat velenjskega Chrommetala. Nekaj strojev za ta obrat so že dobili. Del proizvodnje bo odkupila tovarna gospodinjske opreme Gorenje za potrebe nove tovarne hladilnikov, preostali del zmogljivosti pa bodo namenili za proizvodnjo izdelkov za široko potrošnjo. Računajo zlasti še na proizvodnjo plastične embalaže za potrebe prehrambene in kemične industrije, ki že kažeta veliko zanimanje za to novo proizvodnjo.
V	Chrommetalu, ki se naj bi v prihodnje 'razvil v lahko predelovalno industrijo s posebnim poudarkom na kemijo, želijo proizvodnjo v kar največji meri avtomatizirati, prav tako pa tudi ves transport. Temu ustrezno bodo prilagodili organizacijo dela, ki jo pripravlja Biro za operacijske in tržne raziskave pri republiški gospodarski zbornici. Menijo, da bi bilo mogoče v prihodnje kaj hitro povečati proizvodnjo. Pri minimalnem povečanju števila za-
poslenih, in to od 230 na okrog 300, bi bilo mogoče za najmanj enkrat (od 25 na 50 milijonov din) povečati letno vrednost proizvodnje.
Ker se Chrommetal v zadnjem času močno uveljavlja
V
tudi na področju predelave plastičnih mas in ker je v Šoštanju že industrija plastike »Polyex«, prevladuje prepričanje, da je treba čimprej združiti vse sile, da bi zagotovili v šaleški dolini tovrstni dejavnosti hitrejši razvoj. V pripravi je že gradivo, ki naj prikaže utemeljenost združitve šoštanj skega »Polvpexa« in velenjskega Chrommetala, do katere naj bi prišlo, kot je mogoče slišati, še v tem letu.
-M-
Pravočasne priprave na glavno turistično sezono, novosti pa še precej več:
S&leško-Zgornje Savinjski turistični eeiiter
Z IZGRADNJO GOLT SE MORA RAZVIJATI TUDI ŠALEŠKO ZGORNJE SAVINJSKO TURISTIČNO OBMOČJE
Pravzaprav je še! mimo nas skoraj neopazno začetek glavne turistične sezone. Lepo in sončno vreme v majskih dneh privablja v znane, pa tudi za enkrat še manj znane, turistične kraje in središča vse več gostov. Sezona je torej že tu.
Srečanje z direktorjem hotela »Paka« Velenje, Mitjem Lapom, smo zato izkoristili za razgovor o tem, kako so se v velenjski PAKI pripravili na novo turistično sezono, pa še o marsičem drugem, posebej še o iniciativah za razvoj Saleško-Zgornje Savinjskega turističnega območja.
Po besedah Mitje Lapa so se v Paki skrbno in pravočasno pripravili na glavno turistično sezono. Programirana dela so bila pravočasno izvršena, sicer pa so prav zdaj v teku oz. v pripravah dve investiciji. Zraven restavracijo »Jezero« gradijo igrišče za mini golf, Iti mera biti zgrajeno do 15. junija, v izdelavi pa so tudi načrti za 4-stezno avtomatsko Kegljišče v povezavi s hotelskim poslopjem. Kegljišče naj bi bilo dograjeno do novembra letos. Hotel »Paka« si namreč prizadeva, da bi popestril bivanje gostov v Velenju, oziroma jih zadržal še kak dan dlje, prav to pa bodo dosegli z izgradnjo teh dveh objektov. Seveda je treba dod&ti, da je v načrtu, da bi že prihodnje leto pristopili k izgradnji zaprtega zimskega bazena, kar bi bila nedvomno nova velika privlačnost Velenja.
Velenje, kot ga poznamo, je lepo, mikavno in privlačno. Vendar pa je treba, kot je dejal Mitja Lap, čimprej šc polepšati podobo mesta, kar naj ob istočasni izgradnji kemunalno-turističnih objektov pripomore, da bo turistov v prihodnje še več, hkrati s tem pa tudi, da se bo podaljšal čas bivanja gostov v Šaleški dolini. V tej zvezi je zelo pomembna naloga tudi ureditev cest do Velenja in v
samem mestu, da ceste ne bi bile predmet razprav tistih, ki prihajajo v naše mesto.
In še na dve nalogi v zvezi z nadaljnjim razvojem turizma v Velenju kaže opozoriti, propaganda za Velenje je še zmeraj prešibka in prepočasna. Seveda so za hitrejši in nemoten razvoj turistične dejavnosti potrebni tudi kadri. V PAKI, na primer, bodo v prihodnje stremeli za masovnim ukom, potrebno število kuharjev in natakarjev pa si bodo skušali vzgojiti sami. Vsako leto imajo v hotelu PAKA 28 vajencev, vendar pa je to še premalo in bodo v prihodnje število vajencev še povečevali. Le na ta način bodo za nove objekte in za povečan promet zagotovili zadosti strokovno usposobljenega kadra.
Z IZGRADNJO REKREACIJSKEGA SREDIŠČA GOLTE KE ODPIRAJO NOVE PERSPEKTIVE '?'UDI ZA TURIZEM V ŠALEŠKI DOLINI
Znano je, da bo kmalu začela redno obratovati žičnica na Golte, Zgornja Savinjska dolina bo tako na stežaj odprla vrata turistom, domačim in tujim. Zato je treba tudi v Velenju pohiteti z realizacijo vseh tistih pobud in načrtov, da se Šaleška dolina, ki je v neposredni bližini rekreacijskega središča Golte, v še večji meri vključi v turistično dejavnost in doseže še večji obisk gostov. Verjetno bo za vse turiste izredno mikavno smučanje na Golteh, potem I>a obisk Velenja, kjer se bo mogoče okopati v zaprtem zimskem bazenu ali pa sprehoditi ob Velenjskem jezeru oziroma sploh po mestu. Z izgradnjo rekreacijskega središča Golte pa se bo nedvomno hotelu PAKA v Velenju podaljšala sezona na vse leto, kar doslej pravzaprav ni bilo mogoče.
Kot je posebej poudaril Mitja Lap je treba sočasno z izgradnjo centra GOLTE v novem Saleško-
Zgornje savinjskem turističnem področju urediti vse; da bodo turisti 7. bivanjem zadovoljni, da se bodo še vračali in da bo zadovoljstvo gostov najboljša reklama za Šaleško in Zgornjo savinjsko dolino.
Seveda bo potrebno za to, da se Šaleška dolina in Zgornja Savinjska dolina razvijeta v močan tu-ristično-gostinski center, zagotoviti sposoben kader, saj brez tega, kot meni Mitja Lap, ni mogoče pričakovati zavidljivih uspehov.
(Nadaljevanje in konec)
Naslednji dan, 21. februarja, je divizija odšla iz Plešivca po Ve-lunjskem grabnu. Bok divizije je krila Tomšičeva brigada, Bračičeva pa je bila v predhodnici. Pri Strgarju se je predhodnica divizije (deli Bračičeve brigade, ki so ostali pri glavnini) spopadla z močno sovražno kolono, ki so .io sestavljali vermani alarmnih čet Maribor-mesto in okolica, Slovenj Gradec, Celje vzhod, Brežice in lovski odred, DIVIZIJA JE KRENILA V TREH KOLONAH NA GRASKO GORO, KJER SO TRAJALI BOJI DO NOCl. NA FERGUNOVEM VRHU SE JE TA DAN BILA ENA NAJHUJŠIH BITK. BORCI XIV. DIVIZIJE IMENUJEJO FERGUNOV VRH TUDI »GORA JURIŠEV«. V TEH BOJIH STA PADLA NARODNI HEROJ VLADO MAVSAR-RONKO IN ČLAN KULTURNE EKIPE KIPAR JANEZ WEISS-BELAC.
Z nočjo so se Nemci umaknili, divizija pa se je čez Pusto goro vrnila na Plešivec in po kratkem počitku odšla naprej proti Ravnam. Nemci so na tem sektorju zaprli vse prehode. Divizijske patrulje so naletele v vseh straneh na sovražne kolone. V dopoldanskih urah se je položaj divizije še poslabšal zaradi popolne obkolitve in pomanjkanja municije. Zjito je divizija z drznim jurišem na čelu z divizijskim štabom izvršila preboj na Kaplanovem vrhu in v Osreškem grabnu. V tem jurišu je bil ranjen tudi namestnik polit-komisarja glavnega štaba Slovenije Viktor Avbeij-Rudi. V teh bojih je junaško padla zaščitmea divizije Mihova četa s 15 borci. To bitko lahko smatramo za epo naj-kritičnejših na vsem pohodu. Ce bi se preboj divizije pri Ravnah ne posrečil, bi gotovo njen večji del propadel.
Nato je divizija krenila čez Lom proti Šentvidu. Njeni deli so to noč počivali na liankovi, Ziebni-kovi, Zadnekovi in Brednekovi
domačiji, nekateri pa na Belih vodah. Pri Banku je bil štab divizije 7 ranjenim komisarjem Bračičeve brigade Francem Slajpaliom-Aki-jem.
PRI ŽLEBNIKU JE POČIVALA POLEG ŠTABNE PATRULJE TUDI KULTURNA SKUPINA. ZVEČER SE JE DO ŽLEBNIKA PRETIHOTAPILA NEMŠKA PATRULJA IZ ČRNE. V TEM KRATKEM BOJU JE PRI KUHINJSKIH VRATIH TE H1SE PADEL PESNIK XIV. DIVIZIJE KAREL DE-STOVNIK-KAJUH.
na vrh Komna. Po nekajurnem počitku se je z veliko težavo prebila v dolino Bistre do Lahove in Hlipovčeve kmetije. Tu se je predhodnica združila z deli divizije in vodila zjutraj pri obeh kmetijah boje s sovražnikom, ki je pritiskal iz črne po dolini Bistre. Deli šercerjeve brigade pod vodstvom namestnika komandanta Toneta Vidmarja-Luke so se po celodnevnem maršu prebili zvečer do Sv. Jakoba—Koprivne. Na tem sektorju je sovražnik prenehal zasledovati skupino. Po počitku v Koprivni se je skupina premak-
Zgodaj zjutraj, 23. februarja, se je divizija premaknila na nove položaje. Šercerjeva brigada je odšla v Zaloko, Tomšičeva do Stakneta, Bračičeva pa do Plesnikove samine. Tomšičeva in Bračičeva brigada sta ves dan vodili boje. Sovražnik je prodiral iz Šoštanja proti Belim vodam in iz Šentvida preko Tolstega vrha.
Po preboju divizije pri Ravnah je sovražnik zasedel prehode ob Savinji v Gornji Savinjski dolini in prehode proti Koroški. Planine je sovražnik smatral zaradi visokega snega in žametov za neprehodne.
V noči od 23. na 24. februar je del Šercerjeve brigade kot divizij-ska predhodnica odšel iz Zaloke preko planine Rome v Podplani-no, da ugotovi možnost prehoda čez Podplanino. Sv. Primož in Savinjo na moravšliO stran, kjer je bil štab IV. operativne cone. Ta bi lahko dala municijo iz svojih skladišč in povezavo z drugimi enotami.
Divizijska predhodnica je pri Rastkah in saminah, ki so raztresene po Rodplftnini in na vznožju Komna; naletela na sovražne zasede. Po hudih bojih se je prebila
nila k Sv. Duhu nad Solčavo in mimo požgane Solčave odšla v bližino Luč, kjer je še bila nemška postojanka, čez Savinjo v Podvolovjek.
Tomšičeva brigada je krenila čez Smrekovec in Travnik v Bistro, Bračičeva brigada pa je ostala pri kmetu Atelšku pod Smrekoveem. Tu se je dne 25. februarja bila bitka s sovražno kolono, ki je napredovala čez Ludranski vrh in jih zaustavila na poti proti Solčavi. Štab divizije in Tomšičeva brigada z ranjenci sta se umaknila proti Beli peči.
K NOVIM ZMAGAM
Dne 26. februarja je prenehala nemška ofenziva. Stali divizije in enote pri njej, so odšle čez Travnik in Komen v Podplanino do Ramšakove kmetije. Bračičeva brigada je prebila v noči med 25. in 26. februarjem obroč na Porl-planini, se premaknila do Sv. Duha nad Solčavo, nato prekoračila Savinjo in se zadržala do združitve vse divizije na sektorju Gornjega grada in Nove Štifte.
Deli Šercerjeve in Tomšičeve brigade pa so odšli iz Podvoiovje-ka čez Štajerski in Kranjski Rak
do vasice Trobelno, kamor so prispeli 29, februarja. Nato so krenili preko Zlatega polja k Sv. Trojici, kjer so se povezali s kamniškim okrajnim komitejem. Tu so se pripravljali na prehod čez Savo. V tem času so vzpostavili zvezo s štabom IV. operativne cone in s kurirji, ki so prinesli povelje štaba XIV. divizije, da je stik vseh enot divizije na G ras k i gori.
Štab divizije s pridruženimi enotami je odšel v Zaloko in se dne 29. februarja premaknil na Rade-gundo nad Mozirjem Tu je dobil zvezo s Šlandrovo brigado, ki je bila na Menini planini in z aktivisti. Vsi so izčrpani m borcem pomagali z obleko, hrano in strelivom.
Pri Sv. Marjeti, na cesti Dolič— Vitanje, so se v noči med 17. in 13. februarjem prebili na Pohorje 3. bataljon Tomšičeve brigade, 1. in 3. bataljon Šercerjeve brigade in 1. bataljon Bračičeve brigade. Ti bataljoni so v noči med 21. in 22. februarjem krenili s Pohorja prek Mislinjske doline in Šmiklavža proti Graški gori in plešivcu, da bi dobili stik z glavnino divizije. Nemci so, opozorjeni po svojih obveščevalcih, na sektor takoj poslali bojno formacijo. Ker skupina, ki se je prebila na Pohorje, ni dobila na sektorju Graške gore povezave z ostalimi deli divizije, se je spet vrnila.
Ob koncu nemške ofenzive na XIV. divizijo je zdravnik Bračičeve brigade dr. Ivan Kopač — Pavček prejel nalog, da poišče po skrivališčih vse preživele ranjene borce in organizira sanitetno službo.
23. marca 1944 so se vse enote XIV divizije zbrale pri Sv. Leni na Graški gori.
Komandant von Treeck je v svojem zaključnem poročilu o bojih s XIV. divizijo z dne 26, februarja zapisal: »Na lovu, ki je trajal cele tri tedne, smo tolpo zasledovali, dražili in jo spet prisilili k boju in popolnoma uničili «
Isti dan je Franz steindl, vodja Štajerskega heimatbunda, ki je
vodil v teh bojih vermane, izdal posebno povelje. V njem je med drugim zapisal: » . . . V bojih, ki so bili zadnje tedne, pa ste kot tovariši vojske in policije pripravili uničujočo usodo XIV banditski diviziji. Stotine jih leži po gozdovih naše domovine alf pa so ujeti v varnih zaporih, XIV. banditska divizija s tremi brigadami je prenehala obstojati.«
Na gradu Vurberku pri Ptuju so se 4. marca 1944 zbrali vsi vodilni politični in vojaškj funkcionarji Štajerske na čelu s šefom civilne uprave dr. Siegfriedom Uiberrei-therjem, polkovnikom von Tree-ckom in zveznim vodjem Štajerskega heimatbunda Steindlom, da proslavijo svojo zmago nad XIV". divizijo. O tej proslavi je ohranjen poseben dokument, ki so ga vsi prisotni podpisali.
Sovražne sile, ki so nastopile proti XIV. diviziji na pohodu, so bile naslednje: vojska 1415 mož, SS oddelki 286 mož, policija 535 mož in vermani 957 mož. Skupaj je sodelovalo v bojih proti XIV. diviziji 3193 okupatorjevih vojakov. Tukaj niso všteti Hočevarji in Besarabci, ki so bili naseljeni v obmejnem pasu in so tudi bili oboroženi, kakor tudi ne ostalo tehnično vodstvo Nemci so imeli po lastnih poročilih 41 mrtvih, 151 ranjenih in 3 pogrešane.
Divizija je na pohodu izgubila 345 inrtviii ii pogrešanih (ujetih) borcev. Na pohodu je divizija imela 132 ranicr.ih in iz stroja vrženih borcev, ki so se zaradi ozeblin in popolne izčrpanosti pridružili diviziji po ozdravljenju. Ob stiku vseh enot divizije se je zbralo 23. marca irn pri Sv. Leni na Graški gori 518 borcev, vendar pa je bila za boj sposobna komaj polovica teh.
Divizija je na pohodu uničila 4 tanke, 3 kamione, 2 avtobusa, t motorno kolo, poškodovala 2 topa in uničila 1 avion.
Razmerje borcev XIV. divizije proti nastopajočim Nemcem je bi-
lo 1:3, v posameznih spopadih pa tudi večje.
Od skupnega števila 1025 borcev, ki so se udeležili pohoda, je po podatkih »Seznama udeležencev pohoda XIV. divizije« izdanega ob proslavi v Ljubljani, bilo leta 1964 živih še 508 borcev.
Po reorganizaciji na Graški gori je divizija v noči med 30, aprilom in 1. majem napadla šoštanj in rudnik Velenje ter prešla na vsem ozemlju okupirane Spodnje Štajerske z Zidanskovo brigado, slandrovo brigado in Kozjanskim odredom v protiofenzivo. Te velike ofenzivne akcije so ustvarile osvobojeno ozemlje v Gornji Savinjski dolini in na Kozjanskem.
štab IV. operativne cone je 1. septembra 1944 poročal, da so njegove enote aprila mobilizirale 722, maja 145G, junija 1851, julija 2574 mož, V štirih mesecih je vstopjlo v enote narodnoosvobodilne borbe 6603 borcev. To število se je z osvoboditvijo ozemlja v Gornji Savinjski dolini, na Kozjanskem in na pol osvobojenem ozemlju Pohorja in Zasavja še znatno povečalo.
Obveščevalni oddelek glavnega štaba NOV in POS je dne 31. oktobra 1944 poročal vrhovnemu štabu: » . . . Razkroj wehrmannschafta na Štajerskem se je pričel s pohodom XIV. divizije in se je postopoma stopnjeval do sedanjega stanja, ko se sovražnik lahko zanese samo še na nemškutarska mesta ...«
V zaključnih akcijah za našo osvoboditev je XIV. divizija razorožila del nemške balkanske grupe E v Šaleški dolini in sodelovala pri uničenju sovražnih sil pri Velikovcu in Celovcu. Za zasluge je bila 29. novembra 1951 progla šena za proletarsko divizijo.
Iz gornjih podatkov se jasno v di, da je XIV. divizija nalogo od glavnega štaba NOV in PO Slove nije kljub težkim žrtvam z liatl človeškimi napori v hudi zimi in izredno slabih vremenskih razine rah z zvesto predanimi borci čas no izpolnila.
Proslavili so 100-letnico gasilstva na Slovenskem
Gasilci iz Saleka so prevzeli nov gasilski avtomobil
Prejšnjo nedeljo popoldne so gasilci iz Saleka proslavili 100-letnico gasilstva na Slovenskem. Pred gasilskim domom v Saleku se je zbralo več sto domačinov in okoličanov ter gasilcev iz sosednjih gasilskih društev. Navzoči so bili tudi številni gosti, med njimi Nesli Žgank, predsednik občinske skupščine, Drago Tratnik, podpredsednik skupščine (ta je prevzel pokroviteljstvo natl proslavo), Martin Tovornik, načelnik za občo upravo, Egidij Petrctič, komandir občinske gasilske zveze in drugi.
Predsednik gasilskega društva Salek Milan Kovač je na proslavi povedal, da njihovo gasilsko društvo skrbi za tehniško opremljenost in so zalo kupili nov gasilski avtomobil.
Na proslavi v Saleku je predsednik nadzornega odbora občinske gasilske zveze Miloš Volk govoril o razvoju gasilskih organizacij in o proslavljanju 100-letniee gasilstva v Sloveniji. Zatem pa jc pokrovitelj proslave v Saleku, podpredsednik Drago Tratnik, izročil Mirku Melanšku ključ od novega gasilskega avtomobila. Na koncu pa so gasilske enote iz velenjskega rudnika, Velenja in Šoštanja izvedle nekaj reševalnih akcij.
Načrti velenjskih počitnikarjev
NOGOMET - SLOVENSKA CONSKA LIGA
VELENJE : RAČE 9:1 (3:0)
mi prišli na svoj račun. Videli so kar 10 golov, kar je bilo zadnje čase redkost. Tokrat pa so se razpoloženi napadalci domačega moštva izkazali. Kujan in Nežmak sta dosegla po 3 gole ter Gojevič, Hanžekovič in Koren po enega. V celoti vzeto so Velenjčani prikazali eno od svojih boljših iger.
Velenje: Keršič, Kuret, Ramšak, Koren, Lipar, Hanžekovič, Zlodej, Nežmak, Gojevič (Hrastnik), Kujan, Devič (Kostanjšek).
Velenjčani so v 19. kolu prvenstva SCNL doseglj svoj najvišji rezultat v tem tekmovanju. Visoka snaga proti Racam jim bo koristi-i v borbi za drugo mesto v končni razvrstitvi. Nogometaši iz Smartnega ob Paki so morali na svojem igrišču pustiti obe točki torbenejšim gostom iz Rogaške Slatine.
Gledalci na velenjskem stadionu » v srečanju domačinov z Raca-
ŠMARTNO: STEKLAR 1:2 (1:2)
31)0 gledalcev je nezadovoljno za-	Osankarica : Žalec (0:0)						
puščalo igrišče v Smartnem. Po-	Bakovcj	: Branik		1:1 (1:0)			
irtvovalnl gostje iz Rogaške Slati-	Drava :	Fužinar 7		:0	(5:0)		
ne so izkoristili ležerno igro do-	Lestvica	po 19.	kolu				
mačinov in že v začetku povedli.	Drava	19	15	3	1	59:14	33
Kljub izenačenju, ki ga je dosegel	Velenje	19	10	6	3	48:20	26
Tajnik, so gostje dosegli še drugi	Celulozar	19	11	2	6	49:38	24
gol. Po odmoru pa so se domačini	Branik	19	8	5	6	42:33	21
zaman trudili, da bi rezultat ize-	Fužinar	19	9	2	8	60:45	20
načili.	Šmartno	19	6	6	7	42:44	18
Šmartno: Kolšek I, Berdnilt, Kol-	steklar	19	7	4	8	48:51	18
sek II, Pokleka, Podgoršek, Drev, Holmec, Polak, Prašnikar (Pokor-	Osankarica	19	7	3	9	29:41	17
	Sever	19	6	4	9	33:32	16
ni), Tajnik, Krajnc (Cimperman).	Rače	19	5	5	9	38:60	15
Rezultati ostalih tekem:	Bakovci	19	5	2	12	27:44	12
Sever : Celulozar 2:1 (1:0)	Žalec	19.	3	2	14	21:74	8
PIONIRSKI KOŠARKARSKI FESTIVAL
Šoštanjčani najboljši
V okviru tekmovanja »pionirski košarkarski festival 69« v hali Tivoli v Ljubljani, se je zbralo šest najboljših ekip iz Slovenije ter se med seboj pomerilo za prehodni pokal Pionirskega lista.
Med finalisti so nastopili tudi pionirji osnovne šole Bibe Ročka iz Šoštanja. Po napornih in zanimivih srečanjih so največ znanja in borbenosti prikazali Šoštanjčani in zasluženo osvojili velik prehodni pokal.
Miran Hliš, kapetan ekipe, _pa je bil proglašen za najboljšega igral-ra turnirja, za kar je prejel lep pokal.
ATLETIKA
GIMNAZIJCI MED SEBOJ
Na športnem dnevu		gimnazije	2. Janež Keršič	11,00
Velenje so se dijaki	in	dijakinje	3. Marjan Tekavc	10,90
pomerili med seboj v	atletiki. Tek-		štafeta 4 X 100 m:	
movanje je veljalo tudi za atletski			1. 3. letnik	50,5
pokal Slovenije.			2. 4. letnik ■	51,9
Nastopilo je več kot		170 tekmo-	3. 2. letnik	53,0
valcev v tekih, skokih in metih.			dijakinje — 100 m:	
Kljub temu, da niso posebej va-			1. Darinka Ramšak	14,3
dili, so dosegli solidne		rezultate.	2. Marija Novinšek	14,9
Zelo pohvalno pa je,	da	so se tek-	3. Alenka Kotnik	15,0
movanja udeležili skoraj vsi dijaki.			daljava:	
REZULTATI:			1. Vida Sirk	413
dijaki— 100 m:			2. Milena Kac	400
1. Zoran Pistotnik		12,4	3. Darinka Ramšak	400
2. Rastko Lah		12,8	višina:	
3. Milan Breznik		12,9	1. Irena Antlej	130
daljava:			2. Duška Fišer	125
1. Franci Blatnik		545	3. Breda Leskovšek	125
2. Branko Hohnec		525	krogla:	
3. Boris Bezlaj		523	1. Milena Kac	9,40
višina:			2. Brigita Leskovšek	8,94
1. Vlado Venišnik		160	3. Marija Novinšek	8,20
2. Emil Aberšek		155	štafeta 4 X 100 m:	
3. Marko Kompan		155	1. 3. letnik	58,5
krogla:			2. 4. letnik	60,3
1. Zdenko Rahten		13,57	3. 1. letnik	61,6
Uspeh Velenjčanov
13. tradicionalnega pohoda po poteh partizanske Ljubljane se je udeležila tudi številna ektpa atletskega kluba Velenje.
Udeležili so se vseh nastopov od štafetnih tekov do množičnega pohoda.
JNajveč uspeha je imela ženska ekipa v partizanskem maršu na Ikm, kjer je dosegla 2. mesto za ekipo Kladivarja iz Celja. Velenj-eanke v sestavu: Betka Voglar, Darinka Ramšak in Marija Novin-so vodile skoraj vso progo, na poti proti cilju pa so jih prehitele Celjanke.
JOdlično pa so se dekleta uvrstile tudi v »štafeti zmage« 2 x 600 m,
V Velenju delujejo štiri družine počitniške zveze, katerih delo vsklajuje izvršni odbor počitniške zveze Velenje.
Delo in načrti kažejo na do-kajšnjo aktivnost družin počitniške zveze, ki so v rudarskem šolskem centru, gimnaziji, tovarni Gorenje in v trgovskem podjetju ERA. Naj-delavnejši sta, kot je mogoče ugotavljati, družini počitniške zveze v rudarskem šolskem centru in na gimnaziji.
Marca letos je pripravil izvršni odbor počitniške zveze Velenje seminar za člane izvršnega odbora in za predsednike družin, z namenom, da bi bilo delo počitniške zveze v občini Velenje v prihod-še bolj plodno.
Programi dejavnosti kažejo, da prizadevanja niso bila zaman.
Maja so pripravili velenjski »počitničarji« piknik, zadnjo
soboto pa enodnevni izlet na Bled in v Bohinj. V načrtu je še organizacija izleta na Pohorje ter izleta s kolesi v Logarsko dolino. Junija bodo mladi Velenjčani, člani počitniške zveze, potovali v Slatino Radenci, pri Pirševem domu na Pohorju pa bodo pripravili piknik. Julij je mesec dopustov in letovanj. Velenjčani bodo letovali v Makarski, v Premanturi ter v drugih letoviščih počitniške zveze. Sicer pa bodo pripravili 3. julija — na čast dneva rudarjev in 4. julija ob dnevu borca pri Velenjskem jezeru piknik, združen s kulturnim programom in športnimi tekmovanji. Za tiste, ki ne bodo šli na letovanje, pa bodo pripravili dvodnevni izlet na Vršič
Uspeh mladih Soštanjčanov ni zgolj slučajen. Ze vrsto let Matjaž Natek vzgaja in navdušuje na osnovni šoli Bibe Ročka učence za to lepo športno panogo. Zato gre tudi njemu vse priznanje za uspeh ekipe, ki jo sestavljajo: Miran Hliš, Boris Furst, Janez Ramšak, Milan Zupane, Nace Novak, Janez Vrtačič, Ado Cverlin, Roman Melanšek, Milan Zager, Rajko Zelez-nik, Janez Kovačec in Andrej Ku-mor.
Mladi košarkarji pa se vestno pripravljajo za državno prvenstvo, ki bo v Kraljevu 3. junija, kjer bodo zastopali SR Slovenijo.
kjer so se uvrstile na 4. mesto (Darinka Ramšak, Iviea Topolov-šek, Zir.ka Sever).
V	moški konkurenci v »štafeti zmage« 3 X looo m, so Velenjčani dosegli 8. mesto (Rajko Berlak, Milan Lekš in Tone Zižmund).
V	partizanskem maršu pa se je ekipa Anton Vedenik, Oto Habja-nič in Miran Cas uvrstila na 9. mesto med 30 ekipami.
Pred dnevi je vse nastopajoče ob žici okupirane Ljubljane sprejel podpredsednik Skupščine občine Velenje Drago Tratnik, ter jim čestital k doseženemu uspehu in zaželel še v nadalje uspešno delo pri širjenju atletike med mladino.
V počastitev 25-lctnice organov za notranje zadeve sta se v | streljanju pomerili ekipi postaje milice in rudarskega šolskega centra. Zmagala je ekipa RŠC
Foto ■ optiško podjetje
obvešča cenjene potrošnike, da je v VELENJU, Šaleška cesta 22/d, odprlo svojo poslovalnico
OPTIKA - FOTO
Poslovalnica je odprta vsak ponedeljek in četrtek od 8. do 12. ure in od 14. ti o 17,30 ure. Na zalogi imamo okvirje za očala znanih evropskih proizvajalcev in moderna sončna očala. Izdelujemo očala na podlagi recepta. Popravljamo tudi očala, fotoaparate, daljnoglede, tliaprojektorje, kinoprojektorje, mikroskope in druge optiške instrumente.
Naša foto služba razvija filme in izdeluje slike v barvni in črnobeli tehniki. Na vašo željo prodajamo fotoopremo in foto material. Naše usluge so kakovostne in cenene. Nudimo tudi strokovne nasvete.
OBIŠČI TE NAS TN ZADOVOLJNI BOSTE!
ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET V CELJU
ulica 29. novembra 12, telefon 24-57 OBJAVLJA
VPIS
za šolsko leto 1969/70 za naslednje šole:
ŠOLA ZA PRODAJALCE
Vpis za vse razrede bo 1. julija 1969 dopoldne. Istočasno bo tudi možen vpis v dom Vere Šlandrove. Ob vpisu v prvi razred bo potrebno predložiti prijavo, kolek za din 0,50, spričevalo o dokončani osnovni šoli, zdravstveno potrdilo, izpisek iz matične knjige in štipendijsko pogodbo.
Prednost bodo imeli učenci z boljšim učnim uspehom.
Štipendije so doslej razpisala naslednja trgovska podjetja:
Agrotehnika 1 (1 m), Avto 2 (1 m in 1 ž), Avtomotor 7 (7 m), Center 5 (1 m in 4 ž). Državna založba 1 (1 ž), Elektro-lehna 1 (1 m). Konus 1 (1 m), Kovinotehna 5 (5 m), Lesnina 3 (3 m), Merx 50 (22 m in 23 ž), Mesnine 3 (3 ž). Moda 12 (2 m in 10 ž), Obrtnik 1 (1 ž), Peko 1 (1 m), Slovenijales 2 (2 m), Slovenijašport 1 (1 m), Sloveni.ia-Merkur 2 (2 m). Tkanina 6 (4 m in 2 ž), Tehnomercator 27 (21 m in 6 ž) — vsi Celje; Dravinjski dom Slovenske Konjice 12 (8 m in 4 ž), Era Velenje 14 (5 m in 9 ž), Fužinar Vitanje 1 (1 ž), Jelša Šmarje 10 (5 m in 5 ž). Kmetijski komibnat Šentjur 5 (5 m). Kmetijska zadruga Laško 3 (2 m in 1 ž), Kmetijska zadruga Slovenske Konjice 2 (1 m in 1 ž), Merkur Šoštanj 2, Mladinska knjiga Velenje 1 (1 m), Savinjski magazin Žalec 5 (3 m in 2 ž), Savinja Mozirje 2 (2 m), Splošno trgovsko podjetje Radeče 1 (1 m), Zarja Šoštanj 2 (2 ž), Zarja Velenje 1 (1 ž), Zgcurnjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje 5 (3 m in 2 ž). Podjetja bodo sprejemala prijave kandidatov za štipendije do 16. 6. 1969.
POSLOVODSKA ŠOLA
Prijavi je potrebno priložiti zaključno spričevalo šole za prodajalce ali druge poklicne šole, potrdilo o delovni dobi (najmanj dve leti), priporočilo delovne organizacije, izjavo o plačilu šolnine, dopisnico s kandidatovim naslovom in kolek za din 0,50. Šolnina letno din 1.300. Šolanje traja dve leti, pouk trikrat tedensko v popoldanskem času. Sprejemni izpit iz tujega jezika (nemškega ali angleškega) za absolvente drugih poklicnih šol. Sprejemni izpit bo v junijskem ali v avgustovskem roku: Prijave do 16. 6. 1969.
ARANŽERSKA ŠOLA
Vpisni pogoji enaki kot za Poslovodsko šolo. Šolanje dve leti. Pouk trikrat tedensko v popoldanskem času. Šolnina din 1.300. Prijave do 10. 6. 1969.
KOMERCIALNA ŠOLA
Prijavi je potrebno priložiti zaključno spričevalo šole za prodajalce ali druge poklicne šole, potrdilo o delovni dobi (najmanj eno leto), priporočilo delovne organizacije, izjavo o plačilu šolnine, dopisnico s kandidatovim naslovom in kolek za din 0,50. Šolnina letno din 1.850. Šolanje traja dve leti, pouk vsak dan, razen sobote, v popoldanskem času. Za absolvente drugih poklicnih šol bo sprejemni izpit iz tujega jezika (nemškega ali angleškega) in iz blagoznanstva v junijskem ali v avgustovskem roku. Prijave do 16. 6. 1969.
Popravni izpiti na vseh šolah prično 25. avgusta, po razporedu na šolski oglasni deski.
)
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
bo organizirala
PRIPRAVO ZA IZPITE NA SREDNJI KOMERCIALNI ŠOLI PRI SOLSKEM CENTRU ZA BLAGOVNI PROMET CELJE.
Pogoji za vpis so:
1.	obvezna šola za prodajalce z zaključnim izpitom,
2.	enoletna delovna praksa.
Kandidati morajo do 15. junija predložiti delavski univerzi Velenje naslednje dokumente:
1.	zaključno spričevalo poklicne šole,
2.	potrdilo podjetja o zaposlitvi,
3.	prijavo, kolkovano z 0,50 din (obr.).
Predavanja in kolokviji bodo v Velenju.
© V sodelovanju z ESŠ Slovenj Gradec
vpisujemo v I. in II. LETNIK EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE,
odd. za odrasle.
Pogoji za vpis v I. letnik
so:
1.	končana osemletka
2.	zaposlitev v stroki, za katero šola izobražuje.
V	II. letnik pa se lahko vpišejo slušatelji, ki so obiskovali predavanja v I. letniku.
Prijave sprejemamo do 15. junija 1969.
Vpisujemo tudi kandidate v 7. in 8. razred
OSNOVNE ŠOLE, odd. za odrasle.
Pouk za vsak razred osnovne šole traja 5 mesecev.
# V sodelovanju s kovinarsko šolskim centrom Maribor bomo organizirali v Velenju
ODDELEK KOVINARSKE DELOVODSKE ŠOLE.
Šolanje traja 2 leti, pouk pa bo 4-krat tedensko po 4 šolske ure.
V	šolo se lahko vpišejo kandidati, ki so končali poklicno kovinarsko šolo in imajo v tej stroki triletno delovno dobo.
Pri vpisu morajo predložiti:
1.	zaključno spričevalo poklicne šole,
2.	priporočilo delovne organizacije, oziroma potrdilo o zaposlitvi in delovnem stažu.
Prijave sprejemamo do 15. junija 1969.
Podrobnejše informacije o vseh oblikah šolanja lahko dobite v upravi delavske univerze Velenje, Titov trg 2, telefon 85-153.
in v dolino Trente, spotoma se bodo ustavili tudi v Novi Gorici in Postojni.
Avgusta bodo pripravili spet dvodnevni izlet na Plit-vička jezera in na Jadran, spotoma pa se bodo ustavili v Karlovcu, Senju, Crikvenici in Postojni. Organizirali bodo tudi več piknikov in izletov s kolesi v bližnjo okolico Velenja.
Mesec september je rezerviran za obisk mednarodnega zagrebškega velesejma ter za izlet v Logarsko dolino. V oktobru bodo počitničarji iz Velenja obiskali Dolenjsko, v Murski Soboti pa se bodo srečali s tamkajšnjimi počit-nikarji.
V	novembru bodo pripravili družabni večer s plesom, za 29. novembra pa je v načrtu izlet v planine.
V	novembru bodo tudi občni zbori družin počitniške zveze, v decembru pa letria skupščina počitniške zveze občine Velenje.
® Stanislav JO V AN, roj.
1945,	kovinostrugar iz Ša-leka št. 45 in Julijana ZA-VRŠNIK, roj. 1938, knjigovodja iz Brezja št. 55;
® Jožef KNEZ, roj. 1949, električar iz Velenja, Gra-škogorska c. 17 in Dora R0-ZENŠTAJN, roj. 1948, trgovska pomočnica iz Velenja, Stritarjeva c. 3; ® Jožef KOREN, roj. 1942, rudar iz Velenja, Ljubljanska c. št. 12 in Olga ZALOŽNIK, roj. 1949, kovi-narka iz Velenja, Jenkova c. št. 12; ® Ivan VELUNšEK, roj. 1947, rudar iz Velenja, Jurčičeva c. št. 3 in Marija LENART, roj. 1947, delavka iz Velenja, Kersnikova c. št. 6;
© Vladimir Meža, roj. 1946, električar iz Velenja, Koroška c. št. 30 in Milenka JAGER, roj. 1949, tehnični risar iz Velenja, Prešernova c. št. 9; ® Karol PLATOVŠEK, roj. 1937, rudar iz Podkraja iz pri Velenju št. 42 in Marija AUBERŠEK, roj. 1939, delavka iz Paškega Kozjaka št. 15; ® Martin KORENAK, roj.
1946,	rudar iz Velenja, Kersnikova c. št. 3 in Antonija DERNIKOVIC, roj. 1944, delavka iz Velenja, Jenkova c. št. 12;
® Filip RAZGORŠEK, roj. 1944, rudar iz Šaleka št. 63 in Marija ŠKERL, roj.
1947,	delavka iz Šaleka št. 64;
@ Franc POPRASK, roj. 1942, delavec iz Velenja, Zidan-škova c. št. 1 in Ana ROS, roj. 1948, delavka iz Velenja, Jenkova c. št. 15; © Vlado PAVLICA, roj. 1947, rudar iz Velenja, Vojkova c. št. 13 in Terezija SMON-KAR, roj. 1948, kuharica iz Velenja, Celjska c. št. 3; ® Alojz AVBERŠEK, roj. 1943, rudar iz Lopatnika št. 19 in Marija VIšNJAR, roj.
1939,	delavka iz Lopatnika št. 19;
9 Vladislav MAJER, roj. 1947, rudar iz Šaleka št. 36 in Dušanka JANEš, roj.
1940,	delavka iz Šaleka št. 36;
NOVOPOROCENCEM ISKRENO ČESTITAMO!
—	Janez ATELŠEK, kmetovalec iz Belih vod št. 44, star 66 let;
—	Marija ROGELŠEK, družinska upokojenka iz Lo-kovice št. 86, stara 81 let;
—	Neža GRIL, upokojenka i/ Šoštanja, Goriška 15, stara 76 let;
—	Janez BAH, kmetovalec iz Virštajna št. 35, star 63 let;
—	Marija VERDNIK, gospodinja iz Prevrata št. 16, stara 68 let;
—	Josip MARICNIK, upokojenec iz Maribora, Vojašni-ški trg št. 7, star 79 let;
—	Matija AJNIK, upokojenec iz Tiroseka št. 13, star 89 let;
—	Ana SEIDL, gospodinja iz Šoštanja, Cankarjeva 19, stara 75 let;
—	Ferdinand NAPOTNIK, osebni upokojenec iz Ga-berk št. 39, star 64 let;
—	Ljudmila BOžIC, družinska upokojenka iz Druž-mirja št. 14, stara 74 let;
—	Angela GOLOBIC, gospodinja iz Hrastnika, Ulica prvoborcev št. 36 stara 70 let;
—	Frančiška BRUSNJAK, osebna upokojenka iz Lo-kovice št. 77, stara 86 let;
—	Marija GORŠEIC, kmeto-valka iz Lokovice št. 71, stara 69 let;
—	Martin MEDVED, kmetovalec iz Šoštanja, Tovarniška pot št. 5, star 86 let;
—	Marija KOZIKER, upokojenka iz Starega trga št. '62, stara 83 let;
ZAKAJ PONOVNO FLliOROGRAFl-
RANJE V VELENJSKI OBČINI?
(Nadaljevanje in konec)
Piše:
prim. dr. Ivan Cestnik vodja dispanzerja za pljučne bolezni in tuberkulozo pri zdravstvenem domu Velenje
OBOLEVANJE ZA PLJUČNIM RAKOM NARAŠČA
Fluorografija ne odkriva le pljučno tuberkulozo temveč mnogo ostalih obolenj pljuč in deloma tudi srca ter drugih prsnih organov ali sprememb na prsnem košu. Pljučni rak, ki je pretežno obolenje moškega spola, ni tako številen kot pljučna tuberkuloza, vendar jo po umrljivosti že presega. Zato se je nekdanji strah pred tuberkulozo spremenil v slrah pred pljučnim rakom, kajti tudi ta bolezen nastopa zahrbtno in spočetka nezaznavno ter ga navadno odkrije šele rentgenski pregled. Ker nastopa pljučni rak/večinoma v starosti nad 40 let (vendar izjeme niso tako redke), nekateri predlagajo da bi pri moških nad 40 let, zlasti če so strastni kadilci, izvajali lluorografsko slikanje pogosteje, vsaj enkrat ali dvakrat letno, kar je seveda zaenkrat še težje izvedljivo. Poleg panike pred pljučnim rakom prevladuje tudi miselnost, da je rakavo obolenje nasploh neozdravljivo in da se da z zdravljenjem življenje kvečjemu samo podaljšati. Res je, da večina takšnih bolnikov prej ali slej podleže, a velikokrat na rovaš prepoznega odkritja bolezni in nepravočasnega zdravljenja. Navadno tudi ozdravljeni primeri ostanejo nezapaženi in tako prevladuje vtis o neozdravljivo-sti.
Tudi je res, da še ne poznamo učinkovitega zdravila proti raku kot jih poznamo proti tuberkulozi. Toda ne smemo pozabiti, da je od odkritja povzročitelja tuberkuloze do iznajdbe prvegaf učinkovitega zdravila minilo preko 70 let. Danes pa še vedno ne poznamo povzročitelja rakave bolezni. Vendar upamo, da bo naša generacija, ki je doživela odkritje in uspešno uporabo protituberkuloznih zdravil, dočakala tudi zmagovitejše, uspehe boja proti raku. Kakor zdravstveni delavci niso držali križem rok, ko še niso imeli sodobnih protituberkuloznih zdravil in so vkljub temu z drugimi načini dosegali znatne zdravilne in preventivne uspehe ter so znali, ko je prišel čas, hitro in dobro organizirati nove dosežke, — tako danes ne smemo pustiti, da pri' boju proti raku prevlada nihilizcm, za kar tudi ni vzroka. Predvsem je stvar zdravstvenih organizacijskih ukrepov, da pravočasno odkriva rakava obolenja in to v začetnem bolezenskem stanju, ko so še ozdravljiva. Čeprav so pljuča življenjsko važen in za zdravljenje težko dostopen organ, je vendar mogoče danes z operacijo trajno ozdraviti veliko število bolnikov s pljučnim rakom, gotovo število pa tudi z obsevanjem. Obsevanje z modernimi napravami (kobaltova bomba, betatron) beleži danes lepe uspehe, zlasti v pogledu podaljšanja življenja pri pljučnem raku.
Tudi na področju našega dispanzerja vsako leto odkrijemo po nekaj bolnikov s pljučnim rakom in gotovo število le-teh je že več let povsem ozdravljenih in so povsem sposobni za delo. Pri vsaki odkrili spremembi na pljučih skušamo najprej izključiti 'možnost rakavega obolenja; če tega ne moremo napraviti v dispanzerju, ga takoj pošljemo v najbližnjo bolnico za pljučne bolezni, kjer imajo vse možnosti za dokončne preiskave in kjer tudi lahko izvršijo ali posredujejo potrebno zdravljenje. Vsako odlaganje potrebnih pregledov ali zdravljenja pri osebah s pljučnimi spremembami, kjer obstaja najmanjši sum za pljučnega raka, je ne-
pravilno in gre na škodo bolnika.
POKLICNE PLJUČNE
BOLEZNI SO VSE VEČJI ZDRAVSTVENI PROBLEM
Fluorografija ne4odkriva sama tuberkuloznih in rakavih pljučnih obolenj temveč tudi številne druge pljučne bolezni, ki tudi predstavljajo za zdravstvo, za socialno zavarovanje, za delovne organizacije in za bolnika samega važen problem. Predvsem zaslužijo našo pozornost kronično potekajoče pljučne bolezni, ki so zadnja leta v stalnem porastu in ki imajo za posledico velik izpad delovne sile in prezgodnjo invalidnost. Semkaj spadajo poklicne pljučne bolezni, ki nastajajo zaradi vdihavanja škodljivih prašnih delcev v rudnikih ali industriji, se počasi nezaznavno razvijajo ter so neozdravljive. Možno jih je samo preprečiti, če se pravočasno misli na to. Na-našem področju doslej nismo opazili novih pojavov takih obolenj (prejšnja leta je bilo zaposlenih na rudniku več rudarjev, ki so bili repatriirani iz drugih dežel, kjer so zboleli za silikozo). Toda vse večji razvoj raznih industrijskih panog povzroča večkrat zdravstveni službi neprijetna presenečenja, zlasti s strani poklicnih pljučnih bolezni. Večina le-teh v Sloveniji, katerih nemajhno število vsako leto občutno narašča, pripada predvsem industriji (železarska in sploh kovinarska industrija, keramika, steklarne).
V času, ko pri ustanovah za odkrivanje pljučnih bolezni ne mislimo samo na tuberkulozo, ampak tudi na ostala vse številnejša pljučna obolenja, smo prišli v Sloveniji do zanimivih podatkov. V dispanzerje in bolnice za pljučne bolezni se zateka v zadnjem času 70 % netuberkuloznih pljučnih bolnikov. V vseh dispanzerjih v Sloveniji so imeli npr. koncem 1. 1967 registriranih 6500 oseb z aktivno pljučno tuberkulozo (vsako leto je na novo odkritih 2000 primerov aktivne tuberkuloze), 600 bolnikov s pljučnim rakom, 800 bolnikov s poklicno pljučno boleznijo (pneu-mokonioza), 1400 bolnikov s kroničnim pljučnim gnojenjem ter 5300 bolnikov s kroničnim bronhialnim katarjem ali astmo.
Vseh bolnikov z netuberku-loznimi pljučnimi obolenji je bilo registriranih 9400, torej dokaj več kot tuberkuloze. Letno zabeležijo dispanzerji preko 3000 novo odkritih netuberkuloznih pljučnih obolenj (eno tretjino več kot znaša število novih tuberkuloznih primerov), številke opozarjajo na dvoje važnih dejstev: Dispanzerji za pljučne bolezni in tuberkulozo so razširili svojo dejavnost in se vse bolj ukvarjajo z netuberkulozni-mi pljučnimi boleznimi, ki se jim je prejšnja leta posvečala premajhna pozornost. Drugo včasih prezrto dejstvo je, da spadajo bolezni dihalnega aparata med najpogostejša obolenja nasploh. V splošnih ambulantah v Sloveniji zavzemajo pljučne bolezni po številu registriranih primerov prvo mesto (na drugem mestu so poškodbe in na tretjem bolezni prebavil). Nadalje so pri aktivnih zavarovancih v naši republiki najpogostejši vzrok invalidnosti zopet pljučne bolezni (tbc je na 4. mestu); prav tako prednjačijo pliučne bolezni pri izgubljenih delovnih dnevih zaradi bolezni (tbc je na 6. mestu).
Tudi na našem področju igrajo obolenja dihalnega trakta važno vlogo, tako akutna kot kronična. Poleg tuberkuloznih ukrepov se dispanzer za pljučne bolezni vse več ukvarja z omenjeno zdravstveno problematiko, ob sodelovanju ostalih služb Zdravstvenega doma. Letošnja fluorografija bo važen doprinos k prizadevanju zdravstvene službe tega področja v izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalstva. Akcija bo uspešna, če bo pri njej polnošte-vilno sodelovala vsa zajeta populacija.
Ljubljana je bila osvobojena 9. maja 19-15, enole Jugoslovanske armade pa so se na slovenskem Koroškem bojevale še do 15. maja.
KOM BOJEV 15. MAJA
9. maja 1945 je bila že v zgodnjih dopoldanskih urah Ljubljana osvobojena. Okupatorjevi vojaki in njihovi domači pomagači pa o predaji še niso hoteli ničesar slišati, začeli so se le umikati proti severu.
ŠE O SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE VELENJE
Prva imenovanja
POROČALI SMO ŽE, DA SO SE NOVOIZVOLJENI ODBORNIKI OBČINSKEGA ZBORA IN ZBORA DE-LOVNIH SKUPNOSTI OBČINE VELENJE SEŠLI PR VIČ 23. APRILA. OB TEJ PRILOŽNOSTI SO OPRA-VILI TUDI ŽE PRVA IMENOVANJA NEKATERIH SKUPŠČINSKIH ORGANOV.
šaleška, Mislinjska in Mežiška dolina so odigrale v zadnjih dneh spopadov, potem, ko je Nemčija že kapitulirala, pomembno vlogo. Prav zdaj, ko mineva 24 let od konca II. svetovne vojne na naših tleh, vas želimo spomniti na te dogodke.
Dan zatem, ko je bila osvobojena Ljubljana, prestolnica Slovenije, je v Topolšici nad Šoštanjem, kjer je bil štab IV. operativne cone, v prisotnosti politkomisarja in načelnika štaba IV. operativne cone, Matevža Haceta in •Petra Brajoviča, podpisal general podpolkovnik Von Lohr. poveljnik nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo, brezpogojno predajo teh sil.
Kljub predaji pa so bilj od 12. do 15. maja v Misliijjski in Mežiški dolini srditi spopadi z okupatorjem, da ]&i ga enote Jugoslovanske artnade na Pliberškem polju pri Li-bučah 15. maja popoldžn prisilile, da se brezpogojno preda.
Takole so potekali zadnji dnevi II. svetovne vojne na slovenskih tleh:
17. divizija Jugoslovanske armade se je pomikala iz Slovenske Bistrice preko Vitanja v Spodn ji Dolič pri Hudi Luknji, kjer je naletela 12. maja opoldan na bežeče ustaše. Po srditih dvodnevnih bojih je 17. divizija 14. maja 1945 ob 6. uri zjutraj zlomila odpor ustašev ter nadaljevala pot do Slovenj Gradca, ki ga je osvobodila pet ur pozneje.
Hkrati, ko so se ustaške enote upirale borcem 17. divizije v Spodnjem Doliču, pa so druge ustaške enote naskako-vale dva mostobrana v Dravogradu, ki jih je branila 51. divizija Jugoslovanske armade. Naši borci so dva dni zadrževali sovražnike, da se ni-
so mogli prebiti skozi Dravograd in Vič na avstrijsko o-zemlje. Ko pa so izvedeli za poraz ustašev v Spodnjem Doliču, se jih je okrog 100.000 napotilo po Mežiški dolini, da bi preko Holmeca prišli v Avstrijo. Dan poprej, 13. maja, pa so koroški partizani skupaj z borci Tomšičeve brigade in 7. brigade 51. divizije Jugoslovanske armade razbili na Poljani nemški korpus. Tako so bile vse ceste po Mežiški dolini, ki so vodile proti Avstriji, zatrpane z bežečimi okupatorjevimi vojaki in njihovimi domačimi pomočniki.
Enote Jugoslovanske armade so se medtem, ko so usta-ši in drugi potovali po Mežiški dolini, združile na Pliberškem polju pri Libučah. Tam so bili borci Tomšičeve brigade, dela Koroškega odreda, dela 7. in 8. brigade 51. divizije, 12. brigada 12. divizije ter močne tankovske enote. V rezervi v Žitari vasi pa so bili še borci 16. srbske divizije.
15. maja ob 16. uri so enote Jugoslovanske armade prisilile v bližini Piiberka ustaše in druge okupatorske vojske, da so se brezpogojno predali.
Istega dne zvečer so se preko Slemena in skozi Mežico prebili skorajda do meje z Avstrijo črnogorski četniki, vendar pa so jih borci Jugoslovanske armade hitro prisilili k predaji.
Zadnji dan spopadov so partizanske enote zajele na Koroškem 12 ustaških generalov, četniško vodstvo in črnogorsko četniško vlado. Uničena je bila Paveličeva ustaška vojska in ustaški aparat.
15. maja v popoldanskih urah so bili osvobojeni zadnji predeli naše domovine. Končana je bila štiriletna herojska borba vseh naših narodov za osvoboditev naše do-
Občinski zbor je na prvi seji izvolil mandatno-imuni-tetno komisijo v naslednji sestavi: Anton Čampa, predsednik, in Franjo Nagode ter Ivan Hudej, člana. Za sklepanje zakonskih zvez so pooblastili odbornike Draga Tratnika, Iva Gorogranca, Gustava Verdelja, Jožeta Ževarta, Mira Vrečka, Ivana Gošnika, Rudija Bajca in Karla Napot-nika.
Zbor delovnih skupnosti je izvolil mandat no-imunitetno komisijo takole: predsednik je Alojz Korenič, člana pa Ivan Napotnik in Olga Pilih.
Na prvi skupni seji obeh zborov skupščine občine Velenje so izvolili tudi člane komisije za volitve in imenovanja. Pet članov je izvolje-
nih iz vrst odbornikov, štiri člane pa je predlagal izvrš odbor občinske konference SZDL Velenje. Izmed odbornikov so člani komisije za v& litve in imenovanja Ciril Gre-benšek, Ciril Glavnik, Ivo Go-rogranc, Drago Meh in Avgust Vohar, na predlog izvršnega odbora občinske konfe renče SZDL pa inž. Franc Te sovnik, Majda Naglost, Franc Lipovšek in Franc Žula.
(k)
Sestavek v nadaljevanjih »Svet pod Špikom« smo morali danes izpustiti zaradi pomanj kanja prostora. Piscu zaninu vega sestavka in bralcem se opravičujemo.
TEHNIČNA OPREMA MOTORNIH VOZIL
OD 1. MAJA 1969 MORAJO IMETI VSA MOTORNA VOZILA OPREMO ZA PRVO POMOČ.
Na podlagi 80. člena pravilnika o napravah in opremi za vozila, ki vozijo po cestah ter o tehničnih pogojih za posamezne naprave na njih (Uradni list SFRJ, št. 47/08) morajo imeti obvezno po 1. maju 1969 vsa motorna vozila, razen mopedov, (zabojček prve pomoči). Oblika in velikost zabojčka za prvo pomoč za motorna vozila so predpisana .z odločbo o jugoslovanskem standardu. Velikost zabojčka je predpisana posebej za osebne avtomobile in tovorna motorna vozila (velikost 25 cm X 12 cm X 6 cm) in motorna kolesa (12 cm X 9 cm X 5 cm).
Zabojček ima na zgornji strani pokrova znak rdečega križa, na bočni strani pa napis »Prva pomoč«. Na notranji strani pokrova zabojčka pa mora biti odtisnjena označba JUS H. H2. 800, ta je za avtomobile, in B JUS H. H2. 800 za motorna kolesa. Ker so v prodaji tudi druge vrste zabojekov za prvo pomoč naj lastniki vozil pazijo, da bodo kupili predpisan zabojček prve pomoči po jugoslovanskem standardu.
ZAČETEK JAVNE RAZPRAVE
V Mislinjski dolini bodo začeli te dni z javno razpravo o tezah »Socialistična zveza danes« in o predlaganih spremembah v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
POSPEŠITI PROGRAMIRANJE NADALJNJEGA RAZVOJA
Ob koncu maja bo v Slovenj Gradcu seja občinske konference Zveze komunistov. Na njej bodo po vsej verjetnosti spregovorili o nekaterih vprašanjih v zvezi z nadaljnjim gospodarsko-družbenim razvojem Mislinjske doline, zlasti še o trenutnem stanju gospodarstva, o možnostih za nadaljnji razvoj ter o izdelavi razvojnih programov posameznih delovnih organizacij in občine. To delo bo treba nedvomno pospešiti.
RAZSTAVA O PARTIZANSKI SANITETI NA ZAHODNEM POHORJU
Muzej ljudske revolucije iz Slovenj Gradca je pripravil v Pavčkovih partizanskih bolnicah pod Malo kopo na Pohorju pod smrekami v vitrinah, kritimi s skodlami, novo razstavo o partizanski saniteti na zahodnem Pohorju, kjer je bilo med NOB zraven postojanke Trška gora še 6 bolniških naselij, in sicer Kozjak, Krn, Šentprimož, Dovže in Svoboda. Gradivo je na ogled komaj 100 metrov od ceste, ki vodi do Partizanskega doma na zahodnem Pohorju.
4. junij praznik
občine Slovenj Gradec
Občani Slovenj Gradca praznujejo vsako leto 4. junija občinski praznik v spomin na uspeh borcev Pohorske brigade, ki je tega dne 1944. leta prisilila okupatorja, da je zapustil Pohorje,
V Slovenj Gradcu pripravijo vsako leto na čast občinskemu prazniku vrsto prireditev. Tako bo tudi letos, ko bodo slavje združili s proslavljanjem 50-letnice delovanja Komunistične partije, revolucionarnih sindikatov in Zveze komunistične mladine. Slavje ob slovenjegraškem občinskem prazniku se bo začelo 31. maja, slovesno pa ga bodo zaključili v nedeljo, 8. junija.
31. maja in 1. junija bo v Slovenj Gradcu taborniški mnogoboj tabornikov iz Koroške, zvrstile pa se bodo v tednu do 8. junija številne kulturne in športne prireditve. Godba na pihala tovarne meril bo pripravila v splošni bolnici promenadni koncert, zvrstila pa se bodo tekmovanja v šahu, kegljanju, odbojki, nogometu, rokometu in v streljanju na glinaste golobe. V slavje se bodo vključili tudi gasilci, ki bodo hkrati slavili ini)-letnico gasilske organizacije na Slovenskem.
6. junija se bodo srečali občani in mladi Slovcnjgračani z revolucionarji. V središče Mislinjske doline bo prišla tovari.šica Lidija Sentjurčeva in obujala spomine na delavsko gibanje na Slovenskem. Za šolsko in vaško mladino pa bodo pripravili izlet na Graško goro — Goro jurišev, sicer pa bo-4o mladi položili k vsem spomenikom cvetje.
Letošnji občinski praznik bodo v Slovenj Gradcu slovesno zaključili 8. junija. Godba na pihala tovarne meril bo že v zgodnjih jutranjih urah igrala po vseh večjih naseljih budnico, nato pa bo pripravila promenadni koncert. Ob !l. uri bo v prostorih umetnostne galerije slavnostna seja skupščine občine Slovenj Gradec, združena s priložnostnim kulturnim programom Na seji bodo podelili »Vrun-čevo nagrado« in plakete najzaslu-
ženejšim kulturno prosvetnim delavcem oz. zavodom, XI. slovenski narodno osvobodilni udarni brigadi »Miloša Zidanška« pa bodo podelili domicil.
Omenimo naj, da bodo med praznovanjem občinskega praznika v Slovenj Gradcu odprli razstavo del Riharda Jakopiča ob 100-letnici rojstva, po vsej verjetnosti pa bodo v tovarni usnja Slovenj Gradec izročili namenu tudi nov obrat gumirane žime.
Našim severnim sosedom — občanom Slovenj Gradca, naše prisrčne čestitke za občinski praznik!
SIMPOZIJ O VARNOSTI
PRI DELU
Pred dnevi je bil v Slovenj Gradcu, v prostorih Umetnostne galerije, dvodnevni simpozij o varnosti pri delu v usnjarski in usnjarsko-pre-delovalni industriji, ki ga je organiziralo slovensko društvo usnjarjev, čevljarjev, tanincev in galanteristov Slovenije. Na simpoziju so prebrali priznani domači in tuji strokovnjaki več zanimivih in tehtnih predavanj o varnosti pri delu v usnjarski in usnjarsko-prede-lovalni industriji.
TABORNIŠKI MNOGOBOJ
Taborniški odred »Severni kurir« iz Slovenj Gradca bo pripravil 31. maja in 1. junija medobčinski taborniški mnogoboj, ki se ga bo udeležilo okrog 1000 tabornikov iz 7 taborniških odredov iz Slovenske Koroške. Prvi dan tekmovanja bodo taborniki zakurili kres, ob njem pa bo nastopil moški pevski zbor »Partizan« iz Maribora, Miha Butara-Aleks pa bo pripovedoval o bojih XIV. divizije s sovražnikom na slovenjegraškem območju.
Po 1. maju 1969 se bodo uporah ljale tudi določbe 82. člena pravil nika o napravah in opremi za žila, ki vozijo po cestah, ter tehničnih pogojih za posamezne naprave na njih, ki predpisujejo, da mora imeti vsako vozilo na dostopnem mestu kovinsko ploščico, na kateri je vtisnil proizvajalec podatke o vozilu: znamka, tip, leto izdelave, tip in številka motorja, tip in številka okvirja ter teža praznega vozila. Po tolmačenju Republiškega sekretariata za notranje zadeve je ta določba namenjena predvsem proizvajal, cem motornih vozil in priklopnih vozil. Seveda se ti podatki preverjajo pri tehničnem pregledu vozila.
Po 31. 12. 1969 bo moralo biti vsako motorno in priklopno vozilo razen motornih koles opremljeno tudi z zavesico na zadnjih kolesih.
Lastnike motornih vozil opozarjamo, da si bodo vozila pravilno tehnično opremili in se tako izognili nevšečnosti pri kontroli prometa na cestah.
Oddelek za občo upravo VELENJE
OBISK EDVARDA
KARDELJA
Pred dnevi je obiskal Slovenj Gradec član izvršnega biroja in predsedstva CK ZKJ, Edvard Kardelj. Skupaj z ženo Pepco si je ogledal v Umetnostni galeriji retrospektivno razstavo del Božidarja Jakca ob njegovi 70-letnici, zatem pa se je sešel s političnim aktivom siovenjegraške občine.
MESKOVA SPOMINSKA
SOBA
Krajevna organizacija SZDL Sela si prizadeva, da bi uredila dilnem gibanju na njihovem območju. Pravzaprav gre za prva dva partizanska kotička na osnovnih šolah v Mislinjski dolini, ki prikazujeta vsak nad 100 fotografij in dokumentov o NOB na slovenjegraškem območju, posebej pa še v Doliču in na Paškem Kozjaku. Meškovo spominsko sobo. Pisatelj Fran Ksaver Meško je živel na Selah nad 40 let. Hkrati se zavzemajo za ureditev ceste do vasi, saj bi urejena cesta nedvomno omogočila hiter razmah kmečkega turizma. Meškovo spominsko sobo in cesto bodo prebivalci Sel uredili s sredstvi, ki jih bodo zbrali sami, računajo pa pri tem — kar je povsem razumljivo — tudi na pomoč siovenjegraške občinske skupščine.
DVE RAZSTAVI O NOB
Muzej ljudske revolucije Slovenj Gradec, je pripravili letos na osnovnih šolah v Doliču in na Paškem Kozjaku stalni razstavi o narodnoosvobo-
MALI OGLASI
STANOVANJE
Menjam novo dvosobno stanovanje z garažo v Ljubljani za enako v Velenju. Vprašati pri Kristini| Skok, Tomšičeva 22, Velenje.
PRODAM
Prodam nov dvoredni pletilni stroj »Regina«. Naslov: Barbara Rabič, Prešernova 11 a, Velenje (od 19. ure naprej).