44. številka.	Ljubljana,	30.	oktobra._ _ II. leto 1874.
Slovenski Tednik.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
Izhaja vsak petek.
List velja za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta | Uredništvo in opravništvo lista jn v j|WtmHn; tiZ I gld. 40 kr., — Posamezni list velja 6 soldov. j karni“ v Tavčar-jovi hiši „Hotel Europa.“
Od danes naprej pošiljamo „SIov. Tednik“ samo še tistim čast. naročnikom, ld so naročnino naprej plačali.
Opravništvo „Slov. Tednika" ■
' Domače stvari.
— (Od Radeč) pod Kumom se nam piše 27. okt.: Iznenadila nas je letošnja jesen sfe svojo toploto. Predzadnjo nedeljo je bilo pri nas celo 22 stopinj toplote po R. v senci, ter marsikdo se je pritoževal, ka mu srajca promače. Na moštu je zdaj „črnivecu in uže pošilja našim kmetom v možjane goreče jezike, ter „znajo nemškovati“ držaje ga bučo v roci v kakovšnej zidanici. Cena je vzrastla moštu ta teden uže na 6 —9 fiorinov vedro. Starina je uže pošla pri nas in naši krčmarji bodo rajši plačevali novega še dražje, nego je sedaj, če tudi po Franciji, ki je prva vinstvena država v Evropi in Italiji baje ne vedo kam z vinom, kajti vožuina iz tujih držav bi vino po naših krčmah preveč podražila. V srce me je bolelo, ko sem videl kako ravnajo naši kmetje z grozdjem in moštom. Celi dan (in še dalje tudi) stoji odprta kad zmečkanega grozdja ter vleče kisajoči mošt preobilo čreslovino iz pecljev, ki se kar, tebi nič, meni nič, puščajo v droz-galici, kakoršna je prišla izpod valjanja. To valjanje naši brentači često prejako stiskajo, da stisneni pecelj še več čreslovine, daje iz sebe. Poleg tega pa kmet pušča, da se v odprtej posodi lehko kislec (oksigen), ki je v zraku veže z nastajajočim alkoholom, kar se preminja v aldehik ter konečno v kis ali jesih! Ti dve napaki, preveliki napaki,
naj bi se odpravili najprej iz našega kletarstva. Ker pa naši narodni učitelji še ne vedo povedati kmetu kaj tacega, naj bi uže vendar kmalu dobili mi dolenjski kmetje toliko potrebno kmet jsko šolo, katere nam naš poslanec g. Dežman ne privošči! Gospodine, vi uže še morda prijdete v našo cerkev k maši o bodočih volitvah ? Tačas bodemo uže gledali, da ne pošljemo mačke po klobaso ! Kakošen naprednjak ste? Niti slovenskih knjig, niti kmetijske šole nam ne privoščite ! Za popotnega učitelja bi vsaj kdo skrbel^ ‘da bi nam v slovenščini oči odpiral glede kmetijstva. Za take popotne učitelje se pa uže naprej zahvaljujemo, kakoršni so baje po Štajerskem, ki baje hode slovenskemu kmetu, ki nemščine ne umeje, le v nemščini razlagat kmetijstvo! če tudi Slovenec za vse davke plačuje, kakor Nemec nad Radgono.
(Z Dunaja) se nam piše 27. oktobra.: (Dolenjska železnica) Gotovo vas bode mikalo pozvedeti, kako stojj kaj z dolenjsko železnico Ljubljana-Karlovec. Iz prav dobrega vira vam povem, da minister Banhans neče ničesa slišati o zidanji te železnice, in vse, kar hoče storiti, je to, da bi poslal par inženirjev, da bi železnico premirili. Vendar naši poslanci zarad tega še n>jso obupali, da bi se stvar še v tej sesiji ne rešila — ugodno, posebno ker nij kakor znano oger-ska vlada nikakor nasprotnica te črte. Dobro bi bilo potezanje naših poslancev podpirati s tem, da bi občine na Dolenjskem, vse, tudi tiste, ki ne leže ob projektirani železnici, pošiljale peticije na obe hiši državnega zbora in v njih posebno siromaštvo, prouzročeno
po nevihtah naglaševali. Sliši se tudi, da mislijo tudi dolenjska mesta poslati v tej zadevi deputacijo do cesarja, kar gotovo ne bode brez vspeba. Peticije naj bi se poslale brž kateremu naših državnih poslancev dr. Vošnjaku, dr. Razlagu, Pfeiferju, Barbu . . . da jih izroči.
— (Iz Gorenjskega) se nam piše: Na Gorenjskem so posebno gozdne reči grozno zamotane tako, da kmet ne ve, je-li pečen ali kuhan. V gozd se tako rekoč še pokazati ne sme. Čudno je to, da se kmetom še potrebna drva za kurjavo ne skažejo. Sam sem jih slišal tožiti. Strehe in pode imajo nekateri vse raztrgane, pa ne morejo dobiti toliko lesa, da bi si jih popravili. Kako je to, da so pred nekaterimi leti smeli ne le za domače potrebe, temuč tudi za kupčijo sekati, zdaj pa naenkrat nemajo nobene pravice več? Ko bi si gorenjski kmet z živinorejo ne pomagal, mora lakote poginiti. Kdor gorenjsko pozna, bode vedel, da se na polji ne pridela toliko, da bi se moglo žito prodajati. Živinoreja je poglavitni faktor za Gorenjca, živina mu da toliko, da more davke in druge denarne potrebe plačati. Za to opomenimo tudi naj se pri uredovanji gozdnih homatij to ne prezira, temuč naj se kmetu vsaj še paša pusti, Če se mu drugo nže vse misli vzeti, kakor namreč kmet sam pravi, da mu bodo vse pobrali, ker on to tako sodi, da denar vse premore. Kmet pa denarja nema in se tudi pravdati ne more Pravijo sicer, da se paša kmetu ne jemlje; ali faktično je to drugače. Ravno letos se je to pokazalo, ko so se ubogim ljudem koze pobile ali pobrale. In ljudje so vedeli povedati, da je g. Seitner rekel: „Letos bomo koze, drugo leto pa še ovce“. Tako sem slišal tačas govoriti, ko so se koze pobile. In gospod Seitner se je neki zanašal, da, ako bi se kakemu gozdnarju le kaj primerilo pri rubovanji, se bodo kmetje kot puntarji tožili, in vlada bo dala vojake, da kmeta pomečkajo. Ali ja gospod S. res tak plan imel, kmeta na ta način tlačiti in mu vse pobrati, tega mi on nij pravil, pač sem pa to slišal od kmetov.
— (Od S vib njega) se nam pise 28. okt.: Korun ali krompir je v gospodarst-venem oziru zelo velike važnosti. To priznava graščak in kmetič, če tudi so ob času, ko se je bil še le zanesel v naše kraje, hudo mrmrali ija-nj tedanji „konservativci“, kakor se tudi sedaj premnogi jako hudujo zastran kakovšne nove iznajdbe ali uvedbe, katero kdo priporoča kmetu, ki ima to večno napako, da tudi dobrej reči dolgo ne zaupa in je tudi neče rabiti. Prvi njegov korak je, da nese za sv. mašo na Kum ali pa na Ključevico za kmetijski napredek; pa tudi drugo leto mu baš tako, ali pa še hujše gnjije korun, ter niti sebi, niti svojej živini ga nema na razpolaganje. Tudi meni se je taka godila. Kar pa dobim v roke nek na-predovalen časnik, kateri nij nevoščljiv kmetu v nobenem oziru, ter se naučim iz njega pridelovati te amerikanske podzemljiee. Pred sem, kakor moji sosedje, gnojil korun v pričo, s hlevskim gnojem, kakor ajdo! Letos ga pa le še nekoliko posadim, po starej neum-nej nezmotnosti, vsega druzega na baš istej njivi, pa v napredovalnem smislu. Pognojim mu s hlevnim gnojem, namreč v začetku zime in mu naredim praho. Spomladi pod-orjem korun pa le dobra 2 palca, ne pa tako globoko, kakor druga leta. Za to pa mi nij trebalo preplitvo orati; nego dalje h kraju brazde sem ga pometaval. Pred sem ga podoraval tudi uže ta čas, ko je bila zemlja še mrzla, ter mi je gnjil pod brazdo, predno je mogel zeleneti; sedaj pa sem ga posadil, ko jo bila zemlja uže topla. Tudi nijsem bil tako skob, da bi bil sadil tenke obrezine, kajti mislil sem si: kakor pišče potrebuje beljak v lupini, predno toliko doraste, da more zobati žito; kakor uživa mlada kal tudi sploh v rastlinstvu semensko tvarino, dokler še ne more piti iz zemlje v vodi razpuščene hrane (mozgovine); baš tako tudi korun ne more biti bog vds kaj, ako mu ne privoščimo za jačje čimenje malo debelejih obrezin (krhljev). Do sedaj sem prodajal pepel pepelarjem; sedaj pa ga bodem vsega razen goric in travnikov tudi na njivah za korun rabil, tako, da mu ga o podoravanji
pest privržem v brazdo. Korun namreč zelo ljubi, kakor trsje, pepeliko. Po starem kopitu in po novem načinu letos na prav tistej njivi sta se razločevala, kakor noč in dan. Gospodarji, nikar torej ne prodajajte rastlinam tako potrebnega pepela za par rujavih novčičev.	Naprednjak.
— Iz pod Žalca) v mariborski okolici se nam piše 20. okt.: Ker od nas nij nobenega glasu, utegnil bi marsikdo misliti, da se nam v vsem dobro godi. ter da se nemarno o ničem pritoževati. A žalibog vsestransko nas tlačijo neugodne razmere. Naš letni pridelek je kaj majhen. Škodoval nam je bil v spomladi mraz, potem pa toča in nevihte. Ajdo je komaj vsejano poplula ploha, ki je mnogo rodovitne zemlje iz našega bre-govja nesla v Dravo. Sadja nemarno nobenega, tudi vinogradi bodo težko povrnili trud enoletnega obdelovanja. Naše srenjske ceste so zelo .zanemarjene. Konec meseca julija je huda voda razdjala cesto po brestrniškem1) grabnu in od teh dob krešejo naši kmetje, vozeči vejnik, drva in mnogo drugega lesa na Kamco in Maribor, po trdem kamenji, ter si poškodujejo živino in vozove. Županoma, križanskemu in brestrničkemu, pa se nij vredno zdelo za popravo cest skrbeti; menda nijsta imela časa, ker vedno Seidlu „mamelukata“.
Vrh tega je pa naše ljudstvo nevedno in nezmožno pomagati si, ker nema pravega poduka niti v šoli niti ne v cerkvi. Mesto da bi se na pameten način dramilo in budilo zaspane duhove, ki itak nemajo pojma o klerikalcu ali liberalcu, vlada temveč pod geslom „vera je v nevarnosti1' škodna jezljivost in ncsterpljivost, napada se, tukajšnjim prebivalcem še neviden nasprotnik in tako se le plaši, draži in razdvojujc. Razbegan narod pa neizmerno škodo trpi, ter nema pravega zaupanja do nikoga. Dokaz temu so nže lanske volitve volilnih mož. Duhovnik je na vso moč delal proti Seidlu a prvotni volilci, njegove ovčice, so se mu skoraj vsi izneverili, ter pali v žrelo nem-čurjem. Smemo li upati poboljšaDja, je-li voditelj stopil na pravo pot? Kam hočemo
potem deti izrek duhovnika, ki je djal, da mu je nemški Seidl ljubši nego liberalen Slovenec?! Da žalostna nam majka ako je Vam slovenska narodnost stoprv druga če ne zadnja stvar11. Kedaj pridete do zrelega mirnega izpoznanja, da moramo narodnjaki vsi biti in v tem tudi složni kolikor se da?
— (Iz Trsta) se nam piše 19. okt.: IV Skednji pri Trstu uže nij bilo nobene veselice narodnega značaja, od kar je čitalnica zaspala, ko so namreč nekateri prestrojivali jo v neko cerkveno-politično društvo. 11. t. m. pa je bila zopet enkrat beseda z igro „Dobro jutro11 in drugimi zanimivimi pro-gramnimi točkami, katere so se kaj lepo izvršile. Bila je beseda v spomin nenmrlega pesnika Simona Jenka osnovana. Zbralo se je ogromno število udeležencev iz vseh krajev okolice in tudi tržaška slovenska inteligenca je bila obilo zastopana. Dvorana, akoravno za tamošnjo vas ne majhena, nij mogla vseh v svoj prostor spraviti. Pevci pod vodstvom gospoda učitelja so pokazali, kaj more dobra volja storiti; lepi ubrani glasovi so nas iznenadili. Krepki slovenski kmetski fantje so zapeli, da se je sleherni čudil.
— (Celjsko mesto) je ministra Chlumetzkega za častnega meščana izvolilo.
— (V goriško semenišče) je letos vstopilo samo 5 gojencev.
— (Učiteljsko društvo) nameravajo napraviti učitelji Logaškega okraja na Notranjskem. Tako se nam piše.
— (Iz Senožeč) smo prejeli dolžji dopis, ki občno veselje tamošnjega kraja izraža, da so se iznebili dozdanjega nepriljubljenega nemškutarskega sodnika in birokrata P., kateri je na slovenske vloge kljubovaje pošiljal nemške „be8cheideu itd. Vesele se dohoda novega sodnika g. Kržiča.
— (Iz zgornje Koroške) se nam piše, da se je vrlozasluženi narodnjak, gospod Ferdo Vigele svojemu častnemu poslu, kot župan ziljsko-bistriški nekda odpovedal. Če se poročilo uresniči, bi bila gotovo velika škoda za vso ziljsko - slovensko dolino,
Enacih mož, kakor je vsega spoštovanja vredni Vigele, ki je tudi utemeljitelj bistriške posojilnice, nam zelo primanjkuje!
— (Živinska kuga.) Iz Sodražice se nam piše 21. oktobra: Goveja kuga v naši okolici in na Oblokah hudo razsaja; požrla je veliko in lepe živine. V vasi Podklanec (sodražke fare) je v kratkem 12 goved po komisiji pobitih, denes so zopet v bližnji vasi na Strmci (bloške fare) 31 goved pobili; govori se, da se je tudi na Gori (kamor je šla denes komisija) ta strašna bolezen začela. Trpeti morajo poleg teh katerim je živina pobita, tudi drugi kmetje iz bližnjih vasij, ker morajo imeti vso živino zarad te bolezni zaprto. Ubogi kmet!
— (O živinski kugi) na Kranjskem poroča deželna vlada, da je njeno stanje bilo do 18. okt. sledeče; v okrajnem glavarstvu logaškem so okuženi okraji: Runarsko, Metulje, Studenec, Nemška vas, Velike Obloke, Kramplje in Stari trg v okraji Lož in Cerknica ; v kočevskem glavarstvu pak Pod-klanee v ribniškem okraji. V 23 okuženih poslopjih je crknilo čvetero govedine, • 14 obolelih goved je bilo ubitih in 80 goved, 6 ovac in 13 koz kot sumljivih ubitih. — V vsem logaškem okraji so semnji prepovedani.
— (V Ljubljani) se bode zidalo poslopje za izobraževališče učiteljev in učiteljic. Ministerstvo je uže naročilo deželni vladi, naj ugoden prostor poišče in priprave stori.
— (Slovenska Matica) je sledečo adreso, kot pozdrav hrvatskemu vseučilišču o njegovem otvorjenji poslala: „Nam Slovanom na jugu, ki hočemo po svoje vspeti do višje izobraženosti, boriti se je z mnogimi zaprekami, zlasti s takimi, ki jih stavijo drugi narodi, Slovanom neradi priznavajoči pravo, po svoje se razvijati. V tej borbi pa bi onemogli, ako si ne bi od časa do časa stopnjema kaj priborili, ako se jim ne bi tedaj pa tedaj katera izmej dolgo in živo gojenih nad izpolnila, ter okrepčala borilce za daljno borbo. — Vam bratje Hrvati, pa ne samo Vam, ampak vsem Jugoslovanom, tedaj tudi nam Slovencem, se je zdaj ena najlep-
ših nad izpolnila: iz domačega vira Vam bode za naprej mogoče z najvišo vednostjo pojiti vedoželjno mladino. Dovolite, da vam o tej priliki izrečemo, da se Vašega vseučilišča tako srčno veselimo, kakor se ga Vi veselite. — Neugodne okolščine so nekak zid postavile mej nami in Vami, tako da se ne moremo od Vas priborjene dobrote še zdaj v tej meri poslužiti, kakor bi želeli. Ali trdno upamo, da tekoči čas poravna vse zapreke, ki nam branijo do slovanskega vira višjih vednosti, saj nas srca in jezik vežejo z vezjo ki bode, upajmo, trdnejša od razdirajoče sovražne sile. Vseučilišče, sedaj od Vas odprto, hočemo smatrati kot zvezdo ki je tudi nam Slovencem vzšla na našem narodnem polji, kot porok srečnejše bodočnosti. V to ime se strinjajo naša srca z Vašimi v živi želji: „naj se dviga, naj se krepi naša alma mater na slovanskem jugu“.
— (Iz Svetinj v ljutomerskih goricah) se nam 20. okt. piše: Denes se je pri nas v vinogradih začela bratva; grozdje je prav zrelo, tedaj bode tudi vino gotovo bolje nego lani, samo menj ga bo. Cul sem, da je neka gospa pri Jeruzalemu prodala mošt od kodi po 15 gld. vedro. V kratkem bolj na tanko.
— (Praznih učiteljskih služeb) je zdaj na Kranjskem nad 40, dasi so baje vsi letos izšolani učiteljski kandidatje službe uže dobili.
— (Za sirarstvo) v naših planinah je razpisano več daril, eno po 500, dve po 400 in dve po 300 gl., za katera se mogo potezati sirarska društva, ki delajo uže vsaj od letošnjega poletja. Prošnje do 15. nov.
— (Iz Brežic) se „Tgpst.“ poroča: 16. t. m. se je zbralo na večer pri posestniku Janezu Šetincu v Bukovšeku okolo 15 ljudi, da bi turšico ličkali. Navzoči je bil tudi nedavno na odpust prišli Martin Mežna-rič, ki je pripovedoval svoje doživke in pri-godbe iz vojaškega življenja, toda enmalo pretirano, in to tako, da je njegov starši brat Janez Mežnarič, ki je bil svoje dni tudi vojak, bahanje in pripovedovanje mlajšega brata osmešil, ter se sklicaval na svoje
dogodke vojaške, o katerih prvi niti pojma nema. Prične se hud kreg z ubojnim groženjem; navzoči vojaški odpuščenci Jan. Zagorec, Mart. Stergar, pokrivač M. Kruleč se potegnejo za Jan. Mežnariča, ko mej tem najstarši obeh bratov Mih. Mežnarič, ki je ob enem tudi krčmar, zagovarja Mart. Mežnariča. — Jan. Šetincu gotovo ta hrup nij bil ravno prijeten, ker je Martinu Mežnariču in njegovim trem privržencem pokazal vrata, vsled česar so z hrupom in groze odšli. Martin in Janez Mežnarič so bili vračaje se domov na cesti zavratno napadeni od onih štirih tovarišev, z vilami in koli; hišni posestnik Miha Mežnarič strašno na celem telesu razmesarjen, jena mestu mrtev obležal, o Jan. Mežnariču se pa še dvomi, oRtane li pri življenji, ali ne. Glavni hudodelec Mih. Mežnarič se je izdal sam sodniji, J. Zagorec in M. Stergar so bili ujeti, M. Kruleč je pa pobegnil.
Politični razgled.
Notranje dežele.
Državnega, ahora odsek za po-ravo uravnave davkov je sklenil, da so uradni prostori duhovnikov davka prosti, a ne njih stanovanja. — Nasvet, da bi bili kloštri davka prosti, je bil zavržen. — Dr. Supan je voljen za poročevalca o peticiji italijanskih Tirolcev, glede ločitve od nemških deželanov in samostalnega dež. zbora v Trientu.
Ministra Stremajerja so 21. t. m. dunajski študentje, okolo 800 jih je bilo, pri instalaciji novega rektorja z velikim sikanjem in „pereat“-klici iz sobane spremili. Povod temu je znani ondanšnji Stremajerjev ukaz, naj profesorji bolj strogo s študenti postopajo.
Proračun za leto 1875 kakor ga je finančni minister državnemu zboru 20. t. m. predložil, kaže, da je 381 milijonov in 782.551 gld. potrebščine. Dohodkov pa bode po računu 369 milijonov in 429.694 gld. Torej bode zmanjkljaja 12 milijonov in 352.857 gld. Ta deficit se pa pokrije iz rentne reserve, ki ostaje na porabo po postavi od 24. dec. 1873. 1. Finančni minister pravi, da najboljši pomoček, s katerim se dohodi z razhodi v državnem gospodarstvu zravnajo je zvršenje davkov-
ske reforme, katero naj zbornica hitro v posvet vzame.
Na Češkem so bile 20. okt. volitve v državni zbor. Mladočehi so zmagali na dveh krajih, voljena sta dr. Trojan in dr. Sladkovski. V zadnjič je bil samo zadnji voljen. Po drugod so dobili lepe manjšine. Dr. Nitinger je samo za deset glasov padel Torej ta stranka raste kljubu vsem psovan-jim staročehov, ki bi radi „mlade“ le uničili ne pa pogodili se z njimi.
Magjari se ne morejo utolažiti, da je svečanost otvorjenja zagrebške univerze imela bolj jugoslovansk značaj in da nij bilo ogerskih zastav niti nazdravov ogerski državi. Kakor „Naplo“ tako tudi „Pester Lloydu v prvem članku Hrvatom očita, da nijso „omikaniu, ker nijso Magjarom ljubezni kazali. Kako razdražen je Mažjar vidi se iz tega, da Hrvatom kar s „flegel“ in „maDgel an guter sitte und bildung“ sveti. — „Na-plo“ pa toži, da nihče ne more prorokovati, kako daleč se bode še „slovanska propa-ganda“ razvila in ali bode magjarski zaveznik ali oster protivnik.
Vnanje države.
Iz Španije se poroča o novih po-bitjih karlistične armade. KarlistiČnega poveljnika Lozano je general Daban pri Bo-garri otepel in v begu ujel. Ker je Lozano železnico podiral in 4 železniške uradnike usmrtil, postavili so ga pred sodbo. — Kar-listi so zapustili provincije Alicante in Mur-cia. — Don Alfons jo hotel reko Ebro prestopiti s svojo vojsko ali vladna vojska mn je to ubranita in ga v beg zapodila.
Angleži so v Indiji ujeli, kakor se iz Londona poroča, glasovitega voditelja ve-liko-indiške vstaje 1857.1. Nana Sahiba. — Ker ga je umrli indiški kralj Tippo Saiba adoptiral, angleška vlada v Indiji ga pa nij hotela za naslednika spoznati. Osnoval je tedaj zoper Angleže, katere je smatral za tujce, ki hote indiške narode iztrebiti pod masko civilizacije in kulture zaradi dobičkarstva, — 1857. 1. zaroto, katere privrženci so pomorili vse Angleže pod vodstvom gen 5-rala Wheelerja — 450 osob. Toda uporniki so bili kmalu premagani in Nana Sahiba je pobegnil, kot drugi indiški Sebastijan, — za celih 17 let! Pomorjeni Angleži so bili potem še preveč maščevani, ker so pomorili angležki vojaki celo kraljevo rodovino, 150 knezov in 500 duhovnov. Ako tedaj Angleži obsodijo Nana Sahibo k smrti, ki je branil svojo domovino pred tujci, store to je iz politične strasti.
Gospodarske stvari.
Velikost davkov v raznih deželah.
Daleč po svetu tožijo, kako zelč so ljudje z daviti preobloženi. Razmera mej davki in prebivalci je v raznih državah kaj različna, kakor različni so tudi razni davki imenovani. V Avstriji so ti davki — po Jesenkovem „Občnem zemljepisu1' (str. 140): „zemljiščni in hišni davek, pridobnina, dohodnina (tem skupaj pravijo neposredni davki), dohodki od državnih posestev, od kovanja denarjev in od raznih rudnikov, od pošte in telegrafa, pa razni posredni davki, namreč: potrošnina ali užitnina in coli, dohodki iz samoprodaje soli in tobaka, od štemplja, loterij in punciranja, cestnina in
razne pristojbine (takse)." Zelo enako imenujejo se davki tudi po drugih državah.
Sledeče kazalo kaže, koliko davka pride v vsakej državi na enega človeka povprek. Preračunil sem dotične davke vse na franke, obče znani francoski denar — 5 frankov = 2 gold. avstrijske veljave, da se razne države ložje mej soboj primerjajo. Podlaga temu pregledu so uradni proračuni, katere so do-tični zbori potrdili, ali so jih pa nekatere neomejene — neustavne vlade same prijavile. Množica ljudij ali prebivalcev dotičmh dežel ie povsodi postavljena po najnovejši ljudski štetvi, in sicer z onimi svotami, katere je v dotičuih oddelkih priobčil Jesenkov „Občni zemljepis".)
Davki razdeljeni mej posamezne prebivalce
Na enega človeka pride povprek
Ime dežele in leto	Neposrednjih davkov	Užitnine	Colnine	Drugih davkov	Vseh skup
	v		frank	i h.	
Francija 1873 		11-5	23-6	8-7	17-4	61-1
Velika Britanija 1872—73 		89	19-0	16-4	7-8	525
Republika Argentinska 		—	—	45-0	0-8	45-8
Zedinjene države v S. A. 1873—74 . .	2-5	12-5	28-2	2-0	45-1
Holandsko 1873 		12-5	16-3	3-2	9-5	41-6
Avstrija (Cislajtan.) 1873 		11 2	16-9	2-9	5-9	36-9
Italija 1873 		146	10-5	3-4	3-1	31-6
Kanadsko 1871—72 				7-0	18-9	04	20-3
Brazilija 1872—73 		2.0	0-1	21-7	2-3	26-2
Belgija 1873 		7-5	5-2	2.5	8-8	24-0
Portugalsko 1873 		7-1	6-5	7'2	3-1	23-8
Čilsko v J. Am. 1872 		2-5	3-6	15-0	1-1	22-2
Badensko 1873 		7-5	5-2	3-7	56	22-1
Virtemberško 1872—73 	,	8-3	8-2	3-7	1-0	21*1
Prusko 1873 		7 0	59	3-7	4-3	20-9
Nemško carstvo 1872—73 		6-8	60	3-7	3-7	20-3
Ogersko (Translajt.) 1872 		63	8-5	1-0	3-4	19-3
Rusko 1873 		5-4	9-6	2-5	1-0	18-5
Bavarsko 1872 		4-6	6-6	3-7	3-1	18-1
Grško 1873 		7-5	0-3	6 5	20	16-3
Švajcarsko 1868 			5-0	107	107	10-7	15-7
Saško kraljestvo 1873 		46	5-9	3-7	1-1	15-4
Norveško 1872 				3-7	9-9	0-4	14-0
Rumunsko 1873 		6-5	40	4-0	4-0	10-5
Srbsko 1873 		56	0-5	1-6	0-6	8-4
Turško 1872 		? 3-5	? 1-0	? 06	? 0-1	? 5-0
Števila tega kazala tako jasno govore, da jih nij treba nikakor tolmačiti. V deželah v državnem zboru na Dunaji zastopanih plača vsak človek na leto 369 frankov (t. j. 14 forintov, 76 krajcarjev) in le ne-
katere druge prebogate države jo v tem pre-kosč. Ogersko pa primeroma plačuje jako malo davkov — namreč skoro za polovico manj ko dežele tostran Litave — 19'3 frankov (7 forintov in 71 kr.). Najmanj dav-
kov plačujejo v kneževini Srbski, ker narodna srbska vlada ne gleda na to, kako bi podložnike izmolzla in denar potrosila za nepotrebne stvari. Turskim poročilom ni dosti verovati, zato so povsodi vprašaji pristavljeni.	Narodni	statistikar.
Gnojenje vinskih trt.
Trta potrebuje, kot vsaka druga rastlina premnogo mineralične brane, katero razpuščeno srka u se.
Ker se pa trta le pod posebnimi pogoji sostave in kakovosti zemlje more razvijati in so te pogodbe pa le redko združene, je nalog gnojenja, da popravi te napake. Kakovost gnojnih sredstev in njihova sostava, mora tedaj vsled raznoternih sostav zemlje, tudi različna biti. — Tedaj se ne nahaja občni, splošni gnoj za vinske trte. —
Da se pa pozna pravi gnoj za zemljo je toraj treba, nekaj časa poskusiti različne gnoje. V ta namen se pognoje n. pr. po štiri vrste trt, ki so navadno enake, z hlevskim gnojem, z soljo, fosfatom in slino, ter opazuje velikost in pčzo grozdov. Guoj iz hleva nezagovarjati, bi bilo krivično. Kakovost grozdov na ta način nij čisto nič manja. Ako vsled tega gnoja raste preveč perje in les, se pa odpravi z skrajšanjem in obrezovanjem.
V prejšnej in novejšej dobi so vinorejci rabili gnoj iz hleva in je brez dvombe do-sedaj najboljše vrste gnoj in bi bilo gotovo nespametno, nasprotovati njegovej rabi.
Krmenje konj s koprivami.
V spomladi imajo navado v deželah, kjer je izobraženost na višji stopinji, posebno na Saškem, Angleškem, severnej Franciji, pokladati konjem v spremembo kaj druzega, kar jim zelo dobro tekne. Dobivajo namreč v krmo mlade koprive, na njivah izruvane, katere kljub mnogim bodijačem slastno uživajo, ker imajo v sebi, posebno korenine, mnogo sladkorja in se živalem dobro prileže. Skoraj bi rekli, da je to nekako pomladansko zdravilo, katero se jim podaje, ker koprivna pica bolje prebavlja, toda samo takrat, ako se živinčeti poda v množici. Toda ne samo po deželi kmetovalci rabijo to pičo, nego tudi po mestih, pri konjih za jahanje in kočijažnih, ne manje pri kavaleriji, da tedaj koprive popolnoma poplačajo trud, ki ga je treba pri izruvanji.
Iz tega pa pohaja še druga korist, namreč njive se otrebijo brez stroškev nepotrebnega plevela, korist, ki se ne smč podcenovati. Kdor tedaj še nij poskusil konje krmiti z koprivami, naj le poskusi in naj ga ne zadržuje to, da je njegova živina vedno dobivala suho pičo, radostno bodo zapazili s kako slastjo požirajo neznano pičo in kako blagodarne nasledke ima to za nje v zdravotnem ogledu.
Žito.
pri nas navidno pšenica, raste v lehkej peš-čenej zemlji in na severu. — Na jugu jo sejejo zaradi dolge slame. Škodnje jej mnogo smod in sentjavost, vendar jej pa mraz mnogo ne škoduje, ker se prideluje visoko po planinah na Stirskem, .Švici i. t. d. Najbolje obrodi na ledini ali na poljih, kjer se je poprej sejala ogrsica, detelja, zeleno sočivje, predčasno zrelo sočivje, poletne oljnate rastline in lan.
Na nerodovitnej zemlji, je n. pr. najbolje grah, da se ona ovlaži. Redkokrat se seje ozima na krompijevo polje, često pa jarno žito. Ako se seje ozima za deteljo, naj se orje tri tedne pred setvijo, da se zemlja popolnem usede.
Mah na vinskih trtah.
Na starih vinskih trtah, posebno na mokrih krajih ali v mokrih letinah, obraste deblo in vejice posebno rado mahovje. Ono nij druzega, nego ptujopasna rastlina, ki zasadi svoje korenine v belino vinske trte in slednej odteguje najbolji hranilni sok in to v takej meri, da izgubi popolnoma ali deloma svojo rast in plodnost, ter se končno celo posuši. — Zatoraj je jako treba paziti, da mahovje ne zraste in da se odstrani, posebno z ogul-jenjem pri cepenji trt, najbolje sredstvo je pa še, ako se trte namažejo z apnenim mlekom. Slednje naj se stori pozno v jeseni ali pa takoj v začetku spomladi z kacim zidarskim čopičem na vseh trtah, mah se posuši, in apnenica odpade.
Brajda v kuhinjskih vrtih.
Na Angležkem so v novejšej dobi hoteli splošno odpraviti brajde sadnjih dreves, ker odtegujejo kuhinjskim vrtom svetlobo in zrak. Oe pa toraj na enej strani škodujejo v tem, ker odtegujejo rastlinam svetlobo, so pa zopet na drugej strani zelo koristne, ker varujejo
mlade rastline, pred silnimi vetrovi, kot kakov klobuk. — Brajda navadno obrodi izvrstno sadje, ker solnce in zrak imata vpliv na drevo od vaeh stranij; dalje bogato obrodi in sadje vetrovi ne obklatijo. Dalje zakrivajo brajde gredice s zeljenjavo, ter so stezice in pota v kuhinjskem vrta podobna kacema mičnemu parku.
Razne str ari.
*(Šlezijski škof F ors ter v nesreči.) O strašni nesreči, ki se je pripetila knezoškofa dr. Forsterju se poroča: Kočija škofova je bila le nekoliko sežnjev za jan-berškim gradom blizu mrežnih vrat, oddaljena, ko se naenkrat na bližnjem strmem griči pretrga veriga pri coklji, ter v divjem teku kočija, ki je bila obilo obložena, navzdol zdrdra. Kočijaž si je na vse moči prizadeval, da so dvema konjema odleteli podkvi. Toda bilo je vse zastonj. Ko se končno še enemu prvih dveh konjev pretrga opr-snica, zdivjajo konji s kočijo v kolobarji kar v divjem diru po griču. V sredi griča, kjer je ovinek se prekucnejo konji, voz zdrdra črez nje, ter prileti z vso močjo v neko lipo, na katerej se je razbil na kosce. Knezoškof je obležal pol na pokraji griča, noge so mu pa še visele v kočiji, njegov tajnik Hackeuberger se je zvrnil za njim, komornik in kočijaž so prileteli iz kozleka na drevo, in potem na stran, en konj obležal je pod kočijo. Pomoč je bila takoj blizu. — Knezoškofa so vzdignili iz kočije, ter odnesli nazaj v grad. — Sreča za njega, da je ravno v tem trenotji, ko se je kočija preobrnila, pogledal skozi okno, če ne bi bil na kosce raztrgan. Glava je bila tako pobita, da mu je ves obraz otekel takoj k nepoznanji. Ledene obklade so mu neprenehoma morali polagati 20. ur. Oteklina je nekoliko upla-knila, toda še mu nij moč, okolo in okoli rudeče otekle oči odpreti, neizvzemši drugih bolečin in ran. — Tajnik ima vso razrezano roko. in velike bule na nogah. Komornik ima izpahneno desno roko, kočijaž bluje kri z oteklimi persi na smrtnej postelji. Trije konji so zelo pobiti, eden ne bode več za rabo. V čeraj popoldne o 3. uri se je pripeljal na centralnem kolodvoru knezoškof videzno zelo bolan domov.
* (Ministeretvo kmetijstva) je sklicalo strokovnjake v vinstvu, kateri imajo preiskovati in posvetovati se, kako bi se zabranilo, da bi se ne razširila strašna trtna uš (phylloxera vastatrix),
lzdatclj in za uredništvo odgovoren: Maks Ar ra
ki v vinogradih tako korenine izpodje, da se cel vinograd posuši, in se je na strah avstrijskih vinstvenikov pokazala uže v Klo-sterneuburgu, kamor je iz Francoskega zanesena.
* (Natis čeških čas o pišev.) Češki dnevniki imajo sledeče število naročnikov: „Narodni Listy“ se kolekujejo na dan v 4500 eksemplarih, „Pokrok“ v 2783 eksemplarih, „Posel z Prahyu v 1878 eksemplarih in „Čech“ v 1656 eksemplarih. Tako so poročali „N. L.“ 20. t. m. in drugi listi nijso ugovarjali.
* (Tatvina.) Francu Uoffou (Kafol) v Gorici je bilo pred nekaj dnevi ukradeno 226 napoleondorov, 250 gld. bankovcev, in trije lozi.
* (Nesreča na morji) in sicer v kanal de Manche se je pripetila vsled tega, da sta dva parnika trčnila eden v druzega, „Candahar“ in „Kindsbridge“ ; slednji seje takoj potopil, na katerem ste bili hčerka in soproga kapitanova. Mati je ravno hotela skočiti na parnik „Kandaharu, ko vidi, da hči njena nij zadosti pogumna njej sledovati, vrne se nazaj, ter žnjo skupno pogine.
* (Rusko olje na usnje) je bolje nego vsaka mast. Usnje je trdneje in meh-čeje, ter posebno elastično, ako se namaže s tem oljem. Črevlji tako namazani nemajo neprijetni duh in je tudi v zdravstvenem oziru zelo koristno. Ako se usnje, ki je bilo z ruskim oljem napuščeno, — lakiruje, se sveti lepše, posebno konjska oprava, nego a črnilom. Zatoraj se rusko olje živo priporoča zaradi mnogih koristij.
* (Grob kralja M a t i j a ž a) kakor „Hon“ poroča, so one dni odprli v kapelici v Stolno-Belgradu na Ogerskem, v katerem je Henslman mislil, da je pokopan kralj M a t i j a ž. Toda v kapelici je bilo vse prazno.
Tržne cone.
V Ljubljani 28."oktobra 1874.
Pšonica 4 gld. 90 kr.; — rož 3 gld. 60 kr.;
— ječmen 2 gld. 90 kr.; — oves 2 gld. — kr.; — ajda 3 gld. — kr.; — pros6 3 gld. — kr.; — koruza
— gld. — kr.; krompir 2 gld. — kr.; — fižol 5 gld. 80 kr.; masla funt — gld. 54 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — Špeli frišen — gld. 36 kr.; — Špeli povojen
— gl. 42 kr.; jajce po 2‘/a kr,; — mleka bokal 10 kr.; govednine funt 30 kr.; — teletnine funt 32 kr.; svinsko meso, funt 27 kr. — sena cent 1 gld. 25 kr.; — slamo cent — gld. 75 kr.; — drva trda 6 gld. 80 kr.; — mehka 4 gld. 90 kr.
Loterij ue srečke.
V Trstu 25. okt.: 57. 15. 53. 40. 13.
fč!	Tisk	„Narodne tiskarne“ v Ljubljani.