PREDSTAVLJAMO VAM KRAJEVNO SKUPNOST POLJE
Najbolj jih pesti civilna zaščita
Polje se zadnja leta hitro širi in se polagoma zrašča z bližnjimi naselji v zaključeno celoto. Obdelava popisa bo daJa točne podatke, vendar bo za orientacijo dovolj dober podatek, da je bilo pred nekaj leti v Polju okrog 5000 prebivalcev. Se tako zaključena celota pa v svoji sredi skriva in poraja cel kup problemov in nalog, ki jih mora nekdo tekoče in vestno reševati. Kdo je to? Kako mu gre od rok?
Anton Cerar vodi 11-članski svet krajevne skupnosti Polje. Predsednik tega sveta je že od 1966. leta; po-novno je bil izvoljen lansko leto. Po njegovih besedah je svet kadrovsko dobro sestavljen in tudi člani se do-kaj redno in v zadostnem številu udeležujejo sej, ki jih sklicujejo po. potrebi.
Odgovore je tov. Cerai razvrstil tako, da je najprej obdelal dosedanje delo in uspehe krajevne skupnosti, ter se tako lotil nekaterih še nere-šenih problemov, ki v prvi vrsti pre-tijo krajevni skupnosti, morali pa bi se z njimi soočiti prav vsi Poljci.
Ker se je Polje razvijalo zelo dina-mično, šj> se kot prioritetna po-javljala razna komunalna vprašanja.
ki jih je krajevna skupnost reševala v okviru razpoložljivih sredstev zelo dobro in hitro. V teh letih je kra-jevna skupnost uredila vodovod, raz-svetljavo in asfaltirala nekaj za Polje pomembnih cest in poti. Pri vseh teh akcijah so se občani zadovoljivo odzvali, saj so pri programu leta 1968, ko so asfaltirali Rjavo cesto in uredili tudi razsvetljavo, zbrali za okrog 800.000 dinarjev samopri-spevka ali skoraj 13 odstotkov od celotne vrednosti opravljenih del. Tudi leta 1969 je imela KS pretežno komunalni program. Asfaltirala je okrog 900 m cest v vrednosti 25 mi-lijonov din, ki so jih prispevale neka-tere delovne organizacije predvsem Saturnus, občani in krajevna skup-
nost. Lani so na podlagi izredno ugodnega kreditnega dogovora s cestnim podjetjem v Ljubljani asfal-tirali cesto med Slapami in Poljem ter tako izčrpali tudi lctošnja sred-stva. S temi deli so v glavnem rešeni tudi-najbolj pereči komunalni pro-blemi.
Na vprašanje, kakšen program ima KS letos, je tov. Cerar odgo-voril, da krajevna skupnost letos nima konkretnega programa, ker bo vsa sredstva, ki jih bo dobila, takoj uporabila za plačilo dolga cestnemu podjetju. Ta odgovor, ki se mi je med razgovorm čedalje bolj motal po glavi, pa nama ni preprečil, da ne
Anton Cerar, predšednik kra-jevne skupnosti Polje
bi razpravljala naprej. Tako sem zve-del, da pomoč starejšim organizirajo skupno z Zvezo borccv, mcdtem ko konkretno zanje skrbijo zdravstveni domovi. Razne priieditve in pro-slave pripravljajo skupno s šolami na njhovem področju. Prav tako uspeš-no sodelujejo z gasilskim društvom, manj uspešno pa s krajevno organi-zacijo Socialistične zveze, ki zadnje časc šepa, je spet brez predsednika in opravlja KS čedalje več njenega dela. (Od nekod se mi prikrade: ni-mamo delovnega programa .. .)
Precej težav imajo z ,,ureje-nostjo" zelenic. Ne vedo točno, komu se nakazujejo sredstva za ure-janje, dejstvo pa je zaradi neurejenih zelenic ni dovolj počivališč za stare ljudi, ki se ne morejo zbirati niti kje drugje, ket ni primernih prostorov. Shajati se ne more tudi mladina, ki
-   čeprav je  organizirana v klubu mladili in ima svojo športno ploščad
- le nima ustreznih prostorov, razen nekaj gostiln, ko se mi spet prikrade bojazen, da ne bodo imeli kaj delati, ko    pravzaprav   nimajo   programa dela,   razmišlja   napiej   tov.   Cerar. Najbrž bi bilo koristno organizirati nekaj akcij ali društcv npr. olepše-valno društvo. Toda kljub lepi ideji ljudje ne  kažejo  dosti posluha za takšne stvari. Morda bi morali dobiti pravega človeka. Glede boljše pre-skrbe in razširitve obstoječe trgov-
ske mreže, sedaj zato KS nima nobe-nega vpliva, čeprav bi bilo Poljcem najbrž lažje kupovati v Polju kot v Ljubljani. V načrtu imamo prcno-vite stavbe, v kateri imajo svojc pro-store še pošta, milica itd., tako da bomo pridobili nekaj prostora, ki ga bomo najbrž odstopili mladini.
Kaj nas najbolj pesti? Biez dvo-ma civilna zaščita. Zgoraj se na-slanjajo na zakon in njegova dolo-čila, pozabljajo pa, da mora te stvari nekdo organizirati in voditi. In to ne zastonj. Za 200 din mesečno pa ne moremo dobiti človcka, ki bi bil pri-pravljen delati, ustanavljati skupine ter jih delovno organizirati. Če dan-danes ne plačaš, ljudje še vabil ne raznesejo! Leta 1968 je občinska skupščina krajevni skupnosti do-delila za delovanje civilne zaščite 300.000 din, kar je le omogočalo neko osnovo za delo. Sedaj vsega tega ni!
bodelovanje z občino je v redu -z opombo da nas, predsednike kia-jevnih skupnosti, premalo obvešča-jo. Predvsem smo premalo na teko-čem z informacijami o novo-gradnjah. Veliko dela imamo tudi z občani, ki bi radi gradili na svojih paicelah, pa zaradi urbanističnih na-črtov ne dobijo gradbenih dovoljenj, ter jih vsi pristojni organi pošiljajo od viat do vrat, največkrat pa na KS, ki je za urejanjc te problematike najmanj pristojna. NaspJoh pa nas uprava in vse mogoče institucijc in zavodi preveč obremenjujejo z zbi-ranjem raznih statističnih in evi-denčnih podatkov.
Tovariš Cerai mi je še dolgo pri-po^edoval o krajevni skupnosti, nje-ni problematiki in o tem, kaj bo tre-ba v Polju še urediti. Mnogo tega bodo po vsej verjetnosti napravili zelo 1cgia!u, morda še v mandatu se-danjega sveta. Kljub ugodnim rezul-tatom in dejavnostim pa me je šc dolgo po razgovoru preganjala misel, da je še preveč ljudi, ki so prepri-čani, da je program dejavnosti KS le komunalna dejavnost, vse ostalo . . . Da je program, če je kasa polna de-narja. Vseeno je, ali se taka mišljenja pojavljajo v vodstvih krajevnih orga-nizacij ali pa med občani, ker kažejo pojav le na to, da marsikje eni in drugi ne vedo prav dosti, kaj je kra-jevna skupnost. Poleg urejanja mate-rialnih življenjskih problemov je še mnogo področij dcla, kjer bi lahko KS odigrala važno vlogo, toda ne samo z izvrševanjem, temveč tudi spovezovanjem in koordinacijo vseh drugih dejavnikov.
Če lahko samo malo sugeriramo, bi bilo najmanj, kar bi moral svet krajevne skupnosti storiti, občane v kakršnikoli obliki obveščati. ,,Do-sedaj smo zelo uspešno izvedli pre-cej najog, ker pa smo lani ,,pojcdli" današnji kruh, predlagamo tak pro-gram, ki ga bomo lahko izvajali brez velikih materialnih sredstev.