Na koncu Ietd. Leto 1885 je bilo. Prej ko še bodo te vrste vaem našim bralcem prišle v roke, 80 mn ure že potekle in bo še torej samo v našem spominu živelo. Ali v kakem spominu da ga bodo častiti bralci imeli, ali v dobrem ali slabem, čez to si sicer mi ne svojimo sodbe in bila bi z njo tudi težava, tako v celem pa menimo, smemo reči. da še to leto. kar smo jib že doživeli, najalabše ni bilo. Kar se tiče gospodaratva, letošnje leto ni bilo v nobenem oziru bogato. Ozimina je na velikih krajib strobnela, na drngib pa je že v zemljo niso bili spravili v pravem času; ona torej skoro nikjer ni prav atorila. Jarina in poletnina še je kolikor toliko dala ali auša, ki je bila na nekaterih krajib močno pritisnila, storila ji je veliko škode. Sadja letos ni bilo posebno veliko in še to, kar so ga na nokaterih krajih imeli, se ni, kar se reče, prav v denar spravilo. Edino pri vinu smemo reči, da letos, če tudi nikjer prav veliko. vendar pa so dobro kapljo pridelali in večinoma 80 ga že tndi za lepo ceno poprodali. Kar ga je še pa v kletih, za to pride še že čas. Dobro blago najde še zmerom kupca. Treba bo torej samo, da se z njim ne prenaglimo in Bog daj, da dobi naše vino zopet svoje ataro ime! Kršeanako življenje, to ae je pač tudi v tem letu ae premalo pokazovalo. Pravi, dobri kristijani drže ae preveč, še zmerom prevec za pečjo in so za to redko dosegli, kar bi jim sicer ne moglo izoatati. Zvonec nosi še vedno malomarno ali že na pol neverno ljudatvo v očitnem življenju. Sv. Oče v Rimu so aicer v tem nam rada svetnim obla Mož iz železja, sam proail, naj bi in Španijo, to pa t dali lep izgled. Kedar so mogli, povzdignili so svoj glaa in še v posebnem okrožnem pismu so razglaaili. kaj da teija in mora 8v. cerkev zase terjati, nasproti pa so tudi povedali, da ae in v katere reči"^^na ne meša, marveč jih \prepušča. jsmarck, jib je pa torej sredovali med Nemčijo aa, ko mu je bilo za to hodilo, kdo da bi rfaprej na Karolinskih otokih goapodaril. Kar so potlej sv. Oče odločili, tako se je tudi izgodilo. Brez vojske tudi to leto ni ostalo. Bila je v Sudanu; v njej so bili Angličani na izgubi, ali tudi krivi prerok Mahdi se svoje zmage ni dolgo veselil, kajti je kmalu umrl in tudi drbal, ki je za njim ostala, bo težko kaj storila. V Tonkingu ao pa Francozi imeli svojo smolo, vendar pa kakor je podoba, vse moči bi tam še ne radi izgubili. Da bi ae le doma še bolje pogodili! ALi prav to jim ne gre po volji. Sedaj je pač še republikan8ka stranka na površju, toda vedno si je v strahu, da je monarhični ^stranki ne epodkopate tal. Španija je izgubila mladega kralja in sedaj drži žezlo v rokab mlada kraljica, avstrijska nadvojvodinja, za avojo dveletno heerko, ali več kakor vprašanje je, če bo ta kedaj kraljevo žezlo dobila v roke. Do njene polnoletnosti je še dolgo in Spanci se ženskim vladam nič ne pokorijo radi. Na Angleškem so vsled letošnjih volitev liberalci še oatali na krmilu ali s katoliškimi Irci se jim bo treba pogoditi, če bodo kaj hoteli dognati. Nemčija je oatala letos, kjer je bila lani, nič se ni naprej, pa tudi nicesar nazaj pomaknila doma, na tnjem pa si je pridobila kos zemlje v Afriki in potlej tudi pravico trgovinske postaje na Karolinskih otokih. Tudi Rusiji ne bomo ničesar sponosili, ravno hvalili pa je tudi ne bomo, kajti poaebnih reči se to leto v njej ni nagodilo. Zakaj ni zabranila vojske med Bolgari in Srbi ? To bi bila sicer smela atoriti. pa fe njej to ocitamo. treba bi nam bilo iato tako storiti naaproti Avatriji. Tega pa ne maramo. Avstrija, naše cesaratvo, ima še vedno vojako; ta je aicer doaebmal še nekrvava, ali če ne bo vednim razprtijam, ki bi ae med poaebnimi narodi rade vdomačile, kje kako v okom prišla, bati ae je tudi vojske do krvi. Nekatera ljndstva, ali bolje bomo rekli, nekateri možje nekaterih ljudstev ae niao prišli do izpoznanja, da so pred poatavo vaa ljudstva, vai narodi enaki, da nosimo vai enaka bremena in nam gredo torej vaem enake pravice. Pri naa ao v tem oziru najhuji Nemci. po ogerakih deželah pa Magjari. Tem se dozdeva, da so druga Ijudstva jim le za podnožje; ta bi se jim naj še le zahvalila, da jih marajo vzprejeti za tako. Ali bomo tedaj tem ponižanim ljudstvom zamerili, če se branijo nepovoljnih tlačiteljev, kar naj bolj morejo? Mi Slovenci in čisto posebej še štajerski in koroaki Slovenci smo vedno še v tem nepovoljnem položaju, braniti si pravice, ki nam gredo po božji in človeški postavi, in naši nasprotniki so zviti zadosti, da naa razkazujejo po svojih čaaniakih glasilih, kakor da bi mi jih tlačili in bi jim mi delali krivico. Kedaj se je resnica še stavila tako na glavo? Slovenako ljndatvo pa krivica, ne, ti ne gresta vkup. — To je ,,Slov. Goapodar" vselej v djanju kazal, to hoče tudi prihodnje leto atoriti. Kar je v njegovi moei, branil bo slovensko ljudatvo krivice; odkrito, moški ae bo potegnil za pravico in Łe komn to ne bo po godu, najgotoviše znamenje bo to za-nj, da nima ljnbezm do pravice in slovensko ljudstvo še njegove ljubezni — no inara. Brez nje, da ima le za-se pravico in torej božjo pomoc, pridobi si prej ali slaj avoje pravice tudi naše slovenako ljudstvo.