Poštnina plačana v gotovini Maribor, sobota 25. avgusta 1934 Let6 Vlil. (XV.» MARIBORSKI Stav. 192 Cena 1 Din VECERNIK Uradnlttvo In uprava; Maribor, Gosposka ul. 11 / Talafon uradnlitva 3440, uprava 34U Izhaja razen nadalja In praznikov vaak dan ob I#- ur1 1 Valja m »sečno prajaman v upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po canlku / Oglasa aprajama tudi oglasni oddalck .Jutra'* v Ljubljani i Poštni čekovni račun M. 11.400 f9 JUTRA’ 99 Vrenje in trenie v Španiji Med velikimi političnimi dogodki, ki ’ zavzemajo vso našo pozornost, preživlja Španija za svet čisto na tihem mrzlične notranje pretresljaje. Kakor tla, pod katerimi bobne neprestano manjši potresi in se njih sunki čutijo tudi na površini, tako bobne tudi v njej podzemeljska politična gibanja in skoraj ne mine teden, da ik? bi evropski listi kje ob strani, na manj važnem mestu, zabeležili kake zarote, vstaje ali 'kaj podobnega. Menda ni danes v Evropi države, v kateri bi bile strankarske strasti tako razpaljene, kakor so prav na Španskem. Na eni strani anarhisti in komunisti, na drugi socialisti, na tretji bojeviti in skrajno radikalni klerikalci, na četrti fašisti, vmes med vsem tem pa levičarske in desničarske meščanske stranke s svojo sredino v radikalih, ki tvorijo os sedanje republikanske in demokratske vlade. Njeno stališče je silno težko, n« samo zaradi potrebe po neprestanem parlamentarnem taktiziranju, ampak tudi po vedno potrebni čuječnosti njenega varnostnega aparata, kajti nihče v Madridu ne ve ne dneva, ne ure kdaj, in ne kraja kje lahko nastane upor teh* ali onih ekstremistov. Prav te dni smo čitali n. pr. o odkritju velike komu--nistične zarote v sami vojni mornarici. Vso to zmedo pa povečujejo še avtonomistična in separatistična gibanja ne le nešpanskih, ampak celo tudi španskih provinc, kakor n. pr. Galicije. Največ opravka pa ima Madrid s Katalonci in v zadnjem času zBaski, Nad Katalonijo in Katalonci so vladali Španci dolga stoletja čisto centralistično, in dasi je katalonščina španščini skoraj bližja ko slovenščina srbohrvaščini, zaželjena sto-pitev ni bila dosežena. Sedanje stoletje je boj Kataloncev 7a> popolno kulturno in tudi politično avtonomijo močno okrepi- lo. po vojni pa je ta boj prešel s političnih tribun tudi na ulice. Nova republikanska Španija se je morala naposled tudi vdat:, in sedaj je Katalonija republika v španski republiki, lina svojo vlado v Barceloni in razne druge avtonomne institucije, svojo popolnoma katalonsko univerzo, katalonske srednje, strokovne, meščanske in ljudske šole in v vseh uradih se uraduje ',e v k,attalonščini. Španščina, ki ic povsod vladala stoletja, je odrinjena. In dasi je Katalonija napram ostali Španiji razmeroma majhna, ne polni 3 milijoni prte-bivakev, ima vendar močan upliv, ki izvira iz tega, da ima njeno glavno mesto Barcelona skoraj SOO.OCO prebivalcev, torej le malo manj ko Madrid, da je najvažnejše trgovsko in pomorsko središče in da je Katalonija sama po sebi naravno rodovitna in bogata. Toda kljub doseženi avtonomiji trenja med Madridom in Barcelono niso nehala in se pojavljajo vedno v novih oblikah. V zadnjem 6a®u so pa prevzeli katalon sko taktiko tudi Bas k i. Naši širši javnosti bodo znani morda komaj po imenu, ali pa sploh ne. saj se doslej v svetu niso oglašali in je tudi njihovo število za veliki svet preneznatiio. Baski so zadnji ostanek naroda, ki je poseljeval Pirenejski polotok, in morda tudi del sedanje se-vernozahodne Francije, še v časih pred naselitvijo Rimljanov. I ako so Bas eno najstarejših ljudstev Evrope in niso v sorodstvu ne z Romani, ne z Germani n ne s Slovani. Govore docela svoj jezik. Rimljani in potem romanski Španci ter Katalonci so jih v tisočletjih docela asimilirali, le na skrajnem severovzhodu Španije, na obeh straneh Piirenejev (tudi na francoski strani), so se še ohranili zadnji ostanki, katerih je v Španiji sedai *noir&3; 1,000.000, ki govor« še baskiško, Francija pasaže v italijanske načrte Schusctmiggov sestanek z Barthoujevim zastopnikom - Francija bo skušala rešiti sporazumno avstrijsko vprašanje — Namen Barthouievega potovanja v Rim PARIZ, 25. avgusta. Avstrijski kan-celar dr. Schuschnigg je odpotoval včeraj iz Nice na Dunaj, a ne preko Švice, kakor se je pričakovalo, ampak preko Milana. Kakor se v tukajšnjih političnih krogih zatrjuje, se je Schuschnigg v Nici Sestal z nekim zastopnikom francoskega zunanjega ministra Barthouja, s katerim sta razpravljala o razgovorih v Florenci. Na tem sestanku se je govorilo tudi o Schuschniggovem potovanju v Pariz, vendar pa je bilo sklenjeno, da se to potovanje izvrši v poznejšem roku, ki bo šele določen. Izgleda, da bo Schuschnigg potoval v Pariz šele po Bar thoujevem obisku v Rimu. Iz poučenega vira se nadalje doznava, da bo skušala Francija organizirati zaščito Avstrije na širši bazi, zlasti pa na sodelovanju male antante. Pariz je prišel do prepričanja, da je treba razvoj dogodkov v Podonavju usmeriti v enotni pravec, ki bo izključeval izigravanja in zasledovanje posebnih interesov posameznih sil. Temu namenu bo posvečeno Barthoujevo potovanje v Rim. Natančni načrti, ki jih bo predložil Mussoliniju, javnosti zaenkrat še niso znani in menda tudi uradno še niso dokončno redlgirani. Vendar pa je mogoče trditi, da se ho skušalo doseči v vseh podonavskih vprašanjih sodelovanje med Francijo, Italijo in malo antanto. K temu koraku sili Francijo ne-razpoloženje, ki se je pojavilo v državah male antante, zlasti pa v Jugoslaviji zaradi samovoljnega postopanja Italije. Glede uspeha te akcije so pa tu zelo deljena mnenja. Dočim menijo nekateri, da se bo tako sodelovanje lahko doseglo, svare drugi pred prevelikim optimizmom in priporočajo največjo previdnost, ker bi se lahko zgodilo, da bi Italija izigrala francosko dobro voljo za sporazum in popustljivost v vprašanjih, od katerih je odvisno prijateljstvo Franclje In njenih zaveznikov. Italija je šla v svojih načrtih že zelo daleč in je veliko vprašanje, če se bo hotela in sploh mogla vrniti na linijo, ki bi mogla nuditi ustvaritev organizacije Podonavja v smislu francoskih želj in načrtov. Tako presojajo to akcijo tudi v Beogradu in Bukarešti in le v Pragi so bolj optimistični. PARIZ, 25. avgusta. Za letošnji september se napoveduje rivalna diplomatska aktivnost. V ospredju bo stalo avstrijsko vprašanje, ki je potrebno nujne rešitve že zaradi tega, ker se Italija trudi najti formulo, ki ni v skladu s celotnim srednjeevropskim položajem, bi pa mogla povzročiti velike nove komplikacije. Na drugi strani bodo pa tudi v Nemčiji sedaj po Hindenburgov! smrti nastale nove spremembe v tem smislu, da bo Nemčija po dokončanem razhodu z Italijo pričela iskati drugo orientacijo, kar ne bo moglo ostati brez posledic. Kar se tiče italijanskih načrtov v Avstriji, je dolžnost Francije varovati interese držav male antante. Francija bo tu posredovala, ker avstrijsko vprašanje se nikakor ne tiče le Italije. Francija je sicer pripravljena sodelovati z Italijo, toda Italija ne sme sred njeevropskim državam vsiljevati svoje volje. V avstrijskem vprašanju se pa tudi preko Nemčije ne more iti, ako bi bila v zvezi z ostalimi sosedi pripravljena zagotoviti Avstriji neodvisnost. Na vsak način pa se ne sme Nemčija izključevati tako, kakor to dela Italiia. Važna seja francoske vlade VLADA BO RAZPRAVLJALA O VSEH AKTUALNIH VPRAŠANJIH ZUNANJE POLITIKE. PARIZ, 25. avgusta. Za prihodnji četrtek je sklicana seja vlade, na kateri bo Barthou poročal o sestanku v Florenci ter o načrtih za podonavsko sodelovanje. Mimo tega bo poročal tudi o zunanjepolitičnih tendencah Adolfa Hitlerja. Zatrjuje se, da je namreč Nemčija sporočila Franciji, da bi bila pripravljena pogajati se ž njo direktno o vprašanjih oborožitve. V zvezi s to sejo vlade piše pariški tisk mnogo o sestanku v Florenci in se zlasti naglaša važnost francoske posredovalne akcije v srednji Evropi. Ker sta se Mussolini in Schuschnigg sporazumela, da je zagotovitev avstrijske neodvis- nosti internacionalna zadeva, se bodo v tem smislu vršila tudi vsa nadaljnja pogajanja. Mimo tega naglašajo, da se pripravljajo pogajanja med Italijo, Francijo in Anglijo zaradi boljše izrabe kolonialnih področij v Afriki. Francija je s svoje strani pripravljena urediti ves komplekt gospodarskih in političnih vprašanj In za nimati se za sodelovanje, ako bi se s tem zamoglo povezati skupno reševanje fran-cosko-italijanskih odnošajev v Evropi In izven nje. Tako se bo na seji 30. tm. razpravljalo o vseh vprašanjih, zaradi katerih pojde Barthou v Rin; Rusija priznava dolgove WASHINGTON, 25. avgusta. Ruski poslanik je izročil ameriški vladi nov memorandum o vprašanju ruskih dolgov Ameriki. Memorandum še ni bil objavljen, vendar pa se zatrjuje, da v njem Rusija načelno pristaja na odplačilo predvojnih dolgov, toda pod pogojeni, da da Amerika Rusiji dolgoročne kredite po nizkih obrestih. Ako ho Rusija dosegla ugoden spora zum z Ameriko, se bo pozneje sporazumela od predvojnih dolgovih tudi s Francijo in Anglijo, katerima dolguje še veliko več kakor Ameriki. Poljska pogodba z Nemčijo PARIZ, 25. avgusta. Ves pariški tisk razpravlja o odkritjih tajne pogodbe med Nemčijo in Poljsko, po kateri se je Poljska obvezala, da bo tudi v primeru vojne pošiljala Nemčiji za vojno industrijo potrebne sirovlnc, dočim bo Nemčija zalagala Poljsko z orožjem in ostalim potrebnim materialom. Prav tako se nanaša pogodba tudi na dobavo živil Nemčiji s stra ni Poljske. Ker v Varšavi vesti o tej pogodbi ne demantirajo, se splošno smatra, da zares obstoja in pojasnjuje popolnoma pota poljske zunanje politike v zadnjem času. PASIVNOST AVSTRIJSKE TRGOVINE. DUNAJ, 25. avgusta. V juliju je Avstrija uvozila za 84.9 milijonov šilingov blaga, dočim je izvozila le za 65.6 milijonov. Tako znaša pasivnost njene trgovinske bilance v tem mesecu 19.4 milijonov šilingov. KONEC ITALIJANSKIH VOJAŠKIH VAJ. BOLOGNA, 25. avgusta. Velike italijanske vojaške vaje so končane. Mussolini je ob koncu čestital četam in imel velik nagovor, v katerem je dejal, da mora biti Italija vedno pripravljena, ker visi vojna v zraku, četudi se vsi trudijo za mir. PREISKAVA PROTI LANDBUNDU. DUNAJ, 25. avgusta. Redarstvo vodi intenzivno preiskavo o zvezah radikalnega krila »Landbunda« z narodnimi socialisti in njihovo zadnjo vstajo. Doslej je aretirala že nekaj vidnejših predstavnikov in jih zaslišala. KEMAL PRIDE V BUKAREŠTO. RIM, 23. avgusta. Agencija »Stefani« javlja, da ho predsednik turške republike Mu-stafa Kerna! paša koncem septembra Obiska! Bukarešto. dočim je pošpanjencev seveda veliko več. Prebivajo v treh provincah; Biska-vi, Ouipuzcoji in Alavi, njihovo kulturno in politično središče je pa mesto Bilbao s 150.000 i>rebivalci. Španske notranje zmede so Baske narodno prebudile in njihovo stremljenje je po katalonskem vzoru — popolna avtonomija basklškili provinc. Zahtevajo svojo avtonomno vlado in popolno uveljavljenje svojega jetika v šolah in uradih. Lotili so se tudi dela. da privedejo nazaj v svoj kros po-| spanjene rojake, m nc brez uspeha. Madridska vlada je Baskom, dasi je njih število majhno, žc v marsikaterem oziru ugodila. Basklški Jeric sc zopet svobodno razvija in uveljavlja, a s tem se ne zadovoljujejo: hočejo, kaikcr Katalonci, svojo avtonomno vlado in popolno avtonomno oblast v vseh svojih zadevah. Madridu nasprotujejo kjer ii kakor le morejo, in prav te dni so kljub najstrožji prepovedi izvedli v svojih treh pokrajinah občinske volitve. Vlada je proti temu ostro nastopila in nove župane zajprla, toda Baski to odgovorili t divjimi demonstracijami, zlasti v Bilbau, kjer jih začuda podpira tudi špansko prebivalstvo, ki se po svoji krvi in prednikih čuti z Baski ena enota. Baskiško narodno gibanje pa ni ostalo omejeno samo na Španijo, ampak je poseglo tudi med francoske Baske, ki jih je še okoli 70.000. Tako so torej poleg Kataloncev še Baski povečali špansko notranjo zmedo in nihče ne ve, kako ,se bo ta zmeda naposled končala. Iznenadenja vsekakor niso izključena. Dnevne vesti Proslava ISletnice društva »Jadran" in emigrantski kongres v Mariboru Podroben spored proslave in kongresa. V soboto. 1. septembra slavi agifno in požrtvovalno društvo »Jadran« 15letn:-co svojega obstoja iti delovanja. Slavnost bo v okviru emigrantskega kongresa, ki bo v nedeljo 2. septembra. Spored slavnosti je naslednji: f ' ' 1. septembra: slavnostna akademija »Jadrana« v Unionu; začetek ob 8' uri. Pri akademiji sodelujejo člani narodnega gledališča, solisti ter drugi gostje in moški zbor »Jadrana« pomnožen z dečki. Na akademiji se bo prvič izvajala s sodelovanjem vojaške godbe slavnostna kantata, ki jo je uglasbil g. prof. Vasilij Mirk. Kantata je uglasbena nalašč za proslavo »Jadrana«. 2. septembra: ob 8. uri zjutraj bo v frančiškanski cerkvi spominska sveta maša za žrtve, padle v Primorju. Pri maši poje društvo »Jadran«. Mašo bo bral župnik g. Jakob Soklič iz Slo-venjgradca, ki bo imel tudi pridigo. Ob 9.15 uri bo sprejem udeležencev na glavnem kolodvoru. Po sprejemu se bo formiral sprevod, k: bo krenil izpred glavnega kolodvora, po mestnih ulicah ter se zaključil v Unionu. Ob 10. uri bo začetek kongresa v veliki dvorani Uniona. Po kongresu se bo poklonila deputacija pokojnemu generalu Maistru ter -bo položila venec na njegov grob. Ob 13. ur: bo skupno kosilo udeležencev na vrtu restavracije Union. Ob 15. uri bo velika vrtna veselica »Jadrana« na letnem telovadišču Sokola I. v Koseskega ulici. Pri veselici bo sodelovala godba Drava ter zbori včlanjeni v Ipavčevi pevski župi. Če bo slabo vreme bo veselica v Unionu. Društva, ki so prejela vabila za sodelovanje pri slavnosti zlasti ona, ki sodelujejo pri sprevodu, opozarjamo, da. je društvo »Nanos« izdelalo napise in da se zberejo na kolodvoru tam, kjer bo določen za nje prostor, ki bo viden potom napisa organizacije. Spored sprevoda in vrstni red društev bo izdalo društvo »Nanos« tekom tega tedna. Društva se naprošajo, naj se udeleže sprevoda s prapori in zastavami,, ona pa, ki imajo narod ne noše prosimo, naj .se udeleže sprevodov v narodnih nošah. Prosimo vse narodno občinstvo Maribora, naj se vseh prireditev polnoštevilno udeleži, ter tako dokaže, da mo je usoda naših bratov in sestra onstran mej pri srcu, tar da še nismo in ne bomo na nje pozabili. Vožnja v Maribor bo za udeležence polovična. »Jadran« « »Nanos«. Odlikovanje. Naš mariborski rojak sanitetni kapetan I. razreda mornarice g. dr. Ivan Koprivnik, šef kirurgičnega oddelka stalne mornariške bolnišnice v Hercegovem je bil odlikovan z redom jugoslovanske krone 5. stopnje. Čestitamo! Iz železniške službe. Upokojeni so zvaničniki: Franc Stromeier na Teznem, Adolf Jakel in Josip Štrakl, oba v Mariboru na glavnem kolodvoru; premeščena sta zvaničnika Edvard Mazi s Pragerskega v Ljubljano, Mihael Hostnikar pa iz' Fale v Maribor. Začetek šolskega leta na osnovnih šolali. Na osnovnih šolah v naši banovini bo pričetek letošnjega šolskega leta z vpisovanjem otrok 1. septembra, v ponedeljek 3. septembra bo šolska maša, v torek 4. septembra pa se bo pričel redni pouk. Rojstni dan prestolonaslednika Petra 6. septembra pa bodo praznovale šole z zahvalno službo božjo in ne bo na ta dan pouka. Trgovine na Malo Gospojnico. Združenje trgovcev za mesto Maribor objavlja, da bodo trgovine v Mariboru na praznik 8. septembra odprte samo dopoldne. Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru priredi jutri v nedeljo, izlet k Sv. Lenartu. Odhod — le v primeru u-godnega vremena — ob 14. uri z avtobusom izpred glavnega kolodvora, povra tek po dogovoru. Voznino (po 10 Din na osebo v obe smeri) sprejema tov. Kocuvan do nedelje do 12. ure. Predsednik DJA. Prosvetno in podporno društvo »Nanos« vabi vse Primorce in domačine na sestanek, ki bo drevi ob 20. uri v gostilni Renčelj na Pobrežju. Vpisovanje na državni deški meščanski šoli v Mariboru bo v dneh od 1. do 3. septembra! vsakokrat od 8. do 12. ure. Pri vpisu se mora vsak učenec izkazati s potrebnimi listinami na položiti predpisane takse, kakor je razvidno iz razglasa na šolski deski. Posebno opozarjamo na potrdilo o predpisanih davkih. Kdor se ne izkaže z vsem potrebnim, ne more biti vpisan. Popravni izpiti bodo 29. in 30. avgusta. Velika skupščina CMD bo letos 16. septembra na Vrhniki. Vse one podružnice, ki še niso prijavile svojih delegatov, naj to nemudoma store, da jim pošlje vodstvo legitimacije. Emigrantsko društvo »Nanos« v Mariboru. Prihodnjo nedeljo, dne 2. sept. se bo vršil emigrantski kongres; ob tej priliki naprošamo vse one emigrantke, ki imajo primorsko narodno nošo, da jo ob tej priliki oblečejo in se udeleže sprevoda. Rojakinje, odzovite se našemu vabilu •n udeležite se tega kongresa polnoštevilno. Dobrodošle so tudi druge narodne noše! Izplačevanje plač in pokojnin. Prejeli smo: V vaši notici pod gornjim naslovom od 18. VIII. 1934 si dovoljujem dodati še nekaj pripomb, za katere bi imela interes vsa širša javnost: 1. kdo je kriv teh zamudnih izplačevanj plač oz. pokojnin, poštna uprava ali finančna direkcija v Ljubljani? To je za nas glavno vprašanje; v prvi vrsti bi se lahko mislilo, da ta krivica izvira iz malomarnosti poštne stožbe; to pa ni res. Poštna uprava nam gre na roke v vsakem, oziru, samo če ima na razpolago denarne nakaznice, od strani finančne direkcije, ker poštni upra- vi je ljubše, če stvar uredi prej ko slej brez velikega beganja od strani pritožu-jočili se strank. Glavna ovira tega vsega pa se dela v Ljubljani. Tam je tisto zlo. Opozarjamo ter prosimo zato gg. ministra, senatorju ter narodne poslance, da napravijo temu enkrat za zmiraj konec ker prepričani smo, če je lahko bil red pred letom, mora biti tudi danes; če hoče javnost da ne pustimo vseh kulturnih tt-stanov ter nacionalnih društev ob strani. Torej napravite red, kakor si ga ljudje v Sloveniji zaslužijo. M 9 in posebno še glede na sadni sejem. Nadalje o pakovanju sadja, ki pride v poštev v tekoči izvozni seziji. Načelnik mariborske kmetijske podružnice g. Fr. Kovačič bo razpravljal o vzrokih zastoja izvoza dosedanje sadne trgovine in o Iz-gledih na bodočo sadno trgovino. Sadjarska in vrtnarska podružnica vabi k zborovanju vse svoje člane, vse kmetovalce, izrecno pa še posebej člane Kmetijske družbe. Izlet v Južno Srbijo. »Potnik« priredi ob priliki planinarskega kongresa v Skop lju v času od 8. do 15. septembra izlet s posebnim vlakom v Južno Srbijo. Pogoji, pod katerimi se bo vršil ta izlet v romantične, zgodovinsko velepomembne kraje Dušana Silnega, so tako ugodni, da bo pač vsakomur mogoče, izkoristiti priliko, ogledati si staro srbsko prestoli-co Skoplje s čudovitimi zgodovinskimi spomeniki, slavno Kosovo polje, kraljeviča Marka prestolico Prilep, pa tudi naravne in turistične krasote kakor Šar planino, Ohridsko in Prespansko jezero itd. Cena vožnje Zagreb - Skoplje - Zagreb znaša 180 Din v TIL razredu in 260 Din v II. razredu. Za dovoz do Zagreba kakor tudi za povratek iz Zagreba je o-dobrena polovična vožnja. Detajlni prospekti, ostale informacije in prijave pri »Potniku«, Maribor, Aleksandrova c. 35, tel; int. 21-22. Javna kuhinja na Slomškovem trgu 6 se vsem toplo priporoča. Hrano dostavlja v vseli 3 razredih na dom. Prebojni indigo karbon papir v la. kakovosti, traki za stroj: Zlata Brišnik, Slovenska ulica; 11. 4.v 6 r u. "dne 25. Mil. 1934. Martborfflrt »'VetarjiTk« rJiitra. "Stran '3. Navodila staršem ob pričetku novega šolskega leta Vpisovanje — Prijave — Davčna potrdila — Šolnina Na merodajnem mestu smo se informi-**«], da zamoremo odgovoriti na mnogoštevilna vprašanja staršev, kako je z JT>isom otrok v srednje šole, kako s plačilom šolnine in drugih pristojbin, »lasti M s potrdilom pristojne davčne uprave, P« katerem se odmeri šolnina. Vpisovanje za šolsko leto 1934/35 v srednje in meščanske šole so ravnatelj s*va posameznih zavodov že objavila v dnevnikih. Posebej pa opozarjamo starše otrok, ki so napravili ob koncu lanskega šolskega leta sprejemni izpit za prvi razred, da je te otroke treba v označenih rokih vpisati, ker s tem, da je učenec napravil sprejemni izpit, še ni vpisan na zavod! Z opravljenim sprejemnim izpi-tQm je mogoč vstop učencu v katerikoli šolski zavod v naši državi. Pri vpisu mora vsak dijak predložiti f*dnje šolsko spričevalo, novinci pa tudi »fstni list. Izipolniti pa je treba tudi ‘Vpisno prijavo«, ki jo na nekaterih zavodih dobe učenci in novinci že pri profesorju, ki vpisuje, na nekaterih zavodih Pa jo dobe od svojega razrednika. Na drugi strani te vpisne prijave naj družinski poglavar podpiše nastopno izjavo: »Izjavljam da niti jaz niti moja žena, niti •noj sin (hčerka) razen imetja, oziroma dohodkov, o katerih sem predložil potrdilo o davkih, na osnovi katerih je moj ?>n (hči) plačal šolnino, nimam drugega jtoetia in dohodkov«. Ta prlfava mora biti kolkovana s kolkom za 50 Din. Pri vpisu se mora plačati tudi šolnina v gotovini. Višina šolnine se odmeri po skupni vsoti vseh neposrednih davkov Maršev, oziroma učenca, če ta plačuje davek. Potrdila o davkih pa izdajajo prisojne davčne uprave, oziroma uradi, dobivajo starši plačo. Če sta oče in 'nati oba v službi, morata oba predložiti to davčno potrdilo. Posestniki dobijo tar ke prijave pri davčni upravi, državni, občinski in banovinski uslužbenci dobe ta potrdila pri uradih kjer prejemajo plačo, privatni uslužbenci in nameščenci pa pri davčni upravi. To davčno potrdilo popolnoma zadostuje in ni treba imeti pri vpisu nobenega premoženjskega izkaza ali ubožnega spričevala. Davčno potrdilo mora biti kolkovano s kolkom za 20 Din, kolek za 5 Din pa morajo plačati starši za formalno prošnjo. Kdor ima na zavodu več otrok, za tega zadostuje eno .potrdilo. Vsakega otroka pa mora vpisati tisti dan, ko pride časovno na vrsto. Šolnina se plačuje že po znani tabeli, ki je bila objavljena v lanskih šolskih iz-vestjih. Za učence, katerih starši imajo po več otrok v šolah, morajo plačati za otroka v najvišjem razredu polno šolnino. za vse ostale otroke pa polovico šolnine. Pri vpisu mora nadalje plačati vsak učenec 20 Din za zdravstveni lond In 10 do 20 Din za razne druge potrebščine in tiskovine, kakor, dijaško knjižico, izvest-je itd. Učenci in učenke, ki imajo popravne m razredne izpite, morajo vložiti prijave v predpisanem roku. Tiskane prijave dobe pri šolskih slugah na zavodih. Te prijave morajo biti kolkovane s kolkom za 5 Din in s toliko kolki po 10 Din, iz kolikor predmetov mora prijavljenec delati izpit. Ti učenci in učenke morajo predložiti tu di zadnje šolsko spričevalo. Vsa gornja navodila in pristojbine veljajo tudi za sprejem v meščanske šole. Pri vpisu v meščansko šolo se mora vsak učenec izkazati z izpričevalom o dovr šenem prejšnjem razredu. V prvi razred pa se lahko vpišejo učenci, ki so brez slabe ocene dovršili IV. razred osnovne šole, vendar ne smejo biti stareiši ko 14. let. Mestno elektriško podjetje pa namerava okrepiti tudi omrežje v mestu in deloma še na Pobrežju. V ia namen so ta teden pričeli polagati nov kabel za visoko napetost od mestnega vodovoda na Teznem pod železnico in čez Ptujsko cesto. Tudi ta kabel bo speljan pod zemljo in bo tekel po njem tok 10.000 W. Delo je že pričeto in bo ta daljnovod že v najkrajšem času v obratu. S tem se bo ojačilo elektriško omrežje, ki vodi čez Tezno na Pobrežje in od tod v mesto. Toplo moramo pozdraviti dejstvo, da bo mestna občina razsvetlila tudi Vrba-novo ulico in pa vagonsko kolonijo onstran Tržaške ceste. Material je že pripravljen in v najkrajšem času se bodo dela pričela. Kakor v Vrbanovi ulici, tako bodo tudi v vagonski koloniji namestili več javnih elektriških svetiljk. Nova elektrarna na Pohorju Elektrifikacija »Pohorskega doma* in .Mariborske koče* Najvažnejši tujskoprometni postojanki Pohorju, »Pohorski dom« in »Marinška koča«, se stalno trudita, da bi nudili svojim obiskovalcem čim več ugod nosti. V tem stremljenju je bil dosežen k lansko jesen sporazum, da naj zgradi *adruga »Pohorski dom« tako veliko ®kktrarno, da dobi tok tudi Mariborska koča. Sicer je »Pohorski dom« že raapo-Ia«al z manjšo vodno elektrarno z isto-smernim tokom pri napetosti 110 volkov, ki pa je obratovala le ponoči, tako, ni nudila polne udobnosti obiskoval-doma. Vendar se je zadruga odloki1* Za zgradbo večje elektrarne, ki naj oi Proizvajala vrtilni tok z običajno na- v t^,220 vol‘°v. ezkih denarnih razmerah je bila najvažnejša rešitev finansiranja nove naprave. Ker So 0cjp0veciaii vsi običajni denarni Mri, je zadruga poizkusila z no-ranjim posojii0rn me(j iastnjm članstvom , Pf1 tetj ,.k Pesimizmu dobro uspe-a. Po zadovoljivi rešitvi tega vprašanja •n konkretnem dogovoru SPD podružnice v Mariboru, kot lastnico Mariborske koce. je zadruga Prižela dela z željo, da Ji elektrarna obratovala že koncem me-^eca junija. Iežkoče pri dobavi strojev so ta termin žalibog nekoliko podaljšale. Za pogon potrebna voda se je zajela Y dveh potočkih, ki dajeta v največji su-? ^e 5 litrov vode na sekundo, kar je Zft bilo ugotovljeno s Parletnim opazo-yat>iem. Po HO metrov dolgih dotočnih ceveh teče voda do zbiralnika in nadalje P« -50 m dolgih tlačnih železnih oeveh Pfereza 12 cm s padcem 112 m po zelo strmem bregu do centrale, ki leži pri-°‘ižno 200 m niže Pohorskega donw. Ma-strojna naprava ima prostora v stroj-U’c,1 s Ploskvijo 3.00 X 3.50 m. Peltonovo v° 0 a samo 27 cm premera, odprtina sobe pri iztoku V()de celo samo 1.9 cm. Vendar Prj Pritisku u atmosfer ((za primero: vodoVod v Mariboru ima pritisk . '10 re, Približno istega tudi v Ljub- ljani), proizvaja malo kolo najmanj 5 ali največ 9 konjskih sil, kar zadošča za razsvetljavo obeh postojank, Neponjski in mehanični regulator zagotavljata stalno Uspoložljivemu vrtilnemu toku v omrež- ju enakomerno napetost 220/380 W. Prosti vod do Mariborske koče meri 1500 m. Z izjemo električnih strojev je cela naprava domač proizvod. Pod naslovom gradbenega podjetja ing. Šlajmer & Je-lenec, so delo vodili strokovnjaki — člani zadruge. V petek 10. avgusta 1934 so v »Pohorskem odmu« izmenjali stare žarnice 110 V z novimi žarnicami »Tesla« 220 V, ki so dale domu v notranjosti kakor na terasi močno enakomerno razsvetljavo. Isti večer so zasvetile žarnice prvič tudi v »Mariborski koči« in njeni depandansi, kjer so gostje z zadovoljstvom dali slovo svečam, petrolejkam in žepnim svetiljkam. Navzoči sodelavci so skromno proslavili ta slovesni trenutek, n Slovesna otvoritev pa bo kesneje ob pri-_ liki uradnega ogleda nove centrale. Vzajemni sporazum in nesebično delo sta rodila novi sad v procvit tujskemu prometu, ki se na Pohorju vedno bolj raizvija. Ko bo v nekaj letih zgrajena nova pohorska cesta in zveza do »Pohorskega donw« m »Mariborske koče«, si bo ta nastajajoči mariborski Semering želel le Še telefon. , Izpolnjevanje elektrifikacije Maribora Z industrijo se v Mariboru razvija tudi elektrifikacija in nekateri predeli na periferiji se morajo prav industriji . -hvaliti, da je elektrifikacija tako ugodna. Na Pobrežju gradi ob Dravi podjetje Thoma novo tovarno svile, kjer se bo vršil ves obrat samo na eletrični pogon. Zato bodo tam položili 1100 m dolg kabel, ki bo potegnjen pod zemljo od Dre-voredne ulice na Pobrežju po oz-ki pot do tovarne. Po tem kablu bo tekel električni tok 10.000 W. Tamkajšnje ozemlje je bilo od banovine že komisionirano in je gradbeno dovoljenje že izdano. Ta napeljava bo služila za razširitev elek-triškega omrežja proti vzhodni strani Pobrežja, kjer bo elektrifikacija sedaj lažja. Za izlet dobra oprema in ^Unii čokolada Vabimo Vas! Ljubljanski velesejem l.-IO. IX. 1*34 Železniška izkaznica za 50 % popust na že letnicah le dobi n« vseh postajah po Din S - 40.000 m’ — 13 razstav: Glasbena - umetniška • hi^ijenska ■ izseljenska - ribarska • perutnine, koz, ovac. psov -arhitektonska • „Weekend“ - htaniln:šUa pohištvo - radio - živila Fastlval SLOVANSKIH PLESOV Tekmovanje harmonikarjev Velikomestno zabavišče Piuj V Slatini Radencih Krasno julijsko jutro je bilo, a kako se mi je zdelo vendarle vse pusto naše mesto, ko sem ‘odhajal z ženo v prekrasne Radence, ljubljeni zemeljski raj. »Tri tedne te ne bom gledal, »Maribor«, sem si nič težko pri srcu mislil, »tri tedne bom vžival dobrote, ki nam jih nudiš ti — Sla tina Radenci.« Toda ni mi do opisovanj« občutkov, ki jih človek ima, ko se spet vrača v ljubljeni kraj, v toliko ljubši, ker mu je prinesel že dolgo prej izgubljeno zdravje; hočem se omejiti le na kratek opis življenja v Slatini Radencih. Prva pot, ko prideš v zdravilišče, Te vodi k zelo natančni zdravniški preiskavi, ki jo izvrši zdravnik dr. Sarič ali njegov namestnik. Na podlaigi te preiskave dobiš knjižico z navedbo dneva v kopeli, toplote vode, časa kopanja, količine pitja vode in vrste prehrane. Večina gostov se koplje po dva dni in im,a tretji dan počitek; le na srcu močni se kopljejo po tri ali štiri dni zaporedoma, nakar sledi dan odmora. Po kopanju greš v ležalnico ali v svojo sobo ležat eno uro. Nam večletnim gostom gre vse glad ko, ali z novimi je križ. Vse jih boli in nič jim ni prav. Pa tudi ti novinci se že privadijo v treh dneh in počutijo se prav dobro. Saj prijetne družbe tu ne manjka. Vsak si jo v svojem krogu prav lahko najde. Cel živžav je tu: staro in mlado, debelo in suho, veliko in majhno, veselo, razigrano in živahno, samo žalostnega in čmerikavega nikogar. Letos sem prvič videl zelo veliko gostov tudi iz naše banovine. Občudoval sem vztrajnost nekaj Ljubljančanov, ki so se prav strogo držali dietične hrane s strogo abstinenco in pridnim pitjem tople in mrzle zdravilne vode. 2e v enem tednu se je pri njih pokazal izreden učinek. V enem tednu se, če se držiš zdravnikovega nasveta, popolnoma prerodiš. Človek se počuti čilejšega in bolj zdravega kot kdajkoli. Da pa se ni tako težko premagovati, vam lahko zagotovi mlad gospod bančni ravnatelj, ki niti ob napitnici ob obisku prijateljev iz Maribora, ni pokusil šampanjca. Mi lahko verjamete, da je slatina dobro nadomestilo vinu in podobnemu. Z veseljem opažam, da polagoma izginjajo nabrekli — »kufrasti« obrazi onim, ki sem jim priporočal pitje slatine ter opustitev alkohola in nikotina. Naglo, prenaglo so potekli trije prav prijetni tedni in ž njimi čas odhoda. Vrnila sva se z ženo in še tremi drugimi, med letni sta bili tudi dve Slovenki iz Italije, /. avtobusom preko Slovenskih goric. Ob Čudovali smo to prekrasno našo pokrajino. Ker s prvim septembrom nastopi v zdravilišču posezija, čutim potrebo, da. vsem tistim, ki trpijo na srcu, jetrih, ledvicah, žolču iti sladkorni bolezni, toplo priporočam obisk zdravilišča. Prepričan sem v uspeh pri vsakomur. F. K. Stavbno gibanje. Stavbno gibanje je v Ptuju žalibog iz raznih razlogov, zlasti zaradi odvojenosti našega mesta, prav malenkostno, težkoča. ki spremlja naše mesto menda že od njegovega početka. Zato pa nam je tem prijetnejša dolžnost, če moremo poročati o kaki novi zgradbi, ki so jo v Ptuju pričeli graditi, odnosno je bila pravkar dovršena. V zadnjem času je bila namreč popolnoma d ograje-’ na od zunaj in znotraj dvonadstropna hiša tukajšnjega veterinarskega svetnika g. dr. Vilka Jedličke. Hiša je bila postavljena v Vošnjakovi ulici po načrtih ljubljanskega arhitekta Mesarja in je gotovo v svojem zunanjem izgledu in po svoji notranji izvedbi daleč najmodernejša liiša v Ptuju; čeprav postavljena na razmeroma majhnem prostoru, je vendar zlasti v notranjosti tako ekonomsko in svrhovito zgrajena, da si kar presenečen ko stopiš vanjo. Ima centralno kurjavo, ki je napeljana tako. da bodo greti prav vsi prostori v hiši, celo veža. Ker v Ptuju ni vodovoda, je postavljen v hišo še vodovod na električni pogon, ki črpa vodo iz studenca, ki so ga 5 m globoko izkopali v hišni kleti. Na strehi pa je terasa za solnčenje in prha. Arhitekt ie povsod odlično spojil praktičnost z domačnostjo in okusnostjo in tako dosegel harmonično popolnost, ki mu daje najboljše spričevalo. To čutiš tembolj, če si morda prišel iz ene sosednih hiš, ki so vse večinoma več sto let stare. Kakšen napredek človekov se ti nehote odkriva, če primerjaš. — Ob tej priliki pa je še potrebno omeniti, da je prav ta Vošnja-krva ulica, ki jo krasi to lepo poslopje, potrebna na vsak n:čin regulacije, in si-ser iz prometnih in estetičnih ozirov. Iz prometnih ozirov radi tega, ker je za veliki promet, ki ga mora kot glavna prometna žila vzdržati, mnogo preozka, na drugi strani pa bi se z njeno razširitvijo proti dravski strani do Mestnega parka odstranile nelepe in napol z: puščene stavbe in neurejeni vrtovi in bi se s tem krati odprl diven pogled in razgled proti parku in Dravi. Enonadstropno hišo je dogradil v ulici Tiha pot tudi čevljarski mojster Ratisnojnik in je doMl-s to zgradbo ta zares tiha ulica, ki pelje na pokopališče, popolnoma drugo lice. Smrtna kosa. Zar:di zastrupljenja krvi je umrl nagle smrti profesor graški gimnazije dr. Aleksander Kolenc, ki je bil nekaj časa na počitnicah pri sorodnikih ' v Ptuju. Do preobrata je služboval na Ptujski gimnaziji, po prevratu pa se ‘je preselil v Gradec. Zaradi njegovega Izletnega službovanja v našem mestu je bil splošno znan in zlasti še zaradi njegovega prijavnega nastopa pri občinstvu zelo priljubljen. Star je bil šele 50 let. Pokopali so ga na ptujskem mestnem pokopališču. Naj v miru počiva! Konjski In goveji sejem, ki se .ie vršil v torek 21. t. tn., je bil razmeroma slabo založen; prignali so 117 konjev. 80 volov in bikov, 209 krav in telic, skupaj 406 glav živine. Kupčija pa je bil zelo živahna, in so prodali 240 glav, torej okrog 60% prignane živine. Cene za kg žive teže so bile sledeče: Voli od 2.50 do 4 Din, biki od 2.50—3.50 Din, krave od 1.75—3 Din, telice 3—4 Din. Konji so se prodajali po kakovosti od 600 do 3200 Din eden. Prihodnji konjski in goveji sejem bo 4. septembra t. I. Jera; IE« Jntra V M a r } g o. r. u* dne 25, lVIII. fO?X Boj našega ljudstva za omiko Zanimivi podatki iz zgodovine osnovne šole pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju Zi v ponedeljkovi številki smo obširneje poročali o slovesni blagoslovitvi in otvoritvi nove osnovne trirazredne šole pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. Že v poročilu smo omenili zanimivo kroniko, ki jo je sestavil tamkajšnji šolski upravitelj g. Bogomir Ferk in jo je ljudstvo pri otvoritvi z velikim zanimanjem poslušalo. Marsikaj nam pove ta šolska kronika in bolj redke so šole, katerih preteklost bi bila tako trnjeva, ki'kor je bila preteklost osnovne šole pri Sv. Miklavžu. Kdaj in kdo je pri Sv. Miklavžu ustanovil prvo šolo, se kljub natančnemu poizvedovanju ni moglo dognati, ker so šolske listine s šolo vred zgorele. Toliko pa se je dalo ugotoviti, da sega začetek šole nazaj v 18. stoletje. Od leta 1785. do 1793. je poučeval šolsko mladino kurat Ignacij Mcrva o verskih resnicah, učil jo je pisati, brati in računati. O dobi od leta 1793. pa do 1828. ni ohranjena nobena listina, pa tudi ne nobeno ustno izročilo. Leta 1828. je pričel poučevati na šoli neki France Rathei (Rataj), ki je bil menda prvi tamkajšnji učitelj. To leto smemo smatrati kot ustanovno, ker se je takrat pričel prvi redni pouk. V juniju leta 1859. pa je nastat pri Sv. Miklavžu velik požar, ki je uničil tudi šolsko poslopje. Izbruhnil je v sosednem skednju po neprevidnosti nekega fanta. Preden pa so zgradili novo šolsko poslopje, je trajalo štiri leta. Med • tem časom je učitelj poučeval najprej v cerkvi, nato v hiši posestnika Jerneja Frasa in slednjič v hiši posestnika Brač-k“!. Šolsko poslopje, ki je zgorelo, je bilo Majhna lesena koča z malimi oken-či, tako imenovana mežnarija. Šolska soba je bila' tesna in temna. Poleg sobe je stanoval učitelj v majhni sobici. Na pogorišču stare lesene šole so sezidali leta 1862. novo šolsko poslopje, ki pa tudi ni bilo veliko večje od prvotnega. Ker pa nova šola ni ustrezala avstrijskemu zakonu o ljudskih šolah iz leta 1869.. je okrajni šolski svet v Mariboru naročil krajevnemu šolskemu odbo-. ru pri Sv. Miklavžu, naj šolsko poslopje prezida tako, da bo ustrezalo zakonu, žaradi tsga odloka je okrajni šolski odbor na svoji seji 19. oktobra leta 1876. sklenil prezidati šolsko poslopje. Spomladi leta 1878. so pričeli prezidavah in je bilo na jesen šolsko poslopje že prezidano. Stroški so znašali 1.649 goldinarjev. Med prezidavo pa je učitelj poučeval otroke v hiši posestnika Gorinška. Tudi nova- šolska soba, ki je bila dolga S metrov, široka 5 metrov in visoka 3 m, je bila za takratno število otrok premajhna in vrhu tega zelo vlažna. V sobi ni bilo nobene ventilacije in je bil zrak v zimskem času v učilnici silno neznosen. Število šoloobveznih otrok je z leti naraščalo in doseglo leta 1911. že 80 otrok. Za te otroke je bila 40 kvadratnih metrov velika učilnica pretesna. Okrajni šolski svet v Mariboru je zahteval razširitev enorazrednice v dvorazrednico. V letih 1911. do 1914. je krajevni šolski odbor na mnogih sejah razpravljal in sklepal o gradnji nove dvorazredne šole. Na stavbišču, ki ga je daroval krajevnemu šolskemu odboru veleposestnik Scherbaum na koncu vasi, so navozili leta 1914. precej opeke. Izkopali so tudi vodnjak. Do 26. julija istega leta se jc gradnja šole ofertnim potom oddala stav benjku Peklarju za 32.187 kron. Izbruhnila pa j« takrat svetovna vojna in zaradi mobilizac^e novega šolskega po- šoiskemu odboru sta v poprej omenjenih letih »Siidmark« in »Scluilferein« ponujala. da jim zgradita brezplačno šolo, toda pod pogojem, da se bo na njej poučevalo izključno v nemškem jeziku. Narodno zavedni odborniki krajevnega šolskega odbora pa so ponudbo vsakokrdt odklonili. Če bi jo bili sprejeli, bi bili storili zločin nad narodom. Mladina bi se vzgajala v nemškem duhu in nemško misleče učiteljstvo bi bilo odvračalo odrasle od svojega naroda. Med vojno, in še nekaj lep po osvo-bojenju, se ni nikdo zganil zaradi šole. Šele 1. novembra leta 1924. je šolski upra vitelj g. Bogomir Ferk predlagal na seji krajevnega šolskega odbora, naj zaprosi pristojno ministrstvo za razširitev eno-raizrednice v dvorazrednico ha ta način, da bi obema služila le ena učilnica. Njegov predlog je bil soglasno sprejet in ministrstvo prosvete je s svojim odlokom na prošnjo krajevnega šolskega odbora razširilo šolo v dvorazrednico pod pogojem, da se pri sestavi vsakoletnega ob činskega proračuna vstavi primeren zne sek za novi razred. Vsako leto se je stavbni fond za šolo povečal za 10.000 dinarjev in narasel do lani s podporami bivšega okrajnega zastopa, oblastnega odbora in ministrstva na 120.000 Din. Lani v januarju je banska uprava v Ljubljani izdelala načrt za novo trirazredno šolo. Gradbeni stroški so bili predvideni na okroglo milijon dinarjev, česar pa šentmiklavška občina ne bi zmogla. Nastopile so zopet težave, ki pa so bile premagane s pomočjo narodnega poslanica g. Krejčija, kakor tudi z razumevanjem okrajnega glavarja g. Makarja in marljivih šoli naklonjenih odbornikov sedanjega krajevnega šolskega odbora s predsednikom g. Lešnikom na čelu. Banska uprava je na številne intervencije narodnega poslanca g. Krejčija spremenila svoj prvotni načrt in reducirala; gradbene stroške na okroglo pol milijona dinarjev. Ko je bilo vse gotovo, se je lani gradnja nove šole poverila mariborski tvrdki inž. Šlajmer & Jelenc. Letos poleti je bilo novo poslopje dozidano in tako po 30-Ietnem prizadevanju že dveh umrlih šolskih upraviteljev tamkajšnje šole, Davorina Gobca in Antona Namestnika ter naslednikov je bila nova šola preteklo nedeljo slovesno blagoslovljena in otvorjena. Taka jc torej zgodovina osnovne šole pri Sv. Miklavžu. Njena križeva pot jc končana, ovire so premagane in pred nami stoji ponosna šolska zgradba v veliko veselje tamkajšnjega prebivalstva, zlasti pa šolske mladine. Gospodarske vesti Opekarna Lajteršberk Franc Derwuschek, Košaki pri Mariboru Slovito »Lajteršborško opekarno« jc ustanovil leta 1902. mariborski stavbenik g. Franc Der\vuschek. Tekom let pa se jc tovarna znatno povečala in opremila z najmodernejšimi stroji. Danes ima lastni daljnovod od elektrarne Fale, ki goni razne električne motorje, razvijajoče 475.35 konjskih sil, nadalje 6 raznih stiskalnih strojev za zidno opeko, za votlo opeko, medstenske plošče in razne vrste strešnikov, 2 pripravljalna stroja za predelavo škriljaste gline, več ekvatorjev m tekoči trak za dovoz gline do stis- vernem koncu košaškega predora, ki je zvezana z opekarno po vzpenjači. Tudi ima opekarna veliko krožno peč, in specialno peč za žganje medstenskih tako-zvnih plošč »Parohih« z indirektnim kurjenjem. V seziji zaposluje opekarna nad 200 delavcev in uporabi na leto več kot 100 vagonov premoga in več kot 50 vagonov žagovine. Izdela na leto nad 5 milijonov razne zidne in strešne opeke pod zaščitnimi znamkami »Laporit«, »Votle-njak« in »Porolith«, kakor tudi ogromno množino medstenskih plošč, izdelanih po lastnem patentu. Opeko razpošilja po vsej dravski in tudi savski banovini. Dokler ni bilo krize v Avstriji, je mnogo strešne opeke izvažala zlasti na Koroško. V zadnjih petih letih sc je povečala piodukcija od 2 in pol na 5 milijonov na leto. Stroje je modernizirala in tako dosegla dvojno kapaciteto. Zato so se cene opeke v zadnjih petih letih znižale približno za- 40%, kar je povzročilo tudi znaten padec gradbenih stroškov v Mariboru in okolici. Gospodarska važnost pa je v zaposlitvi velikega števila domačih delavcev in v uporabi večje množine drobnega premoga, kakor tudi v pocenitvi stavbnega materiala. Zaradi bolj ekonomičnega izdelovanja in uvedbe novih štedljivih vrst votle opeke in medstenskih plošč, dobro in popolnoma nadomeščajo tuji material, ki smo ga morali doslej v velikih količinah uvažati. Vse izdelke pošilja opekama stalno v preiskavo Zavodu za preiskavo materiala na ljubljanski univerzi in dokazujejo vsi izdani atesti prvorazredno kakovost vseh proizvodov. Posebej moramo naglasiti skrajno visoko trdnost zidne opeke, ki daleč prekaša predpisano trdnost za opeko prve vrste in skoro enake trdnosti »Klinkerjev«. Strešna opeka se razlikuje od produktov iz navadne ilovice v tem, da je popolnoma odporna napram vremenskim vplivom in ima posebno dol go trpežnost ter krije ravno. Letos pa se je opekarna pričela bavi-ti tudi z izdelovanjem angobirane opeke, to je opeke z raznobarvno prevleko, ki sc vžge v sirovo opeko, da je popolnoma odporna napram vremenskim vplivom. Tai opeka bo služila modernemu arhitektu za sodobno umetniško tvorbo krovnih in fasadnih ploščin. Splošna stavbena družba na Teznem Splošna stavbena družba Maribor, Tez no, je bila ustanovljena leta 1920. kot delniško družba s plačano glavnico 5 milijonov dinarjev. Ustanovitelji in obenem glavni delničarji so Prva hrvatska šte-dionica v Zagrebu, Ljubljanska kreditna banka, Zadružna gospodarska banka v Ljubljani in švicarski konzorcij pod naslovom inž. Josipa Rosšihaendlerja, ki je obenem predsednik upravnega sveta podjetja. Tvorniško poslopje družbe stoji na lastnem zemljišču v izrneri približno 44.000 kvadratnih metrov na Teznem, industrijskem kraju Maribora ter ima lastni industrijski tir, -ki je priključen na med narodno železniško progo Praga—Dunaj —Trst, odnosno Zagreb—Beograd. Družbeni obrat tvorijo delavnice za mostove in železne konstrukcije, delavnica za kotle, mehanična delavnica ter tovarna vijakov in zakovic. Vsi obrati s6 moderno urejeni in rabijo kot pogonsko silo električni tok falske elektrarne. ■Kapaciteta konstrukcijske delavnice znaša na leto 3000 ton, tovarna vijakov p« 1500 ton. Pri podjetju je zaposlenih nad 250 delavcev in 25 uradnikov. Doslej jc Splošna stavbena družba izvršila med drugim tudi naslednja dela: za generalno direkcijo naših državnih železnic jc izdelata most preko Mure, mostove na progi Kragujevac—Kraljevo, Raška—Kosovska Mitroviča in 58 mostovnih tehtnic v -skupni teži 2950 ton: za grške državne železnice je izdelala mostove na progi Solun—Aleksandtopo-lis, za švicarsko clektriško podjetje v Baslu je izdelala razne jeklene okostne zgradbe, za novo clektriško centralo v Beogradu, nadalje za falsko elektrarno razne konstrukcijske brane, grede, krovno konstrukcijo, žerjave, jambore zai daljnovod, transformatorske posafje itd., za trarno razne mrežaste jambore za daljnovod, transfomatoske postaje itd.,, za mčsfno občino mariborsko pa novi želez ni most na Mariborski otok. ^ Posebej moramo naglasiti, da so pri podjetju zaposleni izključno domačini in da je podjetje kos vsakemu naročilu v svoji stroki, toda se je žal doslej v tem pogledu zapostavljalo in so se razna dela, ki bi jih lahko opravili doma, dala tvrdkam v tujini. Zrcalo našega gospodarstva. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. do 20. t. m. naslednjo statistiko. (Številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo v lanskem letu.) Otvoritveni konkurzi: v dravski banovini, savski, vrbaski — (1), primorski — (2). drinski in vardarski — (—), zetski 1 (—) moravski, donavski, Beograd. Zemun in Pančevo 1 (1); razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1 (2), savski in zetski — (1), vrbaski 1 (—) primorski in moravski ter vardarski — (—), drinski — (2). donavski 1 (l), Beograd, Zemun, Pančevo 4 (2); končana konkurzna postopanja: v dravski banovini 1 (1), savski 1 (—), vrbaski, primorski in moravski — (1), drin ski — (2), zetski — (—), donavski — (3), vardarski, Beograd, Zemun in Pančevo 2 (—): potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 2 (1), savski — (2), vrbaski. drinski, zetski — (1), primorski — (3), moravski vardarski, Beograd, Zemun, Pančevo — (—). Jesenski ljubljanski velesejem. Spet bo oživela naša bela in lepa Ljubljana med 1. in 10. sept. Gospodarsko in kulturno središče Dravske banovine bodo poselili deset-tisoči gostov iz vseh krajev naše prostrane države in inozemstva, da si o-gledajo bogato založeno in pestro razstavo »Ljubljana v jeseni«. Na razstavišču od 40.000 nr bodo nameščene v desetih velikih razstavnih zgradbah sledeče razstave: I. Glasbena razstava. II. Umetnostna; razstava »Slovenska pokrajina«. III. Higijenska razstava »Mati in dete«. IV. Izseljeniška razstava. V.- Ri-borska razstava. VI. Rastava malih živali ter razstava koz in ovac domačih pasem 3.—10. IX. VII. Mednarodna razstava psov vseh pasem 1—2. IX. VM-Arhitektonska razstava. IX. Weekend-razstava. X. Mranilniška razstava. XI-Pohištvo, stanovanjska oprema. Radio-XII. Industrijski in obrtni oddelek. XltL 8. IX. tekmovanje jugoslov. harmonikarjev na velesejmu. 50% popust na železnicah. Vozne olajšave so priznane tudi na parnikih. Za polovično voznino na velesejem zahtevajte na odhodni postaji železniško izkaznico, ki jo dobite za Din 5. »Ljubljana v jeseni« bo prirejena vestno in z ljubeznijo. Oglejte si to razstavo! Poljčane Odhod orožniškega komandirja Šebenika. Iz našega kraja jc odšel na novo službeno mesto v Krčevino večletni po* vcljnik^ tukajšnje orožniške postaje, S-Alojz Šebenik. Svojo službo je opravljal zelo vestno, Zato tudi uspehi niso izosta- li. Da so prišli zloglasni makolskl vlomilci, nad katerimi jc te dni mali senat izrekel obsodbo, pod ključe, je v veliki meri tudi njegova zasluga. Bli jc strog nacionalist in v tej smeri ni poznal nobenega pardona. Nekaterim to seveda ni bilo všeč, kar pai Šebeniku ni grenilo življenja. Sodeloval jc, v kolikor sta mu dopuščala težavni poklic in služba, z veseljem pri vseh tukajšnjih nacionalnih društvih in organizacijah, zlasti v strelski družini, ki jc izgubila z njim zelo delavnega odbornika. Ob odhodu mu želi' mo pri vsem njegovem delu mnogo usPe' ha! Premestitev Stanka Ruterja. V kratkem zapusti naš kraj tudi železniški uradnik g. Stanko Ruter,-ki je premeščen za šefa v Hrastnik, katerega bo zlasti tukajšnjo sokolsko društvo, ki mu ie zadnji čas tajnik, in je sodeloval skUI> ^ z gospo skoro pri vseli tukajšnjih arC‘ terskih gledaliških igrali, zelo poffrCS‘ Nov zvonik. Zvonik znane romarske cerkvice Sv. Ljudje v Studed'ca brl Poljčanah je postal v začetku poletja žrtev strele. Nekaj časa jo bila cerkev brez stolpa, v teh dneh pa so cerkev popravili in izvršujejo še zadnja dela na novem ličnem zvoniku, daleč naokrog vidne in prikupne cerkve. f pominlalte te CMD kahtic od pripravljalnih strojev. Onckar-alopja niso pričeli graditi. Krajevnemu na ima lastno nakladalno postajo na se- a r i S o r u. 'cfne 25. VIII. 1931. jHEmro^tSHHnaBi MARIJ SKALAN: Maritiorski »V e 5 er.n It« Jufra. ■■■■■■■MKr ■ n 129 Stran S Roman iz prazgodovine človeštva. Deklico j? ta klic dvignil, kakor da bi jo Predramil iz spanja, ali omotice. Planita je kvišku in se hotela zagnati proti žrt-veniku, a kriknila .ie samo še njegovo ime, nato pa nezavestna omahnila in se zgrudila, na tla. V Asarhadanu se je tisti trenutek zrušilo vse. Spoznal je, da je zares konec življenja in ni več rešitve, in daisi je že prej domislil do konca vse misli in se vdal v usodo, je sedaj vendarle še enkrat z bliskovito naglico obnovil ves razvoj prestanega. V odlomku sekunde so odbrzeli mimo njegovih duhovnih oči vsi važnejši, pai celo tudi nepomembni in že davno pozabljeni doživljaji od let prve otroške zavesti do zadnjega obračuna. Toda v hipu, ko je v njem spet vstala otopelost, je že začutil, kako mu je Arno nisova desnica zasadila bodalo naravnost v srce, ga zopet izdrla in kako je levica ulovila curek njegove vroče krvi v obredno posodo. Vse to je čutil in doumel Čisto razločno, a brez vsake, najmanjše bolečine. Samo neko čudno, še nikoli prej doživljeno občutje ga je spreletelo vsega, potem je pa nenadoma izginilai v silnem blisku in gromu, kateremu je sledila večna tema. Žreca čuvarja stai prestregla Asarha-'danovo mrtvo telo, da se ni zrušilo na tla, veliki duhoven Amonis pa je s tresočima se rokama dvigni! nad plamen žrtvenika posodo z ulovljeno krvjo in zapel s čudno spremenjenim, skoraj grozotnim glasom: Ti, ki si del Njegov, ki si bik krvi, ki si A p is Raapis, sprejmi ta dar! Kri izteci! Sprejmi jo ti, ki si del Njegov, ki si bik krvi, ki si Apis Raapis... Potem je zlil kri v ogenj ter izročii nož in posodo zopet Ankamisu. »Končano...« je zašepetal sam pri sebi. »Mimo je najtežji trenutek življenja ...« Potem je hotel dati znak za obnovitev godbe, petja iti plesa', a roke so mu odrevenele, še preden so se dvignile. Od vrat, ki so vodile k žrtveniku od zadaj, s strani svečeniških palač, se je oglasil grozoten krik, ki ni bil podoben ne človeškemu ne živalskemu. Vsi, od Amoni-sa in Semiša Ofirisa do zadnjega sužnja, so odreveneli kakor elektrizirani in nihče se ni genil in nihče ne zavedel, kdaj in kako se je vzpela na žrtveni k čarovnica Arikdinilai. Stala je na robu pred plamenom, tik pod zlatim kipom svetega bika Apisa, tako strašna kakor prikazen iz posmrtnega podzemlja. Njene srepe oči so se zapičile v Semiša Ofirisa. Tako je stala kratek hip nepremično ko kip, končno je pa grozeče dvignila v pest skrčeno destdeo in-spregovorila: Preklet, preklet, preklet, faraon Semiš Ofiris, pes-Semisirisa! Preklet v ime nu najvišjega solnČhega božanstva Raja; preklet v imenu šakala Anubisai in mrtvaka Osirisa; preklet v imenu vseh bogov in duhov! Preklet, ki si •uničil kri moje krvi, faraona Asarhadana:. preklet, ki si razdražil dva. ki ju. je Najvišji zdru-( žil v svoji volji; preklet, ki si zavrgel hčerko potomcev svojih prednikov in mojih otrok, ljubečo te Nefteto! Jaz, Bala. sem govorila!« »Faraonka Bala...« Vzklik nepopisnega začudenja je za-šumel po ogromnem svetišču. »Faraonka Bala,« je ponovila Arikdini-la, ko da bi odgovorila vprašujočemu vzkliku, »in govorim tebi, ljudstvo se-misirsko, ljudstvo atlantsko in ti povem, da je napočil konec koncev. Ne kri Asar-hadana, ne kri kogarkoli te ne reši več tistega, kar 'ti je usojeno. Ne pomiriš več vseunioujočih sil zemlje in neba. Stopi iz svetišča in ozri se kvišku: dve krvavi luni krožita nad tvojim mestom in valovi morij žro tvojo celino. Utopi se v krvi, ki si jo prelilo!« »Zgrabite čarovnico!« je tedaj kot poblaznel kriknil Semiš Ofiris. a nihče ni izpolnil njegovega ukaza. Množice so sta- le kakor uklete, Kakor spremenjene v negibne kipe; »Zgrabite jo!« je-zar-jul zno va. ’ r; Tedaj a'e Arikdinila zgrabila mrtvo Asarbaidanovo truplo, ga z nadčloveško močjo vrgla na ramo, odšla z žrtvenika in izginila z njim v temnem ozadju. Nihče j: ni stopil tia pot, nihče je ni rekel besede. Sam faraon Semiš Ofiris je obstal kakor začaran pred svojim prestolom. Trepet groze je spreletel vse njegovo telo; kolena Sib mu klecnila in kakor od strele zadet se je scela zgrudil na tla. Množice so prestrašene kriknile in dvorjani so •planili k velikemu, da ga dvignejo. Ko so ga posadili na prestol in si je opomogel, je srepo strmel predse in ni več spregovoril. ; , Obred'-.se ni nadaljeval, Množice so v paničnem dirir planile 'ifroti izhodom in se rablile med one, ki 'So stale na planoti. Oči stotisočerih so se t ozrle proti grozotno črnemu nebu iti videle: .po njem, sta plavali dve krvavi' luni in tla pod. njihovimi nogami so drhtela, stokala in’ škripala... »Končano, končano, končano ...« se je izvilo iz ust stotisoč grl. in pričelo se je blazno beganje brez smisla in cilja.. »Čarovnica nas je preklela.« »Bila je Bala.« »Balo so žrtvovali že pred sto leti.«. »Vrnila se je iz smrti.« »Pojavljala se je vsako leto na dan. obletnice žrtvovanja.« »Danes je obletnica...« »Prišla je po Asairhadana.« Dražba: Dne ii. septembra 1934 ob 10- uri bo pri sreskem sodišču v Prevaljah, soba št. 1, dražba nepremičnine vi. št. 8 k. o. Farnavas, obstoječe iz hiše z gostilno, hlevom, leseno drvarnico, vrtom in pašnikom. Cenilna vrednost znaša Din g2.i42-75, najmanjši ponudek Din 47.490’—. Ugodna priložnost za gostilničarje! Podrob .0 informacijo dobite v pisarni sres-kega sodišča v Prevaljah ali v pisarni odvetnikov dr. L. Muhleisna in dr. E. Kupnika v Mariboru, Sodna ulica I4. 3483 Kupim lepe orehove Mode od 40 cm premera naprej Ponudbe pod št. 315 na upravo .Večernika’ 33« Originalno anggleiko blao tvrdhe Howse, Meacf & Sons Ltd., Ustanovljena leta 1796. London Ustanovljena leta 1796. Samoprodaja za Jugoslavijo: Mihajlo Gutmann, Zagreb. Iliča 114 Cene našemu blagu so franko zacarinjene in na kraju nakupa zaračunane. Blago pošiljamo naravnost kupcem po posti iz Londona in jim odračunamo založeno carino od pošiljke. — Oglejte si naše kolekcije najnovejšega jesenskega in zimskega blaga neobvezno. Prepričajte se o kvaliteti, ceni in o veliki izbiri. IzreŽitein Pojite kot dopisnico. G. MSHAJLO GUTMANU Zagreb, Iliča 114 Obiščite me neobvezno z Vašo kolekcijo blaga. Ime: -----------------. -------------- Naslov: -..................... E .5 0- K/D (A Kupujte svofe po« treb&lne pri nailh inserentih! ———————— Soomnite se CMD t SpliSoi siivlena drožba 1 Brzojavi: Sp]ostad Maribor — Tezno Tel. int.: 20-75 Železokonstrukcijska in mostovna delavnica izdeluje: mostove vseh vrst iii velikosti, železne visoke zgradbe, strešne konstrukcije, hangarje, tvorniške dvorane, jambore za daljnovode, obračalnice za lokomotive. 'dvigala, mostovne tehtnice, kotle in cevovode, bunkerje, silose, vodne naprave, brane, grede, brode, pontonej težke konstrukcije iz pločevine brezbitna nadsvetla, patentna stojala za kolesa, garaže, električno in autogeno varjenje. Tovarna vijakov in zakovic izdeluje: vse vrste vijakov in zakovic, vijake za les, materiial za gornji ustroj železnic, izolatorne opore, konzole, '< 1. zavore, razne preSaae in kovane predmete. Mehanična delavnica izdeluje: strojne dele .vseh vrst, strugarska dela in apreturo litiv delov. 350) Podpirajte Protituberkulozno ligo! fmmm 111 o. r. mor. narodni doi (USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranilnih ylog 60 milijonov cilnarje/ j Rezervni zaklad 9,668.000 Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in ha tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje Razno JOS. TICHY IN DRUG. Konces. elektrotehnično podjetje, Maribor, Slovenska lil. 16, tel. 27—56, izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah. PREDELAVO 2IMNIC na domu prevzame najceneje Ferdo Kuhar, Vetrinjska ulica 26. 1934 PRODAJAMO IN KUPUJEMO HRANILNE KNJIŽICE vseh denarnih zavodov. Najugodnejše cene. Bančno kom. zavod, Aleksandrova 40. 3455 VSAKO NEDELJO VRTNI KONCERT v gostilni »Novi svet« (pri studenškem gozdu). 3474 DRUŽABNIKA (CO) s 5000 do 6000 Din gotovine iščem za na novo vpeljano trgovino v zelo industrijskem kraju mesta. Ponudbe pod »Sreča« na upravo lista. 3499 V NEDELJO. DNE 26. AVGUSTA VELIKI VRTNI KONCERT, Igra godba »Drava«. Gostilna Očko, Tezno. 3475 Posolilo IŠČEM POSOJILO Din 500.000 v gotovini, vknjiž ba na prvo mesto, nepremičnine več milijonske vrednosti, vrnitev kakor tudi obresti po dogovoru. Cenjene ponudbe pod naslovom »Rentabili-teta« na upravo lista. 3456 IŠČEM POSOJILO 25.000 Din na posestvo z vknjižbo na prvo mesto. Dopise na upravo »Večernika« pod šifro »Sigurno«. 3529 Posest HIŠA z velikim vrtom za »Rapido-vim« igriJčem naprodaj, Vrtna ulica 12. 3481 HIŠA z mesarijo in prekajevalnico, dobro vpeljane trgovine poceni na prodaj. Ponudbe na upravo lista pod »100«. 315 PRILOŽNOSTNI NAKUP! Krasno ležeče posestvo, 20 oralov, vinograd, plemenito sadje, velika stanovanjska hiša z vsemi pritiklinami, do-bronoseče, ugodno na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. _____________3433___________ PRODAM HIŠO. 10.000 Din sprejmem hranilno Vnjižico Posojilnice Narodni dom, ostalo plačljivo v gotovini. Pobrežje, Dr. Verstov-škova ulica 20 pri Špešovem selu. 3478 POSESTVA ALI HIŠE pri Mariboru od 22.000 dinarjev naprej- Večstanovanjske hiše, v centru Maribora, gostilne prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ul. 26. 3525 KUPIM HIŠO v mestu proti gotovini. Ponudbe pod »Gotovina« na upravo. 3518 DVOSTANOVANJSKO NOVO HIŠICO blizu Koroškega kolodvora prodam za 55.000 Din. Vsa potrebna pojasnila daje posredovalnica Godina, Maribor, Tattenbachova ul. 19 3528 Opekarna lajteršberk Tel. 20-18 Košaki pri Mariboru Tel. 20-18 Izdelki: Vseh vrst zidne, luknjaste, votle veleformatne opeke, tlakovnikov in opeke za brezometno zidavo. Bobrasta, zarezna in dvozarezna prešana strešna opeka kakor tudi lahke gradbene plošče. Prednosti: Izvanredna tlačna trdnost in opornost napram vremenskim vplivom, ker izdelana iz posebnega glinastega škriljevca s prvovrstnimi stroji za razdrobljenje in stiskalnicami najmodernejše konštrukcije. Ostro žgano blago, ki ni upognjeno. Specialni izdelki: Lahka gradbena plošča „POROLITH“, boljša in cenejša nego inozemski izdelki, izredno lahka, ognjevarna, velike trdnosti; dobra toplotna izolacija, se da poljubno žagati in prebiti, zelo stabilna, ker opremljena z utorom in perom, razpoke v stenah popolnoma izključene, debelost plošče 3 cm, 5 cm, 8 cm. #HOURDlS“ - plošče za cenene masivne strope, l-20 m dolge, se lahko brez opaža enostavno namestijo na opečne opore med traverzami, ognjevarne in lahke. Opeka za obloženje fasad in pokrivanje streh, črne, zelene ali rujave barve, oporna napram vremenskim vplivom in enakobarvna (angobirane). Konkurenčne cene! Zahtevajte cenike in p osoektel Velika kapaciteta 1 w, HIŠA v mesti* 5 sob, “.uhinja, !>in. 35.000. Trgovska hiša, novo-zgradba, na prometnem kraju, 60.000. Posestvo, 15 oralov, hiša, 4 sobe. 55.000. Valič ni mlin na vodni pogon, s hišo 65.000- Posredovalnica »Ra pid«, Gosposka 28. 3519 Službo dobi PERFEKTNO KUHARICO ki bi opravljala tudi hišna dela, sprejmem. Vicel, Gosposka Ul- 5. 3512 OSKRBNIK s prostim lepim stanovanjem za malo posestvo v bližini Maribora se išče. Ponudbe pod »Krčevina« na upravo lista. 3523 Kupim ZLATO. zlatnike in platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orož-iova ulica 8. 2642 MALO »NATIONAL« REGISTRIRNO BLAGAJNO kupim. Stanko Škerl, Aleksan drova cesta 34. 3516 Prodam LEPE SLIVE IN JABOLKA. novi jabolčnik in zelo dobra vina. Vinogradništvo Ipavic-Reichetrberg, Košaki 62. 3476 SPALNICE politirane. najmodernejši vzor ci, iz mehkega in trdega lesa ter razno drugo pohištvo po znižani ceni prodam. Priporočam se za vsa mizarska in pohištvena naročila. Mizarsko podjetje Rudolf Kompara, Aleksandrova cesta 4S. 1641 ŠIVALNE STROJE, kolesa In otroške vozičke proda po ugodnih cenah Alojz Ussar, Trubarjeva ul- 9-1. 2540 SPALNICE, kuhinjske opreme, otomans. stole, preproge, zavese nudi najceneje F. Novak, Koroška cesta 8, Vetrinjska ulica 7. 3479 NAPRODAJ OTROŠKI VO-ZIČEK in otroška postelja. F. C., Prešernova ulica 18, I. nadstropje, Maribor. 3480 PROD A At VOZIČEK (GARE), obleke, suknje, površnik, vse skoraj novo za polovično ceno, Studenci, Cankarjeva ulica 7. 3489 GOSLI cele, dobro ohranjene, preizkušene, se prodajo poceni-Aškerčeva 3-1. vrata 7 3507 SPALNICA in šivalni stroj »Singer« naprodaj. Vetrinjska ul. 22, Skof. 3508 PRODAM SLIKO »Ujedinjenja« in kralja Petra, Naslov v upravi ,,Večernika”, 3514 PRODAJA VINA od 5 litrov naprej pri Seelio-ier-ju, Malečnik 26. Sv. Peter pri Mariboru. 3517 MOTORNO KOLO 500 cem, dobro ohranjeno, radi družinskih razmer poceni naprodaj. Ivan Žigart, Slivnica pri Mariboru. 3493 & od 15. do 23- septembra 1934 Razstava lisaste in planinske plemenske živine od 15- do 18. septembra Ogled 2. zadružne svinjereje. — „Stajerski ies“. Obramba pied letali« Sejmske izkaznice se dobijo pri glavnem zastopstvu Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25 3490 BELA OTROŠKA POSTELJA poceni naprodaj. Kosarjeva ul. 37-11. 3530 Sobo odda OPREMLJENO SOBO v bližini srednjih šol oddam. Naslov v upravi. 3452 OPREMLJENO SOBO oddam. T attenbachova 18, pritličje, vrata 2. 3494 LEPO OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam dvema gospodoma. Koroška cesta 41, 3500 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam, Stritarjeva ulica 12. 3482 LEPO OPREMLJENO SOBO oddam s 1- septembrom. Vrazova ul. 6-III, desno. 350,2 BOLJŠEGA GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. .Črtomirova ul. 4. 3503 DVA DIJAKA ali dijakinji sprejmem na dobro hrano in stanovanje. Mirna soba, glasovir na razpolago. Gambrinova dvorana, Gre gorčičeva ul. 29. 3511 DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Frankopanova ulica 13, dvorišče, levo. ____3522 STANOVANJE 2 sob, kuhinje in vrta, v bližini Maribora, se poceni odda. Ponudbe pod »Krčevina 5« na upravo lista. 3524 Zgubljeno LEPA OPREMLJENA SOBA v mirnem delu mesta, na zraku in soncu, s krasnim razgledom na Pohorje in Kozjak, z uporabo kopalnice, se odda takoj. Naslov v upravi liista. Stanovanie NA HRANO IN STANOVANJE sprejmem dve gospodični. Studenci, Gosposvetska 1, 3473 DVE MLAJŠI DIJAKINJI sprejmem v prvovrstno oskrbo (lepa zračna soba. vrt. kopalnica, bližina vseh šol, na željo nemška konverzacija). Naslov v upravi lista. 3495 SOBO IN KUHINJO takoj oddam. Zrkovska cesta 7. 3498 STANOVANJE oddam proti hranilni knjižici Mestne hranilnice. Naslov_ v upravi »Večernika«-. 3510 DEKLICA ki je seboj vzela v Apolo-ki- nu v loži pozabljen dežnik, naj istega takoj odda v kavarni -Union«, Meljska cesta 12. 3526 Znania šali OBRTNIK 33 let star, v zakonu nesrečen-že več let samsko živeči, želi poznanstva v svrho skupnega gospodarstva. Zaželjeno nekaj gotovine, ki se uporabi za obrt. Obširne ponudbe na upravo »Večernika« P°d šifro »Značajen«. _____ Budinščina, Ivanopoljc od lOOOkgnaprej 100kg-Din3S'-kocke Din 26'-. - Ladanje Dolnje Din 25’- 3167 Josip Prešernova ulica 1» Telefon 26-96 kKAf miiii Pfl naŽSh l«»*eren- IfOlDIKl “r RANILNICA DRAVSKE BANOVINE Centrala: MARIBOR Gosposka - Slovenske ulice Najbolj varne naloiba denar/m. kur /amil ta vloge pri t*! hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in * vso =0 1 1 —1111 "" 111 ' 11 ; “* — ■ '0 svojo davčno močjo — — Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in k u l a n t n o ^ jC’ Spr^je m a 'SrzASSSSJfSSSJSiK Podružnica: CELJE f Izdaja konzorcij »Jutra« v Liubljani; predstavnik izdajaHja iti urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru,