^SSN 0350-5561
9 WU^^U ^^UUI,
ca konec todn«
Detno lâsno s spremenljivo oblačnostjo bo. Pojavljale se bodo krajevne plohe.
w
Sopi,
butare^
vejniki
54 let
štet/Uka 14
četrtek, 5. aprila 8007
1,25 EVR'300S\Í
lEAlllO
• # •
Krščanski svei pra/nuje cveino nedeljo ali cvclnico prvi teden pred veliko nočjo. Praznik predslavija spomin na palmove veje, ki so jih ljudje lomili in posílali koi preprogo pred Kri-slutiom. ko je la na oslu prijahal v Jeruzalem.
Na la dan prinašajo verniki k blaj^oslovu v šope ali butare pove/,ano pomladno cvetje. Tradicija je po Evropi razširjena že od 9. stoletja dalje. Sveto zelenje različnih oblik se po Sloveniji imenuje različno: v Prekniurju pre-sncc. okrog Soàlanja vejnik, v Slovenj (îradcu in Zgornji Savinjski dolini ljudje spelo zelenje imenujejo cvelne butarice. Ena od posebnosli. ki ima vedno već občudovalcev, so prav gtv lovn ljubenske police. Z njimi verniki največ-krai ponazarjajo kmečke orodje in nabožne predmete.
■ Edi Matric Savinjčan
Velika noč v letu Svetega pisma
»Piehrano premišlju/;
kár je (]olo(':&w, zit>Ío pie::vdii
kar je zàpisâno, pnbeh.«
S remi bt^seduinr Je blateni škof Slomšek zaključil svoje duhovno vodilo: ^Menisvero in drago.tf SlomškJi je bilo sveto in drago, da Je premišljeval, kar je bral; d^i je presojal, kar je bilo določeno, du je bral. kurje bih zapisano, (jorovo se mtf je lo utrnilo ob prebimnju Syeiega pisma, kije knjiga vseh knjig. Srčika vsega sveropisenh skega oznanila je resnica velike noći, da je na krizu usmrcefù Jezus Kristus tretji dan vsial od mrtvih. To je tista vesela vest, o kateri naj premišljtijemo; to je listo oznanilo, ki nam ^ie dano v presojo; roje zapisano v evangeliju, da l)ereifro.
Slovenski škofje so letošnje lero razglasili za leto Svetega pisma v s';Ioversski Cerkvi. Prav gorow s Slom.^kovim vodilom, da bi Sveto pismo premršiievali. presojali in brali.
Ob Veliki noči je miza Božje besede pri hogoslitžnih obredih še po.\ebej bogato pogrnjena. Sveto velikonočno tridnevje (Veliki četrtek. Veliki petek, Velika .'iobotajje I'e lica srna uveriura v praznovanje največjega krščanskega praznika. ,^ele skozi priz-/no velikonočnega tridne^ja nam .spev alelide prav za do ni. Vse. kar nas v teh dneh druzi in povezuje, je zna/nenje. daje Velika noč praznik našega časa. O tem nam govorijo mnotič-no obiskana bogoslužja v svetiščih, s písankami povezana medsebojtut obiskovanja ter praznično pogrnjene /nize. V duhu, da bi se /las prazniki dotaknili, ielirn bralkam in bralcem Našega časa veselo in blagoslovljeno Veliko noč\ Ale-luja, alelujal
■ Jože PribožiCf župnik in dekan

Podpisnikov pisma, ki pomeni prvi korak k podjetniškemu inkubatorju v regiji Saša, je bilo kar 15.
SAŠA dobiva podjetniški inkubator
Velenje» 3. aprila - V proslorib Medpodjelniškega izobraževalnega centra (MIC) so v torek opoldne podpisali pismo o nameri zâ ustanovitev regionalnega podjefniskega inkubaloija v regiji SAŠA. Podpisnikov je bilo kar 15, in sicer direkior leto dni siarega podjeija PV Invesi Drago Potočnik. Šolskega cenira Velenje Ivč Kotnik, reklor Unlver/e v Mariboru dr. Ivart Rozman. Jasna Klepec iz regijske razv()inc agencije in župani kar desetih občin regije SAŠA Inkubator ho, kol so napovedali ob podpisu pisma, povezal podjetnike, gospodarstvo in znanje na širšem področju Salei>ke in savinjske regije, idejo mrežnega regionalnega podjetniškega inkubatorja pa so razvili v družbi PV Invesi v sodelo vanju s Tovarno podjeaiov. Za družbo PV Invest pomeni ustanoviiev in deltïvanje inkubatorja uresničevanje osnovnega poslanstva družbe, to je poslali eden vodilnili pospeševalcev razvoja podjetništva v reiiiji. Več o lem pa prihodnjič.
■ bs
Steletovo priznanje za kulturni dom
LJubljana • Velenje • V ponedeljek je Slovensko konservatorsko društvo na slovesnosti arhilekiki Diifiji Gorišek. konzerva torki z Zavoda za spomeniško varstvo v <"eliu. podelilo Steletovo priznanje za obnovo Doma kuliurc v Velenju. V utemeljitvi je med drugim zapisano, da gre vzorčni primer» kako naj bi se v Sloveniji obnavljali objekti sodobnega časa!
NOVO! PONEDEUEK - PETEK
Od2-4 '07 8.00 - 21.00
SOBOTA 8.00 - 21.00 NEDELJA 9.00 - 15.00
INTERS R/\ R
Vsak dan do 15.4., samo od S'' do zjutraj!
KAVA PO IZBORU, FRANCOSKI ROGLJiČ in SOK JUBILLEE 0.1 I samo
KO
ro řN
DOBRODOŠLI V MEGAMARKETU INTERSPAR iN RESTAVRACIJI INTERSPAR VELENJE, Šalek 112
SPAfl SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana, Letâh£ka cesta 26 Prera&uriv SIT i« trtiormaliven ^n izr&iunan po lečaiu zamaniavd 239.640 SIT » 1 EUfl
9770350556014

KW
lokalne novice
Spet menjava v vrhu OS Velenje
Javna predstavitev raziskovalnih nalog
Velerye •	24. gibanje MlaJi raziskovalci /.a razvoj Šale-
ške Joline se približuje /akljuêninî aklivnostim. Avtorji oddanih raziskovalnih nalog bodo le predstavili iirsi Javnosti v dneh od 10. dn 12. aprila v prosJorih Medpadjetniškega izobraževalnega centra na StHrcm Ja^ku v Velenju. Prcdsiavjlj bodo 27 raziskovalnih nalog» od lega 15 osnovnošolskih in 12 srednješolskih. Osnovno šolske naloge Je i/dcIalo 29 mladih raziskovalcev, pri icm Jim je pt^magalo mcntOTjcv. Pod srednješolske naloge pa se je podpisalo 24 mladih raziskovalcev, pri dolu pa Jih Je vodilo 15 menior-Jev. Naloge bo sedaj strokovno ocenilo 21 recen/eniov.
■ tp
Tokrat le prišla dva
Soslarý, 28. marca - Sredme popoldanske javne obravnave sprememb in dopolnitev pa>storskoureditvenih pogtîjev za Topolšico sta se v Šoštanju udeležila dva obřana. pa se ta dva le s pripombo, da bi morali bili krajani Topolšice o nameri prostorskih sprememb v njihovem kraju obveščeni že pred samim začetkom postopka. Kojima je bila pojasnjeno, da je la potekal tako. kol narekuje zakon, sia ludi ta dva odšla in Javna obravnava (spet) ni bila izvedena, /ainleresirani imajo v času javne razgrnitve dokumenta. do 16. aprila, j^e čas. da posredujejo pisne pripombe.
■ mkp
Razrešili vodstvo
Šošlary - Na izredni in hkrati volilni skupsôini Turistične /ve/^i Šošunj so razrešili dosedanjo predsednico Alenka Slainer, skupaj 7. ostalimi Vil ds t ve nimi organi, ter izvedli tajne volitve. Kandidata za novega predsednika sta bila namreč dva. Peter Radoja iz turističnega drušlva Šoštanj in Špela Menih Novak, ki jo je predlaga I« • Turistično društvo Topo Is ica. Število izpolnjenih glasovnic je govorilo v prid Petra Radoje, ki Je zav/el predsedniško mesio, podpredsednica zveze pa je Spela Menih Novak. Olani so poirdili tudi nov nadzorni odbor in časlno razsodišče. Novi predsednik je imel pripravljen plan dela, ki ga je predstavil pred /branimi in ga ludi íinancno ovrednotil. Turistični /vezi občine Š(3i»ianj. v katero so bila do zdaj vključena društva iz Šoštanja. Skorna, Cîaberk, dva iz Topolšice, Lajs. Pristave, se Je pridružilo se eno društvo iz Šentvida • Raslok, katerega predsednik Je Milan Kretič.
Novo vodstvo zveze želi s skupnimi močmi dobro delali, se združevali in pomagati v prid razpoznavnosti krajev in dobrega ptičuija popotnikov.
■ Mitojka Homprej
Na obisku študentje iz Sarajeva
Velf^riie. 30. marca -Predstavniki uprave Mesine občine Velenje so v prostorih Medpodjetniškega izobraževalnega centra (MÍC) sprejeli skupino rednih in izrednih študentov fakultete za javno upravo i/ Sarajeva, kijih na tridnevnem obisku v Sloveniji spremlja prodekan MunibTaliiiovič. Nastal eni so v I.jubljani, ki so sijn včeraj tudi tfgledali. danes pa smo jtin v Velenju predstavili delovanje občinske uprave in zanimivosti naše občine. Podravnatelj MIC-a Srečki) vrženjimje razkazal učilnice in laboratorije ler spregovoril o delovanju tega sodobnega izobraževalnega centra. Nato so si obiskovalci (îgledali se podjetje Cîorenje, d. d. Nad Velenjem so bili navdušeni in zagtnovili so, da se bodo v Slovenijo Se vračali. Oiganizaloni obiska z ljubljanske Fakultete /a upravo so v zadnjem času v Velenje pripeljali že več skupin i/ Slovenije in iz tujine, saj je po njiliovi oceni velenjska (Občinska upniva vzorčni primer dobre prakse.
Prvič na sejmu
Šoštarg, ]. aprila - Občina Šoštanj seje v nedeljo na sejmu Turizem in prosti čas na Gospodarskem razslavisču v i.jubljani, predstavila prvič. Zastopali sla jo lurisiični društvi iz Topolsice in l^ajš. Prvi s kulinariko, šegami, povezanimi s cvetno nedeljo, in nastopom Topniških mažorel na glavnem odru, drugi pa / dobrotami iz krušne peči. za katere je poskrbela Iva Maze.
■ mkp
Na štirih akcijah 181 krvodajalcev
Velenje - Območno zdrtiženje RK Velenie je v sodelovanju s krajevnimi organii^acijami RK Šentilj, Zavodnje, Šmartno ob Paki in Ravne v dneh od 21. do .10. marca pripravilo štiri krvodajalske akcije, in sicer za potrebe bolnišnic v Slovenj Gradcu, Celju in v Mariboru. Udeležilo se jih je IKI krviîdajalcev. kar Je nekaj manj kol na lanskih akcijah. 18.. 19. in 20. aprila pa bo območno združenje organiziralo v prostorih Doma učencev v Velenju krvodajalsko akcyo /.a polrebe Zavoda RS za transfuzijsko medicino Ijubljana.
■ tp
v
Na mestu sedanje direktorice Blanke Crnko Tanja Zapušek Stare - Tretja direktorica Območne službe Velenje po tistem, ko bivša direktorica Rodetova ni imenovala Arzenška
Mit^na Hrstič - Planine
\řlenje4 28. marca - V zadnjem (ibdobju se menjave v vrhu Območne službe Zavoda Republike Sitivcnije za zaposlovanje Velenje kar vrstijo. Po tislem. ko je dolgcv-letncga direktorja SrJana Arzenška za nekaj časa zamenjala direk-
torica Območne službe Celje Karmen Leskoiek. je bivša v. d, direktorice zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) Anka RotJc na to mesto imenovala Blanko Črnko, ki je Območno službo Velenje vi>dila slabt) lelo. Z novo direktorico republiškega zavoda Marijo Poglajen pa je prišlo
do nove spremembe. Crnkovo bo zamenjala Tanja Zapniek - Slare. ki že vrsto lei dela v tukajšnji območni službi.
Zakaj so potrebne lako pogoste menjave v vrhu območne službe Velenje, predvsem pa o lem, kaj Je razlog, da se je odU^čila za zamenjavo Cmkovc, smo se pozanimali pri Poglajnovi.
i»Koi generalna direkttvica sem i)dgovoma za izvajanje dejavn{> sli ZRSZ, kamor sodi ludi Območna služba Velenje. Pri tem gre zlasti za dobro poznavanje dela na področju zaposlovanja, svetovanja za zaposlitev, pozna-
vanja metod dela z brezp<^selnimi osebami, lako individualnih ktH skupinskih. Menim, o/iroma prepričana sem, da Crnkova nima potrebnih /nanj in izkušenj za vodenje območne službe, upoštevaje njene dosedanje i/,kušnje in pt^dročje dela. ki ga Je opravljala. Zalo sem se odločila, da zaupam to odgovorno delo Tanji Zapušek Stare, ki že vrsto let dela / brezposelnimi osebami, zlasti težje z apo sij ivi m i- Področje dela s težje zaposljivimi osebami je tisto, kar je v ZRSZ prioritetna naloga glede na slrukiuro brezptv seinih oseb in v skladu s cilji l.iz-bonske strategije, ki so zapisani tudi v Strategiji razvoja Republike Slovenije.«	■
Bo obnova mrliških vežic stekla v letu 2008?
Prejšnjo sredo popoldne so javno predstavili načrt za obnovo mrliških vežic in pokritje poslovilnega prostora na pokopališču v Podkraju - Projekt Damjana Miklavca je sodoben in funkcionalen
Velenje - V sejni dv<irani Mesine občine Velenje je prejšnjo sredo polekala Javna razprava o obnovi mrliške vežice in pokritju poslovilnega prostora pokopališča Pod-kraj- V uvodnem delu je vodja projekta Anton Apat povedal, da Je bil objekt z mriiškimi vežicami v Ptjdkraju, ki ga od leta 2000 upravlja Komunalno podjeije Velenje. postavljen leta 1968 in Je resnično potreben obnove. Na lo že nekaj časa opozarjajo ludi občani. saj je dejstvo, da skupne mrliške vežice, pa ludi nepokrit prostor za slovo, kije močno odvisen od vremena, niso več v duhu sodcv bnega časa in tudi ne velikosti po kopališča.
Projektant Damjan MIklavc (Projektni biro Artwood) je predstavil idejni načrt preuredilve mrliške vežice in pokritja dvorišča. Povedal je, da bis prenovo pridobili več uporabnih površin, mrliške vežice bi bile prilagodljive za različne potrebe uporabnikíw, vsaka vežica pa bi imela tudi ločen vh<jd s strani novega nadst rešenega dela. Načrtovanih Je pet mrliških vežic, tri čajne kuhinje jn ureditev dodatnili pn>sti)rov. ki so potrebni pri organizaciji pogrebnih obredov (npr. pnisior za nastopajoče, prostor za pognibce). I Irejena bo sta tudi povezava do cvetličarne in lalno ogrevanje, pri vhodu pa naj bi postavili informacijsko pisarno.
v kateri bo m<igoče pridobili vse potrebne informacije v zvezi s pokopališčem.
Matija Kunst (Komunalno podjetje Velenje) Je povedal, kako naj bi se v prihcîdnje širilo pokopališče. S širitvijo bi pridobili 100 družinskih grobov, 80 enojnih gro bov in 1000 žarnih. Pokopališče bodo honikulturno uredili, postavili fontane, predvidevajt) ludi pn)stor za anonimne pokope, pnistor za raziros pefHJla in 40 dodatnih parkirnih prostorov, leh je sedaj !00. Pf^ predslaviivah je sledila razprava- Vodja Urada za oko Ije in prostor Mestne občine Velenje Marko Vučina je iziazil /.aúiy voljsivo, ker projekt omogoča veliko prilagodljivost ter sodobne oblike pokopov. Pohvalil Je tudi predvideni osrednji poslovilni prostor z vitražem, ki bo s svellobnimi erekli ustvaril posebno vzduàjc. Pc; Javni razpravi je /2 Nas čas pove« dal se. daje projektant upošteval vse pripombe, ki so jih imeli naročniki prtyekïa. in daje pohvalno tudi to, da kljub veliki sodobnosti
objekta ni uporabil zelo dragih maieriali>v. Bo pa obnova mrliške vežice in tudi pokritega p rt) štora za slovo zagotovo občutljiva, saj bodo obredi morali leči ludi v času gradbenih del. Kot nam je povedal Vučina, bodo poskrbeli ludi za to, morda s postavitvijo začasnega objekta ali pa s faznim urejanjem novega objekta.
Na Javni razpravi, ki - kolje to že v navadi - ni bila najbolje obiskana. so prisotni v nadaljevanju razpravljali tudi o hrupu zaradi avtomobilov iu drugih prevoznih sredstev, ki so lahko v času po grebnih obredov precej moteči. Udeleženci so predlagali več reši-lev, od protihrupne ograje do po stavitve semafoijev, talnih ovit in podobno. Dogovorili so se. da b<^ Komunalno podjetje Velenje na preurejenem pokopališču pi)skr-belo tudi za boljše varovanje.
Predvidoma bodo v letošnjem letu b)nčani vsi potrebni postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, tako da se bo prenova lahko pričela v letu 2008.	■
\ Vsakemu svoj veliki teden
Iz konjušnice, a še ne na konju - Ob delu ne pij, niti piva - Za župana usodna direktorica - Več kot tretjina vseh slovenskih norih krav v Savinjski regiji - Štirinajst pokrajin je preveč!
yleffI \'elikeifi leJtni sem za řiekaieiv do^íýajo wlikesi\ad Po mtietiju tun<)0t	za bolnike, ki zbolevajo za nt^ečjo zahrbtno bokznijo.
rakom. Po padplsam poi!,o<lbi mj bi se lorrstru bolniki v o.'ired/rji zUra)"-slve/if ifsiai/ovi iz sfare korgušnice komio kmalu preselili v nove pm^lore onkološkega imrilulu. To sicer ve ne pomeni, da bodo m koriju, kot radi rvcer?to. a zanje in za zdravstveno osebje naj bise veliko sprejnenilo. V lo vz^odboifje vp/eiena indi GJl Gorenje, ki l)o doba)'ilo in vstavilo potrebno opremo. Tudi pri iej d<íhu\'i ni šlo brez zapletov, ki .^o pri nas že kar redni spremljevalec domala vseh razpisov.
Veliki teden nuj hi l)il fítdi za la.^ko pivovarno. Ne zaradi kakšnih posel)' ni h deknnih poslov, bolj zaradi posla z Dehni Pr^ideknni dan Je namreč skupaj s hčerkama Radensko in Talisom objavila že naptn^eda/to prevzemno ptrnidlH) za družbo Delo. Pravijo, da pitje in delo ne i^re.'ila shi-pa/, tudi v lem primeru se /lekateri sprašujejo, kako f(resia skupaj pi}^-vama in tako podjetje, kot je Delo. A pri nas smo že na\-qjeni vse^a mo-%oce%a. Ta laška zgodba Je vsaj po dnižinskili vezeh povezana s celjsko, čeprav je ta iz ixn'sem dn/gď-nih logov, V Celja se je namreč v zagati ma-šel brat direktorja laske piwwnie Boiíka .^rota, celjski žuixin Bojan Šroi In to zamdi zajxyslltve direkiorice celjske občinske uprave. Zofioslil naj bi jo bil nezakonilo. ker ni imela dovolj delovtiih izkušenj. Celjski ziipan je doslej imkušal ie večkrat dokazati, daje delal zakotji to, a Je državno to-
žilstvo proti ujemu vložilo obtožni predlog. Ihti, kf vse stvari gleda/o les političnega stališča, menijo, da gre za »zaroto^, saj še mino kroži mnenje, da naj bi celjski župan na na.MnJih volitvah s{>0<jnesel dosedanjega pn^-sed nika slovenske najbolj ljud'ike stranke. Vsaj po imenu. MattJ veseli so listi, ki skrbijo za zdravo živino. Niso se še polegli prol)lemi s svhysko kago, ki ms ogr<yža z vzlioda, že je med nas treščila osma slo venska nora krava. Zakiali so jo v celjski klavnici, prišla je iz hleva v bližini !>tor Tako kar tri od a^nih dosedanjih slovenskih norih krav z trn-šega .širšega območja: d\'e .sta bili z zg<yrnjega konca Savinjske iTziroma Zadrečke doline, .vedanja iz okoHœ Celja. Slednja je bila ioliko stara, da v njeni mladosti govedi še ni bilo prepovedano krmili s kosùio moko. Če Je zbolela res zaradi nje, pa še nI znano. Glede na to. key vse se pri nas dogaja, ne bi bilo nič čudnega, če se Je norosti nalezla tudi od kod drugoti. Ne pc^etijojo /w še posveti in pogovori o nesrečnih pi^krajiuali. Ko smo že mislili, da so le pL>samezniki proii predvidem'm štirím^stim pokrajinam, vidimo, da Jih je vse več. Za le šest lakih enoi, a ti uli za ljubljansko, se zavzemajo v Skupno.sii občin .Slovenije, ludi predsednik državnega sveia Janez Su.mk meni, daje 12 iH)kraJin maksimum, najraje bi Jih videl osem. Pa ceh minister za lokalno samoupravo je v pogovoru s svetniki dejal, da Je 14 pokrajin le izhodišče, da z navijanjem takega .števila nič w prejudidn^o, da pa Uidi osebrto ne bi imel nič proti, če hi bila kakšna manj Sicer (kimzpravljalci naJÍ)oiJ zcrvzenuyo za način jhmnciranja obCin, predvsem za (o, da bi doktidi izvirni vir. In ko Slovenijo zelo počati delimo, so se v Rim.ikih IbpUcah kar hitro lotili rušenja. Padlo je že nekaj .staríh delov nekdanjega zdraviHščxi, na njihovem meslu ho zra.vel sodoi)en zdrcsvihški kompleks. Zdaj že tudi v Rimskih Tojiltcah ljudje verjajnejo, da se nekaj dogaja!

NAS ČAS i2A|a: čsupbnMalonšU k
Kn^m». iiAMttit.
tdnfa ob čcOtHi Cera posamezne^ izvoda ^ 1,25 € {300 StT) ĐDV. 0.1 e i23,50 SITI, csra ímOí bwODV î.14 € {276,50 SIT)). Pd pl^ Hne 11 % h mnećne 7 % popust
Crtdništvo: Bofts 2alo£é>( (dnektor), Slane Vovh (odgovorni uiednik), Mitona Krsti^Flaninc (pnnoćnica urednika), Jane Piesntk. Taijsna Podgoriek. doj^ žpegel (no^^naijll, Una Zákonek (uiednca /ad^), Jan|a KoSiit^peçel (tehnična urednica). TcinaZ Geišak (oùQkDvaiec). Prsfagend»,' f^ina Jug (vM|3 propagande), Saác KorMinik. Jure Bertink (propagandlstak
Sidtí uridine b ivmt: 3320 KUrtčm ?l ^ {L 202.
(ilefon r03| 8SB 17 90. tililu |03j 897 48 43.
TRR • Nova LB, Vetenje: 0?A2S-002013:S^4
Emell; pre$d9nascai5!
Oblkmnji In 71t. priprm; Naš ćas úí>í3.
TfeâcTskairaSETdj}. Na1dad»:5400í7vcidw
Nenerdûidh iologralQ in nAofiiMV u wačinti
Po o ODVje "HA ias" uvršden med proizvode írdumalMiega zra&ap za
kalere » ptaduje dmek po	srccnl Letno IzMe 52 šlevllk
DOGODKI
Začasno financiranje se nadaljuje
Po dokaj burni razpravi so v petek velenjski svetniki in svetnice sprejeli odlok o začasnem financiranju proračunskih porabnikov od aprila do junija letos -17. aprila naj bi obravnavali osnutek letošnjega proračuna
Vcknii', marca • Po zapletih, ki so Stí prejšnji tcdtín zgodili na vtílcn}-skem niesineni sveui. ki je prejšnji torek popokliie prekinil delo se pred sprcjcijcm dncvne^za reda čeiric redne seje sveia, so v petek dopol-line svelniki po dokaj burni ra/pravi sprejeli odlok o zacabiieni llnaneira-npi proračunskih porabnikov v obdobju od aprila do junija íelos. Vpo-jasnflo k članku iz prejšnji^ redna na) povem, dii je /upan v istem ćasu. ko jc direktorica občinske uprave Anilrcja Kaliř prejela zahicvo 16 svetnikov s prvo podpisanim Dra-pm Murtinškom. ugolovii. da bodo v petek lahko nadaljevali prekinjeno sejo. S lorka na srwlo je bila nanireć noć na velenjski občini delavna, da so pripravili odgovore na vprašanja svetnikov in zapisnik prejšnje seje. kar jc bil kainen spotike in v/rok za prekinitev redne st^c, /aio ra/Jogov za sklic i/redne soje ni bilo več.
Nadaljevanja seje velenjskega mestnega sveta se je \ideležil(^ kar .M od 33 svetnikov, /upan. ki je sejo vodil, je povedal, da bodo odslej iia vprašanja in pobude svetnikov od^io-varjali na vsaki seji sproti in da svet-
niki ne bodo odgovorov (kot doslej) dobivali v pisni obliki. Zapisani bodo le v zapisniku i/, seje sveta. Tako bo po novem zalo. ker tako piše v zakonskih akiili, že v petek pa so lahkt) svetniki ugotavljali, da taka rešitev ni najboljša. A pravilniki so pravilniki, je àe poudaril ziipan.
Svetniki so danes najprej brez pripomb sprejeli djievni red. Sledila so vprašanja in piibude svetnikov in svetnic, Franca Scvtrja {SDS) je spel zanimalo, kdo in na čigav ratim bo popravil slabo narejeno pri iz-graiJnji prve taze V{xloV(»da v Vinski (lori. Tone BriHJnik. na velenjski občini odgovoren za lo področje, mu je pojasnil, da bo napake odpravil investitor na račun reklamacije, kar naj bi se zgalilo lakoj, ko se bo vreme popravilo, Sever je v nadaljevanju dal pobudo, da se svetniki in svetnice íxJpovejo eni sejnini in jo namenijo za nakup CT aparata v Bolnišnici Topolšica, Jože Zufuinćić (SD) pa je nato predlagal, da se odrečejo se eni sejnini in jo naine-nijo za nakup CI aparata v celjski bolnišnici. Direktorica občinske uprave Andreja Kalič je pojasnila.
da tega ne morejo narediti drugače, kol da vsak svetnik sam nakane svojo sejnino, občina pa lahko nakaze le znesek, ki bi ga določili kol donacijo Mesme občine.
Mi«) Lťloi\jc (SNS) je vprašal, kdaj bo končno končan zimski ba» zen, kjer izvajalci krepko zanmjajc^ z deh. poleg tega ga je ziinimalo. ali bo občina uveljavljala «penale«. Izvedel je, da bodo bazen odprli 10. aprila, da je objekt že dobil uporabno dovoljenje in da bodo izvajalcu del. velenjskemu Vegradu, po pogodbi pri plačilu odbili zjiesek zaradi ziimitde.
Rcnča Sirozaka (LDS) je zanimalo. kdaj bodo vendarle obnovili tlakovane pločnike v Starem Velenju. ( t so že (ako razjiiajani. da gra-nilne kocke dobesedno letijo po zraku ín ogrožiijo mimoidoče. Izvedel je. da so dela že naročena in da bo podjetje PUP takoj, ko se bo vrcnie izboljšalo, začelo s popravili,
Katarino Praznik je zanimalo, ali bodo letos za delo v športnih društvih. ki se velik(j ukvarjajo z mladimi. namenili kaj već sredstev, V lanskem proračunu so /a delovanje
športnih dntšřcv in klubov namenili dobřili milijonov tolarjev ali 163 tisoč evrov. Zanimalo jo jc tudi. kako so naraščala srcdsiva za deUv vanje športnili klubov, saj je bilo sli-sati, da so se v zadnjih nekaj lelili močno povečala. Zanimalo pa jo je tudi, ali bo Velenje dcJbilo poligon /2 avtomobile za učenje mladih voznikov, ki bi ga res nujno potrebovali. Po/vaia je na čim hitrejšo izgradnjo kolesarskih siez v mestu. Na prvo vprasatijc ji je odgovoril Darko l.ih-teueker, ki je povetîal, da se je od leta 2Û01 do 2005 v mestu moćno povečalo število športnih klubov in tudi sredstev, ki jih občitía nameni za njihovo delovajije. V tem času se jc po njego vili podatkih vso la res po<lvoji)a. ^.upan je (Odgovarjal na drugo ^rašanje in povedal, da primerne lokacije za avtopoligon v Velenju še niso našli. Za ureditev kote-sarskili stez pa je predlagal, da na SPV.ju pripravijo prograin. gři ovrednotijo in posredujejo upravi...
Kolikor imajo, toliko lahko dajo
Glavna toćka tokratne seje je bilo zagotovo sprejemanje začasnega 11-nanciranja proračunskih porabnikov od aprila do junija letos. S 1. aprilom to brez sogJasja mestnih svetnikov ziikonsko ne bi bilo več mogoče. wSvetniki so odlok sprejeli po dobri uri razprave, v kateri je tu in tam napetost v dvorani, podobna tisli v t<irek. koje župan zaradi nje
prekinil sejo. spet rasla. lïnaricnica Judita Za^ier, ki je pripravljala odlok. je pojavila, ila so v njem zagotovili nadaljnje Tinanciranje po dva-najstinah lanskega proračuna, zajeli pa so tudi vse investicije» ki niso bile dokončane v lanskem letu in jih bo treba plačati letos, lako je za naslednje tri mesece v proračunu predvide-nili (> milijonov 411 risoć cvrov prihodkov. o^iliodkov pa naj bi bilo 7 milijonov 62J tisoč evrov. Manjkajočo razlike^ naj bi pokrili s kraiki»-ročniin zadolževanjem. I rane Sever je očital upravi, da svemiki še vedtio niso videli zaključnega računa /a lansko leto. zato so bfle po njeg<ivcm primerjave težke. In povedal, da Krajevne skupnosti Vinska Cîora sploh ni v gradivu. Naio je (»pozoril tudi predsednik le krajevne skupnosti Stanci Videmšck. kije povedal da bo zaradi lega glasoval pr(»(i 0«.!-lokti. Judita Zager je pojasnila, da je do lega, da krajevne skupntjsi: ni v gradivu, prišlo pomoloma, da je napaka zagotovo njena. Krajevna sktipnost Vinska (îora je namreč zadnja na spisku in verjetno se je zgo dilo. da jo je pri prenosu v obliko, primerno za tiskanje, pc^zabila okačiti. V nekaj minutah je nato prinesla manjkajoče gradivo, ki so ga tudi razmnožili in razdelili med svetnike. Zaradi tega so prekinili obravnavo le loćke dnevnega reda. vmes pa sprejeli sklep o zagotovitvi sredstev občine v letošnjem letti za bodoče skupno odlagališče odpadkov
v Buk(Wžlaku pri (\'lju. imenovano RCl-RO.
V razpravi je bilo tudi veliko go-vrjra o tem, zakaj Velenje še ni obravnavalo osnutka leiolnjega proračuna. i^.upan je pojasnjeval, da Se vedno ni jasno, za katere projekte bodo uspeli pridobili razvojna sredstva. občina pa mora pri vsakem odobrenem projektu v proračunti zagotoviti lastna sTedslva. Kar tiekaj svetnikov opozicije temu, <la je to v/rok. da osnutka še niso dobili, ni verjelo, kar so povedali glasno. Drago Marliasek pa je povedal, da sc ne more znebiti nelagodnega ob-čutka, da se s p(xlaljševanjem začasnega financiranja prikriva financiranje projektov, ki lani niso bili od<v hreni na svetu občine...
Proračunski prihodki letos pritekajo počasi
Zupan Srvčko Meh je na seji večkrat opozoril, da bodo laliko tudi lotos razdelili le toliko denarja, kolikor ga bodo v proračun dobili. Omenil je. lid Davčna uprava občini še ni nakazala Jiadomestila za stavbiia zem-Itišča. kar naj bi storila v niaju ali juniju. Tu po njegovih besedah niso problem inilividuaJni plačniki, največje zneske namreč na ta račun nakazujejo podjetja. Sredsiva iz našitka dohodnine pritekajo sjiroii. Je pa dejstvo, da so kar nekaj proračunskim porabnikom dolžni zadtijo dvanajstino za njihovo delovanje, Vztrok*^ »Razdelimo lahko le toliko sredstev, kol jih v blagajno dobim<5. bomo pa poskušali v najkrajšem možnem času to poravnati.*; pravi ^pan. ■ Bojana Špeget
Proračun pod streho
Letošnji proračun občine
v
Šmartno ob Paki za približno 40 odstotkov višji od lanskega - Za delo članov sveta in financiranje političnih strank več kot 17 tisoč evrov - Po 12 letih Vegrad nalil čistega vina?
Tatjana Podgoršek
Smarlnti oh Paki. 2. aprila - Peta seja svela Občine Šmartno ob Paki bo v krcmologijl občine zapisana kot seja. za katero je bilo pred-videnili 14 točk dnevnega reda, o kalerili so svetniki razpravljali skoraj šesl ur. od ^«ih popoldne do skoraj polnt)či, seja, na kateri je predstavnik Vegrada seznaiul svetnike z nc» katerimi novin>i - presenetljivimi de.istvi glede kamnoloma lufa v vasi Ctorcnje. in kol seja. na kaieri so se svetniki pri obravnavi dveh odlokov ukvarjali sami s sabo,
Letos v občinsko blagajno 40 odstotkov več denarja
/upan Alojz PiHljiorsek je pri obrazložitvi predloga letošnjega občinskega proračuna svetnike seznanil, da se ta razlikuje od osntuka predvsem zaradi vi^e ocenjene vrednosti območja lomažk. kot so predvideli, ter dobrih tisoč evrov zii vlaganja v inveslicije v javno infrasiruktiiro, ki jih je občini dodelilo ministrstvo za tlnance, 1er 41 tisoč evro za projekt ureditve prostorov nogomeuiega društva v okviru prizidka k šmarški osnovni Soli. la denarje občina pridobila na razpisu l iu^daeije za sTort. Tako naj bi se letos nateklo v občinsko blaga.jno 2 niilij(fna 557 tisoč evrov ali skorai 40 odstotkov več kot lani.
Razprava o predlogn letošnjega proračimu je bila zelo polentična samo zaradi treh proračunskih posiavk oziroma treh amandmajev. ki (ih je na predlog vložil svetnik Janko Koptťar. Nana^li so se na ptJveCanje sred-
stev /2 dejaviiosi P(jD Šmartno ob Paki ter na zagotavljanje potrebnega denarja zif llnan-ciranje političnih strank in zagotavljanje materialnih pogojev /A delo skupin članov občinskega svela. Pri tem seje skliceval na odloka, ki so jih v zvezi z Ziidnjima dvema amandmajema sveuiiki soglasno sprejeli na prejšnji seji občinskega sveta, v predlogu proračuna pa so bile zapisane drugačne àevilke. Župan Alojz Podgorâ;k je pojasnil da je zadržal objavo obeh odlokov, ki so jili svelniki glede na d<«edanjo prakso na njegovo presenečenje sprejeli po hitrem postopku. Objavo (idioka o zagotavljanju materialnih pogojev /a delo skupin članov sveta je zadr»il. ker je presegel dov()ljenih 0/> odsiotka prvotnega osnuika proračuna in se mu ni zdelo prav. da bi za izvajanje obeh odlokov namenili iz občinskega proračuna kar 17 tisoč 1X2 evrov ne glede na lo, da je sedaj v občinskem svetu 14 in ne več 10 s-vetnikov. /aio je predlagal tudi nižje zneske. Lani so namreč za izvajanje ijbeli odlokov namenili dobrih 4^50 evrov. Za odlok o financiranju političnih strank pa je Podgor^k menil, da jc v nasprotju / zakonom o političnih strankah, ker ne vključuje nestrankarskih list. Slednjega jc dal v presojo pravnim slu^tiam iji te so mu to nekako tudi potrdile. Za amandma v zvezi z večjo dotacijo za delovanje barskega gasilskega dru-^a pa je PodgorSek povedal, da se je o tem z njegovini predsednikom pogovarjal, vendar še ai prejel nič pisnega, kakšno pridobitev predstavlja približno 200 tisoč evrov vreden nakup gasilske avtocisterne za občino. Seveda pa je prepričan, da drnšlvo cisterno glede na kaiegorizaajo potrebuje. ?!upanov predlog glede {xllokov je podprl svelnik Frančišek Fužir, na nek način utdi svetnika i^ašiiikar in Janko Avberšek, ki sta se /avzcla za zakonitost. Med drugim sta ugotavljala, da so bili pri sprejemanju odlokov zavedeni. Svetnik Rojan KlmJnik pa je menil, da odlok o zagotavljanju materialnih pogojev za delo skupin članov občinskega sveta ni sporen, je pa lak odlok o llnanciranju političnih strank • in to zaradi prav:ie praztiine, ki ne določa, kako in kaj z nestrankarskimi lislami. S Ko-pu^arjem je soglasal svelnik I 'rančisek lierd-
nik. Ker ni kazalo, da bi razpravo pripeljali h koncu, jo je žiipan Alojz Podgoršek prekinil z (»brazložilvijo, tla bo umaknil sklep o <;bjavi obeh odlokov, Zanesljivo pa bo poiskal pravno presojo, saj je prepričan v svoj prav. Svelnik! so nato predlog <xlloka letošnjega občii> skega proračiuia podprli. To pa je pomenilo zavrnitev Kopn^rjevega amandmaja gle<le več denarja za delovanje imarSkega gasilskega društva. Svetniki st) menili, da ga bcnio upoštevali pri ret^alansu. če bo to možno.
»Nehajte se igrati z nami ! <<_
C__1
Kanuiolom tufa v vasi (îorenje, ki ga uprav-Ija velenjski Vegrad, je bil ze većkrai lema obravnave na seji sveia. /ato so se s"vetniki razve-sehli tehničnega vodje kamnoloma Vladiinirja ŽťJeznika. ki naj bi jim predstavil prihodjiosi območja kamnoloma. Pri tem pa so doživeli hladne tus. Po več kol 12 letih dogovarjanja z Vegradom so namrei izvedeli da je za lo. kaj se bo na tem prostoru dogajalo, odgovorna občina na <isnovi sprejele^ lokacijskega načrla, »Nehajte se igrali z nami in tamkajsnjinu krajani!« sc je im njegovo izvajanje odzval svetnik Bojan Kladnik. Razočarante nad dosedanjim odnosom Vegra^la do reševanje leja vprašanja so izrazili v razpravi tudi ostali svetniki. Pri tem ludi ni manjkalo ugibanj, ali jim je Vegrad vsaj sc<iaj nalil čisu^ga viua.
V nadaljevanju seje sveta so svemiki še izvedeli. da kabelsko omrežje v občini, ki je vse pogosteje kamen spotike občanov, ila je to usposobljeno za storitev intemela in telefo-nije. vendarle dopolnitev. A lovrstno ponudben omejuje Telekom, ki postavlja z-t najem pasov nenormalne cene. Je pa rudi píxíhra-njeno in bo dostop do internetnih storitev mogoč v drugi pííloviei leta. Prav lako so se dogovonli, da bo družba UP<' Telemach iz I jubljćuie. ki je prevzelo onuežjc, pripravila sestajiek z vsemi lasniiki priključkov, na njem bi se dogovorili o lastništvu.
Na seji so sprejeb" §e sklep o ustanovitvi skupnega organa Swii usiauoviieljev Komunalnega ptKljelja Velenje, osnulka odlokov o lokacijskem načrtu za območje urejanja in opremljanja zemljišč Zii območje Cîneca ter po več obravnavali pravilnik o sofinanciranju programiiv tlniilev in organizacij v neprolii-ni h dejavnostih.
Tri nove kotlovnice
Mozirje. Luče, aprila • Na priložnostni slovesnosti v Mozirju so minister za okolje in prostor Janez !'(idobiuk. direktor podjetja iikoen Rok Suhodolnik iz Luč. mozirski župan Ivan Suhoverinik ter Klara Toth. predsednica programa Združenih narodov /a razvoj, predali namenu dve kotlovnici (dva mikrosistema) daljinskega ogrevanja na lesno bio maso. p(îpoIdne pa še manjšo kotlovnico v Lt;-čah. To so bile zadnje iri naložbe minisir-stva za okolje in pr<^lor v okvirti projekia Cib"r • odsiranjevanje ovir za povečano iz-
rabo biomase kot energetskega vira. ki ptv teka v Sloveniji od leia 2002 dalje. Vrednost naložbe je več kot 1.4 milijone evrov. od lega je ilržava primaknila nekaj manj kot 380 tisoč evrov v obliki nepovratnih sredstev, prav loliko v obliki kapitalskih vložkov. 292 tisoč evrov pa je bilo kretliia ekološkega sklada.
V Slovenije je osem sistemov daljinskega ogrevanja na lesno bio maso. od tega štirje v Savinjski dolini, zanje pa je svelovTii ekološki sklad namenil 3,4 milijona ameriških dolarjev.	■ Tp
Z otvoritve kotlovnica na Podrožniku v Mozirju
V torek seja tudi v Šoštanju
Šoštanj -V lofck. 10. aprDa. dan po velikonočnem ponedeljku, bodo šošlan-jski svetniki ob 1 l.h začeli aprilsko sejo, Zupan Darko .Menih jc na dnevni red uvrstil 26 točk, večina r)d njih se dotika kadrovskih zadev. Sejo bodo začeli z obravnavo in sprejemanjem zaključnega računa pn>računa občine /a lanske leto. o kalerem bo svoje mnenje prvič podal novoizvoljeni nadzorni odbor, ki ga vndi Ivana G rud ni k.
Po petih letili delovanja pa bodo na tej seji potem, ko bo podala porocDo, razpustili Komisijo za označitev in evidentiranje povojnih grobišč na p^v droCju občine Šošianj, ki jo vadi Anton Skornšck, Komisija jc v petih lotih opravila delo za katerega je bila imenovana. Kol jc za Naš čas /e povedal predsednik komisije so evidentirali in označili deset prikriiih grobišč, eno ludi v Velenju. Najbolj številčna so gn)bišča nad Šoštanjem, na Goricah, kjer jih je šest. Enoje v soteski proti Penku, dve grobišči pa sla v Belih Vodah.
■ ^nicp

Tudi letos zajeten naložbeni program
SO-Ietnico obstoja je Kmetijska zadruga Šaleška dolina zaznamovala z dobrimi poslovnimi rezultati in novim prodajno-poslovnim centrom v Metlečah - Povezovanje z zadrugami, ki niso v soseščini? Za 42 hektarjev zemlje denacionalizacij ski zahtevek še ni končan
Tatjana Podgoršek
Direktor Kmetijske /adrugc Šaleška dolina Ivo Drevje povedal.
bodo leto 20D6 v 50-lcini /40 dovini obstoja /adrugc o/načlli kol leio, ki sta ga najbolj zaznamovala (Hv:)riiov novega prodaj m vpo s lovnega centra v Metle-č;íh - največja naložba zadruge doslej, ter dobri poslovni rezul-lali. Dsivarili so dt>brih 27 tisoč evrov dobička, center pa je okolica dobro sprejela, beleži zadovoljiv proniel, zanj so pridobili tako gradbeno kot tudi uporabno diivoljcnje. Projekta še niso končali. Načrtujejo še i/gradnjo zimskega vrla in urediiev okolice. Na namige nekaterih, da je zadruga pi)slovno leto končala brez rdečih slevilk zaradi prodaje nekaterih nepremičnin, se jc Ivo Drev odzval z besedami: »Lani smo imeli /a 10 odsioikov več prometa kol predhodno leto, iz rednega poslovanja pa smo ustvarili več k<u 16 tisoč 691 evrov do blčka in to jc listo» kar šteje. Pro dali smo vsega .^0 arov zemlje, kupili pa štiri hektarje zemljišč v /gornji Savinjski dolini.« Med večjimi lanskimi uspehi jc Drev omenil še pridobitev koncesije za
zbirni cenier za živino za celo Slovenijo, preko katerega dobavljajo živali za druge države 1-'U.
/a letos so predvideli kar zajeten naložbeni program. Uredili naj bi zadružni trgovini v Ve^ lenju ter v Smarinem ob Paki, izpeljali pa bi še nekatere druge manjše posodobitve, potrebne /a opravljanje dejavnosti
Velik zalogaj, ki jih še čaka, je povezovanje. Čeprav na lem zavzeto delajo, otipljivih rezultatov še nimajo. Po Drevovih besedah se bodo najverjeincje pove/ali s kalen» od zadrug, ki niso v soseščini. Namigujete na KoroSko in Spodnjo Savinjsko dolino? Morda na /gomjesavinjsko kme-tijsko zadrugo Moziije? »Nobena od omenjenih opcij ni v igri,« Vse prej kol zadovoljstvo poraja 5e vedno nerešen denaciiinaliza-cijskl zahtevek /a 42 hektarjev zemljišč v okolici dvorca Guin-pihl v Ravnah pri Šoštanju. Na
Zadruga je lani odkupila od kmetov na območju Šaleške dnline 10 milijonov 318 lisoč litrov mleka in 495 lisočlon mesa, Vlastni proizvodnji je pridelala 62.7 ton mesa in 390 ton jat^olk.
fvo Drev
površinah pridelujejo silazno kiy ruzo in zeleni kolobar, kl predstavljata osnovno krmo za živino, »/godba sc vleče od lelH 1993 in je danes na mrtvi ločki. Računamo na ugoden Izid. /adevo bodo poskušali urediti tako, da bomo zemljo lahko še naprej obdelovali. Ce ne bo tako, bomo morali stvari zastavili na novo in precej drugače. Dejavnost poslovne enote Ravne je eden od pomembnih priliodkov zadruge.« je sklenil pogovor Ivo Drev. direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina.
Celjska bolnišnica z novo diagnostično napravo
Nova gama kamera bo omogočila izvajanja celotnega spektra scintigrafi, tudi slikanje celega telesa in tomografske preiskave - Na leto bodo z njo preiskali približno 3300 bolnikov
Tatjana Podgoršek
Ceijfi, 2. aprila • Nh krajši priložnostni slt)vesnosii pred oddelkom za nuklearno medicino so v Splošni bolnišnici Celje predali svojemu namenu eno večjih naložb, k uresničitvi kalerc so pri-sicpill lani, končali pa so jo v teh dneh- Cîre za novo diagnostično napravo - iiama kamero z dvema detektoijema. Naložba je skupaj s potrebnimi gradbencvobrlni-šklmi deli veljala 459 tisoč evrov.
Nova Siemensova večnamenska tomografska gama kamera, ki bo zamenjala 17 iet staro dotrajano, bo omogočila izvajanje celotnega spektra sciniigrailj. ludi slikanje celega telesa In tomografske preiskave. Damjana Hrastnik, dr. med. in predstojnica oddelka za nuklearno medicino, pa je ob tem opozorila še na d<îdalnc prednosti, kol so zn-ogljivejša kamera, večja kok(v VOSI posnetkov ler krajši čas slikanja. Najpogostejša preiskava, ki jo bodo opravljali z njo. bo scintigrallja skeleta za opredelitev razširjenosti bole/ni pri bolnikih z rakom 1er ugotavljanje različnih bolezni kosti In sklepov. Poleg lega bodo gama kamero uporabljali še /a druge preiskave za odkrivaje rakastih sprememb, kot so scintimamogra-djâ. sein lig rafija s pentetreoli-dom, z galijem in druge.
Dohodninski lcoibičel< [S]
V sodelovanju z Oavčnim uradom Velenje v tem mesecu pripravljamo na stra-neh Našega časa Ooftod* ninsft/ kotiček. Že ob pr« vem smo vas povaMif da sodelujete v rijem s svojimi vprašanji. Nekaj smo Jiti že prejeli in na te odgovarja^ mo danes.
Vedeti pa morate, da vsa vprašanja morda ne ftodo prišla na vrsto in da neka-tera, ki so si po vsebini po-dobna, zdmžimo. Se bomo pa trudili, da zv vašimi vprašanji pojasnimo vse, kar je o napovedi dohodni* ne treba vedeti,
M. r >Wťff/g: \ioji podatki fna podlagi fisti/l, ki so mi jih na dom poslali izplačevalci) w ne ujemajo s tifiíimi. ki so zapisani y
napovedi. Slednji so višji. Kaj v takem primeru? Kje naj preve-rini^ kateri podatki so pravi? Je motno, da nti kdo od izplaCevaU cev (deiam tudi honorarno) ni posredovat podatkov, kijih je posredoval mm?
Odgovor: Izplačevalci so morali podatke za odmero dohodnine za leto 2006 dostavili pristojnemu davčnemu organu do 31. januatja 2007. Prav lako so do Istega daiu-ma morali enake podatke posredovali tudi zavezancem za do-hodniiio. Oe od vseh Izplačevalcev niste prejeli obvestila ali ste prejeli t)bvesiilo z napačnimi podatki. zahtevajte od njih. Ja vam posredujejo pravilne pada tke. Preglejte tudi lanske izpiske prometa na transakcijskih računih in na podlagi teh preverile svoje prejemke. Podatek o dohodk^i. za katerega boste po preveritvi ugolo-
Oglašujte na
Vaš oglas bo lahko videlo 1/.DOO gospodinjstev.
Pokličite 03/ 89817 50
vili, da je napačen, v napovedi prečrtajte in v okence pod njim vpišite pravilnega. A' iz Ať.lenia: Bii^i mot mi je zadnje štiri mesece v lanskem le' (II p face va I preživnino za dva <4rolia. Pravi, da bo zato nve^avl-jal olajšavo za oba otroka sam, sama pa jo lahko tako kot prejš-tija kta. ko sva bila še skupaj, uveljavljam za prvih osem mese-c<?v. Meni se to ne zdi prav. Kaj se ho zgodilo, če mvJjavljam sama olajša Vff t ml i za pnwstale štiri mesce? Komi/ ho olajšava za te štiri meseca priznana? OdgoTOr: Zavezancu, ki vzdržuje družinske člane, se pri/na olajšava za vzdrževane družinske člane (v vašem primeru za otroke). Olajšavo lahkt) uveljavlja tudi zavezanec. ki je na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmeijih, prispeval sredstva za preživljanje otroka • preživnino.
v kolikor v prvih osmUi mesecih mož nI prispeval za preživljanje otrok, sle do olajšave upravičeni samo vi. /a mesece, ko je mož plačeval preživnino, lahko uveljavlja olajšavo tudi on do višine plačane preživnine. Ce boste uveljavljali olajšavo za te mesece tudi vi. bo vsakemu priznan sorazmerni delež dohodnine. A/. K. iz i elenia: Sinov certifikat sem pivd leti vložila v eno od jr-
nancnih driizh. ^sa leta se ni z^/f' dilo nič, lani pa je sin na ta ra-čnn prvič prejel dividende. Sicer ne gi-e za velik znesek, pa vseeno me zanima (da ne hom zaradi te malenkosti v překřikuj, ali mo-i'đm ta znesek kam vpviati, ker Ihym sina mvljavljala kot olajša-
Odgovor: Sinovega zneska od prejete dividende v svojo napoved ne vpisujte nikamor. Navedeni znesek tudi nima vpliva na višino priznane olajšave.
Dividende so namreč obdavčene že ob izplačilu. Plačani davek se šteje kot dokončna dohodnina in se ti dohodki ne vštevajo v letno osnovo dohodnine, / B. iz !ioštama: Moi je v tidini M ga ta mesec, pa tudi naslednji, še ne bo domov, Saptnvd z davčna» je prejel. iMhko v tem primera njegovo napoved oddam jaz? Kafco naj ravna, da ne ho kaj na-ntk'?
Odgovor: V kolikor je možno, mu pošljite predi/polnjeno napoved v lujino. da jo pregleda, po poirebi dopolni» podpiše in vrne. Ct to ni možno, predlagam<\ da vas; mož pooblasti, da vi zanj vložite dohodninsko napoved. Poob-lasiilo mora biti predloženo davčnemu uradu.
Oe pa ima vaš mož digitalno potrdilo, ki gaje izdal Center vlade RS (SJGEN CA) ali Nova ljubljanska banka (AC NU) ali Pošta Slovenije (POSTARCAî ali
Pri perfuzijski miokardi bodo z novo kamero lahko izvajali ludi lomografsko preiskavo z IiKCi proženjem. Tako bodo poleg pi> datkov o prekrvavljenosti srčne mišice z isio preiskavo dobili tudi podatke o delovanju. To bo izboljšalo zanesljivost preiskave in s tem boljše /Pravljenje bolnikov s koronarno boleznijo. Med ostalimi preiskavami z gama kamero so pogostejše še scintigraflja ščitnice za opredelitev delovanja ščit-nlčnega tkiva pri bolnikih z go-
moljasto golšo in drugih boleznih §čilnice, ventilacijsfo>perfuzIjska sciniigrallja pljuč za opredelitev pljučne embolije, scinilgrafga ledvic pri motnjah izločanja seča, za ugotavljanje btilezenskih sprememb v tkivu ledvic in za opredelitev v7.roka povišanega krvnega tlaka, sci n tigra fija slinavk in jeter.
Po napovedih naj bi v celjski bolnišnici z novo večnamensko diagnostično napravo preiskali približno 3300 bolnikov.
HSE lani zelo uspešno
Ljubljana, 29. marca • Nad/orni svet lisr, ki ga je pr^^č po odstopu dosedanjega predsednika nadzornega sveta mag. Andreja Vizjaka vodil namestnik mag. Andrej Aptenc, se je na redni seji seznanil s tekočijui poslovnimi aktivnostmi družbe, vključno s spremembam: Akia o ustanovitvi IISL. povezanimi s spremembami poslovodstva družbe in pt>goji trgovanja.
Nadzorni svel ocenjuje, da je družba v letu 200(> poslovala zelo uspešno. Poslovno leto je zaključila s čistim dobičkom 8.6 milijarde tolarjev, skupina IISU pa z nerevidiranim čistim dobičkom v višini 18..5 milijarde lolariev.
■	mkp
Gorenje začenja gradnjo
Šoštanj - Dražba Gorenje bo sredi aprila pričela v Šoštanju gradili novo prt nizvodno halo, v kateri nai bi že jeseni za Čeh sestavljali pt^hoina bojnn vozila fmskega r>t^djeija Patrie. Proizvodna hala naj bi stala okoli 3 milijone evrov. Pripravljalna In gradbena dela bo Ciorenje v Šoštanju pričelo 15. aprila. Občina Šoštanj pa bo pričela delno rekonstrukcijo Primorske ceste; zaradi obojega bo, kol sporočajo iz Občine Šoštanj, od sredine aprila do konca julija občasno moten prrmici. Pričakujejo razumevanje in strpnost.
■	mkp
Nova vprašanja homo (zaradi prazničnega ponedeljka) sprejemali do jutri, do petka. 6. aprila, na naslov: Uredništvo Našega časa, Kidričeva 2 A. .^320 Velenje. Pripišite pa »za dohodnino«, da se bo vedelo, kam z vprašanji. Upamo, da to, da je čas. ki vam je tokrat na voljo, kratek, ne bo prehuda težava. Ce vprašanja spišeie še danes, bod<i jutri že pri nas. Sicer pa vprašaJija sprejemajo tudi po ^p<fštl na naslov: milena@nascas.si.
llalcom Informatike (HAIXX)M CA), lahko sam iz lujine preko sistema e-davki (spletni naslov: hitp//edavkidurs.sj) vloži dohodninskem napoved.
R. iz Pes/a: Izračunal sem si, da hom dobil vrnjeno dohodnino. Kdaj jo lahko pričakujem? Odgovor: Davčna uprava bo napovedi, ki so jih vložili zavezanci, čimprej obdela'a in večino dohodninskih odločb izdala že pred dopusti (v mesecu juniju In v začetku julija). Kasneje bodo izdane samo še odločbe, pri katerih bo potrebno dndalm) usklajevanje L zavezanci, fe se bo torej vaša napoved ujemala s kontrolnimi podatki, ki so jih posredovali izplačevalci, in ne bo potrebno do datno usklajevanje, bo odločba o odmeri dohodnine izdana vsaj v mesecu juliju in seveda takrat ludi vrnjena preveč plačana dohodnina.
.V. iz S'martneea of) Pakil Lani sem kupil oinvznice Republike Slovenije. Kako jih lahko mvlja-vim kot olajšavif? Odgovor: I^tna davčna osnova zavezanca, ki je rezident, se lahko
zmanjša za sredstva, vložera v vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija m katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev, iinesek olajšave iz lega naslova se vpiše na 6. slran napovedi za odntero dohodnine pod oznako 3. A v točko I, M. S. izS'ošlania:Aii lahko vsvo-ji dohodninski napovedi kot Kdr^ tevaneu^ družinskega člana uveljavljam mota, ki nima lasinih dohodkov? Zanj plačujem tudi dodatno pokojninsko zflw'w-nje. Ali ta prispevek lahko mvlja- ■ vljam kot olajšam? Odgovor: Za zakonca lahko (javljate posebno olajšavo pod pogojem, da ni zaposlen ter ne opravlja dejavnosti in nima last- " nih sredstev za preživljanje ali so U manjša od >išine posebne olaj- » save za vzdrževanega družinskega člana, ki za leto 2006 znaša 4X4.H73 tolarjev.	'
/a plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja za zakonca vi ne morete uveljavljati 2 % olajšave za različne namene.
AKTUALNO
AVcO Draro in Sđvlnjo
Rinica zaletele ali konec solčavske zgodbe?
v SolCjîv: je vse več starih hiš brez stanovalcev, za katere se zanimajo lUiJi lujj kupci, karjc v naspmlju / razvojnimi razmišljanji župana Alojza Upnika. Solčavski /upan oh lom pnudaija, Ja so tujci v Solčavi dohfodoiili gosli, vciiUar naj bi o usodi kuja odloCali predvsem domačini, zalo je občinskim svetnikom predlagal odkup nekdaj pœsli/iiega objekta Riiika. ki že dol^a leta žalostno propada i^redi vasi. tik ob ccsli /a Logarsko dolino. I-etos naj bi sc v občin-sktj blagajno nateklo približno 824 ime evrov, od tega je župan načrtoval 115 tisoč evmv za nakup Rinke. Svetniki se s predlagano rešitvijo ne strinjajo, zato so zavrnili predlog proračuna, kar pomeni, daje bilo poirebno ponovno sprejeli sklep o/.ačasiiem llnanciranju občine, najdlje /a tri mesece. V S(Učavi siccr upajo, da bodo /aplel okoli Rinke redili prej, se pa poslavlja vprašanje, ali bo obveljalo večinsko mnenje svetnikov, ki trdijo, da občina že po definiciii ni dober gospodar, proti siališču župana, ki zagovaija odkup zgradbe. Rinka jev preteklosti služila turističnim namenom, zalo l.ipnik razmišlja o informacijskem centru, ki naj bi zaživel v spodnjih pri)Sio-rih Rinke. V pritličju naj bi se uredili prostori za občinsko upravo in kavarna ter pnidajno mesto /a d<miače proizvide. Po IJpnikiv vem prepričanju bi bilo prvo nadstrojije primerno za varovalna oziroma socialna sianovanja v smislu sobivanja različnih generacij. Na kratko: Rinka naj bi dobila dostojno vsebino in arhiiektumo podobo prilagojeno solčavskemu okolju ter postala začetek solčavske Zgodbe C uspehu.
Socialna naravnanost Mozirjanov
Držjiva zagotavlja osebam, ki ne dosegajc^ minimalne ravni socialne varm)Sti o/iroma praga revščine, denarno socialno pomoč. Ker je minimum opredeljen precej nizko, so se v Občini Moziijc odloči, da bodo iz sredstev proračuna poskušali vsaj delno omiliti stisko najbolj pomoči potrebnim. Na osnovi postopka ugotavljanja upravičenosti bodo do enkratne denarne pomoči upravičeni starši otrok ob nakupu šolskih potrebščin, rejniki, družine za nakup kurjave in o/imnicc. starši /a nakup toplega obroka osnovnošolcem, bolni in stari i)bčani. nezmožni plačila zdravstvenih storitiiv. Mozirja ni se očitiu) zavedajo, daje kljub vsesplošnemu dvigu življenjskega standarda vse več (iudi, ki poirebujejo pomoč za premostitev irenuine materialne ogroženosti. Zadnjo besedo o di>deljeva-nju denarja bo imel župan Ivan Suliover^nlk.
Kako razbremeniti obunski proračun?
Očiinoje. da si bodo odgovorni (?) v občini Gornji Grad še kar precej časa razbijali glavo, kako najti rešitev za družbo proizvodilo toplotne enei^je L.ngo, zaradi katere je od septembra lani blokiran tudi občinski zakladniški račun. Na skupnem sestanku predstavnikov Probanke, Holdiiiga sl<wenskih elektrarn in Občine Gornji Grad so se ditločene zadeve, ki fio bile doslej zavile v tančico skrivnosti, vendarle razkrile. IlSlZje pripravljen vstt i pit i v projekt soproizvodnje električne in toplotne energije, vendar pod pogojem» da je občinsko podjetje razbremenjeno finančnih bremen, poleg tega naj bi onio-njeni projekt Tuiančno speljal Engo oziroma Občina Cîomji Grad, ki naj bi prevzcl(a) tudi odgovornost za dobavo lesne biomase. Namestnik generalnega direktorja H SU Milan Vîeihed je bil jasen: "Pnyekt mora bili ekonomsko upravičen in prost vseh bremen, šele nato ga bodo predlagali v obravnavo nadzornemu svetu, ki mora pc»trditi nakup družbe !:ngo." /ačaran kK)g očitno ostaja sklenjen, saj v Gornjem Gradu uihče ne upa dati odgovora, kako zagotoviti zaprtje IV nančne konstrukcije za izgradnjo kogeneracije in kako bodo poravnali obveznosti do dobaviteljev. V igri mačke z mišjo, v kateri igra občina upravičeiu) povsem podrejeno vlf)go. prav laku ostaja nedorečeno vprašanje zapiranja obve/.nosti do velenjskega Veg rada. Občinski svetnik Andrej Pre&ečnik ugotavlja, da Občina ne bo prevzela teh obveznosti brez zagoioviia vodstva HSH in njihovega nadz<^rncga sveta o vstopu v gornjegrajsko toplovodno zgodbo. Poleg lega naj bi Probanka umaknila terjatve z občinskega računa in jih prenesla na Lngo, kar pa je bolj malo veijetno, saj banka v resnici samo čaka. da župan v imeiiu Občine podpiše dogovor, sklenjen septembra 2006 /m odkup milrjonov tolaricv Dejstvo je, daje od septembra lani blokiran občinski račun in se je Pn>banki nakazalo okoli 20 milijonov tolarjev; ta še vedno vztraja pri poravnavi celotne diskontne obveznosti. V kolikor se gordijski vozel ne bo presekal v primernem času. bo Probanka po besedah predsednice uprave Romane Pa jen k od Občine terjala celoten /ncsek. ki znaša krepkili 500 milijonov tolatjev.
Svetniki ne zaupajo direktorju Enga
1'inančne težave, s katerimi se ukvarja Občina Gornji <irad, se vse bolj odražajo tudi na kadrovskem področju. Svetnik Rafko Že-rovník je (Občinskemu svetu predlagal, naj direktorju Enga mag. Alešu Bralkovičn izglasuje nezaupnico. Po Zerovniku dt^sedanje angažiranje ni obrodilo sadov, študije, kijih Bralkovič »prodaja•^ (iornjegrajcem že nekaj let, so brez otipljivega učinka, zato je skrajni čas. da občinski svet direktorju odreče zaupanje. »»Prvi občinski svet je sprejel sklep, da sta direktorja iinga vsakokratni župan in direktor Smreke, v drugem mandatu je bil za direktoija imenovan Toni Rifeij / imenom in priimkom, kije bit nezakonit direktor, vse dokler ga ni k odstopu pozvala tako imenovana Kosova komisija za preprečevanje korupcije. Osebno Rilljevega in Bratkovi-čevega načina vodenja Hnga ne mis H m ^požreti«, je bil nadvse odločen Ženwnik, s katerim se i/ načelnih razlogov strinja večina članov gornjegrajskega občinskega sveta. O njegovem predlogu bo po obravnavi zaključnega računa razpravljala tudi skupščina l'nga. ki jo sestavljajo člani občinskega sveta.
■ Eći Mavric ' SavinjČan
Srečanje dijakov strojnih šol
Na Poklicni in tehniški strojni šoli Šolskega centra Velenje pričakujejo blizu 120 dijakov, učiteljev mentorjev in ravnateljev 25 strojnih šol
Tatjana Podgoršek_
Poklicna in tehniška strojna l^ola je druga najstarejša šola pod okriljem Šolskega centra Velenje SCV). V tem :5olskem letu se na njej izobražuje 312 dijakov v osmih programih. V četrtek, 12. aprila, bo šola že tretjič oTgani/> tori ca državnega srcčai\ja strojnih šol Slovenije.
Janko Pogorelčnik, ravnatelj sole, je povedal. da to ni /golj slučaj. »V Šaleški dolini imamo močno industrijo, ki potrebuje kadre, za katere izobražujemo strojne sole. Nenazadnje se Sola sama in tudi Šolski center trudita sledili podjetjem pri zadovoljevanju iijiluwih tovrstnih kadrovskih potreb. Delovna srečanja. včasih so bila lo lekmovanja, pa so namenjena popuiarizaciji. obveščanju Mrse javnosti o potrebah, možnostih izobraževanja v strojniških poklicih, pridobivanju samoziivesti dijakov. ki se že izobražujejo na pc3dn)čju stroj-
RavnaMj Poklicne in tehniške strojne soie ŠCV Janko Pogoretčnik: "Ni nakijuČje, da Je naša so/a že tretjič organizatorica državnega srečanja strojnih sol Slovenije."'*
niš Iva. Tako poskušamo v/buditi čui potrebnosti in pripadnosti stroki.«
O rga n i za torji priča kujej o 120 dij a kov, nji ho-vih učiteljev mentorjev in ravnatelje iz vseh 25 šol v Sloveniji, na katerih izobražujejo udeležence v strojniških programih. Osrednje prizorišče bo Medp<^djetniški izobraževalni cen-
ter na Starem jašku v Velenju, kjer je Poklicna iii tehniška strojna šola šolskega centra pridobila neka novih prostorov za izvajanje programov.
Vsebino letošnjega srečanja so org a nizat oij i razdelili na štiri področja. Tako bodo dijaki skupnih modelov izobraževanja v strojništvu (oblikovalci kovin, on^djarji, slnyni mehaniki in strojni tehniki, ki se ukvaijajo s programiranjem CNC obdelovalnih strojev) sestavljali lokomotivo. »Delo oziroma izdelavo posameznih delov lokçîUîoiive smo razdelili po regijah (teh je šest). Dijaki so narisali načne, šole znotraj posamezne regije pa so se morale dogovorili, kateri del bo katera Izdelala. Na srečanju v Velenju bodo člani regijskih ekip izdelke sestavljali v celoto,« je pojasnil Pogo-relčnik. Podobno so se na srečanje pripravljali inštalaieijj sirojnih inštalacij, ki bodo sestavljali posamezne sklope, energetski del strojnih tehnikov bo predstavil kogeneracjjskt) izkorišča tîje energije v posameznih regijah, dijaki avlo stroke pa bodo predstavili alternaiivne pogone motornih vozjl. »Tako se najprej sre-čaj<i dijaki strojnih šol zni)traj regij. scstavij<i ekipo in ti dijaki pod vodstvom učiteljev mentorjev v okviru svojega izobraŽevanja izdelajo polizdelke ali Izdelke, kijih nato na državnem srečanju sestavijo v celoto,* je še dejal Janko Pogorel čnik.
»Mi zmoremo več«
Dijaki in dijakinje Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje predstavili aktivnosti v prostem času - Predstavitev je spodbuda za njihovo ustvarjalnost, podpora pri razvijanju njihovih sposobnosti
Tatjana Podgoršek
Na Poklicni in tehniški šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje so prejšnjo sredo Izvedli projekt z naslovom Ml zmoremo več. V njem je s<idehv valo 22 dijakov in dijakinj šole, ki se v prostem času ukvarjajo s športom, z glasbi), s plesom, z gledališčem ... Na šoli jih imajo še več, vendar se na takšen način niso hoteli izposta>aii. a jim je bilo - ktJt je povedala ravnateljica Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje \lafeja Klemenčič-žal.
Projekt so razdelili na dva
dela, in sicer so dopoldan v avli šole pritiravili razstavo prejetih priznanj, odtičij, rekvizitov ter opisali svoje uspešne poti, popoldan pa so v veliki dvorani velenjske glasbene šole organizirali prireditev za starše in na njej predstavil i vse projekte tega šolskega leta: punk, jabolko, modno revijo, plesno predstavo, skeč Borat, gledališko igro v slovenskem In angleškem jeziku, nastopili so tudi Imitatorjj. »Bila je lušina predstava, žal pa si jo je ogledalo manj staršev, koi smo pričakovali. Zadevr» smo pripravili prvič, vendar jo bomo prihodnje šolsko leto znova, saj se
je pokazala kot dobra.«
Na vprašanje, s kakšnim namenom so pripravili projekt, pa je Klemenčičeva dejala, da jih je pri lem vodila možnost daii dijakom priložnost predstaviti sebe In svoje dekl. »ludi tako jih poskušamo motivirali, jim prikazati, da
cenimo njihovo ustvarjalnost, kreativnost, da jih pri tem podpiramo in da jim bomo stali ob strani pri razvijanju sposobnosti, predvsem pa jim bomo v <îporo na poti do uspehov, zastavljenih ciljev.«:
v vseh programih še prosta mesta
Na Šolskem centru Velenje prejeli v prvem krogu 445 prijav za vpis v prvi letnik srednješolskega izobraževanja za prihodnje šolsko leto -V vseh programi še prosta mesta - Strokovni svet potrdil program poklicno-tehniškega izobraževanja avtoserviser tehnik
Tatjana Podgoršek
23, marca se je izlekel prvi rok za oddajo prijave za vpis v srednješolsko izobraževanje v šolskem letu 201)7/2008. Ministrstvo za šolsivo in šport pa je pi> dalke o stanju prijav na srednjih šolah po Sloveniji objavilo na svojih spletnih straneh pred dvema dneviuna.
Na Šolskem centru Velenje (SCV) so s številom prijav zelo zadovoljni. Za razpisanih 942
vpisnih mesi, od lega 761 za luv vince, so prejeli 445 prijav, kar je sicer toliko kot lani, kljub lemu da je učencev, ki zaključujejo t)snovnošolsko izobraževanje v Šaleški dolini, manj kot lani.
Gabrijela Fidler. šolska svetovalna delavka na Splošni Ln stn> kovni gimnaziji ŠCV, je povedala. pa Imajo v vseh srednješolskih programih še prosta mesta, v športnem oddelku gimnazijskega programa je kandidatov sicer toliko, kot so zanj razpisali
prostili mesi (20), vendar lahko kandidati prijavo v ta program še prinesejo.
Bodoči dijaki, ki nameravajo svojo prvotno vpisno odločitev spremenili in prenesti prijavo za vpis na drugo šolo aH program, lahko lo storijo do 1.^. aprila. Po tem datumu prenos prijave ne bo več mogoč vse do zaključenih izbirnih postopkov v programih, v katerih bo minlsirstvo za šolstvo jn šport vpis omejilo. Stanje prijav po drugem roku bo ministr-
stvo objavilo na svojih spletnih straneh www.mss.gov.sl v ponedeljek. 23- aprlla.
Novost v letošnjem razpisu šolskega centra je program po-klicno-tehniškega izobraževanja (3 » 2) avioserviser tehnik. Do objave razpisa ga strokovni svet namreč še ni potrdil, sedaj ga je. zato bodo kandidate zanj vpisovali že za šolsko leto 2007/200R.
enem iformacije inosth vww.nascas.sije po 3rav tako tudi na m id iovcienje.com, ' "'fcvcnca in tako

Í&
'•ti
Od srede do torki • j?et it doaofiai
Sreda^ 28. marca
Poleni koje Marko Pavliha i/razil skrb, da V/ajemiia po preobli-kovHUju v JoIniškiJ Jru/bo ne bo več /agoiavljala vzajemnosli, in.ie jmci pomisleke tudi o morebiini /dru/jivi / Adnalic Slovenica. jc zavarovalnica v odzivu na pisno poslansko vprašanje odgovorila, da vzajetnnosl ob preoblikovanju zavarovalnice ne bo ogrožena.
Hrvaški vc-lerinarji so pol rd ili pri-soinnsi virusa klasične prašičje kuge v kraju Ccijc. iz kaieroiia dese t kilometrski ogroženi pas sega tudi v Slovenijo,
V Varšavi se je /bralo več tisoč Poljakov. kj so od
oblasti zahtevali popolno prepoved splava, tudi pri posilstvu ali incestu. Okoli tri tisoč večinoma starejših tjudi je ulice zasedlo na pobuda konservativnega katoliškega Tddia Marija in skrajne desničarske vladne stranke l.iga poljskih družin.
Ameriški predsednik se je / ruskim predsednikom pr> telefonu pogovarjal, da se je pripravljen odkrilo pogovorili o namestitvi ameriškega proiiraketnega ščita v Ilvropi. Putin je Bushu predstavil ra/Joge za zaskrbljenost Rusije. /DA pa irdijo. da je sčii namenjen obrambi evropskiii zaveznic pred morebitnimi raketami iz malopridnih držav, kot sla Iran in Severna Koreja.
četrtek, 29. marca
moslitev izraelski va rabskih razlik pota'bna pogajanja, in poudaril. da z diktatom Palestinci in Arabci ne bodo dosegli sporazuma.
r.ksplozija v premogovniku Judžjali v kitajskem mestu l.infcn je zahtevala najmanj 26 smrtnih žrtev. X0 rudarjev pa se je rešilo. Preiskava je pokazala, da je pre-mtjgovnik obratoval brez dovoljenja in da so bili delovni pogoji v njeni zelo nevarni.
Petek, 30. marca
Po izbruhu afere Sova se je prvič oglasil tudi Janez Drnovšek, kije na svoji spletni strani Cribanja za pravičnost in razvoj
Virus Maslene prašičje kuge se Je pojavil tudi v Cerju, s tem pa nemalo skrbi pomočil tudi slovenskim prašičerejcem.
Novi direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Je Samo fakln.
Poslanci so s glasovi za generalnega direktorja /avoda za /.dravsivcno zavarovanje Slovenije podprii Sama FaJdna. Zanj so glasovali v SLS. SNS in SD. v drugih poslanskih skupinah pa so se poslanci In poslanke odločali po svoji vesli.
Pristojna parlamentarna komisija je Sovi poslala več kol desei vprašanj in zapisala, da od agencije v tednu dni pričakuje zelo jasne odgovore. Podpredsednik komisije za nadzor varnostnih in {obveščevalnih služb Dušan Ku-mer je dejal, da se nekatera vprašanja nana^jo na poslovanje posebnega sklada, v katerem naj bi manjkalo 1.25 milijona cvrnv. Vladno poročilo o brezhibnem poslovanju agencije je vntjvič označil kol neverodosiojno in napovedal nove obiske na Sovi.
Vlada je sprejela uredbo o pudalj-^nju uradnih ur upravnih enol in o varovanju državne meje v skladu s schengenskiini merili. Po novem bodt) upravne enote od maja oaprej odprte tudi vsaki) prvo si> boio v mesecu od 8.00 do 12.00. Uradne ure za poslovanje z občani na upravnih enotah pa bodo po novem ludi oh torkih, i)b sredaii pa bodo podaljšane do IS. ure.
Nameslnik izraelskega premier-ja Šimon Perez je izjavil, da Izrael zavrača arabsko pobudo za bliž-njevzhodni mir v njeni zdajšnji obliki. Povedal je, da so za prc-
Na spletni strani Drnovšek piše tudi o tem^ kako se najbrž križa njegov pokojni pes Brodi.
predsednika vlade Janšo ozjiieijai s poglavariem zlobnežev.
Izkazalo se je, da izstopi i/ poslanske skupine l-DS še niso končani - zapustil jih je namreč še Slavko Gaber, po novem samo stojni poslanec.
SD, LDS in skupina nepovezii-nih poslancev so dosegli dogovor o razdelitvi vodstvenih mest v delovnih telesih državnega zbora. Podpredsedniškomest<i v D/bo v skladu s poslovnikom pripadlo največji opozicijski poslanski skupini. kije trenutno SD, Komisyo za nadzt)r proračuna ui drugih javnih financ bo vodil l.DS. komisijo za tiadzor nad va m osi ru) obveščevalnimi službami pa skupina nepovezanih poslancev. Podpredsed-niškii mesto v odboru za notranjo politiki) bod(^ prevzeli nepovezani poslanci, mesto podpredsednika ustavne komisije državnega zbora, ki gaje kot poslanec LDS zasedal Slavko Gaber, pa bo ostalo v njegovih rokah kljub odhodu iz po slanske skupine.
Državni zbor je na zahtevo 32 pt>slanccv iz vrst opozicijc odr^ dil parlamentarno preiskavii o nakupu Unskih oklepnikov patria.
Iran je objavil tretje pismo zajete britanske vojakinje, v katerem ta pravi, da so bili zajeti zaradi britanske politike v Iraku. Velika Britanija je oh leni še vedn<i zanikala, da bi njihovi v(vaki nezakonito vpluli v iranske vode in trdila, da so se vojaki nahajaU v iraških ozemeljskih vodah, kjer naj bi z dovoljenjem Združenih narodov pregledovali trgovske ladje.
Sobota, 31. marca
Vodstvo koalicijske stranke Nova Slovenija je îia zaprtem posvetu razpravljalo o prihodnosti stranke in izboljšanju njene prepoznavnosti Unega od predlogov je pripravil tudi podmladek Mlada Slovenija, ki je predlagal strankino organizacijsko, kadrovsko in programsko prenovo. Med drugim so pozvali k izrednemu kongresu in izvolitvi novega vtîdstva.
Sovo je obiskala inšpekcija /veze Nato. ob čemer je vlada zatrdila. da obisk ni bil povezan z nedavno afero o vladnem nadzoru agencije. Obisk je bil namreč do ločen že prej in jc bil i/ključno tehnične narave.
V Prištini je približno tisoč Albancev na pobudo gibanja Samoodločba pn^testiralo proti predlogu Marttija Ahtisaarija o prihod-
nosti Kosova. Privrženci Sa mood-l<Khc namreč zahtevajo takojšnjo in popolno neodvisnost Kosiwa.
Nedelja, 1. aprila
Guvernerju Banke Slovenije Mitju Gaspariju se je iztekel mandat, in sicer kljub temu da njegov naslednik šc vedno ni znan. Gaspari je sicer za svojega namestnika imeiuwal dotedanjega vicegu-venieija banke Andreja Ranla. ki se je prav iak<^ zaman potegoval za guvemerski položaj.
Papež Benedikt XV(. je na Trgu svetega Petra v Vatikanu blagoslavljal vejice vernikov in jih po zval k Iskanju Boga In veri vanj. Med mašo. s katero je zaznamo val Jezusov prihod v Jeruzalem teden dni pred križanjem, je papež Benedikt dejal, da se morajo tisti, ki želijo sledili Jezusu, (xlpo vedati samemu sebi.
Med protesti pred briianskim veleposlaništvom v Teheranu je odjeknilo več manjših eksphjzij, ki pa niso poškodovale nikogar.
Nemška kanclerka Angela Mer-keljc Izraelcem in Palestincem ponudila pomoč MJ-ja pri ponovni vzpostavitvi mirovnih poga-
Angela Merkel Je na Bližnjem vzhodu ponujala pomoč na poti k miru.
janj. Drugi dan obiska na J31iž-niem vzhodu seje namreč Mer-klova najprej sešla z izraelsko zunanjo ministrico Cipi l.ivni. nato pa še s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom.
Ponedeljek, 2. aprila
Pavel Gantarje dejal, da je politika živa stvar in da njihovo društvo /ares šteje med 450 in 500 članov, Deial je še, da je zelo težko odšel iz LDS. saj je bil zraven pri uslanavlianju stranke, a da vidi v združ-enju Zares nove možnosti. »Najprej smo ustanovili združenje Zares, da bi pripravili icrcn /a ustanovitev stranke - in to bomtî v letošnjem letu tudi ustanovili.« je dejal Cianiar.
Iz veterinarske uprave so sporo čili. da je bila sedem let stara krava s ( eljskega okužena z boleznijo norih krav. Ure za osmi primer BSH. ki si> ga odkrili v Sloveniji.
Ministrica Marjeta CíUmau ni sprejela dopolnil sprememb za ko na o deliîvnih razmeijih. zalo naj bi delodajalci lobirali pri politikih. Predsednik združenja delodajalcev Igor Aiitauer je dejal, da bodo izkoristili vsa zakonsko dovoljena sredstva, s katerimi se bodo borili tudi za interese delavcev, ki bodo ob padcu gospodarske rasti in neko nkurenčn osti trpeli.
Iranska državna televizija je sporočila, da Sii vsi zajeti britan-
Vrelo Je v Prištini.
ski vojaki priznali, da so ne/^ko nito vstopili v iranske vode. 'lele-vizjja je pred lem predvajala posnetek priznatîja dveh od 15 pripadnikov britanske kraljeve tnor-
Mlnlll sta točno dve leti od smrti papeža Janeza Pavla //.
narice. ki sta ob priznanju na zemljevidu pokazala ludi kraj, kjer jih iranske sile zajele, in opisala potek zajetja. Ptwedala sta še. da Iranci z njitna in njunimi kolegi lep<i ravnajo.
Na Salomonovih otokoih sr> cu-namiji, ki so nasiaii po hudem po iresu z močjo 8.1 pa Richterju, zahtevali najmanj 12 smrtnih žrtev/južnega dela Tihega oceana so priliajale novice o več ranjenih in pogrešanih ter ogromni gmotni škodi, ki sojo povzročili potres in cunamiji.
V Kimu in Vatikanu so ves dan potekale sk)vesnosti ob drugi obletnici smrti papeža Janeza Pavla IL. ki se mu obeta bcallfikacija. Na dan druge obletnice smrti nekdanjega papeža se je namreč uradno sklenil prvi. škofijski del procesa njegove razglasitve za blaženega.
Torek, 3. aprila
Ustavno sodišče je odločilo, da 3. člen zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s prido bitno dejavnostjo ni ustaven. Ta člen določa, da je za opravljanje nalog po tem zakonu in za izvajanje tega zakona pristojna komisija državnega zbora. Oe bi bil zakon poirien. bi to pomenilo ukinitev komisije za preprečevanje korupcije. kar se torej ne bo zgodiln.
('lani generalne skupščine Rdečega križa Slovenije so za novega predsednika organizacije izvolili Boruta Miklavčiča. Ta je po izvolitvi dejal, da je Rdeči križ v dobri kondiciji in da bo naloga novega vodstva, da dobre rezultate nadaljuje.
Minisier /a šolstvo in šport Milan /ver seje s predstavniki šolskih sindikatov pogovatjai o spremembah dveh zakonov o šolstvu. Po srečanju je povedal, da se sindikati strinjajo z nekaterimi novostmi, na vsak način pa br?iniio javno mrežo šoL Ob lem je minister še povedal, da je zasebnišlvo zgi )lj < îbi îgat i I ev j a v ne m reže, n i-kakor pa ne njena konkurenca.
Ukrajina se je zaradi odloka predsednika Viktoija Juščcnka o razpustitvi vlade in kljubovanja premieija Viktorju Janukoviča znašla v globoki kri/i. Zaradi nastale krize je Juščenko odpov<idal obisk pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, medlem pa mednarodna skupnost pozorno in z zaskrbljenostjo spremlja razmere v državi.
1
Najboljši sosedje
žabja
perspektiva
Zlva Vrbič
/e fiekaj časa je Jasno, da \eliko Hudi svol prosd čas prerivlja v nukii/malni/i milrih. kjer »ko/eik^/o«, njihovi oirod se lovijo ^or in do! po tekočih stopnicah, če jim že ni (reha sedeti pri tnizi in posííáali po^o\'oro\' odraslih^ Tako se naniijejo m^ze^a zraka in narave 1er preživijo sknixij kvalitetni čaa. kot pravijo fetnu Američani. To imavadi počnejo eaz teden popoldne aH v soixtto doi)o!dne. Ponavadi. Kajti do zadnjič sem bila prepričana, da v nakujmnlni/i središčih dopoldan ni pieč£. Do dvanajste ure se Je včasih dalo zelo spodobno parkirati, b/izu vhoda, da vrečk in vsega drugega ni bilo /x>-trehno vlačili kilometer stran.
Očitno iniajit ljudje (ne samo upokojenci in študentje) časa na pretek, da se lahko sredi tedna dopoldne sprehajajo po BTC-Jn. Prejšnji četrtek sem se tja i)eljala vsa ofitimistična in vesela, da bom končno lahko brez živčnosti in i>reri\anja /laknpila vse. kar potreb}ijeni. Zelo redko grem v B TC. še to takrat, ko je res mtjno. in takrat, ko iti gneče. No. kadar mislim, da ni gtieče. V trenutku, ko .sem zavila proti trgovinam, mi je poslalo tal. da sem z avtom, vendar Je na koh težko naíoziti zemljo za rože in badminton lo-par Vnez kol ob fxnih po{X>ldan, vsi fHirkirni prostori zasedeni, vrsta na blagajnah, jaz pa moram nujno kupili darilo za .sestrično. In ker ntije bilo Jasno, da Je tako vsak dan )• tednu, sem zagrizla v gu^'0. In grela, dokler nisem imela najnujnejšega, da sem se lahko čimprej pobrala od tam. A/q/ pmivig se je .ucer končal brez poškodb, vendar s tem, da moram na novo naštudirati. kdaj se sfdača po nakupih, da se ti ne utrga, loliko o ljubljanski izkušnji. (V kdo misli, da smo Velen/čani holj umirjeni, ga wbim v sobok> ali nedeljo okoli dwnc^'.sie ure v nakufxnalni center ť .^alektt Podobna slika kol v Ijubljani. /.abito parkirišče, poln lokal, vrste v trgovinah In na blagajnah. Vrsta vseh vrst pit Je mta za loto. Tu se splaču čakati tudi pol ure, če to jKnvča možno.sii. da po.staneš milijonar.
Křtí gneča, vrste in noro nakufiovanje so v nasi>rotjn s trdlt^vo. da so ljudje vse bolj revni in da ie za kruh nimajo. Res Je, da Jih veliko komaj preživi, vendar se nn zdi. da so irgpvine večino časa polne in da gospodje IJofer. IJdl. Tuš in Menxitor naredijo domačo naiogo. preden odprejo svoje trgovine v določenem mestu. Raziščejo trg in glede na knpno moč prebivalstva (X'enijo položaj Jn glede na to. da se Velenju obeta še kar nekaj takšnih In podobnih trgovin, lahko na hitro sklepam, da so Velenjčane ocenili kot bogate. Velenje se je dolgo časa uspešno upiralo na.ibolišemu sosedu, in ko ni šlo wč, smo se morali navaditi na rdečem namesto zelene. Si mislim, da je toliko različnih trgovin in izbire neke vrste .šok. Na-kuimalni šok. Bi olive Iz te ali one trgovine? Sladkarije imajo sicer boljše uim. ampak nimajo .slovenskega mleka. Jogurt je cenejši tu. fm še več vrst mehčalcev imajo. Takšne so sedaj dileme navadnih smrtnikov. Morda se zdi, da Je nvljenje enostavnejše, vendar Je moderni človek notranje razklan prav zaradi možnosti izbire med i)etdesetimi vrstami ur papirja. Včasih Je bil šoping protistre.\na terapija, danes rabimo terapijo zaradi šopinga. Turbo-kapitaliznm drvimo naproti z nadzv^xno hitrostjo, zavore so crknile. podvozje škripa, mi pa. kot izgleda, vedno bo(i uživamo v m> nji. Vpra.šanje časa Je. kd(i bomo treščili v kakšen zid na poti.
ll^ssf
III!?!
radio® alfa
103,2 & 107,8 Mhz	vaak rtan 'ifi iii
vsak dan 36 ur
TRGOVINA KOŠARICA
•P0MARWČ£2KG	1.30€ |3n,S3Srn
. MOKA Tť 500 25 KG ICATIČ 8.56€ j204M2 ST) •OURASnir^SKDOlAMAKriL 1.1S€ i:7«,»aT} •ZEMUACN^ALSOL	3.33€ (796Srrj
•2EMUA(^tAMDHIIH70L
•HUVNARU^IOKG	31.44€ (7.S3A.2691}
•KRMMAKĐAUZAVBI6&£SVR£6tKG 0.19€Wâ3SrTj KRMNI JiâMiN V9I6 m VHEÛ1K6 022 € (62.» ST) MOTORNA SK!R)PILÍ(|ICA SOU) 424,00 € (101.607.» ST) • KOŠNICA KAWASAKI NAMRdTNA 399.0C €{8S.3S8,»Sn)
ftm iin^iw w ivtnat»^
OS/S72 80 aO
KATALOGI ŠE VEDNO SEMENSKI KROMPIR, SEMENSKA KORUZA, UMETNA 6NQJIIA...
Ponovo. ItL: m 80 80, Pesje, t«t; B91 9140. Gabertce. t^.: 89132 ID www.ti^oviiifr4(osarie8.sr. Mail: kosaríca^íol Jiat

DRUŠTVA
v
Ze 52. občni zbor GZ Velenje
Minulo leto je zaznamovala sprememba zakonodaje in porast gasilskih intervencij -Veliko pozornosti posvečeno izobraževanju gasilcev in gasilk
Paska vas - V sobdto zvečer so dom v Paški vasi napolnili predstavniki vscii 13 gasilskih društev, ki se zdru/ujejo v Cîasii-sko /vezo Velenje. Na se zadnjem rednem leuicm občnem zboru so prisluhni}! šievilnini paroCilom o delu v lanskem letu, dotaknili pa so se tudi načrtov /a letos. V letu 2007 bodo zagotovo še večjo pozornost, v okvirti fmanćnih zmožnosti, posvečali j/obra?eva-T\ju in usposabljanju gasilcev v Šaleški dolini.
Predi?cdnic4 G/ Velcnie Helena
Brglez je v uvodu «^vojejra poročila povedala, da je /a njimi <pet izredno razgibano leto. "Mnoge spremembe na zakonodajnem p(v dročju In ostale družbene spremembe so vplivale na naše redno delo. V letu 2006 so bile sprejele spremembe in dopolnitve kar nekaj pomembnih zakonov za gasil-skfî organizacijo in tem S(i se gasilci uspesno prilagodili." Povedala je, da splelna siran G/. Velenje uspesno deiuj^i tnl julija naprej, redno jo urejajo In vzdržujejo. Do sedaj so imeli že preko 10000 ob-
iskov. kar ka/e na interes za nji-liovo delo, »Na njej redno objavljamo aktualna obvestila in ostale zadeve, pomembna za delo naše zve/X,« je ^ poudarila.
V nadaljevanju je povedala, da lahko za vse kinnisijc. ki delujejo pri Gasilski zvezi, trdi. da so bile poiK>vno /elo uspešne pri svojem delu. /iisiavljene plane pa so skoraj v celoti ludi uresničili. Ib velja tako za nîlade kai žene in veieratie ter veteranke, /elo dejavna je bila tudi komisija za izobraževanje pri Gasllsld zvezi, ki je pripravila dva tečaja. V tečaju za strojnika so uspcmîbili .^7 gasilccv, v tečaju za uporabnika radijskili postaj pa 42 gasilcev. Prav tako pa so bile prcko Gasilske /veze naprej posredovane prijavnice m različna izobraževanja. ki so se odvijala na Gasilski zvezi Slovenije v Izobraževalnem centru Ig.
P.)veljnik G/. Velenje Jože Dro-bezje postregel s končnimi podatki z operativnega področja.
V letu 2006 je bilo izvedenih veliko intervencij, skupaj kar 226, od tega po/^rov na stanovanjskih objektih, 41 na gospodarskili obiekuh. 41 požarov na naravnem okolju. 4 požare v promel-nih nesrečah. 62 pomoči pri prometnih nesrečah ... vseh naštetih intervencijah je sodelovalo 1959 gasilcev s 391 voziU. Ti so vložili veliko truda In dela v intervencije. Opravljenih je bilo ludi 283 prevozov pitne vode, s katerimi smo našim občanom prepeljali 1366000 litrov vode ...e
Kar se izobraževanja gasilcev, ki mu posvečaj<5 vse več pozornosti, tiče, pa je Drobež povedal, da so na Gasilski zvezi Velenje kot na Igu in v Sežani vanj vključili kar 171 gasilcev, kar pomeni, da je za njimi eno najbi>Ij dejavnih let na leni področju.
■ bé
Velenje je vse bolj mesto cvetja
Na letnem občnem zboru so člani Turističnega društva Velenje podelili tudi nagrade in priznanja za najlepše urejene balkone, hiše in kmetije
Velenje - Preteklo leto so člani lurisiičnega društva Velenje zaključili in zaokrožili z rednim letnim občnim zborom. Pripravili so ga prejšnjo soboto v OS Livada. Kot je na občnih zborih že navada, so najprej podali finančna in programska poročila za lelo 2006, polem pa so člani sprejeli plar. dela za leto 2007. Organizirali bodo redne mesečne sejme v Velenju, ki potekajo na promenadi in prostorom med nekdanjo eîektrolehno in so disčem. l.eios jih bodo poskušali še popestrili z raznimi priredit-vanu v času sejma. V drugi pol-
ovici decembra bodo pripravili Božično-novoleini sejem, kot preji^nja leta pa bodo tudi letos sodelovali na (Veiličncm sejmu in na Jesenskem sejmu dobrot, ki ga pripravlja MO Velenje. Skupaj z Obrtno zbornico Velenje bod^' pripravili slaščičarsko razt^tavo...
Zagotovo pa bodo tudi lelos speljali akcijo »Velenje - mesto cvetja« - več o njej najdete ludi na spleiui hllp://cvc!jc.veknje.si ), saj z njo nagradij(» tiste, ki lep(ï skrbjj<i za okolico in podobo svo jib dtmiov. Pododbor Šentilj bo pripravil 6. Salamijado. Noč pod lipco, 10. vinsko pot v Šentilju in 12. blagoslov konj.
V nadaljevanju so razpr?,vljali o odprlih, perečih temah. Avgust Taniek je poudaril pomen eino-gralske m kullurne dediščme Šaleške doline, ki ji je potrebno posvetiti već pozornosti, d« ne bi propadala. Predlagal je ureditev in označitev planinske poli med graščinami za ohranitev kullurne dediščine, poudaril je. da smo preveč brezbrižni do iiaravuega kamnitega mostu v Paki.
Jože Kandoir predsednik Turi-
.sfične 2>'eze Velenje, je opozoril na neprimerno okolico cesl. ki so vpadnica v mesto Velenje, V turističnih društvih nimajo podmladka. zalo je I v)z va I zainteresirane. da se v društva vključujejo in aktivneje sodelujejo.
Barbara Pokorný, TIC Velenje, je poudarila, daje dejavnost ID potrebna in pomembna. V septembru bo v Velenju pomembno evropsko prvenstvo v Floristiki. Povedala je da bo Slovenska turistična organizacija pri prahla razpis za razdelitev sredstev luri-stičnim društvom in da naj bcxJo pozorni najije.
Uroš Prislan, predsednik TD Ve-ler\je, je pozval vse. da se udeležijo očiščevalnih akcij, ki bodo potekale konec aprila. »Tako se vključimo v akcijo TZ Sl^wenije Moja dežela • lepa in gostoljubna«. kije usmerjena v urejanje bivalnega okolja, podeželja, nabrežij potokov, jezen rek In moija. gozdnega prostora, okolice prometnih poti.« je še povedal.
Ob koucu so podelili nagrade in priznanja v akciji »Velenje - mesto cvetja« za lelo 2006.	■
Nagrade S priznanji za leto 2006 v okcifi »VELENJE-MESTO CVETJA« so prejeli:
D. Balkoni In «velje:
I	\ Milka in Venceslav Svclj§ak. Efenkovac. 50, Velenje
2) Stanko in Martina Gllnšek,
Škale 35. Velenje 3lMihaVa(enci, Koroška c. 7 e.
Velenje b. Individualni objekti:
II	Zvonimira m Gvldo Špeh. Škalska U.Velenje
2\ Silva in Miran Lesjak. Vinska Gora 36 a, Velenje Jožica in Martin Pungartnik« Preiska 37 a. Velenje I. Kmetije:
1 \ družina Dollnšek. L3?e 25, Velenje
2\ Karel Stropnik. Konovska c. 25.
Velenje 3i Anica in Marjan špegel.
Janškova selo 23, Velenje d. Posebne pohvale: Angela Grobelnik. Jenhova 42, Velenje -ra indlvklualni objekt, in stanovanjska bloka Kardeljev trg 10 in Kardeljev trg 11. Velenje
So trdno v sedlu
Konjerejsk) društvo Šmartno ob Paki vse bolj prgx)znavno v širšem okolju - Med letošnjimi prednostnimi nalogami nakup pritolice za prevoz konj in izgradnja vodovoda pri Plesivčniku
Tati^na ^dgoriak
Šmartno ob Paki. 31. marca -
Konjerejsko društvo Šmartno ob Paki deluje devei lei, od tega samostojno sedem lel. Na inventuri. kot so poimenovali občni zbor društva, so ocenili, da so lani delali d^)b^o. da so vse bolj prepoznavni oe le v domačem okolju, ampak tudi sirse. kar jih spodbuja za vztrajanje na zacrtani poli. Po besedah ^marSkega župana Alojza Podgorška se držijo trdno v sed lu.
Predsednik druâva Martin Ran»-sak je povedal, da so sledili smernicam. sprejelim na lanskem občnem zhoru. Pri leni je i/.razll /^d<> voljslvo. ker krepijo svoje vrsle D(v
sedanjim 5i> iidraslim seje lani pridružilo še pet ljubiteljev kcjnj, za prav toliko članov so razširili mladinsko skupino. Najbolj odmevni prireditvi društva sta pohod konjenice po občinskih mejah in Nagonov konj na Slelanovo. Sodelovali
so na vseh javnih prireditvah v ot> čini» na katere so jih povabili, opravili nekatera nujna obnovitveno-v/drževalna dela v društvenih pros-torili in na svojili objekiili v Martinovi vasi. dejavnost pa so popestrili še z družabnimi aktivnostmi ter s sodelovanjem s tovrstnimi društvi iz sosednjih občin, ^ecej pozorno Sli so namenili tudi izobraževanju člantTv. Tudi lelos bodo s sinjkov-nimi predavajtji poskrbeli za nadaljnji kakovostnejši razvoj konjereje v okolju, poskušali bodo pridobiti še kakšnega novega člana. Poleg že tradicionalnih aklivnosti (pohod po občinskih mejah, žeg-nanje konj)» dru/abnišiva se bodo odzvali pobudi Občinskega od-
bora 7ZB NOV Smarino ob Paki in se s svojimi plemenitimi živalmi podali po poti spomiiiov NOB. Po večletnih prizadevanjih bodo kupili prikolico za prevoz konj. v letošnji delovni program pa so zapisali se prikaz starih fur-manskih običajev in ureditev vo dovoda pri Plesivčniku pod Cioro Oljko, Slednjo aktivnost so skupaj 7 Občino Šmartno ob Paki načrtovali že pred časom, vendar je doslej iz objektivnih razlogov nist) izvedli, I.elos jo bodo. Ob koncu občnega zbora scî sprejeli v svoje vrsie nove člane ter podelili društvena priznanja, ('asina člana sla poslala Bogomila Ježovnik in Ivan T^nsek.	■
Sever predsednik Kluba svetnikov SDS
Šoštanj, 28.marec-Minulo sredo je bila v Šoštanju ustanovna seja kluba svetnikov SDS Savinjski vsa leške regije, ki je bila sklicana na pobudo predsednika regijske kt;t)rdinacijc Vojka Krneže. Ustanovitev kluba so narekovale potrebe po večji informiranosti, organiziranosti in svetovanju, ki se i/ka/ujejo na terenu. Vocje občinskih svetniških skupin in prlsiUni svetniki SŠR so bili enotnega mnenja, da se predsedniško niesit) zaupa Francu Scveiju. Na ustanovni skupščini je bil sprejel ludi program akiivmjsti leto 2007 ter pi>dana vzpodbuda za dobro delo in povezi^vanje nekaterih svetnikov te regije.
■ MUojka Komprej
Vsebina pisma v nasprotju s sklepi in stališči
Velenje - Na straneh našega lednika smo poročali o pismu, ki gaje civilna iniciativa Moziije v začetku marca naslovila na nekatera s-ed-siva javnega obveščanja, v njem pa izrazila svtye prepričanje, da je v Varstveno-delovnem centru Mozirje, ki je ena od eiu>t regijskega VDC Saša. nekaj hud;> narobe. Kljub temu da so člani sveia zavoda VDC Saša pismo prejeli po vabilu za redno sejo sveia. so ga uvrstili na dnevni red seje. Na njej so se dogovorili, da ga bodo obravnavali na izredni seji sveta zavoda potem, ko bodo pridobili dodatne informacije vseh vpletenih. Pred nedavnim se je to ludi zgodilo. V uredništvo smo prejštyi teden prejeli povzetek zapisnika izredne seje in dokaj zajetno prilogo - pisno gradivo z izraženimi mnenji ter sprejetimi sklepi Društva Sožitje /gonije Savinjske doline, sveia staršev VDC Saša, stališče zaposlenih, na pismo Civilne iniciative Moziije pa seje odzvala tudi direktorica regijskega VDC Saša Darja Lesnjak.
Vsi menijo, daje vsebina pisma mozirske civihie iniciative v naspnj-tju s sklepi in stališči večine omenjenih v njem. Med drugim člani sveta zavoda ugotavljajo, da se izraženo nezadovoljstvo nanaša le na izvajanje nadstandard nih storitev, kot so špt^rlna udejstvovanja. pevski zbor, zimske iu letne počitnice, pikniki ... Zanje zavod ne prejema de-naria v okviru redne dejavnosti, ker le niso opredeljene kot obve/ni, sestavni del storitev VDC-ja. /alo jc obseg teh aktivnosti odvisen od višine sredstev, ;)ridobljenih zuni\f javnih imanc. Kijub temu, menijo člani sveta, je bik) organiziranih in izvedenih vrsta pomembnih dogodkov ter projektov zunaj redne dejavnosti v vseh enotah regijskega VDC Saša in s tem ludi v enoti Mozirie, Hani svela /avoda so pograjali način, s katerim so pobudniki Civilne iniciative Mozirje javnosti in posameznim političnim veljakom posredovali svoje videnje težav, ne da bi pred tem svoji poglede na dogajanja v enoti Mozirje predstavili pristojnim or:ganom zavoda VDC Saša. Po šestih mesecih bo svet zavoda ponovno ocenil razmere v enoti Mozirje in v VDC Saša kot celoti. Ce bo potrebno, bo sprejel dodatne ukrepe in stališča.
■ tp
Svet javnega zevoda ZMAVSTVM DOM VBLBUB
Vodnikova 1332C Velenje
nHmiÍM||0 dttlWMNI MMMtO
DIREKTORJA ZAVODA
Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevat le naslednje pogoje:
-	da so državljani Republike Slovenije
-	da imajo visoko strokovno izobrazbo medicinske smeri
• de imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj v dojovnosti osnovnega zdravstva, od tega najmanj dve leti delovnih Izkušenj pri vodenju. Direktor zavoda bo imanovan za 4 leta.
Pisne prijava z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1.3320 Velenje.
Prijav brez dokazil ne bt^mo upoštevali. Kandidate bomo o imenovanju obvestili v 15 dneh po končanem postopku.
u
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENER6ETIKA
Tel.: 03/89612 56
PE VODOVOD
IN KANALIZACIJA
Tel.: 03/898 94 20,03/896 94 00
POGREBNO POKOPALIŠKA
DEJAVNOST
Te!.: 03/891 91 53,03/891 91 54 GSM: 031/041 390 138, 031 375 041
V primeru reklamacij obračuna pokličite:
Za Individualne hiie: 03/89611 50 ali 89611 52 Za bl^ovno gradnjo: W896if46aT896ir4'8 Za industrijo: 03/ 89611 44
nikoli sami
Ní9 občnem zboru so sprejeli ěe bogatejši letošnji delovni program.
107,8
8
NASI KRAJI IN UUDJE

5. aprila 2007
Tradicija izdelovanja potic se prenaša iz roda v rod
Posebnost ljubenskih potic je v tem, da predstavljajo v zelenje odeto kmečko orodje, prizore iz evangelijev ... Ljubenska ustvarjalnost se medsebojno dopolnjuje
Vsakdanji delovni uirip ljudem popu-Sirijo pra/niki k<iledHrskcga cikla, večinoma ve/ani na kalojiSko vern in i^ege, ki se odvijajo hkrali ob njih. Poudarjena Sla predvsem dva vccja sklopa ob boriću in veliki noči. Cvelna nedelja jo simbolizirana s cvclnonedcljsko bularo ali polico, kakor spomladansko /eienje imenujejo na Ljubnem ob Savinji. 1/ roda v rod, skozi veke in bre/ćasnost so očetje učIIj sinove in li wye polomce ročnih spreino^ai, ki cesiokral mejijo na pravo umuinosi.
Vendar ni vse tako preprosto, tned ixdc-1(»vanjeni kitare pove Tadej Eir^lez. ireiji od Siirih gencrracij, ki na Kugovski domačiji nad porečjem /dene Savinje vztrajajo v medsebojni harmoniji in sožilju. Njiliova cveina nedelja se nc i/rodi v veliko noč, preprosto so tam in poltretje
leto stara Tjasa napoveduje, da bodo tam tudi ostali. Izdelovanje potic je družinska tradicija, in ker so pri hiî>i sami glasbeniki, imajo tudi police največkrat obliki) instrumentov, /a i/delavo navadne pt> lice si je poirebno vzeli dan časa in seveda še prej pripravili potrebno zelenje. Ćlovek je simbolično bitje, je davn(» tega zapisal Anton Trsienjak. ker edini simbole dojema in ra/laga. preko njiJi navezuje medsebojne odnose. Celo otroci gredo raje v cerkev s potico k(n i navadno bularo. Vsako leto mora biti nekaj novega, poudarja Tadej Brgle/: »Ko se v dneh in tednih pred cvetno ncdeli<^ začnemo pogovarjali o poticah, zavlada v hiši obredno, svečano ozračje. Po iradi-ciji bi morali ptuice izdelovali na cveini petek, vendar jih v glavnem izdelujemo v si)boto. Tako ostanejo bolj »sveže«. Svo-
jih korenin seje treba zavedali, pomo-druje Tadej in s pogledom loplo poboža hčerko in Ženo Zdenko. Li je prišla k hiši za ta mlado iz Selnice ob Dravi.
Verjetno je obredje povezano tudi z zelo SI aro sego. ko so judji; zbirali sveto« rastlinje, ki naj bi varovalo pred strelo in drugimi ujmami, pospeševalo pa tudi rast, plodnost in odganjalo zJe siie in bolezen. Ljubenska policaje nekaj posebnega. Vsak cvetnonedeljski izdelek je unikat, vreden pozomosil in občudovanja, Niko Kiirel v knjigi PrazničiK) leto Slovencev pove. da na Ljubnem nest) police fantje in možje v cerkev, le navadne butare tržanov nosijo iržani. Ljubenski župnik .Mardn Pušeitiak ponosno zre na »svoje« Ljubencc. Po njegovem blagoslovljene potice in butare obnavljajo v ljudeh občutek lastne vrednosti in pomembnosti. Vse je znamenje globokega, lihega, mirnega, osrečujočega sožitja med liogom. Človekom in naravo.
Zgodovina je dokaz, da lahko dobi vsak »predmeu simbolično vrednost, naj bo to predmet iz narave ali abstraktna stvaritev. Ko ljudje medsebojno občujejo
s simboli, se zaveslno umikajo iz svela nevrednosii.
Slevilo izdelt>vaicev potic se vztrajno povečuje. Vrednost ljubcnskega početja je večpomenska. Pt^lcg verskega in naro«
dopisnega je vredno omenili občečlovoski pomen, ki kol dih sptmiladanskega brstenja vztrajno odseva tudi v ostalih krajih Zgornje Savinjske doline.
■ Eéí Matric - Savinjcan

1 '
\

y '
m
Pod streho Kugovnikove domačije živijo v slogi étirí generacij^f z izdelovanjem ljubenskih potic pa se že spogleduje tudi najmlajša Tadeja,
Nagrada motivira
Poročali smo že. da so bili učenci in dijaki velenjske glasbene šole tudi letos na nedaviicjn državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije odlični. Med 500 tekmovalci iz 73 glasbenih šol in akademij jih je 8 osvo jilo zlato. 13 srebrno, 9 brtmasio plaketo, eno pri/Jianje in kar 13 p<isebinh nagrad. Največji podvig je uspel šliriin p rv( mag raj en ce m: Janezu Uršeju. Anji Kožuh, Pavlu Kacu in šc posebej Nini Tafi. ki je poleg prve nagrade prejela posebno nagrado za vseli 100 osvo jenih možnih točk in nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. In taj so povedali zlati med najbolHimi?
Nina Tafi: "Sedem let igram na oboo, leíošuje državno tekmovanje pa je bilo moje drugo. Čeprav sem vedela, da sem nanj dobro pripravljena, nisem mogla pričakovati takega uspeha. Ne vem, s
čim sem prepričala strokovno komisijo; z muzikalnostjo. samim nastopom, interpretacijo skladbe. Vesela sem uspeha, h kateremu je pripomogla tudi moja mentorica Taj\ja .Vlrsnjak Petrej. Omeniti pa moram še korepetitotja Nikol^a Žlicarja, ki je prejel nagrado za zgledno umetniško sodelDVanje. Z oboo imam resne namene, saj se nameravam po kt)nćam umetniški gimnaziji vpisali na akademijo /Á glasbo, koncertna smer.«
Ania Kožuh: "Na državnem tekmovanju sem v igranju na sakso fon že osvojila zlato plaketo, na letošnjejn sem k temu dodala še prvo nagrado. Super. S tem je bit poplačan trud. ki sem ga vložila v pripravah na tekmovanje, nagrada pa je potrditev dobrega dela tudi mojega menlo'ja Go-razda Topolovca. Zanesljivo je to motivacija za vztrajanje ra začrtani poti. ki me ho najvedeineje
V{>dila na akademijo za glasbo. Zakaj sem izbrala prav saksofon? Pritegnila me je oblika instrumenta. (očitno pa sem imela žc od samega začetka tudi pravega mentorja, ki meje /iiaJ mtïlivirati in še odlično naučil igrali nanj. Seveda sem zelo zadovoljna in vesela uspeha. Za nagrado se bom lahk<5 udeležila poletnega tabora.«
Janez Uršej: sTako kot Anja sem rudi jaz na tekmovanju v Igranju na saksofon osvojil zlato plaketo in prvo nagrado. Do sedaj mam že pet zlatih plaket z državnih lekmwanj mladih glasbenikov, kjer sem nastopil tudi v kvartetu saksofonov. S saksofonom se družim sedem iei, nanj igram pod mentorskim vodstvom Gorazda Topolovca. Za dosežen uspeh pa sem letos hvaležen tudi korepetiiorki Ani Avberšek. Obiskujem Uetji letnik umclniške gimnazije in iretji letnik velenjske glasbene šole. Igranje na sakso fon pa ni samo moj konjiček, am-
pak tudi resne priprave na študij na akademiji za glasbo. Ca so bile skUdbe zaluevne? »Tako so bile zalilevne, da sem jih ob koncu igral z lahkoto.Vsaj takšen občutek so imeli najbrž tisti, ki so me poslušali. Zlate plakete in prvo nagrade ne jemljem kol zmago, am-pat kot motivacijo za nadaljnje delo na glasbenem področju. Z uspehom sem si prislužil udeležbo na piiletnem laboru."
Pavel Kac* "Seveda sem zadovoljen z zlato plaketo in prvo nagrado, saj sem se državnega tekmovanja mladih oboistov udeležil prvič. Skupaj z meniorico Tanjo Mršnjak Petrej ler korepetitorko Mno Verboten sem se nam pripravljal skoraj celo leto. Trud ni izostal. Sedaj me čaka vpis na akademiji za glasbo, vleče pa me koncertna smer. Na mednarodnem tekmovanju v Bei)gradu, ki
je bilo pred državnim tekmovanjem in ki Je bila zame nekakšna generalka zanj. sem videl, da sem dobro pripravljen in da bi bil lahko med dobitniki kakšne pomembne nagrade. Dobil sem jo. Hkrati z njo pa tudi štipendijo za udeležbo na polelnem laboru. Izkušnja več, ki mi bo prišla zanes-liivr) prav še na nadaljnji Življenjski p(ni."
■ Tp
1	'At
•i	
1	- r^
" 1	I ^
	ri * M 1 ^g.^Ê
Anja Kožuh (levo) in Nina Tafi
Pavel Kac (levo) in Janez Uršej
Manifestacija v Vrnjački Banji
Slovenci izdelovali ročna dela, peli in plesali
Društvo Žena v Vrnjački Banj) je ob koncu marca pripravilo 4. manifestacijo ročnih deL kulina-rike in kulture, poin^enovano »Zlate niii«, na kaieri je sodelovalo okrog fiOO udciežencev iz bivših jugoslovanskih republik.
Slovenijo Je zastopala fiO-član-ska ekipa, ki so jo sestavljali člani Rokodelskega društva Marjetica
iz Selnice ob Dravi, velenjske univerze za 111. življetijsko (Obdobje ter nekaj posameznikov s Kih roške.
Slovenci so sc izkazali predvsem v klekljanju. vezenju in kvačkanju. Na razstavo so prinesli k<ipico lepih izdelkov, prav tako pa so veliko prtičkiw izdelali tudi na manifestaciji sami. Tu so
gostom ponudili tudi slovensko potico, za kar Je bDo med ostalimi udeleženci veliko zanimanja.
Poleg tega, da su se izkazali z ročnimi deli. so se vključih tudi v kulturni program prireditve. Za-peh so več pesmi in po taktih harmonike zaplesali polkt) in valček.
Nekaj časa Je ostalo za ogled tega zdraviliškega kraja, ki Je predvsem znan po zdravljenju sladkorne bolezni, ledvidčnih obolenj in revnie.
■ Hj
Kuhali smo bučne jedi
lurisiično društvo Šmartno t)b Paki je za ljubitelje bučnih jedi pripravilo kuharski tečaj, ki ga je vodila članica društva Boža Polák. Ker je bilo zanj precejšnje zanimanje, so ga ponovili. Obeh se je udeležilo 23 udeležencev.
Pripravili smo naslednje bučne jedi: bučno-paprikin namaz. prepečenec z ribjim biftekom in vloženimi pailšoni, sirove zvitke z bučkami, zvite bučke, bučno frtaljo, bučno juho z žličniki. bučni golaž, nadevane bučke, praže-nec s kandiranimi bučkami, bučni ri-žťv naraslek. bučne žlikrofe s smetanovo omako, ocvrte bučke s sezamom in pikantno omako, jabolčno bučno če-žaDO, bučni kt)mpt>t. bučno solato s tunino. pražene bučke
z ajdovo kašo ter sladoled z buč-nicami.
Udeleženci bili navdušeni nad pripravljeiumi Jedrni. Ob pripravi bučnih Jedi smo preživeli priielno popoldne. Udeleženci so izrazili željo, da po spravilu IcUjš-
njega pridelka buč zopet organiziramo kuharski tečaj.
Ponovna priložjtosi, da se IJjbi-telji buč srečamo, bo žc. 20. aprila, ko bo društvo pripravilo predavanje o varstvu bučnih posevkov pred boleztiimi in škodljivci,
■ Boža Poiak
VI PIŠETE, KULTURA
Zgodbe iz šolskega nahrbtnika
Piše: Marjan Marinšek
Velika noč brez
pomaranč
(32)
Da sc bližajo velikonočni prazniki. Stí je po/jialo po leni, kr) je na trgovinskih policah/manjkalo pomaranč, čokolade In karbida.
Ko seje neka »nevedna mali« prcdr/no oglasila v »Celjskem tedniku«, /.akaj tako, ji lopo pi)vcdali, da síj sedaj pomaranče drage, a ljudska oblast je dobra oblast in je določila iiucrvencij-sko ceno za pomaranče in sladkarije. ki se bodo prodajale za prvega maja. Bralki so obljubili, da se bodo po prvem maju spet prodajale one dražje pomaranče in č<)koIade vse di> bo2iča, potom /a Novoletno jelko pa spel one in-lervencijske.
Miî^ljeno je bilo, da naj bi niroci ob veliki noći ne dobih ničesar sladkega. S tem bi ubili dve muhi na en mah: otroci bi ostali brez pomaranč za butare, zajček pa brez pomaranč/a pisankc. Nadalje je bilo mišljeno tudi. da se oln)ci že pred prvim majem ne bi preobjcdli sladkarij in da bi si a rš i le-te kupovali po znatno zni/ani ccni predvsem za prvi maj, pa tudi barvana jajca in sunka naj bi se postopoma prenesli na prvi maj. Tovarišica Samaia je v ý>li pojasnjevala, da je s tem storjen korak naprej, namreč, da bi se veliko noč postopoma od pravi 1< i • i/ koledarjev je bila /a uspešno <hJ-si ranjen a, žcgnavanja velikonočnih jedil na prostem in vsiajenska procesija so bili uspešno prepovedani • in predvidoma do leta 195X, ko bomo pra/n^wali 40-let-nico KPJ, bi moral ta religiozni pra/nik dt)končno i/giniti iz naše zavesti.
Pomaranč in čokolad v trgovinah tnrej ni bilo. Velika noč pa je bila vseeno in otroci so kljub temu dobili pomaranče in čokolado. Starši, ki svojih otrok niso boleli razočarali, so samo sledili maršalovemu principu: »Snadi seli. tako kot smo se Jugoslovani $e vedno /našli, če česa ni bilo.
lik
Na veliki petek pa: eOtrocil Kaj je danes?« je vprašala tovarisica Samara.
»Petek!« samo odgovorili vsi v razredu. -»Ne. ne! Kakšen peiek?" »Veliki petek je in strogi post.« je odgovorila Dobravčeva Helena, kije bila najbolj pridna v ra/redu, a tudi i/, najbolj pobožne dru/ine. »Ne sme se jesti mesa in samo enkrat se sme do sitega naj-
dr/avljanov! Kdor ho pokal, bo d<M ukor, i/ključen bo iz mladinske organizacije in ne bo smel v prostovoljne delovne brigade! Sedaj pa /dravo!«
Res karbida, ki je bil potreben za pokanje, nisi mogel nikjer do biii/loda za nas otmkoje bilo po kanje s karbidom od vseh veliko n<3čnih <5bičajev najbolj zanimivo in privlačno.
Za streljanje s karbidom si mo ral imeli primerno posodo. Nai-boliše so bile pločevinaste škatle nemških plinskih mask - gasma-ske, ki so po vojni ležale vsepovsod naok<ili. Na dnu gasmaske si zvrial luknjico, v škatlo pa vrgel košček karbida, na katerega si prej pljunil, da sc je začel razvijati acetilen. Oasmasko si tak<v zatem zaprl s pokrt>vom in s prstom držal luknjico na škatUnem dnu, da plin ne bi ušel. Gasmasko si potem dvignil k ušesom, da si za-
Vefikonočno pokanje z možnarji (po Gaspariju).
esli.«
»Dobro!« je odvrnila tovarisica Samara. » Kaj pa ja/ delam?« je spet vprašala tovarisica. odvila veliko domačo kl<ibaso in odgriznila lep kos,
»Meso jeste, kar se ne sme. Cireh dclate!<i je zgroženo rekla D<ibravčeva Helena in se jo ni upala pogledali.
»Da, meso jem! Pa se mi kaj zgodi. Helena? Nič! Vidiš, tako je s tem poslom. Prazen nič!«
Ko si je v lavorju umila roke in sijih obrisala v razredno brisačo, je dejala pomenljivo:
«»Danes bom dala malo več domače naloge, v ponedeljek pa bom spraševala /a tretjo konie-renco. Ajal Da ne bo kdo ic dni pokal in vznemirjal miroljubnih
slišal šum. ki je bil znak. da se je nabralo dovolj plina.
Poiem je bilo treba delati zelo hitro.
Ciasmasko si postavil na tla, sto pil / nogo na njo, odmaknil prsi in luknjici približal gorečo trsko ali vžigalico. Plin je zagorel s sve-tlim plamenom in nastal je mo čan pok, pokrov je na silo odprlo ali ga tudi odtrgalo.
Ampak karbida v trgovinah ni bilo. Kaj narediti? Ljudska oblast bo šele iz tega članka zvedela, kje smo otroci dobili karbid. Na Ve-ternikuî lam so še svetili s karbidom in so imeli večje količine te čudežne snovi. Sošolci z Veter-nika so vse uredili in karbida je bilo. kolikor si hoiel.
Velik snop tudi v cerkvi na Paškem Kozjaku
Tradicija obujanja in ohranjanja spominov jc narekovala misel, da so se tudi na Paškem Kozjaku lotili delanja velikega snopa. Na cvetno nedelj<ï je skoraj deset metrov velik snop krasil cerkev sv, .lošta na Paškem Kozjaku.
Cel leden pred cvetno nedeljo se je kar nekaj prebivalcev Pa-škega Kozjaka trudilo vsak po
svojih močeh, da so iskali primerne vrste lesa in ostale sestavine za njihov snop. Ko so vse nabrali. so material zvozili k hiši Vinka Dreva, kjer so se v petek, .^0. marca, /opet zbrali in izdelali velik snop. Po celopopoldanskem delu na koncu sestavili snop, velik kar devei metrov in šestdeset centimetrov. Pri tem je bil po-
memben tako snop kot tudi druženje ljudi, V nedeljo dopoldan so ga dostavili v cerkev sv. Jošla, kjer ga je župnik tudi žegnal. Po svečanem žegnanju so sm^p razrezati, vsak. ki ga je dobil, pa je daroval nekaj denarja za delovanje Kulturnega društva Paški Ko/jak. ki je dalo tudi pobudo za delanje tega velikega snopa. ■ DK
Izdelovanje velikega snopa
Velenjčani najboljši na Frankofonskem dnevu
Celje -Velenje - V marcu so v slovenskem ljudskem gledališču Celje pripravili že 9. IŤankofonski dan, na katerem so tudi letos sodelovali osnovnošolci, dijaki in študenti, ki jim francoski jezik ni tuj. Tudi letos je bilo srečanje tekmovalnega značaja, med si^delujoče pa so podelih tri nagrade. Kar dve sla »šli« v Velenje, natančneje, prislužili so si jih dijaki velenjske gimnazije, velik del za-
slug /a to pa gre tudi meiUoricm in profesorjem nagrajenih dijakov. Nastopilo pa je 23 skupin ali posameznikov iz vse države, več ktU polovica pa se jih je predstavila s šansoni.
Tako je (rdnkor<ínska predstava, kije tudi letos nastala v produkciji ŠolskegaccntraVelenje in Mladinskega centra Velenje, dobila eno od dveh nagrad za gledališke predstave. Predstavo je režirala Alice
Ekipa, ki /e z igrico Rojstvo prepričata žirijo na letošnjem 9,
frankofonskem dnevu.
Čop, francosko gledališče pa je eden od izbirnih predmetov za dijake. »Naredili smo avtorskt» predstavo v francoskem je/Jku. Veseli me. da so dijaki prviJi letnikov lake; dobro odigrali, /e na premieri so bili odlični, prav tako pa na odru pmtesionalnega gledališča. Naša igra z naslovom »Roistvo« je bila toplo sprejeta tudi pri gledalcih na frankofonskem dnevu, V njej nastopajo nosečnice in nori ginekolog, dogodki se vrstijo in so zelo smešni ...«. Alice Cop je to krat z velenjskim frankotbnskim gledališčem sodelovala drugič in drugič so bili nagrajeni, /a nagrado bo tokrat edini igralec Jan Gomboc v predstavi (skupaj z vrstniki nagrajenimi na fcankofon-skih srečanjih) obiskal Pariz.
Nagrado za šanson pa je prav tako dobila dijakinja velenjske gimnazije Dotninlka Gtlnšek. ki pa je tokrat predstavila arijo iz opere Carmen. Dominika je učenka v razredu prof. Dušarike Slmonovič. Vsem seveda iskrene čestitke,
■ Bš, foto: Tjaèa
Mladi tolkalisti v Bolgariji
Prejši\ji teden (med 19. in 25. marcem 2007) ie v bolgarskem mestu Plovdiv potekalo 5. mednarodno tekmovanje za tolkalne instrumente. Udeležili so se ga štiije predstavniki Cilasbene šole fraua Kt^runa Koželjskega Velenje pod mentorskim vtîdstvom Tomaža Lojena.
To I kal i stično tekmovanje, ki velja za enega najtežjih tovrstnih evropskih tekmovanj, je potekalo v prostorih nacionalne Olhamio-nije mesta Plovdiv in nacii)nalne glasbene in plesne šole Dobrina Petkova. Tekmovalci so tekmovali v šestih solističnih kategorijah in v komorni glasbi (duo). Ocenjevala jih je mednarodno priznana komisija iz celega sveta, v kateri so med drugim sodelovali Li Biat) iz Kitajske. Peler Sadio iz Nemčlie, Kaiarzyna Myčka iz Poljske. Kt)l edini Slovenci so se ga udeležili štirje mladi tolkalisti, in sicer dva učenca velenjske glasbene šole in dve dijakinji umetniške gimnazije Velenje. V Imdi mednarodni kon-
kurenci (sodelovali! je 7 držav) so osvojili naslednje rezultate: Aleksandra âukiarje v četrti kategoriji osvojila drugo nagrado, Špela Cvikl šesto mesto, v tretji kategoriji je Simeon Štefanov Garkov zasedel develo mesto, Gregor Plamberger pa enajsto mesto. Njihov mentor, Tomaž b)jen. je po vrnitvi v Velenje (pol je bila dolga 1124 km) povedal:
»Mislim, da smo se odre/ali izjemno. kajti Že samo iskanje instrumentov je bil velik podvig. Zato velja velika zahvala tekmo valcem, ki so v danili razmerah ohranili mirno kri, odlično nastopili ter častno predstavili naše mesto in (kot edini slovenski predstavniki) našo državo.«
■ Vrska Srd/ne/ VuČina
Aleksandra ŠuMar, doiiitnica druge nagrade
Večer s Katjo Kočevar
Šoštai\i, 30. marec • Zares pravljično je bilo minuli petek pod oboki Mestne galerije Sošlanj. kjer je bila gostja Galerijskih večerov Kalja Kočevar. / njo se je o ustvarjanju /a oirokc pogovarjal Peter Rezman, vmes pa je beseda tekla tudi o poeziji, o kateri Katja še ni rekla zadnje besede. Večeru je dal težo nastop Katjine hčere Kaje, ki je fxmîagala z besedo in igranjem na flavto. Zbrani, ki so bili v glavnem odrasli, se niso odrekli poslušanju pravljice o P(v točku, ki je ena od zgodnejših Katjinih del. V vrsti knjigic. ki jih je žc izdal Zavod za kulturo Šoštanj. so: Lučka dh morju, Škratje Derenovi Íií Zobna miška. Knjige so v preteklosti takoj našle svoje bralce, saj jih je avtorica skupaj z
zavodom podarila otrokom v vrtcu in mali šoli, i^kratje Derenovi pa so bili lani tudi uspešno uprizorjeni. Katja Kočevar. ki je avtorica pravljic - pobarvank. se
je v Šoštanj preselila z družino iz Velenja. Poklicno se uspešno uk-varja z računovodskimi posli, kot kaže, pa ji ustvaijalni duh odpira več možno stili Milojfia Komprejj Foto: Dejan Tonkli
n^HjiS
Kolar in Špegel v Dvojicah
V Galeriji Velenje so odprli razstavo del Ivana Kolarja in Stojana Špegla, članov Šalšekih likovnikov
Velei\je - V h>rck zvečer so v galeriji Velenje odprli razslavo v ciklu Dvojice, 'ibkral se na njej skupaj proslavljala Ivan Kolar in Slo jan Špegel, oba iz Šosunja, oba ljubilcijska slikari», ki pa se veliko dodainn likovno izobraževala in v svtîjcni slikarskein izražanju dosegla lep nivo, ki ga dobro t)ccnjujejo tudi likovni kriliki. v kulturnem programu je nasio-pii Slane Spegel, ki je prav za to priložnosi skomponiral dve skladbi, za vsakega od umetnikov eno.
Ivan Kolar, uj'xukojeni mag. goz-darsiva. je član Društva Šaleških lik<wnikov od leta 1983. Izobraževal seje pri dr. Jožefu Muliovièu na lecaju risbe, akvarela pri Alojzu /avolovšku in drugiii iciv nikah pri Toneiu l^Ckemu in Dušanu Fisciju. O njcgc)vem delu je mag. Milana Konn Božiček med drugim zapisala: »Vsak usivaija-
Kolar in Špegei, ki se tudf zasebno 2e/o dobro razcfmeta, na torkovi otvoritvi njune skupne razstave v velenjski galeriji
Icc. tudi Ivo Ki>lar, si utira svojo pol v koraku in sledenju svojih življenjskih ambicij in njenih ciljev Razvojne smeri pa so daljše ali krajše, ravne ati vijugasle. Razkrajanje forme in opiične doživljaje je K.i>lar zaradi nadaljnjega ustvarjalnega razvoja že večkrat stopnjeval in povezal v nove podobe, nove analitično-sintetične in kompleksne vsebine. Barve je sinteliziral v senčenja, ki so le spremljevalne oblike kompaktnim in vitalnim novotvorbam z zelo prečišćeno obliko. Naslajala Si) mnoga nova dela, ki so od pre-slikovanja narave v akvarelu pre-
dla v /rele abstrakine vsebine, ki jim je mogoče slediti le s temeljnim poglabljanjem v likovno teorijo ..A
Stojan Špegel se je slikarstva učil pri akademskem slikatju Milanu Todiču po programu zagrebške akademije. Izobraževal se je iiidi pri inentoijih Darku Slavcu, Alojzu Zavolovsku, Dušanu Fi-áerju. Ibnelu Račkemu in Naiaši Tajnik. V zadnjem času ima večji mentorski vpliv na njegovo slikarstvo prof. Darko Slavec. Sicer pa se je iolai na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. O njego vem likovnem snovar^u je vodja
velenjske galerije zapisala: «Velika dinamika ustvarjanja osebnih sprememb in risarsko zaznamovanje Stojana Š peg la kažejo neločljive povezave barvnega oblikovanja in optimistično izrazno moč pri opazovalcu ter občutek vpeljevanja miselnega sveta unieinika v vizusliz^dj<i. ki pa gledalcu vseeno pu^ča prosto ptH razpredanju lasine imerprciacijc. Ta odprtost je možna skozi ljudsko kakor tudi risarsko do ločeno smer. /e krajši pregled njegovega ustvarjalnega segmenta nas prepriča. da gre za zelo hitre slogovne premerie, ki se se niso umirile. Sočasno s spreminjanjem sloga se menjuje predvsem intenziteta barv. ki jo najbrž pogojujejo njegova dinamičnost v delovanju na razJičnih izraznih podničjih ali pa razpetost med delom v alpskem in primorskem miljenju. Avtorjeva itv spiracija je združevanje izbočila, znakov in vsakdanjika v slikarski prostor brez gravitacije. Združuje organske in geometrijske oblike, ki so črpane tudi iz filozofije primitivnih narodov. Te so videti apokaliptične in zmagoslavne in animirajo odziv gledalcev na tradicijo
■ 6š
Razstave slik, nastalih v Gorenjevi mednarodni likovni koloniji
lxtnsk'> ptimlad, med 18, in 23. majem, je Gorenje v Počiielju v BoSTii in I lea'egovini gfjstilo umetnike iz države gostiteljice in iz Slo venije. Likovna kolonija je bilo prvo uradno metinarodiio likovno srečanje v Počiielju po zadnji vojni, oívíjritvi kolonije pa je priso stvoval tudi Zuko D/umhur, slikar in pisatelj, takrat predsednik Zdrt> ŽJinja likovnih umetnikov Biiî.
Hisa umetnikov v Počiielju je bila od leta I9fi4 trideset let zbirališče umetnikov iz BiH, nekdanje skupne države, Evrope in sveta. Idejo za ustanovitev kolonije je dal sam Ivo Andrić. Nobelov nagrajenec za literaturo. V zadnji vojni je bila niočno poškodovana pred leti pa z denarjem iz svetovnih fondov obnovljena. To kar navduši umetnike in obiskovalce v Počiielju je stara arhitektura, mir in čarobna lepota okolja. Ta kraj pogosio imenujejo »umetniška Meka« ali slikarski pMontparnass« saj ludi v okolici svoje ateljeje odpirajo številni znaui umetniki. »To je redek in dragocen kraj. Tukaj si
Umetniki (od leve proti desni) Ibro Džumhur, Stojan Špegel, Zoran Ogrinc, Borut Beus, Narcis Hantardiic in Petar Beus ter Stanislava Panger^č^ sekretariia Društva za kulturo Gorenje in
direktorica Kulturnice.
lahko zamišljate čas in medčlo veške odnose v njem,« je zapisal Ivo Andrič,
V taksnem okolju je lani uiaja ustvarjalo sedem umetnikov iz Slovenije, med njimi tudi taksni, ki sicer živijo v Sloveniji, v pretekliku pa so bili navezani na ta konec Bil 1, ter dva iz Sarajeva. Nav-
dih v značilnem bosanskem oko lju so iskali Edin Derviševič in Mehnied KJepo, akademska slikarja iz Sarajeva. Pelar Beus, akademski slikar, Borui Beus. slikar in pedagog. Narcis Kaniardžic, akademski slikar. Zoran Ogrinc, slikar in pedagog, LiJijana Zupančič - 1-ila Prap, ilustraiorka in pi-
sateljica, Stojan Špegel, slikar in kulturni delavec v Prem(3govniku Velenje ter Ibro Džumhur, ariil-tekt in slikarv Velenju, l/brana likovna dela so na ogled v razstavnem prostoru poslovne stavbe (lorenja. pozneje pa bodo obogatila Gorenjevo umetniško zbirko.
Večer z Deso Orel
Ko postane lokalna skupnost prostor sprememb in socialne odgovornosti
Velerye • Velenjska knjižnica je tudi v marcu pripravila večer ob letošnjem «^l.vropskem leiu enakih možnosti za vse«. Tokrat so v go ste povabili De&o Orel. strokovnjakinjo na področju nasilja in zlo rab, ki jc tudi mati in babica ter človek, ki mu je mar. Olovek. ki se
vsak dan znova potrjuje in ulijuje v svojem življenjskem poslansivu s številnimi talenti, ki jih je sposo bna nenehno generirali in oplemenitene vračali nazaj v skupmist. In zalo jo imamo radi!
Desa Orel ima bogaio delovno kariero na socialnem področju in pred upokojitvijo predvsem na po dmčjih dela Ministrstva la pravi> sodje. ko je v naš prostor vnašala lakrat prve. ambiciozne in vedno inovativne programe, strokovno priznane in implementirane tudi zunaj meja naše domovine, l/boljšala je kvaliteio bivanja v zaporili
do te mere, da je bila humanizacija dela zaposlenih in zapornikov na ravni, kije danes ne dosega večina cvropskili standardov. Tudi in predvsem z izvajanji psihosocial-nih programov.
lakrai seje pričela tesno sreče-vali tudi z drugo kategorijo posameznikov, tj. žrtvami nasilja. Vna-sledniih letih je iztiblikovala psiho-socialni program ptmwči žrtvam kaznivih dejanj, izvajan v mreži podpornih centrov zjtotraj cele države, in še danes opravlja svoje po slansivo. Desa je aktivna tudi po upokojitvi. Še vedno izvaja delavnice za (nn>ke- Pri lem pa je seveda potrebni) poudariti njene številne talente, saj sama, za ra/iične sta-
rostne stopnje napiše /.godbe, izdela lutke in izvaja delavnice, katerih namen je pn^poznaii in poučili že v zgodnjem f>troškem obdobju. Samo tak<i bomo lalikt> ustvarjali družbo enakih mo/jiosîi, kar vsekakor velja tudi za nenasilje in integriteto posameznika. Večer v knjižnici je bil prežet zDesinimen-luziazmom in pozitivnimi čustvi, ki so v prcnekalerem obiskovalcu zbujali želje po vnosu «več it^ bo Ije« v naša življenja, na osebni kot kolektivni ravni. V uro in pol dolgem, zelo živahnem razgovoru, nas je prepričala in spodbudila k iskanju vseh možnih sprememb, ki našemu bivanju dodajajo dodano vrednost.	■ dp
ET

Nadaljevanje neke zgodbe
Verjetno se vorti Je te pripetih, lio ste hîîî za neko stvar prepričani, da U)čno veste, kda/ se^je zgodila, a ste na konvu začudeno u^ot<y viii, kakšne luknje ima si>omln. Na primer, lahko poveste na pa» met. katero Je hilo rase pntf šolsko leto? Bi tuoraíi morda ko^a vpraša ď^ AH pa je najbolje, du za fowni ločne letnice pobrskate po sprič-evaht (če ^a Še najdete, seveda).
Pred leti se/n se dokaj intenzivno ukvarjala s preučevanjem štU' dentske^a iivljenja v dolini, predvsem na primeru ruzvt^a .^ate^ .'îke^a studen t,likera kluba^ Kar je sprva kazalo, da bo mo%oce obdelali v nekaj dneh in .'»pisati na nekaj straneh, se je pričelo nemarno siriti.
Z^iniovlno je potrebno iskati v arhivih in knjižnicah, oditi Je po-trehno do ljudi, ki so jo ustvarjali. .4 tudi z^odovIn.Kki viri imajo SVOJO hierarhijo.
Tako so se začeli inierv/itji z nekaterimi akterji, pregledovanje časopisja, poslusanje ma^nefqf<>nskih trakov in brskanje arhivskih odlokov In uredb. Najbolj .ne je seveda zatikalo pri začet kili Ihl<y čanje tiKvih datumov, imen. letnic ifi zaporedja dogodkov fe zelo nehvaležno opravilo, sploh če so viri pomanjkljivi, jib sploh ni, spomin pa je iatiko varljiv. V končnem tekstu, objavljenem v zborniku, ki sta ga tela 2003 izdala f>aleški študentski klub in Velenjska knjižna iundaclfa. se mi je v zapisalo nekako takole: »Začetki Šaleškega študentskega klulxi so tesno po\'ezani z organizacijo akademskega plesa. Ce zapišemo, da je hih ustanovno leto ^^K-ja l%0/6i potem lahko v tem letu iščetuo tudi prvi akademski ples, in to v Sokolském domu v t^oštanju.'*
Na podlagi različnih ustnih virov sem torej prišla do kar dobrega približka.
Pred dnevi, ob pregledovanju mn-ih arhiv.úih metrov, pa setn naletela na fond ISO in v enoti 190/.U2-6/1962-4 na zelo zanimivo odločbo. Oddelek za gosi>odarsivo Občln.skega ljudskega odbora .SV> i^tanj namreč z np izdaja gostinskemu podjetju hotel i^Kajfdm-donu^.kaštan) dovoljenje za »opravljanje giv^iinskih storitev ob /Priliki prireditve i AKADilMSKhXiA PUISA v prostorih doma »PAR-Tf7AN*( i^ostanj dne 21. aprila l%2.'( V na.^lednjih 6 točkah so uaix^deni pog(^i, ki se nanašajo predvsem na ustrezno .sanitarno in higiensko urejenost prostora. Med drugim, da mora hiti točilna miza opremljena s j)itno vodo, da moralo bili stranišča ločena za moške in ženske, da mora bili prostor v nočnem časa zadostJio razsvetljen in kdo Je adgovoKn za pravilno pmlovanje in kulturno po.\tretho.
Arhiviran papir tako dokazuje, da prav ta mesec mineva 45 let od prvega ple.'ia, Jbrmuhranega kot akadeinski. A pozor, morda obstaja še trer/i vir: Šale.^i študentski klub namreč za prilwHhíje dni najav tja organizacijo akademskega plesa ob njegovem zlatem jubileju,
m Ana Kiaúnik
Likovni svet otrok maja
Sosfanj - Osnovna Sola Šoštanj nadaljuje tradicijo Likovnega sveta otrok, s katerim Si) na Osnovni ^oli Karla Deslovnika - Ka-juha (te več ni5 pričeli pred slabimi štiridesetimi leti. Kot je povedala ravnateljica, mag. Majda Zaversnik - Puc, bo svečano odprtje letošnjega l.ikovnega sveta otrok predvidoma 11. maja. Natečaj za udeležbo se je že iztekel, odbrana so dela, ta čas pa je pripravi katalog, ki izide ob vsakokratni razstavi.
■ fnkp
Gost/a Oesa Orei z yoditeHico večera Sonjo Bercko,
5. aprila 2007
'«^JIS
107,8 MHz
11
R/I\DÚSQKD IDO C/ï\S®p[]SDOl
Znova Iz šolskih klopi
Po malo niaDj kol Iciu dni bomo v nase radijske oddaje /nova uvrslili mlade novinarje i/, osnovnih sol obcln Velenje, Šoštanj in Šjnartria ob PakL pridružili pa se jim bodo ludi uCcnd osnovne šole Nazarje. Šolsko Icio seje prevesilo že krepko v drugo poh^vico in verjaineino, ćh se
jc na Šolah dogodilo marsikaj lakega. kar bo zanimivo ludi za sifsi km^j poslušalcev. Čeprav je »lov« na ocene vsak dan močnejši» ćasa za prrw-loSolske dcjavnosij vse manj, smo prepričani, da bodo mladi novinarji in njihovi mentorji naSli čas ludi za sodelovanje v radijski oddaji I/, sol-skih klopi. Ta bo na sporedu vsak to-a'k ob IX. uri.
Ob čemkih, oh 17. uri, so na sporedu Radia Velenje Zdravniški nasveti. Da bi jih popesirili. smo znova navezali stiske s Splošno bolnišnico Celje, Bolnišnico Topoljiica in velenjskim /dravsivenim domom. Obljubili so nam sogovornike.
Sicer pa jc tu že mesec april, ki nas bo sicer razveselil i nekaj prosiimi prazničnimi dnevi, a se v uredništvih Radia Velenje In Našega časa lo ne bo pfiznalo. Na sporedu bodo namreč vse predvidene radijske oddaje, nekatere številke Našega časa pa bodo celo šo bogatejše kol običajno. Naša IIPP služba namreč pridno /bira gradivo /a priloge. V današnji številki prinaša obilo koristnih Informacij gradbena priloga.
Vodja propagande Nina Jug, (Foto: vos)
Tp
Glasbene novičke
Makako Jump v Velenju
V	petek, 30. marca, ho v velenjskem klubu Max nastopila italijanska skupina Makako Jump. Skupina deluje štiri leia, v tem času pa je odigrala skoraj irisio nastopov po Italiji, Avstriji, Nemčiji, Švici, Hrvaški in Sloveniji. Nastopili so tudi na šievilnili festivalih, oder pa si največkrat delijo skupaj /. najpomembnejšimi predstavniki laku imenovane italijanske neodvisne glasbene scene. Doslej so izdali en EP z naslovom Mi qucso es lu queso. glasba na njem pa je nekakšna mešanica optimističnega, veseljaškega reggeja, prežetega s ska in dub ritmi. Simpalična plesna glasba kar sama sili v gibanje, številčna zasedba pa zagotavlja dobro izvedbo v živo in dobro /> havr>.
Ziebane TM predstavlja svoj drugi al* bum v Mladinskem centru
V	petek. 6. aprila, ho v Mladinskem centru Velenje svinjo novo ploščo predstavil velenjski raper Klemen Kline alias ZirBANE I'M- Album 2 naslovom V sodelovanju s poklicnim kolegijem je lako kot niegov prvi izšel v samozaložbi. in sjccr 21. marca. Na albumu, ki je v celoti avtorsko delo.
najdemo ludi nekatera zveneča imena slovenskega hip hopa, kol so Plan B, lYkaj, Polifonija. Valte-rap, Eyeceeou in na pmmociji albuma b<3do p<ílcg avtorja nasto-pUi ludi nekateri od njib.
/iebanc I'M alias Klemen Kline je sicer eden glavnih predstavnikov velenjske liip hop
scene. Scîdeloval je na obeh zalo žnlških kcjmpilacijah 5 Minutes Of I-amc ter Hip Hop Kuh'na, leta 2004 pa je izdal še svoj samo-založniški prvenec Potegni školjko ljubezni.
Koncert, ki ga organizirata Mladinski cenler Velenje in Društvo Špil. se bo pričel ob 21. uri-
I PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
^ Izbor poteka vsako soboto ob 9,35 uii. Zmagovalno skladbo pa lahko sli-^ site v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po pomclllh ob 9.30 In po • poročilih ob 12.3Û.
1.GÛRAN	KARAN-Vitre moj
2.	BON JOVl-Make A Memory
3.	OJ BOBO • Vampires Are Alive
Sredi maroa so objavili imena sodelujočih na letošnjem le 11. Hrvaškem glasbenem festivalu, ki bo letos junija potekal v mestu Hvaru. Med sodelujočimi je tudi znani splitski pevec Goran Karan, ki je s svojimi skladbami zelo popularen tudi v Sloveniji. Prestavil se bo s skladbo VItre moj, ki ste io ta teden izbrali tudi za pesem tedna na Radiu Velenje.
Testv/CA mmiňČĚ (
Vsako nedeljo cb 17.31} na Radiu Velenje in vsak Četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni red v nedeljo. 01.04.2007 (st:723):
1.	IGOR IN ZZ: Zakaj si tak štor
2.	MOORIJANI: Nikotinska kriza
3.	TURBO ANGELS: S tabo grem v gmajno
4.	ČUKI: Ta sosedov Francelj
5.	SIMON BELŠAK: Mi smotisti veseljaki
6.VANDR0VCI:PjapčkouJoifže
7.	JOŽE ŠKOBERNE: Stan mlin tam ob potoku
8.	MARJAN KOŠAN: Domači kraj
9.	STRAŽAMA JOŽETA: Strašna Jožeta
10.	RUBIN: Glasvesu
...večna: vmwradiovelenje.com
večna: www^radiovelenje^com
Vsak zanimiv
V •
na SVOJ nacin
Redki so tisti, ki se niso slišali za Rock Otoćec. Gre za najveeJI rockovski festh val na prostem v Slovenijif pri katerem je glavna asociacija blatOs Kaj festival sploh predstavlja, zakaj je zanimiv in še kaj, nam je razkril organizator Franci Kek
Na internet ni strani Rock (>t(h čca so zapisane besede « skupaj v ray««. Kdaj je hif raj R(K'k Ou^ čec prvič odprt?
Rock Otočec je mladinska oi^a-ni/acija prvič organizirala leia 1976 in nato se enkrat leta 1983-Zalem je bila v /raku ves čas prisotna želja po obuditvi lega lesll-vala. V naši organizaciji pa poieka oJ Jeta
mi.
i\a festivah nastopajo tudi neuvefjavtjene skupine. So imele od nekdaj to nuKftost? Manj /nane skupine so nastopale tudi v začetku, vendar pred najboljšimi termini • la je med 21. uro /večer In 2. uro /juiraj. Interes neuveljavljenih skupin /a nastop jc bil vsako leto zelo velik in tako smo imeli enkrat, mislim da leta 2000, skoraj 60 glasbenih skupin v treh dneh. Kar pa je bilo absolutno preveč. Zaradi lega smo uvedli predizbonie natečaje, preko kaierih se mlade §e neuveljavljene skupine uvrstijo aa festival.
Predizhori so potekali v 25 mi'sHk po Sloveniji. Kakšni so pogoji, da se skupina udeleii pretlizbora • kakšne omejiivet Skupine so morale do 30. februarja prijavili in priložiti kakšen p<isnelek. Prijavili so se lahko vsu ki na Rock Otočcu niso nastopili
prejšnje leto. Najboljši se bodo v nadaljevanju enkrat pomerih, tako da bomo dobili glasbenih skupin, ki bodo nastopile v četrtek, 5. 7. Obenem potekajo predi-zbori tudi na Hrvaškem, v Avstriji, lialiji in na Madžarskem. Kakšna je populacija obiskovalcev? (Jre predvsem za študente in srednješolce?
Okrog 70 odstoikov jih je starih od 17 do 22 let- 15 odstotkov je starejših in 15 odstotkov mlajših.
Ob R(H'k oUkcu so ptra asocia-C tja mladi v blatu. Od kod ideja za »f/laine kopeli^? Nekoč je padal de/ in ljudje so si privoščili. Kasîieje smo iz tega naredili še kakšne Igricc. če pa
dežja ni bilo, so na določenem delu terena za blato poskrbeli gasilci.
Pote^ rtn'anja v blatu so orfjaniz.i-rane še mnone druse ûkîhnosii • od izdeltn'anja nakita, modnih in frizerskih delavnic, orisamija. športa... Bodo »tva ta tekmovanja na spoi'edu tudi le.tos? Priprav-
Blata je vsako leto dovolj in mladi ga vedno izkoristijo (Foto: F. Leve)
Ijate še kakšno mnmíT Do sedaj smo vedno pripravili pester program. Poleg omenjenih delavnic je lu ^e improleiika - im-pnwtza cij sko gleda lišče. v katerem ponavadi nastopajo Slon In Sadež, Pi/ama in podobni. Nepogrešljivo je tekmovanje Mis blata, kjer imajo dekleta na voljo nekaj minut, da se ob glasbi na blatnem terenu potegujejo za mikaven naslov, ki prinese ludi kakšno nagrado. Med drugim imamo tudi odprti mikrofon ' čas. ko imajo ljudje možnost karkoli sporočili ostalim preko centralnega ozvočenja. Seveda pa so tu še mnoge druge aktivnosti, katerim bomo dodali ludi kaj novega. Vsako leto je zanimivo in spektakularno po svoje. Pa je kateri od festivaUn' rvitopa! od druffih ? Po glasbi je bil najmočnejši festival leta 2001, ko so nastopili Fun lovin criminals, Living colour in Asian duh foundation. Sicer pa se potrudimo, da bi bil vsak festival tak. da bi si ljudje želeli ponovno priti naslednje leto.
Njegova harmonika ubrano zveni že deset let
Ce si ob kcmcu tedna radi privoščile nekaj sprostilve in zabave. potem ste Imeli to nedeljo za kaj takega več kot odlično priložnost. In veliko vas jo je dobro izkoristilo. V večnamenski dvorani v Vinski <iori jo bil namreč zelo pester koncert, pripravljen ob posebni priložnosti - ob deseti obletnici delovanja in ustvarjanja Roberta Goličnika in njegovih orkestrov. Daje bilo vse še bolj slavnostno, je Robert dan pred koncertom izdal se novo zgoščenko.
ki jo je posnel skupaj z Ansamblom bralov Avbrehi, z ansamblom Cebelce, z Jureiom Vučićem in z vsemi svojimi orkestri. Lep dodatek k obletnici, nI kaj.
Seveda so se vsi omenjeni v nedeljo predstavili, posebno pozornost pa so pritegnili člani najmlajšega orkestra. Mini orkestra, ki obstaja le en mesec in so do koncerta imeli samo šliri skupne vaje. Opravičeno so poželi velik aplavz, Skozi popoldan se je na odru /vrstilo veliko priznanili glasbenikov,
med drugim ludi Tanja Žagar, skupina Katrca. ansambel Jodel Ekspress, Doriji.... vso občinstvo pa je nasmejal humorist Klobasc-kov Pepi in New Swinj duet.
Toda lo še ni bilo vse. Vsi v dvorani so namreč nestrpno čakali še zadnje goste, legendo slovenske narode glasbe - Ansambel Lojzeta Slaka, s katerim je imel časi zaigrali tudi Roben. »Teb minul, ko sem lahko zaigral s samim Slakom, ne bom nikoli pozabil!« so odzvanjale slavljenčeve besede 2 odra. Verjetno jih ne bodo tudi obiskovalci, saj so vidno uživali, njihov aplavz pa je po koncu končena zvenel še neka; irenuikov, ■ Vesna G/inšek
Vili Grabner
t^HjiS
Problem^ za katerega se je našla rešitev
Rak materničnega vratu (RMV) pri ženskah drugi najpogostejši rak na svetu - Ženski forum SD, Mladi forum Šaleške doline in Delavski forum SD v multimedijskem centru Kunigunda organizirali okroglo mizo na to temo - Predavanje pripravila ginekologinja dr. Ksenija Kardoš Mohorko
TjaiaZafc
Vsako leto /a rakom materničnega vratu zboli 450 000 žensk, od tega jih 200 000 umre. VSlcjvenijijc rak le vrste na petem mesiu • v lanskem lelu je za nJim zbolelo 20X žetiSk, od tega jih je umrlo 55. V zadnjih letih umrljivost zahvaljujoč novim zdravilt^m in metodam zdravljenja k swOj upada.
HPV virus
Dr Ksenija Kardoš Mi>horko je v muUi medijskem centru pripravila predavanje z naslovnni »C'ep-ljenje in cepivo v boju proti raku maiernićncga vratu«. Veliko je bilo govora o virusu HPV 16 in IJi (povzročata RMV, tudi nastanek rakov zunanjega spolovila, nož-nia:, anusa, ustne vtuline. pri m<5-ških tudi nastanek raka penisa). S slednjim naj bi bilo po grobih ocenah Svetovne zdravstvene organi-ziicije na svetu okuženih vsaj (íO n^Lijontîv ljudi obeh spolov. Virus je nujen u nastanek RMV (doka-
zana je bila 100 % povezava mcú [ IPV in RMV), ni pa zadosten p{> gt>j za razvitje raka. Oseba torej lahko virus ima. ni pa nujno, da sc hn ra/vil rak materničnega vrntu.
Okužba
IIPV se prenaša spolno, največje tveganje za okužbo so genitalno genitalni in analno-genitalni s polili odnosi. Oku/ba je zato pogfv stejša pri mlajših ženskah, ki imajo zgodaj spolne (Odnose, veCje število spolnih partneijev. so kadilke in uživajo kontracepcijske tablete. Na prenos pa pomembni) vpliva tudi partneijevo spolno vedenje. Pn>blcm, ki gaje izpostavila dr. Kardoš Mohorkoje. da ženske ne hodijo na preventivne ginekološke preglede.
Odkrivanje raka materničnega vratu
Oh rednih pregledih, se lahko hitro ugotovi, ali so c^iiice v brisu materničnega ustja in materničnega kanala bolezensko spremenjene (s testom PAP - odvzem in pregled
celic v brisu materničnega ustja in materničnega kanala). Će so, se opravijo nadaljnji testi, ki ptUrdijo ali o vržejo RMV. Oe je diagnoza potrjena, se laliko začne zdravlje-
radi odsiranitve predrakavih sprememb matcmicncga vratu ipd.) Ti se opravijo ambulantno z lokalnimi anestetiki in navadno ne pustijo trajnih pt>sledic. O/.dravitev v
Dr. Ksenija Kardoš Mohorko Je problematiko raka materničnega vratu odlično predstavila.
nje. Zgodnje zdravljenje raka je d^v Sli bolj učinkovito in preprosto: predstopnje RMV se zdravi z manjšimi (Operativnimi posegi (izrez ikiva v materničnem vratu za-
takih primerih je 100 %. Će pa je bolezen v bolj naprednem stadiju, je zdravljenje dolgotrajnejše, telesno in psihično bolj {)bremenju-jočc. /udiieva bi'ili Ziipletene opera-
tivne piïsege, kem')ierapijc in obsevanje. V većini primerov je treba <idsiraniii maternico, včasih tudi jajčnike. Taksno zdravljenje zahteva tudi daljSo rehabilitaciio inje toliko bolj obremenjujoče.
Znaki obolenja
Pri RMV je potrebno bili poz<> ren na obilnejše krvavitve iz ni^ž-nice, hude bolečine v krizu, bolečine v spodnjem delu trebuha z izžarevanjem v eno ali t)be nogi, otekanje ene ali obeh nog, nepravilno sti pri odvajanju seča ali blata. Tt znaki so že znamenja poznega raka, seveda pa pri posameznem znakj ne moremo izključili kakšnih drugjh, manj nevarnih bolezni.
Cepivo proti RMV -rešitev
/e nekaj lei je na trAl^ču cepivo proti RMV, od januaija 2007 na voljo tudi v Sloveniji. <rre za cepivo, ki nas zaščiti proti štirim vrstam ÍIPV virusa (obstaja namreč več vrsO - HPV 6. 11. 16in 18. In kako uspešno je? V raziskava o učinkoviu>sti je bilo vključenih več kot 20 000 mladih žensk, l/sledki ka/ejo, da je cepivo v 100 % preprečilo nastanek hudih predrakavih sprememb in neinvazivnega raka mateniičnega vratu, povezanih z okužbo s IIPV genotipov 16
in IX. Cepivo je preprečilo tudi 99 % primerov genitalnih bradavic, povzročenih z genotipi 6 in 11. Zavedati pa se je treba, da spremljanje učinfomtosli poteka šele 5 lei in bodo pravi učinki na množično p<»pulacij<i /Jiani šele čez 15-20 let.
Cepivo se prejme v treh časovno razmaknjenih indikacijah, cena vsake je 118 evrrw. Vzpodbudno je dejslvo, da hujših stranskih učin-bjv nima: pri nekaterih ženskah se je pojavila slabili, rdečica ali kakšnem drug učinek lokalnega značaja. resnejših težav pa ne beležijo. Zaradi učinkovitosti si strokovnjaki prizadevajo, da bi cepiv<i uvedli v nacionalmi shemo cepljenj. Će bi namreč cepili 9-12 lei stare deklice celotne populacije, bi se rak MV zmanjkal za 70 %. Tk-mitno si ga lahko žal privoščijo samo določeni.
Predavanje ginekologitîje dr. Ksenije Kardoš Mohorko je napolnilo multimedijski center Kuni-gundo- Ob koncu se je takt) p<ya-vilo marsikatero vprašanje, na katerega je zdravnica z veseljem odgovorila» svoje je dodal še dr. Jože Zupančič - direktor zdravstvenega doma Velenje. Izvedeli smo marsikaj zanimivega in predvsem koristnega. V danal^niem svetu je bolezni vsak dan več. zato je ozaveš-čanje javnosti o možnostih zdravljenja in potekih bolezni več kol di>brodoslo. Ko bi se le txiy /Jinl-mali zanje, preden nas neposredno doletijo...	■
H
SaleSki Studentski
klub
www.ssk-klub.si
''Pa ne spet ti študenti
jc bilo slišali iz pisarne direktorja ene íhI velenjskih llrm. Mrk pogled, prckri/anc roke na prsih, drža vstran, ncnchjio opazovanje na uro in fiktivna zainteresiranost. Klasični znaki 'sovražno' nastrojeněji človeka.
•Lep pozdrav, smo iz Šaleškega študentskega kluba in smo prišli k vam s predlogom o sodelovanjih, jc bil moj že dodobra naučen po-ZLlrav, v glavi pa so se mi motale totalnem druge stvari, ki so privrele na dan ob slišanem komcnlariu direktorja.
Kako prebudili zanimanje pri njem. kako ga spraviti na svojo siran. kako mu razložiti, da bo na-a'dil nekaj dobrega za vse nas?
EVeveč vprašanj in prcnwlo manevrskega prostora 7» tako malo časa. ki mi ga je nameiilia tajnica. Pa sem poskusil. Obračal zvijal, prepričeval in dopovedoval. On pa mi je prikLnaval, se sarkastično nasmihal, z mislijiii pa bi] bog ve kje.
Študentje nismo podivjana horda pijancev, žnrerjev in promi-skuitetnežev Smo vse najboljše, kar ta nai>a država premore. Bolj-
ših ni. In ne mislile si. da bo dcsii-nacija 'bega moí^ntw' Slovenija. Zagotovo ne. Smo vaš edini up, smo tisti, ki b(xlo vodili to državo čez dviijset lei. če bo sevetla od nje se kaj '«lalo.
Št\]dcntski klubi smo vez med samimi študenti in Vami, ki s to državo in njenimi resorji upravljale danc^. Ne obračajte prihodnosti hrbta, ampak ji podaite roko in ji pomagajte, kolikor se k da. saj smo mi tisli. ki bonîti skrbeb a vas in vse nas. Uh. pa sem naložil za en cei 'iUeper*. In prav jc tako.
Šaleški studentski klub je (xl na-zadjijega javljanja v tem mc-<liju pripravil in izpeljal že nešteto stvari, ki so prispevale kaj nam vsem. Organizirali smo: bnicova-njc, dan boja proti aidsti, 4H.liwvnÍ nowsletni izlet na Golte, veliki novoletni koncert, šenipejn party, koncert Montcllori. koncert Sick swing orcliestra. sankanje z Ljubelja. 2 poker turnirja. 7. Na knap žiir, Ej lejga žar, .3-dnevno smučanje v Mokriiwlî. srečanje v Coni-panierosu, bowling tuniir. imprcj-ligo. predstavitev fakultef. radio Ga Ga, cocktail party, izlet na Dunaj, iziei v Benetke, paralelni ski pokal, koncert Giišli & Polona, končen Fighting fish, 3 potopisna predavanja, končen Asiorpia ob državnem prazniku, otvoritveni piknik, turnir v streljanji I zzxačno puško, košarkaški lumir. lan party, tečaje klasične in refleksne masaže. jezikovne tečaje, šporlni tečaje. rekreacijo v Velenju. Ljubljani. Mariboru, tečaje samo-
(ïbrambe. lltness. cençiSe smučarske karte...
Kol lahko preberete oziroma sami izkusite, smo slu den ti v Velenju zelo aktivni. Ob vseh teh aktiv-nostih. kijih imamo, pa najdemo rK>sIuii Uidi ostale posameznike in društva, ki nimajo denarnih zmo/iiosii. imajo pa ogroniJio delovne vneme. V tej sezoni je Sale-^ imdenlskt kUib finančno podprl ludi naslednja društva in klube: Plavalni klub Veleuje, Ženski rok<v meini klub Velenje. Klub šiudai-tov iniarske Tare. Karate klub li-gcr, Dnišivo borilnih veščin, Tun klub rVepihjcnci. klubovci na §(u-denlski izmenjavi...
Konec aprila prejmemo od MO Velenje v uporabljanje in prenovo nove kltibske prostore ua lokaciji Kavanie in slaščičarne center. Prenova in opremljajije prostorov za klub pomeni^io ogromen finančni zalogaj, ki ga sami ne bomo zmogli, Z vašo pomočjo pa vsekakor. Sledi le še povabilo na naslcd-nje projekte, ki jih pripravljamo: april 'Vasilij Zajm open' • turnir v streljanju z mračno puško, 14. april • Akademiki ples« 21. april ŠŠK relata, 17. OMK (Bajana. Kingstimi...)...
Oe boste prebrali ta članek in vmes prejeli naši prošnjo o sodelovanju, je ne zavrzite; prisluhnite, mogoče vam bo všeč. wwsv.ssk-klub.s!.
■ Lep pozdraVf Šaleški študentski klub
Regijsko geografsko tekmovanje
Pomlad v Hiši mladih
Kljub malce nižjbn tenipcralu-mm in krpicam snega tu in lam vlada v lliši mladih v Šmartnein ob Pa ki ze pravo pomladno razpoloženje. Stene in okjia so že okrasili s pisanimiy rožicami, ki so jih otroci izdelovali na usivar-jalnih delavnicah, zdaj pa čakajo samo še na kakšen močneiši
sončni žarek, ki bo prebudil ludi okolico. Poskuj^ali so ga priklicali minulo soboto 7. zanimivo cvetno ustvarjalno delavnici^ Bila je dt>-bro obiskana, na njej pa so otroci s svojimi starsi izdelovali različne pisane cvetove iz krep pa pi tja. ki so jih lahko uporabili za okrasi lev butare. To soboto, 7. aprila, pa bodo na usivarjalni delavnici, začetek bo ob 10..10 uri. pod vodstvom mentorice Tine Lesjak iz-
virno pobarvali in okrasili veliko-nočric pirhe in izdelovali koj>arice zanje. V aprilu v Hiši mladih načrtujejo veliko očiščevalno akcijo v okviru vseslovenskega projekta Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja. Seveda bodo poskrbeli tudi /2 pester program med prvomajskimi počitiucaml dogajanje pa zaokrožili z velikim kresova rije m.
■ tp
V četrtek 27. marca 2007, je na osnovni šoli Gorica potekalo regijsko tekmovanje iz znanja geografije. Prijavljenih je bilo dvanajst sol iz savinjske, šaleške in konjiî^kc regije. Vsako šolo so zastopali trije tekmovalci. Tekiiiovanje pa je sestavljeno iz dveh delov:
-	pisanje lesta, kjer so vprašanja i/ določene geo grafske teme, test piše vsak sam;
-	delo na terenu, ki je skupinsko, učenci se orientirajo v pokrajini, opravljajo meritve, opisujejo in utemeljijo različne gecjgralske pj)jave ... Geografsko tekmovanje je potekalo takole: med
13.00 in 13.30 uro so se na naši šoli zbrali učenci iz vseh prijavljenih soL Pol ure kasneje so pisah lesi. Odgovoriti so morali na 20 vprašanj, imeli pa so 10 minul časa. Letošnja tema so bili vulkani in potresi. Pri pisanju testa je zelo pomemben čas. saj lahko sekunda ali minuta spremeni končno mesio.
Za testom je sledila orientacija po naselju Otmca. Skupine so startale v pet-minutnem časovnem zamiku. Tesi za terensko delo je bil težek, ker jc bik» treba odgovore utemeljiti s pozJiivnimi in negativnimi razJogi. Skupine so za orientacijo in dela na terenu imele 60 minut časa.
po končam orieniaciji jc sledila malica, za njo pa potopisno predavanje učiteljice ga. Andreje Janič -Šifer. Med tem časom pa so ostali učitelji popravljali naloge in seštevali točke.
Sledila je razglasitev mest. Štiri skupine so osvojile srebrno priznanje, ostale pa bronasto. Najboljša ekipa (samo ena) se uvrsti na državno tekmovanje. To je bila ekipa OŠ Gorice, ki so jo sestavljali: Živa Vlahíwič. Matej Vinojčič in Ana Suštaršič pod vodstvom učiteljice • mentorice ga. Branke Mestnik, rekmovanje seje zaključilo oh 18. uri.
Državno lekmtivanje, kjer se bo pomerilo dvanajst osn(ïvnoàolskih ekip iz vse Slovenije, bo 19. aprila, kje. pa še ni zjiauo.
21. festival »Turizmu pomaga lastna glava«
V peiek, ](). marca 2007, je v Šempetru v Savinjski dolini potekal regijski festival «Turizmu pomaga lastna glava«. Mesto Velenje so zastopali učenci osnovne šole C}orica, ki so predstavih lurislični projekt o naravni znamenitosti • naravnem oknu - Vilinji oz. Velunji peči. ki leži na vzhodu Velenjske kotline.
Turistični projekl z naslovom »TJA. KJER SO Vll.li DOMA , so predstavili na tri načine: izdelali in oblikovali so raziskovalno nalogo 1er turistično zloženko, pripravili razstavo in odrsko igro.
Naravne znamenitosti, kjer se je voda poigrala / apnenčasto kamnino in vanjo izdolbla podolgtwato okno, večina Velenjčanov še ne pozna. Pripravili so zanimiv, »pravljično obarvan lurislični projekt.
Do naravnega okna bi vodila s smernimi tablami označena pol. Začela hi se pri lurislični kmetiji lUševo, kije na I.opatniku nad Velenjem. Oktobra» ko se gozd ovije v škriatne barve, bi pri Vilinji peči potekala kulturna prireditev. Tri vile bi plesale, se igrale, sejale bob, se kopale v studencu. Nagajal pa bi jim gozdni škrat. Obiskovalci bi se tako vrnili v svet pravljic, v pravljično deželo. Dobili pa bi tudi lepo ilustrirano zloženk s predstavitvijo naravnega ohvd in razigranimi verzi mladega velenjskega umetnika Roka Polesa.
/.a zaključek kulturno-iuristične prireditve bi poskrbeli na turistični kmetiji Tuševo, kjer bi razvese-hli z »vilinjim kosilom«. V turisiičncm projektu so sodelovali: Nina Sešel, Ana in Špela Mestnik, Nina in Sara Friškovec, Žan Mark Jurckič ter meniorici ga. Branka Mestnik in ga. Daija Lah.
sVila je/eh r^da ikáče ir.ieskrívti, Vùisih skrija se rneJ h/Tj/de, dd se sâwd več ne ndjde. fislîkiât 23pr€ oà\ (ir^si'solie fn ihM: Iňzsfím lu. kfesipâ /i?'«
(Rok P<M) ■ Oopísn/shí krožek OŠ Gorica

PRIREDITVE
VBLiNJI
v
Četrtek; 5« aprila
16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic
17.00 Mladinski center Veienje Delavnica
Tomaž 2ottl: Osnove tn čar zbirateljstva
18.00 Vila Mojca
Šola 2a starše • nadaljevalni program • Zlatka Jambrović: Stres
1 S.ÛÛ 10) ji B a rna Kultu rt>i ca
Srečanje s Suzano Tratnik, dobitnico Prešernove nagrade
19.00 DomkultureVelenje
Proslava ob 20-l8tnici Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje Zmagovalci
Petek; 6* aprila
22.0G MladinskicenterVelenje
Hip Hop dogodek leta z Zîebane TM - Predstavitev plošče in
večletnega projekta
Sobota; 7. aprila
8.00-13.00 AtrijKSC K trnečka tržnica
19,00 Mladinski center Velenje
Odprtje slikarske razstave Miha Perne
22.00 Mladinski center Velenja Klubski večer Frank Zappa night
Ponedeljek; 9« aprila
20.00 Ceikevsv Martina
Koncert duhovne glasbe MePZ Gorenje
Torek, 10. aprila_
9.00-10.30 Bazen Velenje
Teden odprtih vrat > juhuhu, bazen je tu! Vodne delavnice za otroke 4. razredov osnovne §ole 10.30'12.t]0 BazenVelanje
Vodna delavnice za otroke 3,
Kdqj - kje - kaj
razredov osnovne lole 11.00 BazenVelenje
PÍ8Vdnje2a dojenčke-Informativni sestanek 16.0017.00 eazen Velenje
Prikazinsodelnvanjevšoli plavanja za otroke od 6. do 12. leta 17.00 BazenVelenje
Otvoritev prenovljenega zimskega bazena
17.00-18.00 BazenVelenje
Učenje plavanja otrok s posebnimi potrebami 17.30 Medpodjetniški izobraževalni center
Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline - Javna predstavitev raziskovalnih nalog 18.00 Mladinski center Velenje
Klepet z Iro 18.00 19.00 Bazen Velenje Ogled treninga najboljših plavalcev PKV 19.00 20.00 BazenVelenje Piavanjeza vetarane
Pridih velikonočnih praznikov na Velenjskem gradu
Mu/ejsko usivarjalnico, ki je na cvclno nedeljo, vedno obišče veliko otrok in starsev. iako je bilo ludi lokrai. 1.aprila 2007 je prišlo kar 45 otrok skupaj s starci, starimi siarsi ali leiami in sirici. Ra/polo/cnjc je bilo že malo pomladno in ćuliti je bilo veselje pred bližnjimi velikonočnimi prazniki.
Otroci so najprej ob predme-
lih, ob vcUkonoćnom snopu ali burari, »prakerju«<, sirkovi krtači. modelu /a šarkelj. belo-krajnskih pisan icah in drugih okrašenih jajcih, veliki in mali raglji. moznatjih spoznavali šege in navade najstarejših in največjih pra^cnikov. V pripovedi sla se dopolnjevala Aca Poles in Ruda Strmčnik. pa ludi kakšna siara mama je dodala
Kulturni pouvvsem pisnianim V IMENU SLOVENSKE KNJIGE HVALA ZA DONACIJO O.S % VA$E DOHODNINE, ĆE JO BOSTE NAMENILI USTANOVI VELENJSKA KNJIŽNA FUNDACMA (davčna it. upravič«nca: 76S87653) D9 s6 bomo fdhko veiknt srečaff ob ftovih 'iale^ih 'kfpgah m ^rtiunskih metniSíB) dogodkih, ki dojs/o \kf9fiu u^ ki pfBpomsvnost knjSevni hittun'Mtíopfenega mesta.
Z 0,5% dohodninsko donacijo UVKF boste podprli:
•	lg>i2nt»-zal«žnísko. bralno In jaiikovno kultgro v §ale§kem prodni;
•	javne in edukativne kulturne prireditve oz. knji^evnièke festivale s promocijo umetniške besede;
•	deloven|6 OS-rejiiskegs edbors OruStva Slovenskih pisateljev s koncesijo pri Velenjski knjižni fundaciji;
•	obdaritev veJenjskiti prvi&ilcev s slikanico ob vstopu v osnovno ioto;
>	vseslovenske» književno revijo Postikon-Lirikon 21 tameljm) namenjeno sodobni sliïvenski m prsvodni poQZiji;
•	tradiciondlrK Herbersteinsko srečanje slovenskđi književnikov v Velenju i vrhunskim umetniškim programom domaČih in çostujocih kniíževníh, glasbenih, gledalilkih Idr izvejalcev;
>	madnarodno Pratnarjavo rragrado ambasadorjem dovenske knjiûvnosti po svatu, ki jo podeljujemo v Velenju;
•	Akademijo Poetičru S(ova;iÍja 2 veličastno pesnilko nagrado ciia nesmrtnosti ob svetovnem dnevu poezile, ki jo or^nizirsmo v Velenju;
•	cikel litersrnih večerov (ob 8. februarju, 21. marcu, 23. aprilu, 25. juniju, 31. oktobru. 3. m 26. decembru);
•	partnerstvo UVKF z osrednjimi slovenskimi knjíievnokultumimi^stivdlí idr
Za kakovostno izvedbo navedenih programov In njihov razvoj oam zal zmeraj zmenjkuje sredstev. Zato Vas vljudno prosimo, da nam z donaeiio do dohodnine pomagata. Na zadnji strani letošnjo dohodninske napovedi navadata. da žalita Q.S% dohodnine, ki vam bo odmerjena a lato 2007 In nadaljnja davčna lata, nameniti upravičencu Ustanovi Velenjska knjižna fundacije. Kopaliika 3. Velanjo, In na ustrezno maslo vobrazcu vpišete DAVČNO ^TÏVIIXO UVKF: 765 87 663 in datez, lu ga donirata: do 0.6 X.
Ta odločitev za vas na bo dodaten strošek. Odmerjer» dohodnino ste po zakomi v vsakem primeru dolřní plačati v celoti. Izkoristita lahko le zakonsko možnosi, da država pri razdeljevanju proračunskega denarja upošteva va§o izraženo voQo • in v tem primeru Û.5H delež vale dohodninske dajatve nemeni za delovanja UVfŒ Vneprtj hvala za vai prispevek, se boste odločili za podporo kr^iževni kultori. Vai prispevek bo razvidan v viSji stopnji kniižne kulture oltrofl nas. Prosimo vas, da z možnostjo dotKuJnlnske donacije UVKF sezrenrte tudi druge.
Za Ustanovo Valer^ska knjižna fundacija tvo Stropnik, knjilevnik
svoj spomin na nekdanje praznovanje. P(nem pa vsi umivali v delavnicah, ki jih je spel pripravila Andreja Zelenik. Otroci so si naredili majhen snop in ga okrasili s trakovi in ro/ami iz papiija. Delali rože i/ krep papirja / majhnimi ročicami ni prav enosîavno. Jajca so barvali v čebulnih olupkih, i/ druge jajčke naredili veselega piščančka, tretjo jajčko pa okrasili s pnićno tehniko, ki ji je Andreja dodala skrivnosten lesk. Nekaieri so bili prav spretni v šivanju in iz nica so nastali večji piščanci, ki hndo pokrivali jaj-čko.
Oiroci in siarši so odhajali s skrbno narejenimi i/delki. s katerimi bodo pričarali vzdušje velikonočnih praznikov ludi doma.
Mimo in lepo praznovanje!
■ Aca Pofes
19.19 Knjižnica, študijska cite In ica Sveto pismo in osebnostna rast Predavanje GDra2da Andrejů, dipl. teologa in filoaofa, ob razstavi o svetem pismu na Slovanskem 20.ÛÛ BazenVelanje
Plavaj m o za zdravje
Sreda; 11. aprila
9.00-10.30 Bazen Velenja
Vodne delavnice za otroke 4. razredov osnovne sole 10.30-12.00 Bazen Velenje
Vodne delavnice Z3 otroke 3. razredov osnovne šole 17.00 Knjižnioa Velenje, otroški oddelek
Ure ppa\^jic 17.00 Mladinski centerVelenje
Ernine delavnice • ustvarjanje z Erno
17.00-18.00 BazenVelenje
UÔenje plavanja malčkov do 6 let in plavanje za astmatike 17.30 MedpodjetniŠki izobraževalni center
Mladi raziskovalci za razvo) Šaleike dolina Javna predstavitev raziskovalnih nalog 17.30 Vila Mojca
Polna Žlica -siti želodcki -Kuhanje s Tarlejem 18,00 Glasbena sola Velenje, velika dvorana
Koncert- Mladinski pevski zbor Glasbene šoie Velenje in Dekliški pevski zbor Umetniške gimnazije Velenje
18.00 19.00 BazenVelenje Ogled treninga najboljših plavalcev PKV 19.00*20.00 BazenVelenje Cooperjevtestzavse 19.19 Knjižnica Velenja, študijska čitalnica
Predstavitev knjige- Peter De Rosa: Kristusovi namestniki 20.00 Bi^zen Velenje Vodna košarka
la dodatne informacija o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turislicno-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Četrtek^ 5. aprila
19.00 M estna galer ija Š o Stanj Razstava Jožeta Svetine
Sobota; 7. aprila
16.30 Stadion Šoštanj
Šoštanj : Holermous Ormož (Štajerska liga v nogometu)
Sreda, 11« aprila
19.00 Mestna galerija Šoštanj
Glasbeni oder: Klemen Leben. harmonika 20.00 Športna dvorana Šoštanj
ElektraEsot8ch:TCG Loka Kava (1. Aslo. kosarkarska liga / Liga za prvaka)
Kgledar imen
April (m* traven)
5« četrtek^vinko
6« petek^Viljem
7» sobota • Darko
8« nedelja «Albert velika noi
9« ponedeljek-Tomaž
10	• torek-Mihael
11	• sreda-Leon
Lunine mene
10 • aprila, torek, ob 20:04 zadnji krajec
KINO VELENJE:: S
DVOJNA IGRA
(Departed), triler, 149 minut Rezija: Martin St^rsese, igrajo: Lso-nardo DiCaprio. Matt Damon, Jack Nicholson. Mark Watiíberg. Martin Sheen
Petek, 6.4.. ob 20.00 Sobota. 7.4., ob 22.00 uri Nedelja. 8.4., ob 20.00 uri
Film letal 4 letoSnji oskarji (za film. režijo, montažo in adaptirani scenarij)
REDNE PREDSTAVE (cana vstopnice 3.5 EUR)
MALI fISCEK
(Chicken little) - animirana pustolovska komedija, 81 minut
Rezija: Mark Oindal glasovi: Matjaž Javšnik, Ivo Ban, Srečko Kermavnar, Marko Oerganc, IvdBabii^ Sobota. 7.4. ob 18.00 uri Nedelja, 6.4 ob 16.00 uri -otroška matineja
Film je sinhroniziran v slov8nšl!ino REDNA PREC3STAVA (cena vstopnice 3,5 EUR) OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice 2,5 EUR) BORAT
ironiiina komsdija. 82 minut Režija: Larry Oiarles, igrajo: Sacha Baron Cohen. Daniel Castro Petek. 6.4, ob 18.00 uri
HUDIČEVKA V PRADI
(The Devil wears Praća) komedija, drama, 109 minut režija: David Frankel, igrdjo: Meryl Streep, Anne Hathaway, Emily Blunt, Stanley Tucct Adrien Grenier, Tra ci e Thomas, Simon Bdker Sobota, 7.4. ob 19.45 Nedelja. 8.4. ob 17.45 uri REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3,5 EUR)
Naslednji vikend napovedujemo: biografska drama KRALJICA (The Queen), dokumentarec NEPRIJETNA RESNICA (An Incovenient tiuih). kriminalka AS V ROKAVU. otro§kd mati-neia, QDPLAKNJEN1 GIZDALIN (Flushed away) -animirana komedija.
PORA IE: RAZVAIANIE		
Pristaja ti... Ker je po meri... Ker je Mura.,, Ker je Fori... Vsa razvajarja zdaj v prenovljeni trgovini Fori fashion na Prešernovi v Velenju. FFfoi^f*swm 1 murn | i^nnys 1		>
Fati Fflshion, Prešernova ce$iii lA, îî20 Velenje, www.fmi sl.	/	
SPOZMAin
IKMlNSOINm m«
(Me« Ihe ftoMAsort^ rs Wfibrwl^mw
K»»
10(30 UKMl ÍHXS^, 13:20
HÊSSîmUhi.
i
NlNJAiaVE nmn.
(Tems« MiRtrii
NinjalurtlK)
iUkntUinnt
10:SO	SO, NE
13:00	so.uupo 1^20 30<2O
6UMA m BESEDILO
(MtJSksM lyriu)	•
HMljiBaaM VA
BEANOVEPOÔTNia
{Mr.Seeo'sHetidfly) Mate.
10:00 »...B am
12:00 SO,HË.PO lUBb 14:00 SO.HS.«
ÎKSsr
ifttoo
20100 isasr
PE.SÛ.HE

U7f
llriM 5aNE.po2SW 15x50
«A VA	ClUl'llWWt
20:50	vwiip«.
23i20 PE.50,NE	^
14:10 so.rtE.PO 20i40 32x50
PISMA 2 nVO MME
front hvojiffl«) IMa
ROCKT BALBOA
(KokySaiboti

¥ T
ZASTAVE HA$)H OČETOV
(Rtp of Our Ftthm) iji ahv
/iMiiMdi. »■UMidiR, iAMrtPtft^O, jml HhXK johxAÉMt
l«ď0
DOBR) PASTIR
(HieCcM Shs^henO
1A7«
■•»I'
SpHWrSariW«« SmSwrSalra.
6:10 ES**
.1:30	DAHKUM«
23:50 P£.so.NE
17:20
i<i»tiinWl» •HVCMaa.
b«0si M^snon, «WWtflttBS.
t A .«A	YMAueoaU.
«UL9V	MřFWiiWewl*.
23:10 HSftH6
» » f « 1 t ' • I
ASVROKAVU
20:20
22&MP PC so,. NE % • « • « •

IM«^
StlSleO,
llMOtaBmtA.
Ci«T¥DOtk
laMOtlUBA. WmNrM
HOftifT
Worn
aunrfii.
11:10 SO.NE.PO ^ 13:30 saNE.P0 ttS^
IMS	s:?».
Sáře-.
23:30 Ptso.NB
•nif I
Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: na vkrww.planet-tus.com ali po 14. uri na 03/42 41720 in 03/42 41722
Kin»matognll «^uidrtuj»^ pravjco de tpwnmbě programa'	planet-tUS.COm
EngrotuSdOA, Cesti «Tmovlje 109. CefJftP.S.KinematDgnf), Plinet TUŠCeÍj«, Mvřbor^t 128
ri
<S-s 5 3
O =
a o
a a.
- &
"îS'i». o

««HjiS
Izvrsten začetek Elektre Esotecha
V Šoštanju presenetili Helios - Končno osvojili Hruševec -Sinoči Union Olim-pija, v soboto Geo-plin Slovan
l.igo /a prvaka so soilanjski košarkarji začeli pravzaprav sanjsko. Po dveli krofih so šc neporaženi in so na drugem mestu pr-vciisivcnc Icstvice, pred njimi je ie linion Olinipija. ki ima boljšo razliko v kosih kol Šo^fanjčaiii. Vodilni dve ekipi su se pomerili žc sinoči v Sostaî\iu.
/a pravo presenečenje so Igralci Llekire Hsotecha poskrbeli prejšnjo sredo, ko so v domaći dvorani s 66 : 65 premagali dimizalski ilelios, verjetno najboljšo ekipo v lelo^nji sezoni.
To je bil sele drugi pnraz Dom-zalćanov v letošnjem državnem prvenstvu, v prvem delu tekmo vanja jih jc enkrat premagal /Jatom^ i/ Laškega.
Takšno formo so šošianjskl k(v sarkarji potrdili ludi v soboto v Šenijuiju. kjer so pred tem izgubili kar enajstkrat zapored. Zaigrali so i/vrstno In vodili praktično celoUîo srećanle. odločilno ra/liko pa so si priigrali f.c v prvem polčasu, saj sn <idšli na odmor s kar 21 točkami naskoka.
V sredo v Šoštanju Loka kava
I.iga za prvaka se odvija /elo hitro, saj si tekme sledijo v ritmu srcda-sobota. /a sinoči so šo-štanjski košarkarji gostili državne prvake - Union Olimpijo. v so boto pa jih čaka gostovanje pri drugi ljubljanski ekipi, torej na Kodeljevem pri (îeoplinu Slovanu. Že v sredo bo nato nova
Td vikend v Šoštanju kodetski finalni turnir
Večkrat smo že pisali o leni, da v Šoštanju dobro delajo ludi z mladimi. kar ka/ejo tudi izvrstni rezultati. V letošnji sc/oni seje kadetska ekipa Mlektre uvrstila celo na llnalni turnir četvericc najboljših ekip v Sloveniji. V klubu so se odločili, da sc prijavijo za organizacijo zaključnega turuiija in so jo ludi dobili, tako da se bodo v potek in nedeljo najboljše Štiri kadetske ekipe Slovenije v Šoštanju potego vale za tiaslov državnega prvaka. Soštanjski košarkarji sř> po rodnem delu zasedli četrto mesto (petnajst /mag in sedem porazov), zaiojih v polTmalu čai:a najtežji nasprotnik, in sicer ekipa llniona Oliinpije. V drugem polflnalu se bosta pomerila Geoplin Slovan In /Jauirog. Zmagovalca se bosta nato v nedeljtî pcmîerila /ň prvo, poraženca pa /a tretje mesio. llkipo. ki je ne glede na rezultate finalnega îurniija že dosegla i/jemen uspeh, sestavljajo: Gregor Bujan, Mario Divko Vič. Denis Oosič. I.uka Ciolež. Janž Krolei, I^vn> I.apanje, Brane l^kič, Mario MatijeWč. Treiik Pogorevčnik in David Z^pušek. Njihov trener je pomočnik trenerja članske ekipe iilekire Borut Cerar. njegov pomočnik pa je I-ranci Ru preli t.
Razpored tek^rn: petek, 6. aprila ob IG^.'^fl • I'lektra A - Union Olimpija A, ob 19.00 Zla ion>g A «Cieoplin Slovan, nedelja, X. aprila ob 16.tekma za tretje mesto, ob 19.00 tekma z^ prvo mesio
tekma v domači dvorani, ko v So sredo pričelo ob 20. uri, Štanj prihaja škotjeloška l.oka kava. Srečanje v Šoštanju se bo v
ir
S točko so si izborile kvalifikacije
Odbojkarice Kajuha Šoštanja so v zadnjem krogu 2. državne odbojkarske lige vendarle prikazale nekoliko boljšo igro in proti favorizirani ekipi Comet Zreče, kije na 4. mestu prvenstvene lestvice, osvojile točko, torej izgubile z 2 : ?>. kar pa jc bilo dovolj, da so na lestvici ostale pred Novo KBM Branik 1] iz Maribora, kije v zadnjem krogu izgubila.
Igralke Kajuha Šoštanja st> tokrat v domači dvorani pokazale veliko željo po zmagi in odlično začele srečanje pnui Zrečankam. Prvi niz so tako gladko dobile s 25:16, nato íísvojile še drugega, v tretjem pa zelo popustile in osvojile vsega 12 u>čk. V četrtem s(î zní)va zaigrale nekaj bolje, a morale priznati prenmč gostjam, v odločilnem petem nizu pa je bil*) zelo napelo. Na koncu so se z rezultatom 16 : 14 veselile igralke ('ometa Zreč. Kljub porazu so bili v Sošlanju ob koncu zado voljni, saj je osvojena točka pomenila nastop v kvalillkacijali.
V kvalifikacijah se bodo pomerile 9, in 10. ekipa 2. lige (Kočevje in Kaju h Sošlanj) 1er drugouvr-ščeni ekipi 3. lige vzhod in zahod (Čulum s. p. Valšped in 11(1" Nova Gorica II). Kvalifikacije se bodt) pričele 5. maja. ekipe pa se bodo p<imerile po dvokrožnem sistemu - odigrale bodo torej šest krogov. Prvi dve ekipi bosta članici druge lige.
■ Tja&A Rehar
Tekmovanje končali na 4. me* stu 3* DOL vzhod
Odbojkarji Šoštanja Topolšice so v zadnjem krogu v domači dvorani premagali ekipo LIPa Poljčane s : 0. Soštanjski odbojkarji so bili v vseh Ireh nizih prepričljivo boljši in niso dovtjlili nikakršnega presenečenja. V drugem delu prvenstva so Soštanjčani sicer dvignili svojo formo In v devetih tekmah nanizali kar osem zmag, vendar Si) v prvem delu izgubili prevečkrat, da bi se lahko uvrstili višje od četnega mesta, na katerem so torej končali letošnje prvenstvo.	■ TR
Rudar po rednem delu sedmi
V 2, nogometni ligi so s tekmami IX. kroga končali redni del prvenstva. / veliko prednostjo ga je dobila koprska Bonifika. V IX tekmah si je priigrala 38 točk In izgubila samo dvakrat. Prvih pet moštev bo zadnji del prvenstva začelo na svojem Igrišču. Najlažje delo bo Imela Boinfika, ki bo gostila zadnji Aluminij. Drugi Livar se hn na svojem igrišču sestal s predzadnjo Dravinjo, tretje Krško z osmo Muro. četrti Triglav s sedmim Rudarjem in pelo Zagorje s šestim Šenčurjem.
Velenjčani so v tem kn)gu gostili Muro. Približno .^00 gledalcev je bilo po tekmi kar malce razočara niln saj niso videli nobenega zadetka, lekmeca sta se razšla z neodločenim izidom O : 0. Rudarji so inieli nekoliko več <id Igre, a so bili pred nasprotnikovi vrati nespretni in nenatančni. /. morebitno zmago pa ne bi zboljšali položaja na lestvici. Svoje navijače so razočarali tudi nogometaši Dravinje, ki so doma z 0: 2 izgubili s Krškim. Ker je bil to že tretji spomladanski poraz Konjičanov. je trener Marjan Marjanovič odstopil,
Milan Koblencpt, frener .Mnre: Z neodločen izidom sera zelo zadovoljen. Rudarje pokazal, daje odlično moštvo. Žal mi jc, da so letos oboji v takšnem položaju, da moramo igrati tako imenovane šok tekme za obstanek. Oboji smo pokazali zelo zavzeto, vrhunsko borbeno igro. Zasluženo smo osvojili točko.«
Erviii Polovšak, trener Rudaija: »Nezadovoljen sem. saj smo bili prepričani v zmago. Ickma je bila zelo rrda na obeh straneh. V takšnih rekmah o zmagi običajno odloča že ene izkoriščena priložnost. Ml smo jih nekaj imeli, žal so ostale neizk<mščene. V igri naših igralcev v napadu ni bili^ pravega zaključka.«
vos
Kje so bili z mislimi?
Š marš ki nogo mel asi so v 17. prvenstvenem krogu v Štajerski ligi doživeli tretji poraz v letošnjem prvenstvu. Gostovali so pri celjskem Ciet Power Šampionu. Očitno so do mači igrali šampionsko. saj so 7jnagali s : I in s tem zaustavili sijajen niz sedmih zaporednih zmag go.stov.
Po tem knîguje návrhu lestvice precejšnja gneča. Kljub porazu so Šmarčani zadržali prvo mesto, vendar jih je po točkah ujela Rogaška, kije doma z 2 : O premagala Pesnico. Tretje so s samo točko zaostanka Zreče, ki so v gosteh z 2 : 1 slavile proti Bistrici.
Brez točk so v tem krogu ostali tudi Šoštanjčani. saj so v Jurovskem Dolu izgubili z 2 : V naslednjem krogu, v soboto, bodo g( mstili Ormož, Šmarčani pa moštvo O plot ni ce. Njihova tekma bo šele v ponedeljek. Najbolj Ziînimivo pa bo v Zrečah. kjer bo gostovala Rtîgaska. Začetek vseh tekem bo ob I6..'Í0,
Trener Š m ar In a Peter (rman: «To je bila ena naših najslabših predstav, odkar igramo v tej ligi. Redko se zgodi, da je na eni tekmi toliko ncrazpotoženih igralcev, kot jih je bilo tokrat. Zakaj, si morajo igralci odgovorili sami. Igralcem mora to biti velik opomin, da morajo na vsaki tekmi ne glede na naspmtnika pokaž.aii kar največjo zavzetost in zbranost. Upam, da bomo že v ponedeljek z Igro in s tem z zmago opravičili vodilno mesto na lestvicl.'t	■ os
g
NA KRATKO
Odprlo prvenstvo Slovenije v dolgih tekih
V soboto, 31. ?. 2007, je bilo v Velenju Odprto prvenstven Slovenije v dolgih tekih. Na mcsiuicni stadionu ob jezeru so se pomerili v^-i ponicmbncjši d(nIs<ipxxTgaši Skwenije. Med članije v uskuna KMKKl metrcïv slavil Ronîan Kcjžariz AD Mass-Ljubljana, s ea&im	pri članicah pa Helena Ja-
vorník i/ AK/r<ičc, s časom	Vclertiski tekači sosedobmíXln>
zali.	dohro pa jc ickel Rok J(waji v kati^oriji starejših mbidincev. V
teku na in.OiH) momw je dosegel zmagosCasom.x^!Ol,02.Srem je napo vttlal uspešno teknxsvalno sezom» 2(X)7 in po vř«j venetnosti tudi nai;U)p na LTOr (Fivmpski c^limpijski Tcsiival mladih), ki bo l)d 21 7. do 27.7. 2(«)7 v Beogradu. Čestitamo mu in tudi iijegoveniu treneru lornisjavu Popetrovu.
Wrož* s puško v 1 • ligo
v zadnjan krogu 2. državne lige v strcljaniii z zračno pusko v Kr^in so velenjski strelci v postavi Urankar, Avberšek in Sixlja pi^piičljivo zmagali. S tem so v ktJiwni ra/vTstiivi	1. mcstii in sc jeseni preselili v najimv»
ncjšo državno ligo. Velenjčani hodo poleg Oiinipiie in (íroř^plja edini kj\il> v Slovenii:, ki ima v najmočnciši ligi tako ekipo z zračtK) pižioltj kot lutli z zračno pLiškt). S pištolo so Velcnjćani tokral za&edli 9. mesti). Vtíržavni mladinski ligi. ki je prav taki> potekala v Ki^kcm, je znova blestel Uika Avt>er-šek. kije s 395 krogi'usireliJ'reziJtat svetcwncvralnosti in zmagal med jnla-dinci z zračno piL^ko. Pii mladincih sta bila srehma ^ Klemen Bujan in Mc^ca Poú. na tretjo stopničko pa je mc<{ kadetinjami stopila tudi Katarina Kellwr. vg z zračno pistcîk».
Karate-Zlato liga
v soboto in riedello je bila v italijanski Mtnizi piva letc«rpa tekma v kara-leju/Ji pokal Zlaielige.
Na tcni tekmovanju se /heiigo vsi najboliši na svetu, lakt> v kaiah k<'>i v športnih borbali. Na uvodni tekmi jc bilo pribUžiK) l.^O tckmcjvalk omnna ickmovalcev. Med lyiini ludi AljsaRcdňc, Dca CJovc Pušnik in • Klemen Piazar (KK Shotokiui Velcrrlc}. Dca Otw Pašnik je {îSM)jna K.-16. n^csto, Klemen Plazíír mesto, Alisa Rctižic je v močni konkurenci 70 leknKi-valk izgubila v 1. koUi.
Judo - dvakrot najboljši
Pt> nizu dobrih izidov na prqšrriili lUJTiiifih so veleitiski judoi^ti dosegli enega od vrhuncev letošnie se/xníc. Na državnem pi"vcn.sivii v juduza mlaj« še dečke In deklice vOplotnici so osvežili dva naslova državniii prvakov. Tekmovanja seje udeležilo preko 2()0 mladih judoisioviz vse Skwcnííe
MftI mlajšimi dektcajni do 45 kgjc prw:> mcsio in naslov državne prvakinje osvojila Aleksandra Mclanšck. V kiilcgciiii mlajših dcčkíw do 60 kg jc preprv čljivo premagal vse naspnHnike se Aljaž. V b*'^ za medaJje se jc vmešal liKti Anžc Pušmk, ki je po dwii zjnagah kitjnil šele v poltinalu in iírw^íI 4,mesti.x V soboto bo v Šolskem cenUv Velenic zaniniivt> mednaralno tekmovanje z utietežbo mlajših in stjutjših dečkov ter deklic iz petih evropskih držav.
Koro$e< mlodinski prvak
Na državnem mladinskem prvenstvu v dvigai^n utca v tXirnzalah je TAK RUDAR Velenje za» stopal ludi mladinec Mitja Koiošec. V kategoriji do (>2 kg telesne teže si je priboril ziaro odličje.
Še tekmujejo
Tekmwaici smučarskega kluba Nordiea Velenje vedno nizajo (epe rczi.illatc, kljub temu ila je v dolini že prava pomlad. Na prvi tekmi v su-pervele slalo mu vzhodne rogife je bil Andraž Pogladič incd starejšimi dečki šesti, Eva /imšek pa meil mlajšimi dckiicami dcseia.
Grudnik in Horvat dobro zaiela
Matej Grudnik jc s sovoznikom 'Icodorfem I lurvaU>m (V Racing Clio learn Veler^e) v petek in soboto nastopil na pi vcîu letí^snjetn reliju m državno prvenstvo, ki sc je (Odvijal v avstrijskem WoU'sbergu. Skupna dolična proge jc bila km, od lega jc bilo kar 188 km hitrostnih preizkušenj po zelo ozkih, ovinkastih, mokrih in večkrat ludi zelo blatnih cesiah. Med 17, vozniki v skupini do 1400 ccra sla dosegla odlično 3. tnesloin prve stopničke v niwi sezoni, tli^peh je Še toliko spťxlbutlnej» si, kerjc bil za voznika Mateja to šele drugi reli v karieri, za sovoznika rcotlofia pa sploh pi'vi nasti^ v dirkalnem aviomobilu.
Tako so Igrali
1. A SRL, moški
22. (zadní) rerJnega rJala prvenstva: SVIŠ flutiar EVJ Trbovlje 28:26. Cimos Koper Golil Club 34:29. Ribnica Riko bile -Slovan 23:19. Tr;mo Trebnje Prevent 27:22. Gorenja je brez boja 210 ' O dobilo Tekino z Veliko Medeljo. ki je izstopila \z lige.
V»str>i red: Celje PL 38.2. Koper 37.3. Gorenje 36. 4. Gold Club 33.5. Trimo 21.6. Prevent 21.7 Slovan 17.8. Rudar 16.9. SVIŠ 15. IG. Ormož 14.11. Ribnica 12.
Sledi končnica, ki jo bodo začeli če? štirinajst dni. Prvih pet mite v bo Igralo za prvaka, preostala za obstanek. Vmes. 14. in 15. aprila, bo v velenjski Rdeči dvorant sklepni turnir za slovenski pokal. Vai;i se uvrstili poleg go^rtelia Gorenja še Pivc^ varna Laško. Trimo In drugoligal Krka.
1. B ZRL, 18. krog
tl> Jadran Hrpelje Kozina • ŽRK Velenie 25:30(14:15)
ŽRK Velenje: Lakić B. (6 obramb), Vdjdl.. Rauković. 8.Rodič 2.0stojjc.Fatkić1.Stevdnović 10(1). Music 3, Šabić. ialozník. Jukić 2. Guberinić. 4. Belci (Il c^ramb)
19. krog: danes 15. aprila}: Sežana- ŽRK Velenje.
Liga UPC Telemach, skupina za prvaka
l.k/og
Eleklra E$ote<h • Helios Domžale 66 : 65(50:50, 34:35, 18:20]
Elektra Esotecb: Ručigaj 12 (4-5). Kune 3(1-2), Ne-deljković 9 (34). Jersin 5 {1-2|. Vidovic 11. Goršek. imer 8 (2-2K Ucanovsky 2. Mibalič 16 (7-10)
2. krog
Alpos Šentjur • Elektra Esotech 68:87 (54:61, 27:48,14:23)
Elektra Esotecb: OoboviĆnik. Mravljak. Hostnikar, Ručigaj 15 (5-6), Kune 30 (d-IO). Nedeljković. Jer-lin 10 (5-B). Vidovič 9. Gorsek 2. tmr 9 {H). U« cartQV5ky4. MIhallcS
2. SNL, 18. krog
Izidi 18. kroga: Zagorje • Bomlika 1:1, Livar Tinex šenćur 1 ;0. Dravinja Duol-Krško D:2.Triglav Aluminii 1.1
Rudar*Mura05 0:0
Rudar: Bučer. Jabić {od 86. Je^en}. Jeseničnik (od 62. Trifkovlć). Mijatović. Kraljevič. Muharemović. Hojnik, Ibrabimović. Grbić. Miijaković. Ljubanić (od 70. Omladič). trener Ervin Poloviak. Vrstni re<l po rednem delu prvenstva: 1 Bonilikd
38 {38:18). 2. Livar 30.3. Krško 28.4. Zagorje
24 (29:23). 5. Šenčur 24 (24:26). 8. Triglav 23.
7 Rudar 20 {23:27}. 8. Mura 05 20 {21 ; 26). 9.
Dravinja 13.10, Aluminij 18.
Pari 19. kroga: Bonifika Aluminij. Livar Dravinja.
Krško Mura05.Triglav- Rudar. Zagorje-Tinex
Šenčur
Štajerski liga, 17. krog
Izidi: Gel Power Šampion - Šmartno 1928 3:1. Ju-rovski Dol • Šoštanj 3:2, Gplotnica • Peca 2:4. Šentilj Jarenina - Mons Claudius 1:2. GIC Gradnje Rogaška Tebnotim Pesnica 2:0. Bisirica-Zreče 1 . 2. Hoiermous Ormož- GereČja vas Unuksped 3:2. Vrstni red: 1. Šmartno 33 {26), 2. Rogaška 33 (16). 3. Zreče 32.4. Šentilj 27.5. Ormož 24. GP Šampion 23.7. GareĆja vas 22. B. Jurovskí Dol 22. 9. Bistrica 20.10. Šoštanj 19.11. Peca 17.12. M. Claudius 16.13. Oplotnics 15.14. Pesnica 13.
Liga UPC Telemach - 2. del - za prvaka
1.	k(og
Elektra Ešotech • Helios Domžale 66 : 65(50:50,34:35, 18:20)
Elektra E$oie<^: Ru&gaj 12 (4-5). Kune 3 (1-2). Ne-deljković 9 (34}. Jersin 5 {1-2). Vidovic 11. Gors^. Cmer 8 (2-2). Uôartovsky 2. Mibalic IB (7-10)
2.	krog
Alpos $eirtjur • Elektra Esote<h 68:87 (54:61,27:48, 14:23)
Elektra Esotedi: OoboviĆnik. Mravljak. Hostnikar. Ruclgaj 1G (5-6). Kuric 30 (d^lOj, Nedeljković. Jersin 10 (5-8). Vidovic 9. Gorsek 2. Cmer 9 {4-4). Li-čdrtovskv4. Mibalič 8
5. aprila 2007
"«HlàS
MODROllILA KRONIKA
15
113 in 080 1200
V sredo dopoidne so novinarjem predstavili delo OKC Generalne policijske uprave in OKC Policijske uprave Celje - Interventna številka 113, številka brezplačnega anonimnega telefona 080-1200
MIhna Krstić ^ Pjanlnc
Celje, 28. marca-Kadar občani potrebujejo pomoč policije, iahko pokličejo na iniervonino številki) 113. Klic sprejme in evidentira pomočnik vodje izmene OKC regijske policijske uprave, vsi klici na to šicvilko pa se snemajo. Policist, ki sprejme obvestilo o interventnem dogodku, mora od prijavitelja zalilevaii čim bolj T^alančne podatke, na podlagi katerih lahkih določi siopnjo priori tele in organizacijo intervencije.
l.ani so Operativno komunikacijski centri policijskih uprav po vsej Sloveniji prejeli na število 113 skupno 816.51.3 klicev, med njimi jih je bilo interventnih 24.7 odstotka. 8.462 ali 4,2 odsiotka
pa nujnih, lakih, ki so zahtevali čim hitrejši prihod policije na kraj dogodka. Preostanek predstavljajo drugi klici. T^judje namreč na številko 113 ne pokličejo samo takrat, ko nujno potrebujejo policijsko intervencijo, številko zavrtijo tudi v primeru, ko jih zanima kak drug podatek, re-cimo slanje na ccslah ali mejnih prehodih. Taki klici so /a policijo prazni klici.
Celjsko OKC, kjer delajo v eni izmeni trije ali štirje zaposleni, je lani poklicalo 63.792 občanov, inlervcntnih klicev je bilo 15.059. Reakcijski čas. ki je čas od obča-novega klica pa do prihoda policijske pairulje na kraj, lansko Icio v Sloveniji znaša v poprečju za vse interventne di)gc)dkc 21 minut in 21 sekund, za nujne inter-
ventne klice pa 13 minut 22 sekund. Poprečni reakcijski čas Policijske uprave Celje za vse interventne dogodke pa je lani znašal 16 minul in 30 sekund, za nujne interventne dogodke pa 9 minut in 46 sekund. Slednji je za minuto in sekundo krajši kíH leto pred tem.
OKC Cicneralne policijske uprave pa sprejema od občanov anonimna obvestila po telefonu 0^0 1200. Izkušnje policijskega dela so namreč pokazale, da žrtve in oskod(wanci ne prijavijo vseh kriminalnih in nasilnih dogodkov zaradi strahu pred maščc^ vanjem. Na to številki) lahko ob-čani kličejo 24 ur na dan. Lani je na lo ^evilko poklicalo 555 občanov, bile so lakšne vsebine, da so jih lahko posredovali pristojni kriminalistični službi. V nekaterih primerih je bila na podlagi anonimnega kJica izvedena takojšnja akcija ali raziskano kaznivo dejanje. Največ informacij, tretjina, je bilo povezanih s področjem mamil, skoraj petina s podn)čja premoženjskih deliktov.
Iz policistove beležke
Sodelav<a sta se stepla
v torek, 27, marca /večer, so policisti obravnavali prijavo oi^kodovanca, ki je povedal, da ga je na delovnem mestu v podjetju HTZ pretepel sodelavec, zaradi cesarje iskal zdravniško pomoč.
Vozila
prepovedane droge
Policisti so v torek, 27. marca ponoči, na Partizanski cesti v Veleiyu ustavili voznico oseb-
nega avtomobila. V vrečki ki jo je vozila, so policisti našli 31 zavitkov anfetaminov in dva mari-imane. Voznici so prepovedaito drogo zasegli, njo pa pridržali za 4X ur. Skupaj s kazensko ovadbo za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje tn prometa z mamili so jo potem privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku.
Pijanega sina pridržali
Kar dvakrat so bili policisti v sredo, 28, marca, ponoči, v stanovanju aa Kersnikovi, kjer je razgrajal pijan odrasel sin, po v-
Neznancev ne puščajte v hišo!
Na območju celjske regije se je v zadnjem času pojavilo več oseb, ki naj bi zbirate odpadne kovine, ki jih občani v tem času zberejo v okviru spomladanskih čistilnih akcij. Pripeljejo se s kombiniranimi aJi manjšimi tovorninil vozili.
Nekateri izkoristijo nepazljivost in zaupanje ljudi najpogosteje na način, da dva storilca zamotila oškodovanca. Načini, kako, so različni, najjîogosteje pa s tem, da sta žejna, da potrebujeta vodo /a avtomobil da ju zebe in bi se rada pogrela, in s podobnim. Medtem pa tretji pregleda prostore hiše in če pri tem najde denar, ga tudi vzame.
(Hkodovanci so praviloma starejše osebe, ki živijo v stanovaiuskiii hišah zunaj strnjenih naselij, Ce nepridipravi ocenijo, da ima oškodovanec pri sebi večjo količino denarja, se praviloma čez čas vrnejo in kaznivo dejajije ponovijo. Običajno so v drugo nasilni, oškodovance celo z vežejo in pre tepejo.
Policisti opozarjajo še zlasti starejše, dít neznanih ljudi ne ruiščajo v svoje hiše, po njihovem odhodu pa sije minlro zapisati registrsko številko vozOa in čas, ko so bile lake osebe pri ujih,
ratnik. Ob prvem pt)srcdovanju se je pomiril, zato so mu izdali le piačibii nalog, Ob drugem pf>-sredovanju pa ni bilo tako, zato so ga pridržali do iztrezniive.
Mladoletnik s pali<o nad očeta
v petek, 30. aprila, so obravnavali prijavo oškodovanca, ki je povedal, da ga je prejšnji večer doma v stanovanju na Ko-željskega ulici večkrat s palico udaril njegov mladoletni sin in ga pri tem lažje poškodoval. /i> per niladoleinika bodo policisti podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe.
S pištolo do višjih o<en?
Policisti so v četrtek. 29. aprila, obravnavali prijavo pedagoga, ki mu je prejšnji dan med poukom na Šolskem centru Velenje dijak 1. letnika programa 3 ^ 2 grozil s pištolo, da bi mu ta zvišal ceno. Dijaka čaka kazenska ovadba za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti.
Zzracnopuškov konja
V ponedeljek. 2. aprila, se je pri policistih ustavila ženska, ki je povedala, da je prejšnji večer pri negovanju konja opazila, da ima ta rano od strelnega orožja, po vsej verjetnosti zračne puške. Policisti bodo storilca, ki se je na nečloveški način izživljal nad nemočno živaljo, skušali izsledili.
100 NAGRADNIH DNI. POIŠČITE FORI!
Vzemite si 100 priložnosti za sodelovanje v žrebanju za skuter Aprilia. Pričetek nagradne igre je 10. april. 2007. Obiščite prenovljeno trgovino Fori fashion na Prešernovi v Velenju.
ffWmWéMmm \ mum KennyS. | 7RC0UAR
Fori Fashion, KeSernov^ cesta 3320 Velenje, www.fori.si.
Vozniki so ga imeli pod kapo
Velerye. 30. tnarca • V pelek zvečer je prišlo na Partizanski cesti v Velenju do prometne nesreče, kjer je voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivotn alkohola trčil v drug osebni avto. Ker ni bil pripet z varnostnim pasom, je z glavo udaril v vetrobransko steklo in se lažje poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v dežurno ambulanto.
Isto noč so do streznitve pridržali voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola in ni upošteval prepovedi vožnje.
V ponedeljek, 2, aprila, dopoldan pa so prometno nesrečo obravnavali tudi na Šaleški cesti. Voznik tovornega vozila je zaradi nepravilnega premika trčil v voznika osebnega avtomobila. Slednji je vozil pod vplivom alkoht)la.
Hud pade« motorista
Veleiue, 29, marca-V četrtek nb 19.40 seje pri padcu na Prešernovi v Velenju hudo poškodoval 2K-Ictni voznik motornega kolesa.
Pri vožnjije tzgubil oblast nad vozilom, padel po vozišču in trčil v tam parkiran osebni avtomobil, Iludt) poškodovanega so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico.
Na vozilih je nastalo za (»koli 2.000 evrov gmotne škode.
Podjetje ima škode za 40*000 evrov
Veleitje, 2. aprila-Vponedeljek popoldan so policisti obravnavali kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari v podjetju Plastika Skaza na Selu, Storilec je v centralni sistem, ki je priklopljen na pet strojev, natresel manjše kovinske vzmeti in povzročil za okoli 40.000 evrov škode,
Z ukradeno karti<o dvignil evre
Velerye, 29. marca • V četrtek dopoldan je v prodajnem sahnu Oorciva na Partizanski cesti storilec izkoristil nepazljivost (oškodovanca in mu iz aktovke vzel denarnico, v kateri je imel ta osebne dokumente in kreditno kartico. S pomočjo slednje jc na bankomatu dvignil 400 evrov,
V petek in soboto so oživeli vlomilci
Velenje. 31. marca. i. aprila -Vlomilec, ki je v petek vlomil v delavnico vzdrževanja podjetja Klasje na Šterbenkovi, jc odnesel več kosov električnega orodja (vrtalni in brusilni stroj), varilna aparata, inox pločeviim in .30 me-in>v električnega kabla.
Iz stanovanja na Kidričevi jc neznanec odnesel računalniško
opremo in pei zvočniktjv. Na bencinskem servisu OMV na Parti-7-anski je storilec iz avtopralnice odnesel visokiHlačni čistilec WAP, modre barve.
V soboto pa je bil na udaru Pet-rolov servis na Šaleški cesti. Mlajši moški je vzel tri steklenice ž^aiie pijače in zbežal. Ker so ga zabeležile kamere, ga bodo lahko lažje odkrili. Iz kleti stanovanjskega bloka i^a Kardeljem trgu je neznanec odnesel štiri k<jse pnevmatik. Varnostnik podjetja Sintal pa je pri vlomu v Mercator StaJi-dard na Šaleški cesti zalotil vlomilca. Ta se mu je s pomočjo psa izmuznil in zbežal Pred tem sije v nakupovalni voziček naložil različne alkííholne pijače in cigarete in se z njim c^dpra^l iz trgovine. Storilca, šlo je za mladoletno osebo, so prijeli na domu. V Strumfbaru v Pesju pa je storilec iz najbrž tudi njemu znanega skritega mesta odnesel dnevni izkupiček. Njegovo dejanje je zabeležila kamera video nadzora.
Rezal pnevmatike
Nazarje. 30. marca • Neznani vandal je v petek /večer v Naza-riah. na /adrečki ccsti 1er Obrtniški ulici, z rezilonî poškt)doval pnevmatike na desetih avtomobilih. Lastnike je oškodoval za dobrih 2.100 evrov.
Pretepla in okradla vrstnika
Velenje, 31. marca • V noči s petka na soboto je bD na Šaleški cesti, pred okrepčevalnico Mladost. pretepen 2Mcini moški. Storilca sta mu vzela 120 evrov in dokumente. Pretepeni 21-ielaik se trenutno zdravi v celjski bolnišnici. Z zbiranjem obvestil je bilo ugoiovljeno. da sla kaznivo dejanje storila 19-letna Velenj-čaua, ki jima je bila v soboto odvzeta prostost.
Novih enajst brez vozniškega
Celje. Velenje, 31. marca - V
noči s petka na soboto je potekal poostren nadzor policije nad psihofizičnim stanjem voznikov in pešcev v cestnem prometu.
Med 336 vt>zniki, ki so bili preizkušeni z alkotestom, jih je bilo 39 pozitivni, od teh jih je II tako globoko pogledahu v kozarec, da bodo ostali brez vozniškega izpita.
Odnesel plazmo
Rečica ob Pakl. 2. aprila - V ponedeljek /večer je ncznanec vlomil v stan<wanjsko hišo v Rečici oh Paki. Odnesel je plazma televizor. Lastnici je povzročil za 2.500 evrov škode.
Prehitri tudi na avtocesti
Celje. L aprila - Po nedeljskem nadzoru protneia na avtocesti A1 je bilo tigotovljenih 110 prekoračitev hitrosti. Med ukrepi so prevladovali plačilni nalogi, izdanih jih je bilo HI. sedemnajst krat je bila globa izrečena na kraju, dvanajst voznikov pa je bilo opozorjcnilt. Najvišja izmerjena hitrost je bila kilometrov na uro.
Podobne poostrene nadzore lahko udeleženci v cestnem prometu pričakujejo tudi v teh dneh.
v noči s petka na soboto, 31. marca, pa je potekal nadzor cestnega prometa, v katerem so policisti preverjali psihofizično stanje voznikíw in pešcev. V akciji je sodelovalo 62 piîîicistov. Ustavili so 571 vozil in izrekli IIS ukrepov, kdaiiih je bilo 57 plačilnih nalogov. 21 obdolži In i h nalogov, trikrat so tujci denarno kazen plačali na kraju samem. 37 voznib)v pa je bilo opozoïjenih.
Podgane privabljajo nehote?
Velei\je - Srečko Korošec, član sveta Mestne četrti Desni breg, nam je poslal fotografije, na njih je Lsad Smajič, predsednik skupnosti stanovalcev na Šlandrovi 10 v Velenju, ki kažejo na to, kako »vestno« nekateri ljudje hranijo zapuščene živali. Ti. ki jih hranijo na tak način, morajo imeti kar nekaj pod palcem, saj so kosi. kot je videti, zelo lepi.
A težava nc tiči v tem. Problem nastaja, ker tako, morda sc tega šc zavedajo nc, privabljajo podgane. O tem problemu pa so v svetu mesttie Četni že govorili, saj so jih krajani opozorili na to, da naj bi se le v zadnjem času precej namnožile v območju vodov za centralno ogrevanje.
mkp

liďftlíMS» IBÏlillli
»Poglej, Janez, a ni iuštna?« je Tonka et* vprašala moža Janeza Škerlaka med pesto vanjem Hane, hčere rokometaša Sebastjana Soviča.
nJe, je,« ji ie od^vorii Janez. »Pa menda ne mtsiiš ...Tonka, zresni se, no! Kar sva narediJa^ sva naredila, zdaj naj delajo pa še drugi.«
iStjfïfîw
^ ŠoŠtanjski župan Darko Menih in šmarški župan Lojze Podgoršek se dobro razmeta (čeprav na sliki tega videti). Verjetno tudi zato, ker sta »mejaša«. Poieg tega znata potegniti skupaj, ko »veliki<i nočejo upoštevati želja in potreb majhnih. In o čem sta tokrat govorila? O vremenu? Težko. O praznikih? Tući težko. Oboje namreč ob obilici dela bolj malo opazita. »Mi smo v ponedeljek »sejali« kar do polnoči. Sedaj pa ne vem, ali bomo morali poieg sejnin izplačati tudi nočni dodatek«, je povedal Šmarčan. Šoštanjčan pa je dodal: »Mi pa začnemo takoj po praznikih, v torek dopoldne. In prazniki bodo hitro pozabljeni. Upam, da bomo končali do zvečer, da ne bom v isti dilemi kot ti.« Govorila sta seveda o sejah občinskih svetov.
Drago Martin šek za govorniškim odrom v velenjski sejni dvorani. Prejšnji teden je kar v dveh dneh imel priložnost, da stopi za ta govorniški oder. Najprej na torkovi seji, ki je bila po njegovem nastopu takoj prekinjena, drugič v petek, ko so sejo nadaljevali.
Med dru^m je, kot da bi imel malo slabo vest, povedal: »Imam vsaj dve ali tri priče, da me na začetku tistega sestanka, kjer ste se dogovorili, da na seji ne bo zapisnika in odgovorov na vpraša-nja svetnikov, ni bilo. Sem zamudil. Imam pa pravico, da opozorim na to.« Na to mu ni odgovoril nihče, nasmehi nekaterih v dvorani pa so bili bolj kisli.
Stara ljubezen ne zarjavi
l^hod. ki kljub začasni preselllvi z jezerih v živalski vrl ni pozabil plasticnejia pedolina. je dokazal, da stara ljubezen nc /arjavl. In prav zares si labodje partneija izberejo za vse življenje, redki črni avstralski labod pa sc je po pomoli zaljubil v plastični čolni Ć. ki mu zdaj sledi vsepovsod. Í^ht>d jc svojemu izbrancu lako zvesi. da pred začetkom zime iz Nemčije ni želel pole-leii v tople kfajc, saj je tudi čoln ostal iia jezem, zalo so žival preselili v živalski vn. Zdaj, ko je najhujši mraz popustil, je par spel združen. Uioloî^i pravijo, da laboj neprestano kroži okoli čolna, strmi vanj in spušCa glasove, tipične za zaljubljeno labode.
Vržena iz avtobusa
Neka Kanadčanka od avtobusnega podjcija Zahteva javno opravičilo. ker so jo zaradi premočnega parfumd dvakrat vrgli z avtobusa. 25-leino dekle je nek peiek u a poti v službo doživelo ncpri-jelno presenečenje. Voznik avtobusa jo je namreč prosil, naj zapusti vozilo, saj ga njen močan parfum preveč m t) Ï i . Kmalu zalem se je zgodba se cnkral ponovila. Cjo-
spodična je razložila, da je vsi<v pila v avtobus, vozuik pa je se pred naslednjo posiajousiavil, odprl vsa okna in nagovoril potnike: »Saino da veste: Ne bomo Sli naprej- /akaj? Zato ker je ia ženska veliko preveč nadišavljena. in zalo jaz ne morem voziti.« Osra-močenka je zalo na domači televizijski posiaji položila, da je od sramu v solzah slekla z avtobusa. Dodala je ša. da se do zdaj nad njenim parfumom ni priložil niiiCc, Nad vedenjem voznika je zalo seveda ogorčena. »Bistvo di> godka ni v tem, kakšen je moj parfum. pač pa v tem, kako seje obnašat Moja pravica je, da imam lakkn parfum, kol mi ustrezj. In zalo zahtevani javno opra^čiloU je dejala.
Zmanjšano delovanje možganov
Avstrijski znanstveniki pravijo, da se pri mo§kÍL, ki v postelji ne spijo sami. delovanje možganov
zmanjša- Trdyo namreč, da imajo moški, kadar ne spijo sami. moten spanec in ne glede na to. ali imajo ponoči spolne odnose ali ne, so »njihove mentalne sposobnosti naslednji dan oslabljene«, ženske, ki ne spijo same, jo odnesejo bolje
kot moški, saj spijo trdneje. In kako so prišli do leb ugotovitev? Na dunajski univeai so /jianstve-niki opazovali osem neporočenih pamv brez oinik. Vsi sodelujoči so bili stari med 20 in 30 let, vsak par pa $0 pn>sili. naj partnerja deset noči spita skupaj in deset narazen. Med spanjem so imeli vseh dvajset noči na zapestje pripete moni-torčke, ki zaznavajo delovanje določenih telesnih Funkcij, v dobro znanosti pa so morali že prej iz-poluiii številne vprašalnike. Zjutraj so sodelujoči opraNâli preprtv ste kognitivne lestc, znanstveniki pa so jim izmerili tudi raven dolo-četilh hormont)v. Oeprav so moški govorili, da spijo bolje, kadar je z njimi partnerka, so se na testih slabse odrezali. Mnenju Avstrijcev se pridružuje tudi Neil Stanley, strokovnjak za spanje z univerze v angleškem Sunxiyju: »Zgodovinski) gledano, nikoli ni bilo mišljeno, da bomo moški in ženske spali v isti postelji. To je pravzaprav zelo nenavadno. Deliti si posteljo z nekom, ki spušča različne glasove, in boriti se z njim z-a prostor in odejo, ni preveč razumna odločitev, kajne?« je dejal.
Dovolite mi, da kaznujem otroka!
Na Novi Zelandiji se je nekaj tisoč ljudi zbralo na protestih, kjer so zahtevali pravico, da lahko svoje neposlušne olroke kaznujejo s lepežem. Na protestih je bilo opazili tudi veliko otrok, ki se ne strinjajo z novim /ekonom, ki predvideva kazensko t>dgovor-
nosl staršev pri vsaki obliki fizičnega nasilja nad otroki, pa čeprav gre za udarec po zadnjici. V glavnem mestu Wellington so celo zapri; sole, da bi lahko učend sode-
lovali v manifestaciji proti predlogu zakona, ki po mnenju orga-niz^ioijev demonstracij predstavlja vmešavanje države v družino in pravice staršev.
Iz radovednosti vlomil v pet vil
Ker je delavca iz Pekinga zanimalo, kako živijo bogataši, je iz
spalnici, je mirno odkorakal do hladilnika, iz njega vzel mleki) in odšel ležal v drugo nadstropje, /enska je naslednje jutro odšla v službo, in ko seje vrnila.jebil Je še vedno v vili. Ko je bila bogata-šiiija v prvem nadstropju, je bil on v drugem in obratno. Njegovega razvajanja je bilo konec, ko je lastnik pete vile potem, ko je moškega ob dveh zjulraj zalotil kako v njegovi čisti srajci gleda televizijo, poklica) pohcijo.
Palestinka, ki tihotapi krokodile
Čeprav ljudje prek meje ponavadi tihotapijo mamila, cigarete, alk<iliol ah kaj podobnega, se je neka Palestinka odločila, da bo tihotapila krokodile. Cariniki sojo ujeli na mejnem prehodu Rafa»
radovednosti vlomil v pel vil in v njili živel na veliki nogi. Moški po imenu Je je vdrl v hiše. nato pa preizkušal tuše. odpiral garderobne omare in pomerjal obleki 1er spal v mehkih posteljah lud. ko so se lastniki že vrnili domov. Je se ni pusiil moUii. Ko ga je Tieka stanovalka zali^ltla v
ko je 'u Lgipta v Gazo poskušala pretihotapiti iri male krokodile, in to tako. da si jih je prilepila na lelo. Njen vide? je prit^nil po-zoroosl palestinskega vojaka, saj se mu je zdela ženska neobičajno debela. Cariniki so nato odkrih krokodilčke, dolge od 40 do 50 centimetrov. Vrnili síí jih v Egipt, liholapka pa je dejala, da jih je hotela prodati nekemu žival-*;kemn vrtn v Gazi.
I

&
Veliki petek
Jutri je veliiá petek. Srečko Meh je dosegel, da |e bil za Velenjeane, ki se zavedajo pomena kolikor toliko nemotenega proračunskega financiranja, že pred enim tednom.
L opril
Letos je bil 1. apiii na nedeljo. Vsa »potegav-áčine<t so se zgodile v ponedeljek. Mnogi bodo na računih spoznali, da so bile resnične.
Lažni
popisoval«
Tudi na velenjskem območju so se pojavili iazni popisovalci nepremičnin. To je hudo. Saj se mnogi namreč močno bojijo že pravih.
Nekonn danes
Nekateri menijo, da zdaj veliko bolj slavimo veliko noč, kot smo jo včasih. Vsi se s tem ne stnnjajo, ker da smo imeli včasih se več Hvelikih noči« kot sedaj. Mnoge pomembne stvari so se zgodile namreč kar čez noč. Ne* kaj tega je še ostalo.
Še višja napetost
Elektrika se je (spet) podražila. !u povečala se je napetost. Žal le pri prejemu računov, ne pri električni ener-^ji sami.
Pogoj za dvig
Mnogi sprašujejo, kakšen je pravi pogoj za dvig rodnosti. Predvsem ta^ da se prej dvigne kaj drugega.
Krnelo mesto
Velenje dela mesto • kmečka tržnica! Mnogi se tam svojih korenin zavedo. Nekateri moški zaradi »spominov na stare čase« potem po* ženejo korenine v kakšnem bližnjem bifeju.
Brez
najpomembnej šega
Občine in društva Sale* ške doline so se dostojno predstavili na turističnem sejmu v Ljubljani« Žal se niso mogli predstaviti najpomembnejšega: kdaj bodo turisti do njih lahko prišli lažje in hitreje.
Nickai svetniška
Kdor shujša^ postane težak.

GRADBENA PRILOGA
Gradbena priloga
Ce gradite, obnavljate^ urejate ati preurejate svoj dom, vam bo današnja priloga v dragoceno pomoč, ko boste iskali dovoljenja, izvajalce ali material za gradnjo. Za vas smo s pomoč/o g. Tomaža Bukovca izbrati tudi nekaj zanimivih nasvetov in člankov, ki vam bodo v korist pri nadaljnjih odločitvah. Če mortfd se ne razmisljatOf da bi se lotili taksnih del, kupili stanovanje ali si zgradili /li-sOf pa je prf7o£o pametno shraniti, saj vam bo z njo veli' ko lažje takrat, ko bo (afcsftd želja dozorela.
Lokacijska informacija
Izda jo slu-^ba /a lokacijske načrte in prenova abćine. v kaieri je parccla. za katuro /elinio lokacijsko informacijo. Zanjo potrebujemo;
- zaliievo /a i/dajo na predpisanem obrazcu, ki gd dí)binKí tia
io pomni pri Idejah izvedbe streh in mensard
Tel.: 03/ 898 48 60,6SM: 041/636 040 Strip lUiuiiova 17a, Šoštanj Snra paoblaïîinl {erom In Inštruktor iu1t]a h 12 lat.
s
stano
vahJ
POSEBNA PONUDBA^
. 50% STROSK. ODOBRÍT^^
• NtŽJE OBRESTNE MERE- E^AK


ScIlVíí
o
banka celje
www.banka-celie^si
občinskem upravnem organu aii uradni spleini sirani;
-	podaike o /eniljiscu: parcelno šievilko in kalasirsko občino izvemo na pristojni gcodelski upravi aD spieini strani:
-	navedbo vrsie gradnje in objekta (na primer indi^dualna stanovanjska hiía):
• za natančno določitev lege /em-Ijižča je dobfo priložili še načn pdrcele z veljavnim stanjem parcelacije, ki ga lahko pridobi tUdI občinski organ sam. vendar to podaljša poslopek izdaje i(»kacijske informacije. Postopek izdaje naj bi trajal približno 15 dni i/jemoma do 30 dni.
2. izdelava
projektne
dokumenta(i|e
Izbrati je treba projekiaiila, ki bo na o^jnovi lokacijskc informacije in želja graditelja izdelal na-čri gradnje. Ta mora obvezno vsebovati tehnične načrte arhitekture, gradbeništva, strojnih in elek-irotebničnih instalacij, plinovoda, vrcčevoda „., odvisno tudi od tega, katere priključke načrtujemo. Natančno vsebino projekta (Opredeljuje pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije, ki ga mora projektanl dobro poznati. Vvsakem posameznem primeru mora znati presoditi, ali je treba izdelali kakšne posebne študije in elaborate ler katera soglasja je ireba obvezno priložiti k pro-jeklnl dokumentaciji.
Obvezna soglasja za individualno hišo:
-	lasje k projektnim rešil vam M vodovod.
•	soglasje k projektnim rešitvam za kanalizacija
•	sciglasje k projektnim rešitvam za električno energijo,
•	soglasje za priključitev na vroče-vodncî ali plinovodno omrežje.
3*Sogiasje k projektnim rešitvam zo vodovod in kanalizacijo
Izda ga prisicjno javno vodovodno in kanalizacijsko podjetje. Za izdajo je treba priložiti:
-	vlt)go za izdajo soglasja, dostopni) na pristojnem podjetju ali uradni spletni strani.
-	projekl priključitve na javni vodovod in javno kanalizacijo. Pristojno javno podjetje mora
soglasje izdati v 15 dneh.
4. Soglasje k projektnim rešitvam za elek* tricno energijo
Izda ga pristdjtio podjelje /a distribucijo električne energije, /a izdajo je treba priložiti:
•	idejno zasnovo oziroma pro-jeklno dokumcnlacijo, ki mora vsebovali podaike o namenu in zmogijivosli < objekta,
•	lokacijsko infomiacijo,
-	kopijo katastrskega načrta
l:2««0ali 1:)000 (če nI zaleta
v idejni zasnovi, se pridobi na prisojni geodetski upravi), •zazidalno situacijo 1:500 ali 1:1000. če ni zajela v idejni zasnovi.
Postopek izdaje uaja 15 dni.
B
MINERVAŽALEC, d.d.
pridelava plastike in kdvin * Pongree 101 • 3302 Griže tel: «•SBe <0)3 71 36 aOO • fax: •»386 (0)3 71 36 288 E-mail: uprava@mindrva.8i » ht^://wMw.minerva.8V
SEZONSKA RAZPRODAJA DRENAŽNIH IN OSTALIH CEVI
iz naše lastne proizvodnje v naši industrijski prodajalni
na Ložnici pri Žalcu Inforfnedje na t«l.: 03/ 71 36 S80
Delovni čas od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro
5.	Soglasje za priključitev na vroievodno ali plinovodno omrežje
Izda ga pristojno podjetje za distribucijo plina ali vročevoda. Za izdajo soglasij je treba priložili:
-	vlo^o /a izdajo soglasja, ki je za obe priključim enaka, dostopna pa na uradni spletni strani ali na scdc/u izdajatelja.
-	projekt centralnega ogrevanja in priključne moči za vročevod,
•	pnyekt loplotne postaje in dvižnih vodov za vrocevod
' projekt notranje pliîiske napeljave za plinovod,
-	dokazilo o laslnišlvu. ki je lahko zemljiškoknjižni izpisek ali notarsko overjena pogodba s predlogom za vpis v zemljiško knjigo.
Na soglasji je ircba počakati največ 30 dni, obiêajn<ï matij. Izdaja obeh je brezplačna.
6.	Plaolo komunalnega prispevka
Informativni izračun naredi oddelek za gospodarjenje z zecilji-sči, od graditelja pa zahtevajo:
- vlogo za infomialivni i/račun komunalnega prispevka • dosiop-na jc na spletni sirani ali na oddelku;
-	projektno dokumenlacijo, ki mora imeli vodilno mapo, na-čri arhiiekture. načrte vseh inštalacij;
-	dokazilo o lasinišivu. ki je lahko zemljiškoknjižni izpisek ali nolarsko tjverjena pogodba ^ predlogom za vpis v zemlji&ko knjigo;
-	dokazila o morebitnih dosedanjih vlaganjih za gradnjo javne lokalne komunalne infrastrukture.
Pristojna služba mora izdali odločbo o odmeri višine komunalnega prispevka najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je prejela piv polno vlogo.
7* Gradbeno dovoljenje
Ko je izdelana in pridobljena vsa naštela dokumeniacija. se na prisiojni upravni enoti vložL
-	vlt>ga za Izdajo gradbenega dovoljenja, dostopna na spletni strani ali na upravni enoti;
-	dva izvoda pmjekla za pridobi-lev gradbenega dovoljenja s predpisanimi sesiavijiami (pnv jcktna dokumentacija);
•	dokazilo o pravici do gradnjs. kije lahko zemljiškoknjižni izpisek ali pri noiaiju overjena pogodba o nakupu zemljišča s predlogom /a vpis v zemljiško knjigo.
Na upravni enoti naj bi gradbeno dovoljenje izdali v dveh mesecih od prejema popolne doku-menlacije. Višina takse za izdajcî je odvisna od vrednosti projekla.

Živeti v mansardi
kol olfici /elimo imeli ntíkjc količek, ki jc sannî nai^. V najsiniš-kili Iclih rvisîane to nuja in oln>sko snbo preuredimo v mladinsko. KiTialu /a Xiiíí] pa nastopi čas. ko samo soba ni dovolj, ampak želimo ludi svojo kuhinjo, jedilnico, dficviio sobo. Seveda so želje in sanje eno, drugo S(î pa našu HnaiiC-ne /niažnosti. In prav te so pogosto v/r\)k. da si umdimo stanovanje V hiši siaršev, babic ali pa kupimo pra/jK). neurejeno podstrešje.
l'nodružinskc hišo, zgrajene pred 20 ali 30 leii. so ponavadi dovolj velike vsaj /:d dve družini. Seveda se to nc sklada s sanjami, kijih imamo o svojem stanovanju. Predvsem /aio. ker je v hišah iz tistega časa ccl kup majhnih prostorov. M(xicrnc snicmicc pa na« rckuiejo odpne, svetle in 7,račnc prostore. V <ibstoječili objektih si je odprte in svetle pmstore najla/e urediti v mansardi. Prav zalo so mansarde vse bolj priljubljene.
Kaj vse je potrebno, da si uredimo stanovanje v mansardi?
Najprej seveda objeki s podstrešjem. Idealno podstrešje ima parapetní zid visiik 90-100 cm (3 vrste zidakov, bcionski venec in lega) ter naklon strehe med in 45*. icmu sledi preveijanje imanja kon-flrukcije slrelie, strešnikov, obšlo jccih sicn. Strehe, narejene pred vcc kol 10 leti, niso imele prezra-
čevalnega kanala in vsekakor je vredno pred nadaljevanjem del tudi 10 naredili, lo p(ïmeiu, da je treba s strehe odmaknili strešnike, na novo p{)letvati streho in pi)novno pokriti streho s strešno kril in o.
Na prvi pogled je ra/porediiev prtistorov pogojena s hišnimi napeljavami. Toda tri ali šliri metre
na vrhu, ki po navadi omogočajo tudi lep ra/.g!ed. Prijeten prosior ima ra/gled na okolico tudi takrat, ko sedimo. Zala morajo bili si resna okna vgrajena na lakšni višini kot vertikalna i fasadna) okna. To je približno 90 cm od gotovih \nl Prav zalo sem prej napisala. da ima idealno podstrešje pa-
Prijeten prostor ima razgled na okolico tudi takrat, ko sedimo. Zato morajo biti strešna okna vgrajena na takšni višini kot vertiliaina (fasadna) okna. To Je približno 90 cm od gotovih tal. V nepohodni del pod okno iahko postavimo pohištvof ki ne ovira odpiranja okna, saj im^o sodobna strešna okna rocico za odpiranje ^or^.
daljša cev za odtok ptîmeni le n^ kuj ecntimetrov viSjl tlak in hkrati razpcîred prostorov po naših željah. V sodobnih mansardah ne »pride v pošlev« postavljanje stropa na 2,4 m, ampak odprl prostor do slemena. Ce višina dopušča, se lahko na enem delu naredi mansardo dvonivojsko. Omenila sem že, da so modemi odprti, svelli in zračni prostori. Svetle prostore v mansardi lahktj naredimo le s strešnimi okni. Danes je strešna okna mogoče združevali v skupine in VAko tudi v niansar-dnih stanovanjih imeti velike panoramske stene. To je še toliko pomembnejše, ker so lo prostori
rapetni zid visok yo-100 cm.
Ko imamo v mansardi svetlobo, iahko začnemo druga dela. Ustrezna toplotna izolacija pomeni vsaj 20 cm izolacije (na primer steklene ali kamene volne). Strokovnjaki
priporočajo, da lepimo stike na parni oviri in ne dclam(î prebojev za napeljave. To pa potneni. da moramo postavili parno t)viro tned izolacijo, na primer 15 cm izolacije. pama ovira in nato še 5 an iz<v ladje, pt) kateri vlečemo vso električno napeljavo. Toplotna izolacija m^Tá bili natančno izvedena predvsem okrog strešnih oken. dimnikov. l/vedbe ogrevanja bi se dotaknila le toliko, da bi vam priporočila postavitev radlatoijev pod strešna okna. Tako zagotovimo kn^zc-nje zraka ob oknu in s tem prepre-ćujemo kondenzacijo zračne vlage.
Mavčne obloge so zamenjale smrekov opaž, kar seveda naredi pn^siore se svetlejše, kot smo jih vajeni iz preteklosti. Tako smo iz surove podstrehe prišli do fa/e, ko lahko začnemo prijetnejša dela. Izbira fitialnih tlak<iv (keramičnih ploščic, parkcla), pohištva, opreme. Temu lahko sledijo samo še prijetni trenutki v mansardneni stanovanju.
■ Katja Učen Pajenk (www.velux.9i)
Enodružinske hiše^ zgrajene pred 20 aH 30 ieti, so po navadi dovolj velike vsaj za dve družini. Seveda se to ne sklada s sanjami, M jih Imamo o svojem stanova-nju. Predvsem zato, ker Je v hišah iz tistega časa cel kup majhnih prostorov. Moderne smernice pa nare-kujojo odprte, svetle In zračne prostore. V obstoječih objektih sije odprte in svetle prostore najlaže uredi' ti v mansardi. Prav zato so mansarde vse bolj pri-ljubljene.
V sodobnih mansardah ne '>prlde v poštev'- postavlja^ nje stropa na 2,4 m, ampak odprt prostor do s/eme-na. Če višina dopušča, se lahko na enem delu naredi mansardo dvonivojsko z galerijo. Na galeriji pa si lahko uredimo delovni kotiček ali pa celo kotiček za gledanje televizije.
PVC in ALU OKNA, VRATA
-	zimski vrtovi
•	vitrolovi
•	predelne in panoramske -zasteklittvfialkonovmli -roleU,žaluje,senčila	S
-	okenske police
-	garažna vrata

rAIMAX
, 326Û mi W t«ill: InMnJiBatsi
MUHAX K02ja (S/a, 326Û K02]E w t«ill: InMnJiBatsi Tli.: 03/ BO 90 49$, 6SM: 041/ 608 495, fa* 03/ 890 14 91. www.njliaii
sfíTLea
Valter Satler s.p.
Izdelava In montaža stavbnega pohištva
Mestni trg 18
3210 Slovenske Konjice
Slovenija
tel.: +386(0)3 759 09 50 fax: +386C0)3 75909 51
e-rrtall: satler^satler-sp.sl www.satler-sp.sl
©csKM DBfl mňm
"mo
Od majhnega kmeta do najuspešnejšega podjetnika za obdelavo lesa v Zgornji Savinjski dolini!
Miha Kovač iz Ljubije, nekdanji poklicni voznik, je pred četrt stoletja volan zamenjal za krožno žago, nato pa razvil sodoben
lesnopredelovalni obra L, ki se nenehno izpopolnjuje
v casii, ko so veliki sisieini propadali 73 ra d i i be južn I h trg ov. jc pc > k a/ h I Lijeiniu) prilagodljivost zh sprenierabe ter preko izvrstne k^kuvosii, široke palete izdeUiw ter nizkih cen uasel pot in mesio na zahtevnih tujih trgih.
/aceiki podjetja Mizarstva Kovać segajo v lelo 1979, ko seje aktivno obdobje šoferskega poklica Mihe Kovača pri žele/nlci m kmetovanja žene Katie na majhni knieiiii spreinenDo vdelo na žagarskem obratu za proizvodnjo lesnih palet in žaganega lesa. Zgornja Savinj' ska doline je bogata z gozdovi ter lesom. Milia Kovać je uvidel boljšo prihodnost, kakor je bil vse manj cenjen poklic šoferja, ter postavil /.agarsko-mi-zarski obrat.
v listen obdobju je hiln ležko zado voljiti zahtevam državne birokracije. Po premaganih tovrstnih ovirah in po nakupu i ri sira nekega skobelnega stroja so začeli izdelovali še «lenskc in talne
obloge iz lesa. Osaiuosvojiiev Slovejuje. razmah podjetrišlva in investicijska zmožnost Mizan;tva Kovač so v obdobju po letu 199f) vplivale na usmeritev v izdelavo lepljeiiiû tesnili eleineuiov potrebe stavbnega pohištva ter zaCeiek izvoza na zahievaa avstrijska in nemška tržiSča. Ob icm so Kovačevi še naprej živeli v duhu dobrega gi>spodarja, če že ne skromno, pa preudarno, nenehno vlagali v modernizacijo telmologije, kar se jim je obrestovalo.
Stari objekti so se umikali novim, s postavitvijo centralne kurilnice na bi?> maso (ko se v teh krajih o tem Se ni kaj prida govorilo) so racionalizirali stroške energije ter izk(irisnli presežno lesno
biomaso za ogrevanje vseh objektov ter nove sušilne komore za les. V vseh 28 letih so ves dobiček in lastna sredstva vseh družinskih članov vlagali v razvoj podjetja Ob družin* skih čianih so K<waćevi zaposlovali tudi mlade delavce iz okolja (danes prekii 50) in jim s tem omogočili soliden zaslužek ter socialno vanuist. Ce omeni-da je njihovo poslovno tveganje temeljilo le na lastnih sredstvih, trdem delu. domači pameii, je to v gospi)dar-skcm okolju Zgornje Savinjske doline še toliko pomembnejše. Ob tem K{wa-čevl poudarjajo, da se zavedajo odreka-
nja celotnega kolektiva v prid zanesljivi prihodnosti in da je njihov uspeh pogojen s trdim strokovnim delom celotne ekipe. Ilvropsko tržišče terja vrhunsko kakovost ter îùzke cenc. kar je pri njih že od nekdaj tradicija.
Leta 2000 so z nakupom CNC stroja začeli izdelovati vrata po naročilu.
Čeprav več kol 90 % izdelkov prodajo na luje irge. so s stavbnim pohiš-' tvi)m prisotni tudi v Sloveniji. Njihovi izdelki so nepogrešljivi pri gradnji 5ol, domov za upf>kojence. h(v teîov, cerkva, med »stalim, pa so obnavljali Ljubljansko občino 1er ameriško re/idenco, Ves čas sodelujejo s podjetjem Gorenje, d. d,, Velenje (irenutuo H proi/vcv dov).
Lani so zaradi povečanega pi>vpra^ vanja ter nenehne žejje po povedni kakovosti uresničili naložbo, va'dno preko 500.000 evrov Nabavili so nov CNC stroj za izrezovanje raznih nepravilnih oblik, postavili novt) liiiij<» za lejv Ijence, kupili brusilko in novo močnej-
šo več listno žago, izjemna pa sta tudi dva nova CNC čelil nika.
Nad 1.000 m2 skladišča so preuredili v zaprte, ogrevane delovne prostore.
Še posebej pa so ponosni na novo transformatorsko postajo, v kateri so moč iz prcjšnjih 300 povečali na 1000 anipercjv
Z investicijo so p<jvečaii kapacitete iij omogočili nova delovna mesta,
v bližnji prihodnosti že pripravljajo uov projekt. Iz lesnega odpada bodo kmalu začeli izdehwati pelele ter s tem omogočili pridobivanje zelene energije. Pripravljajo fudi vse potrebno za pridobitev standarda ISO 9001.
Prihodnost v speciolizadii
Prihodnost vidyo v llnahiih proizvodih. .Še bolj bodo specializirali proizvodnjo, izboljšali kakovost poslovanja in tehnohjško opremo ter (ako povečali produktivnost dela in obseg pn)izvod-nje. Prvi) kooperacijsko sodelovanje bo možnt) organizirali že s povečanjem sušilnih kapacitet. »Naša panoga bo preživela. ima perspektivo.« pravi Miha Kovač.
Ocenjujejo, da seje sph>šna podjetniška klima izboljšala, vendar je naklonjenosti do podjeinlšiva še premalo. Posebej <mîcniajo finančno nedisciplino. 1'a se počasi prenaša na zunanje kupce, ki dogovoïjcnih rokov ne spoštujejo več sioodstoino. Kljub temu jih prehojena pot navdaja z optimizmom.

GRADBENA PRILOGA
NLB Stanovanjski kredit že od EURIBOR+ 1,30%*!

Zelo ugodna ponudba samo do 31.5. 20071
I wvtfw.sUnovafljsklkr«dlt.sl
NLB® Skupina

I	'PcvMidba /à krf^ii v kUR. vvKini40.00otlJR vPi m «Jobo	10 U^i Miânk«», ki MIB Ovtvii t^'un. runj
a	pldfoáll pokojnitoin imjjoskk&o;»jnt)Vdt^«A'anj&|)rl NLGojjniđtiJ J lr<|j in Sldm^o^ivliřni^o/UjVfiiovjnie/ápnniCf smrti prj NIB Viti jli pn4»ejo
1	$ kđfp/im j^med postopnih varfovanj NI B Vifo. PoJiudtu veijđ do 31 5. ^007.
^	Elekdvn,) otposiiid rrKfd(EOM) fn	tOM )f>	dâri S. 3. itX7 in je inrorniâilvn& naravi» Pii Urdfunu upoilťv^ri krmili,
2	?	noppmil^nin«, stroiki0cl&briiv«bt«>?csnirvpr»pre(nlfriinc.vvKhi40,0(J0 tUR,	merjG m^^ni X	EURI60R * 1,30% (OM bf^ko spreme/il če se «fo^kj ?3tfa«)vari|g. d<*k iri
iS
POŠTAJNER
Novosti v ponudbi:
Dtopdom
* ahuplni
Za msle In velike mo{stre.
www.po5tajner.s], vAvw.topcïom^i
sanitarna oprema, keraitilčne ploščica, kurilno olje
Zanedtfivo | Odlično založena	Hes^te&ojis	Dostava (n
N^iUGODN£iSE irgovlna zeraObenlm ahcljskihcen izdelkov mzKladanJe C£NE daleč naoNoll i materialom	skupine Topdom	ne domu



I» storitvf X lohko In leiko grâdbenTmeKSnizaojS l^prmzl tovero in tsike grorfbene niehoniio(i|e grodnjq cest In parkirišč
Vgradnjo voiiovodev i^kânâlizad| • ^, & ' ma vol |aqev/ vib racijskil} desk, ^abljolnlh ploie, ogregotoV/Jrpalk
Kako do stanovanja?
Zaradi visokih cen stanovanj in pomanjkanja le-teh iz leta v leto narašča število mladih parov in družin, ki iščejo možnost, kako priti do svojega lastnega stanovanja. Razen izjem številni nimajo sredstev, da bi si nakup lahko privoščili, niti s pomočjo staršev, zato je največkrat edina možnost, ki ostane, stanovanjski kredit.
Nl.B že vrsit) ki svojim komi-lenU)m ponuja ugodne stanovanjske kredllc, pri čenier upošimjo predvsem populacijo mladili in skusajo svojo ponudbo prilagodili prav njim. KcU pravi Marijan Bfdnik, vodja poslovalnice Rudarska, Podružnice SavinjskiKŠa-le^ka, daljSa doba odplačevanja, ki jo ponujajo, omogoča večji znesek kredita pri isil odplačilni sposobnosti. Ponudbo imajo pri-
I/biratije možno ludi med kreditom v evrih ali švicarskih frankih.
Namen in stroški odobritve NLB Stanovanjskega kredita
»v NL3je mogoče kredit najeli za več namenov,« pravi Marijan Brdnik. Najpogosteje gre seveda za sred siv a, potrebna /a nakup, gradnjo ali obnovo sianovanj. liiS in nc nazadnje tudi počitniških nepremičnin. So pa še druge na-membnosli. na osnovi katerili vam v banki krcdil odobrijo: lahko gre za izplačilo dednih deležev ali poplačilo drugih že vzeiih in manj ugodnih slanovanjskih krc-diiov z višjimi obrestmi ali pa za obnove in adaptacije sianovanj in hiš, kar poveča njihovo nepremič-nimsko vrednost.
Nl.B Stanovanjski krcdil je mogoče pridobili v vrednosti do 100
Od 15. mana do 3K maja bodo v okviru akcije NLB Stanovanjski kredit ponujali posebno ugodne kredite z obrestno mero EURIBOR+1,30%*
lagojcno mlajšim kredilojeinal-cein. saj ti pogoslo še nimajo /elo visokih dohodkov. Mlajšim od 45 let omogočijo odplačevanje stanovanjskega krediia do 30 lei, ostalim do 20 Icu če je kredii zavarovan 7. zastavo nepremičnine.
Sicer pa se NLB Stanovanjski kicdili razlikujejo ludi glede na način zavarovanja. Kreditojemalec ^ krediiom pridobljena sredstva lahko zavaruje z zastavo nepremičnine, plačilom zavarovalne premije pri zavarovalnici ali pa s poroki oziroma zastavo denarnih sredstev in vrednostnih papiijev.
odstotkov inveslicije, zalo je kreditojemalcu prihranjeno iskanje drugih i)blik financiranja. Pri zastavi nepremičnin lahki) pomagajo tudi svojci in celo prijatelji, ki imajo v lasii nepremičnino. Oe svoj dom gradile ali ga obnavljale, bodo v Nl.B na vaS račun nakazali ccioten znesek kredita, zavarovanega z zastavo nepremičnine, oziroma KO odsioikov zneska, če sie se odločili za zavarovanje s plačilom zjivarovalne premije.
Kar se tiče stroškov najema kre-diia» je treba povedali, da se ti spreminjajo od primera do prinie-
ra, pri čemer se je najbolje obrniti na enega od svetovalcev v najbližji NÍ.B poslovalnici, kjer prisluhnejo individualnim potrebam svojih komitentov. Pri določitvi obrestne mere ter drugih slniikov odobritve kredita bodo v banki upoštevali ludi minulo poslovno sodelovanje s posamezno stranko. Ker se v NLB zavedajo, da plaća ali pokojnina v današnjem času p<igosio nista več edini vir zaslužka, pri ugotavljanju odplačilne sposobnosti kred i u »j cm a I ca upoštevHjo tudi druge redne prilive, k(U so avtorski honorarji, rente, najemnine in podobiu). «Obremenitev skupnega dohodka laliko zjia^ ludi do 55 odstotkov,« pojasnjuje Brdnik strankam prijaz-ÎÎO kredi t ti o politiko banke.
Ker je nakup ali gradnja nepremičnine pogiîSio družinski projekt, v katerem sodeluje več članov gos-[x^dinjstva. so se v Nl.B odločili, da v primeru, ktî več kreditojemalcev najema kredii za isti namen, zjiianjšajo višino sirošbiv odobritve kredita vsakemu od kreditojemalcev, Vsem hkrati <miogočijo najem kredita po enotni (ibrestni meri. porazdelijo pa se ludi stroški morcbilne cenitve nepremičnine.
v Nl.B svojim kreditojemalcem priporočajo ludi sklenitev življenjskega zavarovanja m čas iidplačevanja kredita pri zavarovalnici NLB Vita. Zavarovanje se največkrat skjene sočasno z najemom kredita, v primeru smrti pa se dolg poravna iz postavke zavarovalne píílice. tako da družina in dediči v nobenem primeru niso «obremenjeni 2 dolgtjm. Za dodatne inlbrma-cije se ohniite na kreditnega svetovalca v eni od NLB pt»siovalnic, obiščete njihovo spletno stran www, nlb.si ali pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 15X5.
Velikonočna akcijska prodaja poliištva
(iflaíIDMĚlDOigil^
Pghistvena IniluBtrijB d.d. Pobels. Poliflis 176 a lndMlni$k«prodBjilnt.03/7037 130,03/7037 131 irrfo^girtntd, www.garam.si
Popusti in hitri krediti.
Vrhunske spalnice DORINA ŽB na zalogi. Vabljeni v delno prenovljeni salon pohištva Garant na Polzeli.
A
G4R/INr

Gradnja med željo in možnostmi_
Tehnična založba Slovenije bo kmalu izdala priročnik za gradnjo v lastni režiji, v kateri bodo našli zanimive teme vsi investitorji, graditelji v lastni režiji in tudi samograditelji
O kakšni hiši sanjam in kakšno lahko zares zgradim
Nekomu, ki ni sirokovnjak. je pri razmišljanju o svoji hiši na /jà-CCI ku /xlo ležko izbrati itied svo jimi dejanskimi, prakiicnimi in funkcionalnimi potrebami, zgledi iz okolice, simboli i/ ptidzavesii icr osebnimi predstavami in ludi predsodki. Na zacelku je zalo zelo pomembni), da se po nepotrebnem ne obremenjujemo s samo obliko hiše, ampak predvsem z njeno vsebino. Ilazmisiiii moramo o svojen načinu bivanja, o tem, kako bi želeli uporabljati áo-loćen prosier. Seveda je končni videz hiše zelo pomemben, a je dobra hiša. v kateri je prijeino bivali. prostorski rezullal vseh de« javnikov (funkcije, želja, okolja, ekonomije, urbanističnih pogojev ...) in ne «amo mala spremenjena povprečna visoko pri t lic na hiša. ki je narejena za vse in za nikogar.
Kdaj $e odločimo za sa mograditel jstvo
Za samogradiieljsivo poirebuje-mo prostor, ias, denar in zjianje. Vse nasielo bomo poirebovali v večjem obsegu, kol lo običajno pričakujemo na začetku. Delno se da naštele stvari med seboj uravnovesili tako, da porabimo nekoliko manj denaoa. vendar ob tem običajno potrebujemo več časa. ali pa ?. Iznajdljivostjo - torej znanjem - nadomestimo primanjkljaj pn^siora in podobno, v vsakem primeru je samogradiielj-stvo zahlevnii in naporna zadeva, ki bo zaznamovala določen del vašega življenja. Predvsenî od vas je odvisno, kakšno bo to obdobje in seveda kakšen bo rezultat - objekt, ki ste se ga odločili postaviti.
Prostor je v večini primerov na prvem mestu, cene zemljišč rastejo, lako da pomeni parcela eno od poglaviinih izhodišč pri odločanju za samogradnjo.
Vrsta gradnje
Družmsko gradnjo lahko po načinu postavitve v gnibem razdelimo na pro sto stoječo, vrsino (enosmerno druženje) in ograjeno ainjsko oziroma ograjeno vrstno hišo (dvi>smerno druženje). Tro smerno druženje družinskih hiš v obliki tcrasne gradnje prese-
ga običajne organizacijsko ambicije samogradiieljev, Kljub svojim ekonomskim in bivalnim prednostim ter racionaliîosti v odnosu do prostora je ta način gradnje žal prej izjema kol pravilo tudi pri oi^ani/irani gradnji za lig.
v naši praksi žal m<ično prevladuje visok<ipriiUčna, nadstropna, prostosroječa hiša na sredi parcele. Ta prostorsko najmanj domišljena rešitev običajno izraia indi-vidualizem in nezmožnost skupnega dogovora med bodočimi lastniki. Možne izboljšave pri prosto stoječi hiši so: zasnova objekta tako. da z ra/poredilvijo t)kcn zagotavlja večjo zasebnosi sebi in drugim, pomik objekta iia severno stran parcele, medsebojno soglasje mejašev o manjšem odmiku od sosednjih parcel v določenih delili ali celo o slikanju na parcelnih nîejah (tako se lahko / razvojem oblikuje ludi verižna Mi vrstna hiša). Nivo pritličja o/iroma bivalnega deta hiše je potrebno činí bolj povezali z vrtom, ker ga boste samo tako zares uporabljali.
Ce na svoji parceli namesto enostanovanjske hiše predvidite stanovanjski dvojček, ki ga potem recimo v tretji fazi prodate, lahko gradnjo bistveno pocenile. Stano-
vanjski dvojček je lahko ob ustreznem projekiu dobra in gospi>-darna rešhev. Pomembno je. da so skupne vmesne siene dobro zvočno izolirane in da objekt kljub bližini z ustreznimi uredii-vaini zagotavlja zasebnost.
Vrstna liiša pomeni bisiveno b(Oj gospodarno prostorsko rešitev. S sosedi sc slika z največ dvema slepima stenama. Posame/jii deli se lahko slikajo z manjšimi zamiki oziroma so oblikovani v obliki črke L, kar še povečuje njihovo zasebnost in povezanost z vrtom. Takšna hiša se lahki) svobodno odpira proti vhodu na eni in soncu 1er vrtu na drugi strani. Stavbna parcela je ob podobnem bivalnem standardu lahko bistveno manj§a.
Ograjena atrijska ali vrstna hiša omogoča izjemno dober prostorski izkoristek in gosioio ob popolni zasebnosti atrijskega vrta. Zasnova zagotavlja organsko povezavo hiše in vrla, tako da je resnično celotna parcela namenjena bivanju in življenju družine- Hiša je pritlična, kar zagotavlja ekonomičnost gradnje in zasebnost bivalnih enoi. P(v udarjen opečni zid ki obdaja posamezne hiše. sooblikuje tudi prijetno skupno okolje naselja.
Večnamenski kombinirani rovokopalTerex 980 Elite
Večnamenski kombinirani rovokopač Terex (Fer-mec) 9X0 1-lite je zaradi številnih izboljšav uvrščen med elito v skupini kombinirk.
K temu pripomore tudi Perklnsiw dizelski motor -spovečano operativno delovno močjo ustreza V.C 1, stopnje in predpisom o emisiji EPA TI1:R 2.
Motor prostornine 4,4 litra zmore 100 KM in ima vgrajeno električno črpalko g(îriva za večjo za ne sij i-voa delovanja ter enostavno zamenljiv čistilec goriva rxx) Plus.
Servisni interval se p<v navija na 500 delovnih ur.
Powcrshift 4-stopcnjski menjalnik z elektronskim prestavljanjem; prestavljanje v nižje prestave prek gumba dodatno poveča m('č stroja med vožnjo. Prestavljanje iz iretje v četrto je lahko ludi poiav-lonatsk<i.
Rovokopač Tercx 980
I i lile vključuje serijsko vgrajene razJične režijnc obratovanja:
' 2- ali 4-kt)lesni pogon.
-	2- ali 4-kolcsno zaviranje,
-	2- ali 4-kolcsno krmiljenje.
-	omogoča rakov hod.
Obračalni krog - 4.kolesn(î krmiljenje z zavorami -preko pjievmalik 6.7 m, preko žlice K,8 m.
Hidravlični sistem, centralni in izmenjalni, je zaprt. Bagerske komande za kopalni del zagotavljajo mehko ustavljanje kopalne roke in onemogočajo raz-tresanje materiala. Tudi vse ostale operacije delujejo mehko brez tresljajev. Maksimalen doseg z iztegnjeno roko je zavidljivih 7.016 mm.
/ novim rovokopačem Terex 980 Elite bo vaše delo prijeino in vrhursko opravljeno,	■
AKovintrade
ZUNANJA TRGOVINA d.d.
Trnoveljska cesta 2E. 3001 Celje, tel.: 03 42 88 609. 03 42 88 616, fax.: 03 42 88 627
www.kovi ntrade.s i/meh an îzaei ja
gsm: 041 785 349, e^ail: heda.knezGkovintrade.si gsm: 041 206 740. e-mail, darjd.vod en i kakovi ntrade.s i gsm: 041 794 260. e^nail: peterjagodic^kovintrade.si


Strešna okna najvišje kakovosti
mm.
MIX-VELENJE
Kosovelova 3320 Velenje Tel.: 03/898 60 56 Fax: 03/898 60 55 mix.velenje@siol.net www.mix.si
MIX-UUBUANA
Stegne 15 1000 Ljubljana Tel.: 01/51313 40 Fax: 01/51313 49 info@niix.si www.mix.si
■ ■ m^^m	n_
Lahke jeklene strešne kritine
Ideoino reiitev za voio streho
PODJETJE $ TRGOVINO INSTALAOJE IN STORfTVE
Trgovina, Parižlje 1, tel 703 31 30
*	vodovod * centralno ogrevanje */
*	sanitarna keramika *
*	toplotne črpalke in sončni koiektorji *
uCODNE
Trgovina, Parižlje 12/d, tel. 705 02 80
*	gradbeni material * barve in taki *
*	vijaki in okovje * izolacije * bela tehnika *
* Ugodni krediti * * Montaža * Dostava na dom *
^^^ M»ri> UITTÏJVEKER «.p.
3325 So4(MU.»»eřbn; 03/891 1620. fex:OJ/891 1621 GSM: 031/ MS iU. 041/ 648 344, QW 648 344, Mn&il: libtcnekCfJmiaesoLûd
Q v)ijn$ka vHrnvalni dfSa ab
ftinovBnjiliih in drugih objaletih Q Slicenis s piro, peskanje fssiil in dnJ9ê dell v zviii t nnanjo«tji» zgrffdb
Q stfojno čiUenje kovin • pes káni* Ío
brultajt Q kronsfcD vrtenje betone QsobosHlier^ m »teklereiie dele Q diienjf gradbenih strojev in opreme v neieni

GRADBENA PRILOGA
Na lepo hišo - lepo in kakovostno kritino
Zadnja leia novogradnja strmo nardšCa in tudi /alo seje pfjvcčaJo p<wpra§cvanje po Icritinali. na drugi strani pa je na <ibmi>čju naše drw-ve iigromno objeklav, na katerih je ircba popraviti oziroma zamenjali strešno kritino. Ne morda Ic stare salonitne kritine, ampak tudi dotrajano opečno in betonsko, prav iako bitumenske skodle. Preden spregovorimo nekaj besed u prenovi strehe. poglejmo najprej novogradnje.
Novogradnje
Novogradnja se jc v zadnjih lelih korenito spremenila in tako so stv dobne zgradbe oblikovane zelo dinamično, ro velja tudi za strehe. Po eni strani ležijo lastniki o/jronia
vlagatelji k novim oblikam streh, lako da morajo strešniki v prvi vrsti zagotavljati možnost oblikovanja razJicniii čopov, TrĆad in pre^bov 1er slemen. To zahtevo v glavnem izpolnjujejo vse kritine in je vsaj glede tega težko delali razlike med njimi. Se ptjsebno, ker je pravzaprav vse kritine mogoče rezali in z njimi oblikovati roh<ivc. Drugo jc lo. da mora kritina izpolnjevati tudi vse zahtevnejša vizualna merila. Streha namreč postaja tretja fasada na lû^ï ill tako ji lastniki posvečajo temu primerno pozornost. Danes lahko vidite hiše z drznimi barvajni streh, čeprav po drugi strani še vedno prevladujejo barve, ki so v skladu s tradicionalnimi barvami slo-

d.o.o^ Praprotnikpv« 99 3330 MOZItUE TkU 03/ 63« 03 60 Pan 03/ 839 03 61 B-m«il2 ••e2000^ol.n«t
TRÛOVINA - VODOVOD - OQRBVANJB
Prodaja, montaža in servis
Delovni cas: vsak delovnik od 7h • I7h, sobota od 7h- I2h
-	talno ogrevanji
-	toplotna črpilho • luiHI za biomaso
-	solarno ogitvaole
Instiliclls za ogrevani« In vodovod
liKCUSKAOAUiNAININOUSTIUSKA VUfA, INDUSnUSKA lOlO VIAU ["' |
snomlodonskaakdia!
visoKOKVAirr
VISOKOKVAirmNA OAUŽMA VRATA N€MÍRE6A raôlZVAJALCA
ZostopnJft » Siovtstfo:
EKSpian AJà...o. ..
Inim, t«l.: 01/ 564 25 66	|
Fox- 01/ 564 25 67, fvl^ 051/ 306 326
MMta, tel. 03/ B09 04 60 FOK 03/ 609 04 81, gvnx 041/ 615 609
Financiranje vozil, opreme in nepremičnin.
Informacije: 03 899 53 13. 899 53 12
NLB ® Leasing Velenje
d o. o., Vétěnj0
venskih sireh. Rdeča, siva, tcmn«...
Poglavje zase so (ihlike strešnikov, Iradiciji najbolj sledi vciina kovinskih kritin, medtem ko opečne slrcšne kriilne (/ našim vodilnim proizvajalcem Ibjidachom) ponujajo največ različnih oblik sireSni-kov. s katerimi jc mogoče dodaino oblikovali streho. Streha natnreO ni le strešnik koi slrešnik, ampak na njeno podobo močno vpliva oblika strešnikov, velikost strešnikov oz. njihov formal, barve in tudi površinska zaščita (engabe, glazure). Na tem področju je treba l ondachu priznati, da kupcu res ponuja izjemno široko paleto strešnikov.
Na področju betonske kritine z različnimi oblikami izstopa le Bra-mac (Čeprav mu tehnologija po tej plati ne dopušča toliko ohtik), medtem ko se drugi manjši proizvajalci držijo ustaljenih o hI i k strešnikov. Bramac je lani predstavil novo obliko strešnika Adria. ki je podoben ki">rcu, in sicer z dvo- do tribarvno »slurry povrâno«, lelos pa propagirajo zanimiv bctoni^ci stresnik koncema Bramac legalh. ki ga v slovenski tovarni v Dobruski vasi ne proizvajajo. Gre za raven in gladek betonski stresnik. ki bi zaradi svoje oblike na slovenskem trgu laliko bil dokaj uspešen. Oh tem sc moramo spomniti ene najbolj priljubljenih
betonskih kritin v preteklosti na vrejnensko /.clo obremenjenih področjih (Ciorenjska, Primorska), to so t. i. kara strešniki, ki bi se jim Bramac z novo kritino pribliial.
Tej kritini jc najbližji Hsal Ajiho-vo, ki sc je s sw>jo kritino Klcrnit (malolormatna ravna kritina, ki jo lisal uvaža iz matične t(wame v Sví-ci) približal videzu tradicionalne kriiijie (odvisno od vrste pokrivanja). Njihova ravna kritina je wni-miva, je ekološko nesporna in ob lem tudi paruprepustna, zanimive pa so tudi fasade iz nje. Hsal dosega na slovenskem ti^u dokaj velik dele:ř, predvsem zato. ker s<ï valo-Nitke zelo priiiienie za prekrivanje veCjih površin, od kovinskih kritiji jih loči tudi paroprepuslnost, ki je pri strehi kljub vsem zračnim kanalom Sc vedno pomembna.
Vremenska zaščita
"lemeljna naloga kritijie je zaščita objekta pred padavinami in ih po goj seveda Izpcjlnjujejo vse kritine. Danes imajo številni proizvajalci zelo dolge dobe jamstva kritine (30, 50 let), lastniki streh moramo ob lem vedeli še nekaj: strešnik bo zdržal, vprašanje pa jc, ali bodo zdržali tudi vsi drugi sistemi strehe. In lukaj sc pogosto dela največ napak. Najprej pri sekundami kritini.
ki je vsaj v preiekli)sii pogosto bila preslabe kakovosti, tlnigo vprašanje jc ves sistem sirehe. Vedeti m<ira-mo, da mora pri kritini, ki zdrži 30 ill več lei (danes to velja /m većino kritin), tako dolgo zdržati tudi folija oziroma sekundarna kritina, letve in celotno ostrešje. In prav ziira-di tega je nujno graditi streho kol celoto in upiwievaii vse sirokovne nasvete. Kaj, na primer, pomaga kovinska strešna kritina. Cc je pod njo nameščena sekiuidama kritina, ki je po deselih letih ali še prej popolnoma razpadla. To se dogaja, /aradi slabe izvedla zračnega kanala se laliko pojavijo tudi težave 7 letvami. Ali drug primer. Kaj pomaga kakovostna sekundama kritina. če ni položena pravibo in je na številnih mestih prebita, ni sptýena s prekkipom ali celo varjenjem oziroma lepljenjem (odvisno od nakkv na strehe) in še bi lahki) naštevali podobne napake, ki jih nemalokrat naredijo malomarni krovci.
Površinska zaščita
Nekaj moramo p<ivedati tudi o površinski zaščiti strešnikov. Na po-drocju opečne kritine narašča prodaja engobirane in deloma nekoliko počasneje glazirane kritine, kar gc^ vori o icm. da želijo lastniki imeti boljšo kakovost tako glede obstojnosti barve kol tudi oprijema različne nesnage. Bramac je po drugi strani s svojo zaščito Protector nare-
jyoc
^FT^VZDRŽEVANJE IN '
OBNOVA CEST d.d.
Lava 42. 3001 CEUE. p.p. 323. e^ail: infoÔvocHselje.si Telefon: 03/ 42 66 366, Telefax: 03/ 42 66 380 CVE VELENJE tel.: 03/ 897 64 44
izvajanje dein|zk[h gradenj
G m
© iî®&iiJjJJ;\ Sřijí
© m^iï'^ JJI JZÍI;'J1UJJJ;\ jjj:;jjj;j ^'injy lui'ui'jïùmui
LkiLjiiJ
dit vclik korak naprej na p<idrťičju površinske zaščite betotbke kritine.
Skratka, na trgu proizvajalcev vlada neusmiljen boj, mi pa lahko mirni) napišemo, da nove strehe dejansko počasi in gotovo spreminjajo videz Slovenije.
Prenova
Zanimiv je poilatek o icm. s kakšnimi kritinami so prekrite sU>ven-ske streho, in tudi <xena, koliko objektom bo v naslednjih lelíh ta'ba Ziimenjati strešno krilino. Prepričani sTîio, da mnogim, kajti danes so številne hiSe prekrile z opečnimi strešniki, ki jih jc premagal čas. azbestne salonitne kritine počasi izginjajo s slovenskih Streh tn jill nadomeščajo vlaknocemenine plošče in druge kritine, da o betonskih stresnikih, ki so glede vodotěsnosti sicer ie vedno dobri, vendar ne izpolnjujejo estetskih zjihtev. niii ne govorimo. Barva nekaterih betonskih strešnikov je namreč z leti zbledela.
Naj ob lem onienimo lastnika zanimivega ohjekia v Semiču, ki se jc hudo jezil nase, ker seje odločil za cenejši bettinski strešnik proizvajalca Goloba, V nekaj letih je barva strešnika zbledela, streha je postala grda in lisasta. Kaj torej pomaga lepa hiša, če imate na njej j^do streho? Pred kratkim smo se »zabavali* oh pi>gtedu tîa iesetrn hišo oh spodnji piwtaji žičnice Jurgovo (Rogla). Objekt jc nekakovosino prekril z hi-iLimensko kritino, ki je na več mestih razpoka na, manjka vsak drugi slcmenjak. in spet smo na ziíčciku. Kaj vam pomaga lepa hiša. Če na njej ni lepe strehe, in kaj vam po-njaga lepa kritina, če je slabo položena, Ko že govorimo o slemenja-kih, se moramo spomnili tudi lastnika kovii^ske kritine, ki je po zamenjavi salonitne kritine s kovinsko ob prvem mocnejî5cm vetru po celem naselju iskal svoje slemenjake. Krovec jih namreč ni prilrdil. Na koncu jih je z žeblji pribil njegov sin. O praviln{>sii take »rešitve- bi spet laliko razpravljali. Zamišljajte si, da se pri tem zgodi še nesreča? Krovec nazadnje gotovo ne hi bil nič kriv. Ali bi lahko tudi spal z mirno vestjo? Po našem mnenju prav gotovo neî
Ce si avto, opremo, stanovanje ali liišo želite, se na NLB Leasing Velenje oglasite!
Finančni leasing: »Uporabljaj in postani lastnik.«
Predmet Icasinga na koncu odplačilne dohe poslane lastnina leasingojcmalca. O.^ebna vozila:
-	nova
-	rd bij en a Komercialna vozila
-	lahka in ležka tovorna v{)Zila
-	specialna vozila
-	prikolice
-	avtobusi
-ostala komercialna vozila Oprema:
-	stroji in tïapravc vseh vrsi
-	gradbena in druga mehanizacija
•	računalniška in strojna oprema
-	nicdicinska oprema,
•	proizvodne linije Možnosti leasings (n^nia):
-	Svlanovanja
-	hiše
•	poslovnih prostorov
•	proizvodnih prostorov -skladiščnih pnîstorov
•	komunalno opremljenih in zazidljivih /eniljiSč
Priložnosti:
•	možnost imajo tudi stranke z nekoliko slabšo boniteto, predvsem jc 10 priložnost za nova podjetja.
•	znesek leasings je pogosto višji od zneska kredita,
•	postopek je enostaven.
- zagotovljen jc strokoven nakup nepremičnine.
Kako do leasinga? Postopek je enoi^taven. Obiščile nas na sedežu podjetja Nl.B Leasing Velenje, d. o. o.. Rudarska 3. Vcleiyc. ali pokličite na tel 03 95 312 ali 03^9 95 313.	■
Našo ponudbo si lahko ogledate tudi na intemetni strani na naslovu: httpi/Zwww nlbleasing.si./
•eOATA MMUOtA
V TRGOVINI Vas čaka bogata ponutjba blaga za zavese, blaga za dekorativne zavese, na policah pa poleg goto^h zaves najdete tudi okrasne blazine, presite odeje in vzglavnike, posteljnino in od^e, pr^njaia, brisače, kuhinjske krpe, predpasnike, prte, sedežnike ... skratka vse za dom
■OOATA MNUPtA
Ob nizkih in vsem dostopnih cenah, vam ponujajo tudi ugodne plačilne pogoje ( kartice, bankredit,., ), pri večjih nakupih in plačilu z gotovino pa vam odobrijo popust po dogovoru. Kupcem nudijo 8REZPIAČN0 šivanje zaves, pri izbln pa Vam prijazno svetujejo in pomagajo njihove prodajalke.
Trgovina Dom zaves je namenjena predvsem končnemu potrošniku, ponudbo pa širijo tudi na večje prodaje ( gostih, Šole, hoteli.., )
OTVeWTVINI MMItT
... na vse izdelke 10 %, pri nakupu nad 40 Eurov - še daiilol

jjí
DOM ZAVES
Nova lokacija - Prešernova 9a, 3320 \ Tel.: 03897 18 00. Fax: 03 897 180: Del. čas: 8. ■ 19. ure, v soboto 8. -12
«MifjISS
Polovico manj za najetje stanovanjskega kredita
r
	ZAlC NOVAK
	
1	KOTNIK
	
1	OROBNIČ ,
	
Bi4nk Ausiria Crccliianslall Ljubljana (BA-C'A LJubljaaa. članica skupine UniCrcdii Cîroup) je v marcu /acela marketinšku-prodajno akcijo sianovanjskih kreditov. Od 15. marca do 29. junija letos lahko obsioječi in novi komiiemi najamejo krcdii po polovični ceni rednih stroškov odobrilve- /.a komitenta banke, ki bi /elel najeli stanovanjski hipotekami kredit, lo pomeni smíšek v visini najveć I4í>.05 EUR. kar pa ni edina ugodnost, ki jo prinaša tokratna akcija.
Pri kreditih /:a gradnjo, prenovo ali rekiinslrukcijo objektcw, zavarovanih s hipoteko, je zanimiva možnost 100-ods toi nega izplačila kredita v gotovini. Stranki ni potrebno naktiadno doka/ovali namenske porabe s predložitvijo računov, tenivcč predloži le gradbenih dokumentacijo: pri novogradnji pravnomočno gradbeno dovo-
ljenje: pri prenovi, ki ni pokrila z gradbeno di>kumeniacijo, pa se izvede popis nameravanih del, kar se preveri s predhodnim terenskim ogledom; pri rekonslruk-ciji pa stranka predloži lokacijsko informacijo oz. gradbeno dovoljenje. če je bilo to i/dano.
Za vsako stranko poiščejo rešitev, prilagojeno njenim potrebam, željam in Tmančnim zmožiíostim.
/aradi dobro sprejete novosti ludi tokratna akcija omogoča možnost odloga plačila glavnice kredita do največ 12 mesecev (obresti se kljub temu mesečno plačujejo). Ugodnost lahko izkoristijo komitenti BA-CA ljubljena z osebnim računom in rednimi prilivi.
Stanovanjski krediti so aktualni predvsem za mlade. Da bi jim bila ponudba posebej prija/na, nudijo mlajšim od 45 let odplačilno dobo do 30 let.
Več, kot si mislite!
S stanovanjskimi krediti si lahko privoščite nekaj večjega, le na pravem naslovu je potrebno pozvoniti. Ob polovičniii stroških odobritve, odplačilni dobi do 30 let in možnosti odloženega vračila glavnice do enega leta vam bomo namreč ponudili precej več, kot ste pričakovali. V primeru novogradnje ali prenove pa vam nudimo možnost do 10O-odstotnega izplařila v gotovini, Ponudba velja do 29.6.2007. Pokličite nas na 080 88 00 ali pišite na stanovanje@si.bacai.com in se dogovorite za srečanje.
Atjnrfa Cr«dit9>tttdit d d. IjubljAAa, ânaiirrika 140. LiUtHjand
Banl^Vustria Creditanstalt

SĚMČILfi
SenbiB
Cesta ža/shga tabofa 1 3310Žalec
d.
o. o.
Iz naâega programa Vam nudimo:
*	plise senčila
*	lamelne zavese
*	alu žaluzlje
*	screen senčila
*	roloje
*	markize
informacije na telefon: 03/ 710 13 40, 041/ 686 150 e-mail: sencita.grize@slol.net
BA-CA Ljubljana zastavne pravice sklepa tudi na /emljiško-knjižno nevpii?anih nepremičninah, kadar je zagotovljena veriga vseli potrebnih originalnih zemljiškoknjižnih listin, in ponuja možnost i/računa kreditne sposobnosti na osnovi družinskega proračuna. Pri tem upoštevajo neto plače in tudi druge redne do kazljive dohodke z višino obremenitve izjemoma tudi do 50 % družinskega pniračuna.
Vse več iiudi so zaveda, da ne morejo vplivali na nepredvidene dog<ïdke. ki lahko v hipu izničijo dolgoletna prizadevanja za ureditev doma. /alo marsikdo) /eli poskrbeti za finančno varnost v primeru takih dogodkov. Da bi strankam zmanjšali Čas ovni siro j^ek« za tiïVRtne storitvo, so v svo jo ponudbo, v sodelovanju z zavarovalnico Generali, d. d., dodali produkt, zasnovan posebej za komitente BA-('A Ljubljana. Stranka laliko tak<^ najem kredita in zavarovanje nepremičnine same (-pa tudi premičnin) uredi v p<i-slovni enoti BA-C'A Ljubljana in s tem prihrani svoj čas.
RIMOPLAST
tenttMiM iM 1 MM M trm
iBEOtn? nu
PVC OKNA VHOOMA VtATA
upun VMM vim
iAUmJtVtlH VMT POLKNA
OOttMI MIKI
»IMOVtAiA
MPOTAJtA
ODVOZ tTAlIN OKtN
Komunalno podjetje Velenje Vam nudi IZVAJANJE EKSTERNE STORITVE IZPIRANJA INTERNIH VODOVODNIH INŠTALACIJ
Komunalno podjetje Velenje, d. o, o., v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, šl.35/06 ) ter Odiokom o oskrbi s pitno vodo (Uradni vestnik MOV, št, 06/2001) upravlja vodooskrbni sistem v javni lasti, kakor tudi del hišnega priključka do vodomernega jaška, ki je sicer v lasti posameznega uporabnika. Ločnico upravljanja predstavlja izstopni zaporni element v vodomernem jašku, za njim pa se začenja interna hišna inštalacija, v katero upravljala nimamo pristojnosti poseganja.
Po Pravilniku o pitni vodi (Ur,!, RS, št. 19/2004, 35/2004,26/2006. 92/2006) je uprav-Ijalec javnega vodovoda (îj. KPV. PE VO-KA) zadolžen za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode na pipah (iztočnih mestih) upo- j rabniVov ne glede na dejstvo, da za vodomernim jaškom, torej na internih inštalacijah, nimamo možnosti vplivanja na stanje le-tega, Ker je voda za vse nas osnovno in bistveno živilo, zakonodaja predpisuje, da moramo izvajalci javne oskrbe s pitno vodo nadzirati in zagotavljati njeno zdravstveno ustreznost.
Rezultati obratovalnega monitoringa, ki ga redno oprav-ljamo v podjetju, nam pogosto kažejo negativne rezultate vzorčenja na iztočnih mestih uporabnikov. Analize rezultatov vzorčenja kažejo, da so vzroki neustrezne kvalitete največkrat zanemarjene interne inštalacije v objektih. To je posledica dejstva, da lastniki objektov skoraj nikoli ne izpirajo internih vodovodnih inštalacij, v katerih se nabirajo usedline in nečistoča, ki so potencialno leglo mikrobiološkega in kemijskega onesnaženja pitne vode.
Zalo smo se v KPV odločili, da uporabnikom pitne vode ponudimo možnost izpiranja interne vodovodne inštalacije
na principu turbolentne mešanice zraka in vode. Ta mešanica v cevovodu doseže velike hitrosti in zaradi turbo-lence s sten in dna odstranjuje obloge in usedline ter jih na odprtih armaturah iztočnih mest izpira iz cevovoda, brez nevarnosti za poškodbo cevi, Sistem izpiranja je pri-
_ meren za eno- ali dvodru-
žinske stanovanjske objekte, manjše večsta-novanjske objekte ter za manjše poslovne objekte in ustanove. Metoda je povsem naravna in se izvaja brez dodatkov agresivnili kemijskih snovi za odstranjevanje usedlin. Vse uporabnike, ki se zavedajo dejstva, da je voda živilo, katerega kvaliteta je neraz-družljivo povezana z ustreznim vzdrževanjem inštalacij od vodomernega jaška do iztočnih mest, pozivamo oziroma vabimo, da izkoristijo našo storitev - ponudbo in tako tudi sami naredijo korak k ustreznejši kvaliteti pitne vode, ki jo vsakodnevno uporabljajo.
■ Vodja P£ VO KA Primož Rošer^ dipl, grad. ing.
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0., Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje
CťTia Storitve Izpirarya interne liištalacUe v dveb variantah. in sicer
1. Za uporabnike široke potrošnje v enodružin» skih objektih v visiui 50 % lastne ccnc. kar/n^š» brez DDV-ja 66.115 f. 2- /a ostale uporabnike (maiijSi več stanovanjski in poslovni objekti 1er ustanove) v višini lastne cene. ki znaSa brez DDV 1-^2.23 €.

GRADBENA PRILOGA
lesnina
PE LEVEČ, Leveč 18, Petrovče
_ - Mšii p"nc_
.do 12 obrokov brez obresti.
Največji izbor - najnižje cene - to je Lesnina Leveč!
nran
MOKRE BETONSKE MEŠANICE
v naši betonami, ki se nahaja na obmoqu NOP (poleg Premogovnika Velenje]
[âliko dot^ Širok spekter mokrih l»tonskih mešanic, Id jih na vašo željo
pripravimo tudi po posebnih recepturah.
Cenik si lahko ogledate na www.rgp.si
Za vse dodatne informacije poidiâta: 03 896 63 81
u HI Uli
R5P d,O«.
Ruds^ 6, SI - 332Đ V^Je
Iv.: 4 386 (013 iS» IH
RUDARSKE GRADBENE STORITVE
izgradnja pMlzunnih prostorov, statične ojačitve objektov, geotehniina dela, Jet grouting, minerska dela, vrtanje, projektiranje in tehnično svetovanje
PROIZVODNJA KAMENIH AQREÛATOV
proizvodnja kamenih agregatov.
mknje objektov, reciklaža gradbenega materiala..
PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA
proizvodnja suhih In mokrih betonskih mešanic, mešanic za brizgane betone, razne malte,..
www.rgp.si
Gradite, obnavljate, sanirate
ENOSTAVNO!
Za VAS smo pripravili kakovostne in cenovno ugodne cen^ntne in podaljšano c«nentne malte pod blagovno znamko TORMALT, katerim pred uporabo dodate le vodol Welke TORMALT
(kontaktna melta, malta zs Tidanje. omet PCM, estrfh 30] poiščite v vseh bdje založenih trgovinah z gradbenim rtatenalom. Za vse dodatne infbmiacqe pokličite: 03 896 63 61
KAMENI AGREGATI
v kamnolomu Paka vam nudimo pisano paleto kamenih agregatov,
ki bodo zadostili vsem vašim potrebam.
V kamnolomu lahko prav tako deponirate vaš gradbeni
odpad in dobite dtobljeni gradbeni odpad.
Cenik si lahko ogledate na www.rgp.si
Za vse dodatne informacije pokličite: 03 898 6786
Kakšna strešna okna izbrati
Takt) kot na vseh ptxiročjih je ludi pri strešnih oknih ponuJba ra/.ličnih modelov in dimenzij pestrá. Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri strešnih oken''
Material
Obstajala dve vrsti materiala: les in plastika. Najboljši so lep-Ijcnci skandinavskega btira, saj jc zagotovljena trdnost krila in okvirja. Vsekakor je pomembno, da je les impregniran in že končno lakii^n,
/a plastiko je najbolje, da ima leseno sredico oblito s pt>Uvi'eta-nom. Klasična plastična okra se zaradi velikih temperatumiJi obremenitev na strehi ne obnesejo najbolje. Z zunanje strani so vsa strešna okna zaščitena z aluminijem, Možna je tudi izvedba v bakru, a v večini primerov se laka investicija ne splača, saj baker po določenem času potemni in je na pogled enak aluminiju.
Način odpiranja
Najprej nas večina pomisli na odpiranje s kljuko spodaj, toda
Strešno okno Iz t. i. plastificiranega lesa Je sestavljeno iz naslednjih materialov: lepljena lesena sredica je oblita s pollvretanom v beli barvi. Takšno okno je odporno na vlago, njegova trdnost je precej večja kot pri otMČajnih plastičnih oknih.
POZOR! Ce želite izdelali uporabno in prijcino mansardo, je v večini primerov kljuka z odpiranjem spi>daj neuporabna. Razlog: tako venikalna kot strešna okna morajo biti ludi vgrajena na višini, ki omogoča sedeči osebi po gled na okolico, ('e je kljuka za odpiranje spodaj, se moramo sklanjati, hkrati pa ne moremo postavili pohištva pod okno, Na> biilj praktična so lorej strešna okna z ročico za odpiranje zgoraj.
Pri Izbiri strešnega ofc-na je pomembno tudi, ali bomo zanj lahko dokupili senčila. Če niso na voljo pri proizvajalcu, jih bo potrebno naročiti po meri, kar pa je zagotovo dražje.
jjWi
to
Upravljanje s stanovanji:
Kersnikova 11, Velenje, telefon: 03/ 89816 00; Posredovanje v prometu z nepremičninami: Agencija Šaleška 18d, Velenje; Nepremičninski posrednik: GSM 041/ 665 223
upravljanje s stanovanji d.o.o.
Dodatki
Pri izbiri strešnih oken je pomembno ludi, kakšne dodatke in opremo je /a njili mogoče dt)kupi-li: zimariia in notranja senčila, električno upr<ivljanje. senzor za dež, ki nam po potrebi zapre okno,..
■ Katja Učen Pajenk fHww.ve/ux.sO
Strešna okna z ročico za odpiranje zgoraj so veliko bolj praktična In z njimi naredimo mansardo uporal>-no. Odpiranje zgoraj ne potrebuje prostora pod oknom, zato lahko v nizek prostor pod njim postavimo pohištvo.
PREKRIVANJE STREH
Z različnimi pločevinastimi kritinami
T
#
POSREDOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
ŽELITE KUPm, ODDAn,MENJAnALINAJEn STANOVANJE. HIŠO, POSLOVNI PROSTOR...? Oglasite sevnaši nepremičniitski agenciji na Šaleški 18 d v Velenju ali obiščite našo spletno stran wvm.habit.si. Prepričali se boste, da smo najveqi ponudnik storitev na področju poslovanja z nepremičiúnami v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Ekipa naših strolsovnjakov je strokovno usposobljena z licencami nepremičninskih posrednikov v prometu z nepremičninami. Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, najemu ali oddaji nepremičnin in sestavimo pogodbo.
Izvajamo cenitve nepremičnin in poskrbimo za vpis v zemljiško knjigo. Oglašujemo na internetu in v medijih. Kupcem in nejamnikom nepremičnin uredimo brezplačni ogled. Provizijo pa zaračunamo le če pride do sklenitve posla. Za podrobnejše informacije pokličite nepremičninskega posrednika na GSM 041 665 223.
UPRAVLJANJE Z NEPREMIČNINAMI
Za vse informacije, reklamacije in želje smo vam na razpolago v času uradnih ur, ves čas pa tudi na dežurnem telefonu, 24 ux dnevno, na številki 041646 721.
Izvajamo dela pri obratovanju stavb, ki zagotavljajo pogoje za bivanje, posle vzdrževanja in skrbimo za izboljšave kot skrbni upravnik večstanovanjskih stavb. Opravljamo tudi vse pravne posle in administrativne posle v zvezi z upravljanjem ter kot upravljala bdimo nad rezervnimi skladi večstanovanjskih stavb.
Vsem, ki razmišljate o PRENOVI; GRADNOI, POPRAVILU, ponujamo storitve inženiringa pri sanacijah in prenovah stanovanjskih in poslovnih prostorov. Po želji stranke pa poskrbimo še za potrebna dovoljenja.
POKLIOTE NAS IN SE PREPRIČAJTE O KVALITEn NAŠIH STORITEV!

Gradnja z lopato in svinčnikom
Ichnićna z^lozha Slovenije bo le dni i/dalH Priročnik za ^a'adnjo v lasliii režiji, v kalcri bodo našli zanimive icmc vsi iiiveslilofji oz. gra-dileijf v lasin: režiji in iiidí sanio-graditelji. 1/ra/ $ani ogradi I clj sc včasih razlaga predvsem v smislu sledenja zatemom in manj življenju. Ampak vsaj po našem mnenju vse skupaj vendarle ni tako sporno. Samogradiiclj je listi, ki gradi hiso v glavnem sam in s prijatelji, gradnja v lastni re^ji pa je po našeni mnenju vodenje ^adnje in sodelovanje z ra/JiČnimi izvajalci od arhitekta naprej, z vsakim posebej...
A poglcimo kar konkretno, flden bolj /Jianih samogradileljev je Dare Pandur iz Zagorice pri Velikemu Cîabru. ki smo ga v naSJ prilogi že predslavili. Mož je /gradil že dve hi§: do podaljšane ireije faze, praktično pa je ve jk del vseh gradbenih opravil sam. Res pravi samogradi-lelj. poenostavljeno, z lopato v roki.
Med graditelji v lastni režiji pa vam lahko ko( najbolj znanega predstavimo pri>resoija na filozofski fa-kuU^iU Mirana Hladnika, kije svoje i/kušnje pri organiziranju gradnje stanf)vanjske hiše na Srednji Dobravi pri Kropi opisal na skoraj 100 si ranch- S številnimi podrobnostmi, ki seznanjajo bodcîie graditelje z vsemi vprašanji in ležavami. s katerimi sc bo nekdo sreCal ob organiziranju gradnje v lasuii režiji. Skratka besedilo, ki je po eni strani kratkoća sn o, po drugi strani pa polno praktičnih in tudi strokovnih nasvetov. kakor jih izpod peresa ni spravil vsaj do sedaj sc noben slovenski gradbenik. Razlika pa je očitna. Hladnik je bil gl<ivni organizator in koordinator :er neuradni nadzornik. ki pa je pri taki gradnji Še kako pomemben. Cc karikirano rečemo, da je Pandurgradil z lopato vroki. lahko za [Ladnika zapišemo, da je ^di) s svinčnikom v roki.
Poglejmo sedaj bolj p{xlr<»bno priročnik,
Samograditelji
Izraz samograditclj izhaja iz vsakdanjega pogovornega je/ika. Sain ogradi t cljcv je več vrst, saj jih najdemo na različnih področjih» na katerih poskušajo čim bolj samostojno priti do kcnčnega izdelka. V našem primeru seveda govorimo o pifložaju. koje končni cilj zgrajena družinska hiša.
Zakonodaj£ s področja urejanja prostora in graditve objektov goviv ri o »gradnji v lasmi reiiji-i. V drugem členu Zakona o graditvi objektov (ZCK> I ) y natančno i>predc]je' no, kaj je gradnja v lastni režiji: ^Crradnja v lastni režiji pomeni, da investitor kol il/Jčiia oseba sam. s pomočjo družinskih članov oziroma s sosedsko pomočjo ali društvo s pomočjo svojiii članov gradi objekt, ki ga potrebuje samo /it lastne potrebe prebivanja oziroma oprav-Ijanjc društvene dejavnosti.«
C71ede na to. da jc take gradnje vedjio manj. jporabljanio namesto izraza »gradiija v lastni režiji« raje izraz »samogradilcljswo<T. S tem zajema m o najširši kriîg ljudi, ki v večjem ali manjšem obsegu sami sodelujejo pri i/gradjiji hiše. tako je po naši definiciji sanuígrádilelj ludi tisti, ki kupi hišo. izdelano dti tretje gradK'ne faze, in jo naio sam dokonča, ludi prvi. ki je sam zgradil hišo do tretje gradbene faze in jo nato prodal, jc izkušen samograditelj. Pravzaprav meninîo, da jc samograditelj tista fizična oseba onroma investitor, ki je v katcrik<5li fa^a prispeval lasuie moči k izgradnji svoje hiše.
V lastni režiji
Po Zakonu o graditvi objektov sme objekt gradili, rekonstruirati ali ^Klstranjevati pravna ali fizična i)se-ba, ki ima kol gospodarska družba ali zadruga v ^odni register vpisano dejavnost gradbeništva oziroma
ima kol îiamosiojni i^KljetnJc posameznik lakšno dejavnost priglašeno pri pristojni tlavčni upravi. Pod do ločenimi pogoji je dopui^entî graditi tudi v lastni režiji, kar pomeni, da investitor - koi fizična oseba - sam. s pom<čjo družinskih članw ozinv ma s sosedsko pomočjo ali društvo s ptmiočjo svojih članov gradi objekt, ki ga potrebuje samo za lastne potrebe prebivanja oziroma opravljanja društvene dejavnosti.
Pogoji, p(x1 katerimi lahko posameznik ali društvo gradi enostavni objekt (tiidi manj zahtevni objekt) v lastni režiji, so zakonsko določeni, Ti so:
•	da je 10 največ enonadsiropen objekt z največ eno kletjo in z možno mansardo nad nadslropjcm;
•	da je takšen objekt enostano-vanjska stavba za lastne potrebe, kmetijska stavba, namenjena za potrebe družinske kmetije, planinski dom, gasilski dom ali druga manj^ stavba, namenjena opravljanjtt društvene dejavnosti;
•	da uporabna površina objekta skupaj z mansardo ne pa'sega 250 ni2 koristne površine in
•	da je v primeru gradnje manj zahtevnega objekta zagotovljen gradbeni nadzor.
Glede na Pravilnik o vrstah objektov. v katerem je določeno tudi, kaj spada med enostavne objekte (bazen, gara/a. lopa, steklcnjak.
nadstrešek itd.), je manj zaliteven objekt na področju stanovatjjske gradnje stavba, pri kateri seštevek prosttjmin vseh prostorov ne presega 5.000 m.^ in ki ni višja od 10 m,
Cîradbeni nadzor v imenu investitorja lahko opravlja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za projektanta ali izvajalca, ki so določeni v Zakonu o graditvi objektcw (7CřO-1). Sestavni del ZGOl jc tudi določba o izključevanju izvajanja več funkcij pri načrtovajijtt in izvedbi ist*^ objekta. Izključevanje med drugim določa, da nadzornik ne sme bili v nobeni medsebojni poslovni povezavi z izvajalcem oziroma samogradito-Ijem, če je pravna t)seba. Oc je nad-zomik fizična oseba, tudi ne sme biti v krvnem sorodstvu v ravni vrsti z izvajaJčevini ixJgovomim vixljenî del o/iroma ne stik bili z njim v zakonski zvezi ali žjveti v izvenzakonski skupnosti, Na ta način se predvseni zagotavlja vsaj en nepristranski nadzor nad izvedenimi deli.
Gradnja na ključ
Na trgu z ncwogradnjanii se izraz »gradnja na ključ« (tudi i/.gradnja na kljtič. projekt na ključ ali ključ v roke) uporablja predvseni zaradi informiranja potencialnih kupcev, Z '>^adnjo na ključ« pr(xJajalcc spiv roča, da je objekt ali stanovanje v ponudbi dokončati do faze, ki omo goča takojšnjo vselitev, lo pomeni.
da je v celoti izvedena tudi V. gradbena tazii ()zir(îma so dokončana vsa dela. ki so predvidena v projektni d<»kumentaciji.
Gradnja s podizvajalci
Drugi tip urejanja pogodbenih ohvczJKTSti. ki je veliko bolj primeren tudi za p(xJročje sam ogradite Ij-stva. jc, da se za gradnjo objekta z izvajalcem jxjdpiše gradbeno pogodbo za izvedbo vseh ali določenih del. ki jih predvideva projektna dokumentacija. To ptmienl. da p*)-da potenciabii izvajalec ponudbeno cer.o po posamezjiiii postavkah, ki so zajele v popisu del in materiala. <3Ziroma preda ponudbeni predračun. V sami pogixlbi so zatem cene določene za mersko enoto posameznih del in materiala. V takem primeru m<»ra izvajalec pri gradnji poleg gradbenega dnevnika voditi tu(.li knjigo obračunskih izmer. s katero se do dokončanja spremlja dejansko uresničena količina del in poraba materiala. Koliko stroškov zanidi dodatnih del in porabe materiala, ki se pojavijo v času gradnje.
je dolžan naročnik povrnili izvajalcu» se dogovori s pogtxJbo.
Pogodbenih določil, ki natančno urejajo razmerja med naročniki in izvajalci del pri gra<lbenih storitvah, je laliko veliko. I£no takih je na primer vpliv zamude na pog<xibeno ceno. Zato sc v praksi uporabljajo in spi)godbo privzamejo že splošno sprejeti pc:^odberi pogoji, kot so na primer Posebne gradbene uzance ali v današnjih evr<ipskih časih pogoji gradbenih pogodb zveze TIDIC (l-IDJC je kratica za mednarcxlno /vezo inženirjev svetovalcev),
S podpisom pogodbe med naročnikom in Izvajalcem del se uredijo dolžnosti in pravi;e oziroma obligacijska razmerja (Jbeh. Tenwljna tia-čeia in splošna pravila za vsa obliga-
cijska razjnerja vsebuje Obligacijski zakonik. Določbe lega zakonika so obvezujoCe. razen za (Obligacijska razjneija, kijili urejajo drugi zakoni.
Za samograditelja, ki se bo v pro ce su gradnje lastnega stanovanjskega objekta mogoče srečal tudi s podpisom pogíxibe z izvajalcem ali ceU) več izvajalci je priporočljivo, da se seznani vsaj z vsebino XII. poglavja Obligacijskega zakonika. Oe pride do težav, nespcTazumov ali celo sporov, se bodo rešitve in mog<;čc celo pravica iskale v skladu z njegovimi določbami.
■ ODLOMKI IZPRtROČNtKA ZA GRADNJO V LASTNf REŽIJI, UREDNIKA RICHARDA SENDIJA IN BOŠTJANA COTIČA, KI GA BO IZDALA TEHNIČNA ZALOŽBA
PRIROČNIK ZA GRADNJO DRUŽINSKE HIŠE V LASTNI REŽIJI je aamenjen vsem, Id naineravajo graditi ali na trgu kupiti Še nc popolnoma vseljivo hišo ali stanovanje. Redna cena: 9,99 EUR (2.394 SIT)
m
T^hniâka založba Slovenije
>*OCMA frCVULA
NaroČila na ((C* 08017 9Q) ali prek spletâ www.tzs.si.
•SuoAI poiislne mAiaJo 1,88 EUH
izidv
APRIUJ^
AR14ENA
PROJEKTIVNO PODJETJE
arhitekt Marijan KAC, s.p., Efenkovo 61, 3320 Velenje
prastorak« nocrtovanl^ pro|#kHr<iiil# obÍ#lctoir izdelava lokacifskih delov proieklev «trokevno svetovanle
«041/406 269, 041/446 732 ^E-mail: arhena@stoLnet
ALFA & GEO g.i.z.
GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE GEODETOV ŠALEŠKE IN SAVINJSKE DOLINE
Trg Mladosti 6,332Û Velenje, tel.: 03/ 897 57 76. fax: 03/ 897 57 77
Desa Ramiak s.p. • GSM: 041 / 78 89 95 Bojan Mrak s.p. - GSM: 041 / 41 90 94 STRATcl.0.0.'Zoran Gregom • GSM: 041 /24 92 22
POTREBUJETE GEOMETRA? PRI NAS LAHKO NAROČITE NASLEDNJE STORITVE: •2akoličbe objektov in komunalnih naprav# •urejanje mej in parceliranje • • geodetski načrti (M 1:500) lè potrebe lokacijske dokumentacije in tehničnih prevzemov objektov # geodetski nai^ Itomunaliiih vodov t •spremembe vrste rabe • vris objektov v kataster • •izdeleva atalnih načrtov 28 vpis stenovanj v zemljiško knjigo • • nastavitev in vzdrževanje topografskih plasti geografskih informacijskih sistemov • •izdelam projektov izvedenih del za komunalne vode in naprave# • svetovanje*
Del. čas za stranke: vsak delovr^ik od 7.00 - do 15.00, ob sredah od 7.00 - do 16.00.
Informativni Izračun	
Zf^esek kredfta	40.000 EUR
Odplačilna doba	15 let
Obrestna mera*	5,399 % (EURIBOR** (6-mes©čnl) + t,3 odstotnetoSke)
Mesečna anuKeta	324,70 EUR
StroSki odobritve	250.36 EUR
EOM*'*	5,64%
Zavarovanje kredita	hipoteka
Obrestna mera že od EURIBOR + 1,3 odstotne točke.
Posebna ponudba velja od 1.4. do 30. 6. 2007.
Izračun je intomaCvsn in upoáteva pogoje, v8l|avr>e v apniu 2007. za komitenta Abanke Vipe d.d., ki kredřl ctodaťvo zavanjíe s hipt^kaniim !tvljen|skim zavamvarjem, višina líjedíta pa ne pfBsei^a 60 odstotkov vrednosti zastavljene nepremičnine.
* ODresma mera te spremenljiva gtede na spremembe referenčne obrestne mere EURIBOR
** 6-iTiesečrt, dolo^nnddan31 3 in 30.9. za nas^iih 6 mesecev. EURIBOR, določen na dsn 31.3.20C7, znaša 4.099V
EOMleizra&unan na podlagi ZaKona o poht>$nilk9) Kreditih (ZPotKUPBI (Ur. I. RS, št 77^4)) na dan 30.4.2007 in $e lahko spremeni, če se spremenijo podatki, uporabljeni za njegov izračun. V izračunu EOM niso zajet slmški, ki bi nastali zaradi neizpomievanja pogodbemn obveznosti, stroški povezani 3 J5tanovltvl)o hip<^eke ki prerr^Ja hipotekamo žjvljenisko zavarovanje.
Kupujete, gradite ali prenavljate nepremičnine? Potrebujete denarna sredstva za rešitev stanovanjskega vprašanja?
V Abanki imamo odgovor za vas, S hipotekarnimi krediti lahko vaš dom obsega več kvadratnih metrov. Ne zamudite posebne ponudbe!
Ri prodaj hipotekameoaživlieni^cegazavarovanjaZavarDvainice Triglav. d.d., Abanka Voa d,d. nastopa kol zavarovair^ posredn^L Izdajatelj hipoteK^nega živlteniskeoa zavarovanja je Zavarovakiicd Tnglâv. d.d. Npotetiamo irv^lsKo zavarovanje m vk^no v sistem zajamčenih vk)g. Vse dodatne »nformaciie o hipotekamem 2ivl|en|ëœm zavarovanju dobite v SokMh pogoph za življenjsko zavarovar^ poso)itoieriaK:sv. ki so na votjo v vs^ poslovalnicah At»iik£ Vipe d.d. m na s^Miem mestu vAvw.abanKa.sl.
\ktualno.
www.abanka.8i | info@abanka.si | Abafon 080 1 360
ABANKA

GRADBENA PRILOGA
Mocka izbira, veEk prihranek
Z izbiro oken lahko privarčiyemo veliko energye
Okna so pomemben arhitekturni element
Ne glede na namembnost stavbe lahko z modro odločitvijo o izbiri oken. poleg estetskega videza privarčujemo še veliko energije. V podjetju AJM, vodilnem slovenskem ponudniku stavbnega poiiištva (oken. vrat. zimskih vrtov,...) tudi letos nadaljujejo z novostmi. Novost na tržišču so okna s popolnoma zaobljenim osemkomornim profilom strojnim tesnenjem in troslojnim izolacijslvm steklom.
Varčna z energijo
Nova okna odllkuie toplotna in zvočna Izolacija ter visoka stopnja energetske učinkovitosti (Uw je manjši od 0,96 W/m K), zato so posebej primerna za graditelje nizkoenergljskih In pasivnih hiš ter druge gospodarne In ekološko ozaveščene kupce. Zaradi ozkih, elegantno zaokroženih profilov ta okna prepuščajo veliko svetlobe tn tako še polepsaio bivalni prostor. Imajo trikratno zaščito: toplotno» zvočno in protivlomno. Napredna konstrukcija profila omogoča vgradnjo najzahtevnejšega varnostnega okovja. Zapimi elementi okovja so skriti v utoru okna in so vijaceni v ojačani podboj. Želja vseh je, da se okna z lahkoto odpirajo, da jih je mogoče kombinirati, da imajo dolgo življenjsko dobo ter, da materiali iz katerih je okno Izdelano, čim mani bremenijo okolje. Okna AJfvl vse te zahteve odlično izpolnjujejo. Izdelana so iz okolju prijaznega in razgradljivega PVC, ki ie odporen proti ultravijoličnim
žarkom, ekstrudirana tesnila so elastična in zelo odporna proti staranju.
Prilagodljiva in varna
Zaradi napredne tehnologije in krila brez jeklene ojačitve je naknadna menjava stekla Izjemno enostavna. Okna je mogoče sestaviti
NovovSIovenp
AJM8000
Varna okna z izredno dobro toplotno izolacijo, izdelana po vaši	tretje tesnilo
meri in v skladu z	vbeiibarvi
najvišjimi standardi.
po želji, saj so različni profili popolnoma združljivi. Pomemben element dobrega okna je tudi okovje, s katerim okno odpiramo, zapiramo, AJM okna imajo tudi funkcionalno okovje, s katerim lahko hkrati zračite in se zaščitite proti vlomu. Lahko pa se odločite tudi za okovje pri katerem se okno preprosto odmakne od podboja le za šest milimetrov.
kar zadostuje za zadosten pretok zraka ter hkrati onemogoča, da bi vlomilci zaradi tako odprtega okna vstopili v prostor.
Za več informacij:
(C
noDfiASrEViiiA
0801401
ÉLM
OKNA - VDATA • SEČILA
8 • komorni podboji« krila In precniki za odlićno toplotno in zvočno izolacijo
debelina stekla do 44 mmm
8 komor 85 mm debelina profila, Uw manjši odO,95W/m2K
moina feklena ojačitev-za dobre statične lastno^i
vamostni čepi so iiijačenl v kovinsko ojačKev okvirja
steklo |e lepljeno v krilo'ža veliko stabilnost krila
elegantno zaokrožene
lini|e
velika tesnilne površine «za kvalitetno tesnenje
Ne pustite se motiti!
BoUSipoc^msMt
Okna, vrata, senčila najvišje kakovosti.
www.aim.aj
((oileii»
OKNA - VRATA - SENĆ1U
Mszjak nad Pesnico S( 2211 Peaiicft od Mariboru

V naših kuhinjah boste kuhali z užitkom.
GMiGGENAU
NEWFORMI e^Bolc^H
www.liiz^kara ntan íá.sí
mmsi	^ SPECIAL ZÍRANÍ SALON KUHINJ IN BELE TEHNIKE
® KORUN
Stavbno In pohištveno mizarstvo
Šentrupert 36,3303 Gomilsko tel. 03/705 60 23. fax 03/572 63 90 ^^ mizarstvo.konjn@siol.net www.mizarstvo'korun.si
izdelava termolzolacijskih CTERMOPAr) stekel fnlelava stavbnega pohištva (udi po naročilu
(okna, balkonska vrata, smučna ZUNANJA vrata, vhodna vrata...) Izdelava notranje opreme
s s
s
GRADNJG Ivanoš
Ivanoš Boš^an s.p., Cankarjeva 14, Rogaška Slatina
RHOVCTVO IN
Strešna kritina S - METAL
PrslaO 60 - Ne skripljs. na poka in v daqu na ropota. Je najlažja kritina naravnega izgleda v obliki opeke.
KrHina v obliki opeke- od slemena do žlebe venem kosu. NI spojev, zato ni mohiĐSti zsmakanja. Na voljo z Izolacijo ali brez. v različnih barvali. Primerna jeza prekrivanje pfeko salonita, teguleali etemita. Odlična za strehezmalim naklonom. Dobava v24 urah!
StrežnlM 9 posipom ROSER
50 LETKA OARANCkJAf
Nanos naravnega peSCenega posipa daje oiflsu priiazBft naraven vide2. nudi dodatno zaicrto predUVârld ter poskrbi, de strešniki dolgo ohranijo ivoj izgled.
□	UGODNI KR£Om DO 6 LET,
□	UREOFTEV EKOLOŠKIH KREDITOV,
D IZĐEUVA LESNIH OSTREŠIJ PRODAJA IN MONTAŽA
□	KRITINE S-METAL
□	www. rvano»^rad nje.com
□	GSM: 040 329 415
Od 'butane' hiše do montažne
Ob odločitvi za novogradnjo sc pogosto poslavlja vprašanje izbire sistema gradnje. Za klasičnega ali za nioniažno ali celo alternativno gradnjo. Pred časom nas je poklicala bndka iz Prekniurja in v daljsetn pogworn o težavah z njeno hišt) je opisala tudi sistem gradnje njihove hiše. Sienc so namreč 'butane'. Ko sva z mo/cm želela narediti manjše okno v slcni, sva se lako namućUa. ko: bi r<iy.b\yd\á najtrši kamen. Najprej sva se čudila materialu in naniH ni bilo jasno, kje so graditelji v naši ravnici dobili kamen za hišo. p<itcm pa so iiania sosedje vendarle povedali, daje to hisa iz
Verjetno marsikomu ta izraz ne pove nié- Gre za tradicionalno prekmursko gradnjo, ko so hiSe gradili iz ilovice. Sistem gradnje je taJc, da s pomočjo drseccga opa/a počasi dvigujejo stene. Drseči opaž sm<i lahko najbolje videli pri gradnji viadukta Orni Kal, Najprej postavijo opa/ in zalijejo steno z betonom, potem pa ga dvignejo in prilrdijti na novo /grajeni del in spel /alije-io. In tako počasi navzgor. Pri butani hiši pa je podobno. Postavijo opaž iz desk in potem močno nabi-jejo v ilovico, da dobijo trdno steno in tako počasi "zidajo' vse višje. Ali 'buiajo'. lake stene nikakor niso
slabe, dihajo, predvsem pa je tudi pri tej gradnji potrebno upo§icvaii doUićene zakíjniíí^ti gradnje in tudi ta material zaJiteva hidzontalno liidroizolacijo iii določene okrepitve na V(>galnikih, čeprav v E^ekmur-ju. kjer je potresna ogro/eiiost manjša, vendarle ne tako moćnih.
Že ta sislem pove odgovor na vprašanje, kakšno hj^o izbrati- Danes med klasičnim sistemom gradnje in montažnim praktično ni bi^ sivene razlike, seveda ob predpo-siavki. da so uporabljeni kvaliictni materiali in je gradtija res d(>brd.
SU)venski trg pa je zadaja leta vse bolj zanimiv tudi za različne proizvajalce montažnih, lesenih ali sestavljenih hiš. To dejai3Sko govori o tem. da so tovrstne hiw vse bolj cenjene, tudi zato, ker je danes vse pomembnejša hiirost gradnje, Prav« zaprav je danes temeljna razlika med klasično in montažno gradnjo le v sistemu gradnje, oblikovntí pa vam slovenski proizvajalci in uvozniki ponujajo od ^»serijskih« modelov do - kar je vse pogosteje - hiš. načrtovanih posebej za vas.
Konkurenca
Monta;^na podjetja so se vsa leta borila s ki>nkurenco. In to s konkii-rené nimi podjetji klasično gradnje kot nidi med sabo. Dejansko je to
edina gradbena dejavnost, ki je na podrcKju gradtije družinskih liiš uspela prodreti r\idi na tuje trge. Ob \'scm icm je zanimiva odprtost našega trga, saj so priti v Slovenijo ludi tuji proizvajalci, in sicer prek različnih zastopnikov. Ta celovita konkurenca doma in prodor v tujino sta močno prispevala k razvoju sistema kot celotc. Gre za to. da se dviga kakovost in se uvajajo številne nove rešitve, predvsem v smislu izolacije in tehničnih resiicv v stenah z uporabo vseh sodobnih materialov. In vzporedno tudi na področju oblikovanja. Ne ^ede na to. da je danes še marsikdo prepričan v večvrednost klasične gradnje, pa montažna enakovredno nastopa na trgu in klasično cclo prekaša. Pogosto (Oblikovno in tudi tehnično.
Standardi
Pri izbiri hiše se moranio soočiti s svojimi željami in možnostmi. Predvsem seje treba zavedali, daje kakovost gradnje različua in da obstajajo ra/iični stajidardi.
Po Cíli strani je vsakomur razumljivo, da je klasična gradnja razdeljena v več razj'cdov oziroma standardov, pri montažnih hišali pa želimo vse strpati v eno košaro in en standard. Na to smo v naši prilogi že velikokrat opozarjali. 1Ï standar-
di so tudi prednost montažnih hiš, pričakujemo pa. da se bodo v prihodnje še bolj izoblikt)vali. predvsem pa jih je lahko prepoznati.
Višji standard lahko takoj prep(v znate, ne mc^rda le po oblikovanju, ampak tudi po >^rajetiih materialih in rešitvah. V preteklosti so bile montažne liiše v Sioveniji približno enakovredne, potem pa so začeli nekateri proizvajalci izstopali. Najprej Wko hiše. približno ob tem času pa tudi Kii^r hiše (v svoji ponudbi imajo različne standarde). Maries ostaja v visoki sredini z možnostjo vgradnje nadsiandardnih sien in materialov, Jelovica pa se dr/i zlate sredine, lu samo kot zanimivost - Riko je bil v prvih letih celo malo zadr/an zaradi svoje višje cene. medtem ko je Kager dokaj pogumno nastopil z nekaterimi tlražjimi modeli in jih jasno označil ZH nadstandardně.
Pri moniažjii gradnji je kakovrjst bolj pregledna, luksuzne izvedbe (glede tehničnih rešitev in karakteristik) pa so verjcmo celo nekoliko cencjše. Da hitrosti gradnje, od nakupa parcele naprej, niti ne ome-njmno. Vseeno pa je treba vedeti, da najnižja cena nikakor ne pomeni najvišje kakovosti.
Nadaljevariie na sira/ii 27
PI P yELF\JF J.d. Podjefje za urejanje prostora Í320 Velenje s Koroška cesta 4 (i a Tel: 03/896S700. fax: OJ/8968^60 wnm\pup.si e-mail: inJixapup^.J
-	obnova in vzdrzevanje stanovanjskih ItiS in
-	poslovnih prostorov
-	obnova kopalnic
•	montažni sistemi
-	adaptadja in rekonstrukcija objektov
-	obnova in vzdrlevanje hišnih instalacij
' strojno pometanje cest,pločnikov, parkiriSJtal in drugih površin, ter čiščenje kanalizacij
-	obnove krajevnih cest, trgov, pločnikov in znnanjih ureditev oh objektih
•	sanacija asfaltnih površin vključno z obnovo cestno prometne signalizacije
-	storitve z raznimi vrstami gradbenih in komnnalnih strojev (izklopi, planiranje^ nakladanje,odvozii ipd.)
jokoSJ
Podjfintiiconasefje KoHvle 6 mOfii^Bvie
ELEKTROTEHNIČNA TRGOVINA ELEKTRO KRASOVEC,
ŠIanđrovtr920aJ310ialecJel.:D3/?I02826, Fax: 03/S7157 1?
NEOMEJENA ponudba ELEKTRO materiala in SVETIL
Nekaj iz nase spomladanske AKCIJE
fr


Vdrovalkd1P6-2SA 2,23E
FID stikalo 40/0,03A
21,271
Svetilka L060D, IS
6.76{
Kabel PPY3jil,5fnff 39C/100m
Kabel PPy3x2,Srnin
6SC/100m
Svetilka 603, FSSzopalaii dim, kroglo 9,51€
VECAKCUEKA:
www.jaka-i.si

GRADBENA PRILOGA
Nadaljevanje s sirani 26
Slovenska ponudba
In kdo sploh nasi opa na slovenskem if^u? Naj naslejemo samo nckni proi/vajalccv in uvo/nlkov: llikii hiše, ljubljana; Maries, Ma-riban nekdanji t.umar / (tomil-skcga seje lani preimenoval v Biva liiso; K^iier, Pluj: llonka -1 Va neoni ljubljana; Jelovica, Skt>f]a I.o ka; Juiing, Ljubljana; Smrtka, Gornji Cjrad:'lr/in (kanadska hi-Rihter nioniažne gradnje. Ljubno ob Saviiiii; ler še nekateri.
Ob vsem tem so zanimivi luJi stroški gradnje opremljene montažne hiše. Ra/lični proizvajalci monia/nih hiS ponujajo ra/licne pakcic o/iroma sliîpnjc dokončanja hiše. Cena tovrstne gradnje je približno enćka in se bistveno ne
ra/likuje (razlike se pojavijo glede kakfwosti vgrajenih materialov in arhitektonske zahtevnosti hiše), čeprav se morda na prvi pogled /dl, da so nekateri ugodnejši od drugih. Ko pa potegnete črto pnd vsemi stroški, na primer do grobe postavitve hiše, vidite, daje k'vad-ralni meter stanovanjske površine enake kakovosti glede vgrajenih materialov zelo primerljiv.
Poglejmo zdaj stroske /a nakup opremljeno v odstotkih. Približno 20 odstotkov celotne vrednosti velja /emlji^Ce. /a soglasja in dovoljenja ter prtijektnu dokumentacijo boste odšteli po odstotek. tri za zemeljska dela. infrastrukturo ter temelje. Glavno, vendar ne v ceioini ceni mdi najdražje, je gn)bo izdelana hiša (30 odstotkov), najvišja postavka pa
Gl^
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSESNO M PRAVNO ASISTENCO
^.dJ
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO VELENJE
Stari trg 35, 3320 Velenje, tel. 03 897 50 96
Več informacij najdete na	ali na 080 20
Zavarovalnica Maribor
Dom. vanio zavetje naáí družine, je varno toliko, kolikor nam to varnost trajno nudi.
Ne samo fi/^ično uničenje našega imetja, tudi nezgode, krivice in sodne zmtîie nas lahko pripeljejo v stisko, ko bi dah vse. da zavrtimo čas nazaj v i rcnulek. ki ga pravočasno ne znamo dovolj ceniti - v trenutek pred nezgodo...
V Zavarovalnici Maribor poskušamo sledili ideji o pomoči ljudem v nesreči, in sicer tako, da jim bo kvaliteta naših storitev povrnili vero v varnost doma. Dom je celostno zavelje naše družine. Menimo, da mora biti tako tudi zavarovan. Zato smo v Zavarovalnici Maribor razvili temu primerno celostno zavarovanje: Zavarovanje premoženja (his. etaž. vikendov, dodatnih objektov, stanovanj, opreme): jamči povrnitev izgubljenega premoženja zaradi vrste nevarnosti (po žar, vlom, poplava, potres, strela vihar, eksplozija...) po želji tako. da povrnemo celotno vrednost novo nabavljene zavarovane stvari Zavarovanj* odgovornosti (iz živUervja zasebnika ali lastnika zavarovanega predmeta): vas ščiti pred izgubo premoženja zaradi škode, ki ste jo nehote povzročili drugim.
Zavarovanje pravne asistence:
v Síideltwanju s svetovno znano zavarovalnico ARAG jamči pomoč v pravdnih postopkih, v katerih uveljavljate svoj prav tako, da zavarovanje krije siroške pravdanja, Zovarovonje osebne neigodne osi ste me:
preko ene največjih svetovnih zavarovalnic AXA Assistance vàm. bo disi doma ali v tujini, zagotavljamo pomoč, ki je polrebna ob nesreči (oskrba poškodovanca, njegovih otrok, nujna zdravila zunaj Sluvenije. kritje nujnih stroškov zdravljenja... vdanih primerih tudi hitro vrnitev domov v primeru ogroženosti imetja...).
Ob vsem lem vos vabimo, do izkorisHle izjemtie popuste (tudi do 50 %), ki jih pri zovarovonju nudijo noši zastopniki in agemije v Velenju.
so gradbeno-obrtniška in inštalaterska dela. ki po ocenah znašajo približno odstotkov, in kot zadnje ureditev interierja (devet odstotkov).
Vsi enaki?
Omenili smo, Ja so cene različ-nili proizvajalcev dokaj primerljive. So, vendar to ne pomeni, da
so enake. Prva pomembna ra/.lika je kakovost gradnje, druga, še pomembnejša, je velikost objekta iii lip gradnje, tretja pa zahtevnost objekta. Kot smo že rekli v uvodu, je pogosto napačno prepričanje. da je montažna gradnja pač mcnlažna gradnja in enaka druga drugi - to še zdaleč ni res.
■ Hinko Humer
Avtop re vozn rštvo In
gradbena mehanizacija
FRANC FAJDIGA
Skočno 63,3325 Šoštanj
DfljfvnMt: -Up9r pr*v9Cl -grMïvna mohaniueljB . nitte grMn)« • cbltlctov
• melnest najem« kompresorjev in manjte gr«dboM fn»honUacijo {naUIad vfbraploU*. votf n* Sfp«lksj
Tsiyfuc 03 SBB 26 07. mobitel; 041 6S0 830
PV Invest, d. o. o.
Koroška 62 jb, Velertje
Družba PV Invest je mlada po nastanku, le leto dni bo dopt^lnila 12, aprila. Je hčerinska družba Premogovnika Velenje, v okviru katere s<i združeni kadri z deset-letii izkušeni na področju urejanja prostora, gradbenega nadzcv ra, investicijskih načrtovanj, inžc^ nirskega meijenja in pridobivanja nepovrat îiih sredstev.
Izkušnje so kadri pridobivali p(îd budnim očesom kritične javnosti. vse močnejša okoljska ozaveščenost namreč ni dopuščala odstopanj pri zagotavljanju kvalitete dela in spošttwanju okoljskih standardov.
Rezultati so vi3ni. umijjena območja rudarjenja so urejena, na njih nastajajt> nove vsebine, za številne investicije znotraj sisiema IÍSE so in še inženirsko geodezijo zagotavljaj i) strokovnjaki družice.
reference priznava tako domača kiU tudi tuja strokovna javuosi,
V okviru nove organiziranosti družba znanje svojih strokovnjakov ponuja tudi »zunanjemu«' trgu. Vsebin in področji, na kat\;rih lahko družba strokovno poOpre posamezne investitorie» je veliko. Vse od investicijskega načrtovanja, priprave poslovnih načnov, pridobivanja gradbene dokumentacije, strokovne podpore pri kandidaturi za nepovratna sredstva evropskili skladov, do gradbenega nadzora in inženirske geodezije. Tukaj je še izdelava topografskih kart in rudarsko projektiranje odprtih kopov.
Vse to zagoiavljrijo različno Jcva-lillcirani kadri, preizkušeni stro-bmijaki na svojih področjih. Ki so kreativni in sposobni prilagajanja različnim poslovnim situacijam.
Ve( : http://www«pvinvestsi/
Posamostolnipotistopamoibogatimiisicusnjaml«
© ^^J«®
J Jt?
J
J J
J «
rJžiložbsř, ur^íjsjnjsř okoljži, y^odstsks» sjtoritvsř d.D.o.
Koroika ceota 62b, 3320Volonjo Tel.8 03/ 899 66 40. Faw 03/ 899 66 38 ■-mails inffo@pvinvaat.al


Dniiba ima dve temeljili programsid usmeritvi:
1,	Naloilieno napramlininskl programski sMop: Nepremičnini: oddaja in prodaja stanovanj poslovnih prostorov In garaL Naložbe: spodbujanja in sofinanciranja uresničevanja podjetniških idej in rasti podjetij, kar finandramo s prostim denarntin tokom iz oddaje in prodaje nepremičnin.
2.	inženiring dejavnosti: Program Urejanje pridobrvalneg» prostora: priprava, vzdrževanje in sanacija pndobivalnega prostora, rudarski nadzor pridobivalnega prostora, gradbeni nadzor, izdajanje soglasij na področju pridobivalnega prostora,rudarski in ekološka Inženiring.
Program investfujsid inženiring: gradbeni inzenlring.vzdrževalní inženiring (komunalno, gradbeno, mizarsko, strojno, elektro in drugo vzdrževanje), pridobivanje nepovratnih sredstev, izdelava investícIjsklN elaboratov in poslovnih načrtov. Program Jamomerstvo ia geodezije: meritve opazovalnih mrež in geodetski monhoring. presoja vplivov na okolje, meritve jeur in deponij, geodetski upravni postopki, izdelava topografskih kari, komunalna Infrastruktura, inženirska geodezija, vzdnevanje baz podatkov in poirvedbe na osrtovi GIS, rudarsko projektiranje odprtih kopov.
««Hias
(i.FToroskon
Oven od 21, 3. do 21. 4.
Pred vami so prazniki, ki se jih prav nič ne veselite. Naleteli boste namreč na manjšo težavo, ki bo povezana z nekom iz bližnje družine. Sicer bo teža-^ ^^ ^ va večja zanj kot za vas, pa vseeno ne boste mogli ostati ravnodušni. S W partnerjem boste listi, ki ga imate, združili moči in pomagali po svoji ves-ti in zmožnostih. To vama bo dalo tudi nov polet, razumela se bosta, kot že dolgo ne. Samski boste to ostali še nekaj časa. I\!a finančnem področju vas čaka večji izdatek, ki pa ni bil načrtovan. Pa ne po vaši krivdi - vi boste le reševali, kar se bo rešili dalo.
Bîk od 22. 4. do 20.5.
'	^ Skovali boste lep načrt o bogatem koncu tedna, ki bo za povrh še prazni-
Včen, ki naj bi ga preživeli točno tako, kot si že dolgo želite. Žal vam ne bo uspelo. Kriva bo tako imenovana višja sila, v resnici pa človeški iaktor. Sedaj boste končno spoznali, da je bolje organizacijo vzeti v svoje roke, sicer ^ se stvari nikamor ne premaknejo. Boste pa zato našli več časa zase in za svoje telo. Razvajali ga boste kot že dolgo ne, kar vam bo godilo. In vam vlilo novo samozavest, ki pa ste jo tudi potrebovali. Sprememba bo tako očitna, da jo bodo opazili tudi drugi.
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Prve dni naslednjega tedna, takoj po praznikih, se bo na vas zgrnila kopica dogodkov, ki jim sami ne boste kos. Sploh, ker si boste želeli več pomoči tistih, ki bodo po svoje krivi za dogodke. Nikar pa ne jemljite zadeve preveč neresno - kot kaže, se vam zna, če ne boste previdni, sesuti še ena življenjska želja. Boste pa že v nekaj dneh prejeli zelo dobro novico. Od srca pa se vam bo odvalil velik kamen, V ljubezni se boste še naprej iskali, čeprav vam je sedanji partner povsem predan. Zdi se vam, da to ni dovolj.
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Čaka vas nekaj razburljivih dni. Po tem, ko se nikakor niste mogli odločiti, kako preživeti april, ki vam je vsako leto sicer všeč, letos pa se bolj veselite maja, se bodo stvari odvijale z neverjetno naglico. Ponudila se vam bo odlična priložnost, da veliko prostega časa preživite s prijetnimi ljudmi. To ste tudi potrebovali, saj že nekaj časa zelo trpite, ker se nič v vašem življenju ne odvija tako kot ste želeli. Slabo obdobje je za vami, pred vami pa povsem novo, polno razburljivih doživetij. Ja, tudi ljubiti je treba znati. Brez sebičnosti.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Pomlad je končno takšna, kot vam je všeč. Kljub temu se boste težko zadrževali, da ne boste prestrogi z nekom, ki vas je razočaral in izgubil vaše zaupanje. Ker mu bo to dobra šola, boste kmalu ugotovili, da ste ravnali prav, saj bodo sedaj stvari tekle povsem drugače. Srečni boste tudi zato, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Tudi zato, ker ste se vzeli v roke in sami naredili več za dobra počutje. Da se to splača, pa boste spoznali že v naslednjih dneh. Od obiskov in obilne hrane pa boste kar malo utrujeni.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Spet imate goro načrtov, ki bi jih rodi uresničili še prod poletjem. Saj res, da se je pomlad šele dobra začela, a malo rezerve bi si vseeno lahko vzeli. Sicer se vam kaj lahko zgodi, da boste že v nekaj dneh tečni in nejevoljni, saj z glavo skozi zid ne boste mogli. Kot ponavadi tudi tokrat vse skupaj ne bo odvisno le od vas. Ob napomem tempu pa si žal ne boste znali vzeti dovolj časa tudi zase in za svoje najbližje, kar nikakor ne bo dobro. Če bo šlo tako naprej, boste progoroli.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Ponavadi se vam ni treba ukvarjati s financami, saj je to področje, kjer dobra plavate. V teh dneh pa ne bo tako. Nepričakovan izdatek vas bo rahlo stisnil za vrat. Znano je, da ste iznajdljivi, a tako zelo, da bi opazili eno od rodkih odličnih priložnosti, ki se vam ponuja, spet ne. K sreči vas bo nanjo opozoril nekdo, ki vas dobro pozna. Pri tem bo seveda imel tudi svoj interes, kar pa boste spoznali šele čez čas. Nekaj dni še ne boste najbolj delavni, krivi pa bodo tudi prazniki in polna hiša. Potem pa bo dmgače. Tudi, če ne boste hoteli, boste morali krepko zavihati rokave.
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Razmišljali boste, kaj delate narabe, da vaše počutje kljub temu, da ste bili v zadnjem času na več področjih več kot odlični, ni takšno kot bi želeli. Morda pa bo imel znanec v svojih ugotovitvah prav. Morda res preveč časa namenjate svojim konjičkom in uspehu, pa premalo družini, zato imate kljub uspehom slabo vest. In tudi ta je lahko vzrak za slabo počutje. Malce pa je kriva tudi pomlad, saj boste sploh tisti, ki imate kronične bolezni, letos zdravstveno precej obremenjeni. Zato je čas, da začnete bolj paziti tam, kjer veste, da vam škodi.
Strelec od 23.11. do 21.12.
N Če se ne boste vzeli v roke, bo hudič, saj partnerju že krepko prekipeva. Saj ne, da bi bil zahteven, od vas pravzaprav pričakuje zelo malo. Težava je v Jka Več časa si želite zase in za svoje hobije, ob tem pa pozabljate, da je 1/ vaš partner tudi zato marsikdaj preveč sam. Prilika pa dela tatu, saj bo slej ^^^^ kot prej začel ubirati svoja pota. Odkrit pogovor ne bo rešil težav, treba bo začeli tudi z dejanji, ki bodo dokaz dobre volje, da se spremenite. Pa tudi to, da vam je drag, mu bo treba kdaj pokazati. Obnašate se namreč tako, kot da je to že preteklost.
Kozorog od 22. 12. do 20. 1.
v Po dolgem času se boste nekaj dni posvečali le družini in sorodnikom. Saj ^^ vam bo všeč, celo pasalo vam bo, a ne tako zelo, da bi s takim tempom na-^^p daljevali. Potrebovali boste več dni, da boste v red spravili misli in novice, ^ ki jih boste izvedeli čez praznike. In nekaj dodatnih dni, da boste poskrbeli ^ za boljšo prebavo, saj bo obilje hrane naredilo več škode kot dobrega. Sicer to že veste, tokrat pa boste tudi občutili. Čas bo, da se lotite kakšne spomladanske prenove telesa. Post bi bil kar dobra izbira.
Vodnar od 21. 1. do 19. 2.
Že dolgo veste, da še kako drži, da za vsakim dežjem posije sonce. Čeprav je za vas že kar nekaj časa deževno obdobje, v prispodobi seveda, upanja še niste izgubili. In ga tudi ne boste. Kot kaže, bo z naslednjim tednom marsikaj začelo iti na bolje. Najbolj srečni pa boste, ko bo nekdo od vaših najbližjih dobil res dobre novice. Kot vedno vas namreč tudi tokrat bolj skrbi za drage kot zase. Taki ste in težko vas bodo spremenili. Tisti, ki vas imajo resnično radi, tega niti ne poskušajo več!
Ribi od 20.2. do 20.3.
Spet ste zapadli v čudno krizo, saj ste nemimi in hkrati utrujeni. Če ves čas nekaj ne počnete, ne veste, kam bi s sabo. Ko pa se poskušate umiriti in spočiti, pa spet ne gre. To kaže na to, da se v vašem življenju dogaja nekaj, kar vam ni všeč. Čeprav veste, kaj je to, ne naredite nič za to, da bi se to kaj spremenilo. Vsak dan si boste obljubili, da boste nekaj nujnega storili jutri. Potem pa spet ni nič od vas. Če priznate ali ne, ste pod močnim stresom. Dobro veste, da vam gibanje v naravi zelo pomaga, zato ukrepajte.
	
^ i	i ^
	
	
Nagradna križanka Pizzeria Manager

Vegetarijanstvo
Mesar je na izložbeno okno svoje mesnice izobesil napis: "Že prvi greh Adama in Eve je pokazal, kako je vegetarijanstvo nevarno in škodljivo!"
Realnost
Po težki prometni nesreči se je Janez zbudil v bolnišnici. "Kje sem?" zavpije Janez. "V nebesih?"
"Ne," odgovori njegova žena, "jaz sem še vedno tu."
Drugače
Zakaj mi danes pripovedujete popolnoma drugačno zgodbo kot včeraj?" je sodnik vprašal obtoženca.
"Zato, ker mi včeraj niste ničesar verjeli!"
Osebni podatki
Ob začetku obravnave na sodišču: "Jaz sem tožencu samo rekel, da je voli" je rekel toženi. "Kako mi, ti konj, lahko rečeš, da sem vol?!" se je oglasil tožnik. "No, zdaj ko sta se predstavila, pa lahko začnemo z obravnavo!" se je oglasil sodnik.
Nasvet
Psihiater daje svojemu pacientu ustrezen napotek:
"Zvečer, preden se odpravite spat, morate zagotoviti, da vaša žena pusti vse vaše probleme in skrbi zunaj, pred vrati..."
"Že, že, toda, gospod doktor, ali resnično mislite, da bi moja žena pristala na to, da spi v parku?"
Dvigne noge
Kaj razume moški kot pomoč v gospodinjstvu?"
"Da dvigne noge, ko žena čisti po tleh."
Ne govorita
"Ločil se bom!" je Franc rekel prijatelju. "Zakaj pa?" je bil ta radoveden. "Že mesec dni ne govori z menoj!" "Bodi veseli Tako ženo je prav težko dobiti!"
Ura in krava
Dva kriminalca sta sedela v zaporu. Eden je sedel zaradi tatvine ure.
NAKUPOVALNI CENTER Kidričeva 2 b, Velenje Telefoa 03 897 04 44
Vabimo vas vsak dan, razen nedelje, od 8. do 22. ure, v soboto 8.do 17. ure.
VPIZZERIJI MANAGER -NOVO V PONUDBI-ZREZKI S PRILOGO!
Pričakujemo vas z veliko izbiro slastnih pizz, kar 16 različnih okusov, pečene v treh različnih velikostih, v pravi italijanski peči. Poleg pizz lahko izbirate tudi špagete, testenine, tople sendviče, slastne palačinke, vedno svež domač sirov zavitek in novo v ponudbi - zrezke s prilogo!
Za malico, kosilo ali večerjo -pizza MANAGER!
Preživite pri nas kakšno prijetno urico in si privoščite najboljše po vašem okusu!
Verjetno najboljša piiza daleč naokrog - PIZZERIJA MANAGER!
Po želji vam pizze pripeljejo tudi na dom.
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 16. aprila na naslov: NAŠ CAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom "MANAGER". Izžrebali bomo tri nagrade: pizzo velikanko po izbiri, pizzo Nežka in zrezek s prilogo.
drugi pa je ukradel kravo nekemu kmetu. Večkrat dnevno sta se takole zabavala:
"Koliko je ura?" je vprašal tisti, ki je ukradel kravo.
"Čas za molžo!" mu je odgovoril tat ure.
Zdravniška
Zdravnik: Kaj je bil vaš oče? Bobi : Vegetarijanec! Zdravnik: Ne to. Kaj je počel v življenju?
Bobi : Saj sem vam rekel. Prodajal je sadje in zelenjavo...
Ubogljivo dekle
"Pridi bliže k meni, ljubi, mami sem obljubila da bom pazila, da ne boš šel predaleč!"
Zgodilo se je
• • •
(i od 6. do 12. aprila
na cvetno nedeljo, 6. aprila leta 1941, seje z letalskim napadom na Beograd začela druga svetovna vojna na tleh bivše Jugoslavije; nekaj dni kasneje so nemške enote vkorakale v Šaleško dolino, kjer se je čez štiri leta s podpisom delne nemške kapitulacije pravzaprav tudi končala druga svetovna vojna pri nas; zanimivo je tudi to, da je napad na Beograd vodil nemški letalski generalpolkovnik Alexander Lôhr, ki je 9. maja leta 1945 vTopolšici podpisal brezpogojno kapitulacijo nemških enot za jugovzhodno Evropo in enot armadne skupine E;
6. aprila leta 1991 je bila v Ve-
lenju prva konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na kateri je odstopil dotedanji predsednik Miha Ravnik, ki ga je zamenjal Dušan Semolič;
-	7. in 8. aprila leta 1978 je bila v Zavodnjah lokalna mladinska delovna akcija, na kateri so kopali jarke za nov vodovod;
-	8. aprila leta 1990 so bile v občini Velenje prve večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni, 21. maja pa so na zasedanju občinske skupščine novoizvoljeni delegati za predsednika velenjske občinske skupščine izvolili Pankraca Semečnika;
-	na veliki četrtek, 10. aprila
1941, popoldne, je v Šoštanj po cesti Črna na Koroškem-Šoštanj prodri okrepljeni 99. polk 1. divizije planinskih lovcev, ki ji je poveljeval general Hubert Lanz; naslednjega dne so Nemci preko Velenja prodirali proti Celju; nemškim enotam, ki niso naletele na odpor jugoslovanskih enot, je težave povzročalo le slabo vreme; 11. aprila leta 1875 je raziskovalec premogovnih slojev Franc Mages po večletnem raziskovanju na globini 101,6 metra v bližini nekdanjega jaška Skale odkril debel sloj premoga; to odkritje pomeni tudi pravi začetek premogovništva v Šaleški dolini, saj je aprila leta 1885 to posest odkupil Daniel von Lapp, ki ga lahko smatramo za ustanovitelja velenjskega premogovnika; zadnji partizanski napad na okupatorjeve postojanke v Šo-
Daniel von Lapp (Arhiv Muzeja Velenje)
stanju je opravila Šercerjeva brigada v noči na 11. april leta 1945;
12. aprila leta 1978 je bil namesto Nestla Žganka za predsednika Skupščine občine Velenje izvoljen Franjo Korun.
■ Damijan Kljajič

TV SPORED
ČETRTEK, 5. aprila	
SLOVENUA 1	
07.00	Portf;il3
07.05	Dobro jiuro
ÍIKIIII	Poročila
OB.Ob	Dr^ro jiiiro
09.0II	Poročila
09.05	Pod klobukom
09.40	l.arina zvezrliua, risanka
09.50	Risanka
09.55	Ml inamo.B/12
10.16	Derlin.DRrlin.:44/39
10.45	Zvanii
11.4IJ	Um i/J K. jxinovitev
1^.011	Poročila, šport, vreme
13.16	Zai^nimo/nova. 12/20
13.50	Piramida
16.00	Poročila, promel
16.111	Mostnvi
16,40	Kljukecsst/eln, 24/26
16,05	poznavanje novib pnjatcljev
	na Kubi. dokurif. film
16.20	[najstašola
\im	Noviiie. šport vreme
17,30	Staléta mladosti
18.1b	Duhovni utnp
18.30	žrebanje Deteljice
16.40	Policaj (ji nsanka
19.00	Dne\mik. vrnme, šport
19.5b	Milijjviarz.limasom
20.55	lednik
22.00	Odmevi, špori vrcnie
23.110	Kntigamene briga
23.10	Glasbmii večer
00.45	Duhovni uirip
OlJlO	Dniivnik
0135	Influa nai
SLOVENUA 2
06.30 \Mm\ Q9.0Û IVpmilsia n9.3n MavniinfnkanRl
n,(in	ívíKodaja
1150	QucjškiinloW
17.30	7abavni irManal
13,3r)	Tv prodaja
14.nn	Ûtava./iokum. Iilm 14.iin	Labirim
lô.'ti)	Û(jp(3vâni^i:i8lovjlokiim.
16.31) Mivmk
l/.?5 MfKtuvi
1B.GÛ Poročila
16.n[) Alpskue£er2Q06
19.2(1 Zi^lRshoinsplesoin
I^D.OD Poliska. otldsia
NrigotrisL Mm pukala Ueía. S&villa Inuënhain, pronns mo Hull. 13/13 Q0.2b Igralka na srečo, imth iv film DÍ.5ÍI Souih (i3îk. 13/14 117.16 DiiBvnik/sriifiiskaiv 02.^0 Infokanaf
pop
n6.50 7A nr. ivinoviiev
Mnrjin ?dravila nan. DB.35 MLnisfiiiliuriasrca.nari. D9.3Q Dvû|rtn>ivlj>in|a. nâfl. 10.2b lVpmfl3|a IG.bS Nuvaprilntelnad. ll.M Paruyrina.nad. 12.41) JainisUtokiihašolanair 13.40 ÎVprodsia 14.10 RickiUke
15.rí5	PfiřRgfifffl, nad, 16.00 ívas^pnín^nrx^i.nad. lAOQ Dvnino?M|tín)B, nad. 1/55 2^1 lir
18,00 í^eusr>iil|Enasn:a.nad. 19.00 21 ur 20.00 Trfinia
214^ fVskraiu/ioCina, nan, 22.40 21iirzveí?f 23.00 /ve^do na sudišču. nan. TS.S^ l.otEvanjBSiam^iluivoićic.
dokurn. ííúúZ]H 00.45 Saksvnmsiu.nan. l\]3b 24 ur. pořinvilfiv R23ii Muřna fiRiwrariia
©
SLOVENUA i
0;.00	Pomnila
0/Jlb	Pobfoiuim
08Í10	PoiDćila 08J)5 Dobro |uuo
nô.OU	PomCila
Dabar. nan.
09.30	SpQ/navanie nuvili pnjaisljgv
na Kubi, dokiini. lib 09.4b [naisu^šula
laib	íivaiskiVTíi/Skatlirj]. 13/2B
10.40	Uddaia 7a oMe
11.tQ	Šialeia mladosu 11.56	Milijnnar/slon« 0(11 13J]D	Poroćila. Sport vfRms 13,1^	Duhivniulrip
13.30	RQ^nflniikâinIinii|ankd.G/lô
14,20	Slovenci v llalijf
1Í).00	PfiioCila
15.10	MDSIOVJ
16.4b	Lulu, ris. fiini
16.10	I/prjpotne torb»
16.30	P3(rik(jvsvRL4/13
17,00	Novkoi. vrčme, špori
1/iiO	Vrigospodíi^naflunj. dnkuin. odilaja
17.46	f^artP zgradbe v ZDA, 1/2 18/0 ^eleićki. risanka
18.4b	PijjsaPepa, rtsanka
16.00	Drmk. vrcrne, ^pnri
19.bb	Začnimo 7nfïva. 13/20
20,30	Na/dravje!
72J30	Udmavi. šport, vreme
23,00	Polnočni kiub
00.15	N3jvRô|e;gr8dbtfvZDA.l/2
01.05	Dnevnik, ponovi lEv 01,45	Iniokanal
SLOVENUA 2
06.30 Ininkanal 09i)0 IVprridflia 08.30 /aliavn iniokannl lO^b Iv prodaja 10.bb Alpski vBeor2D06 12fi0 Kaloirtfskop
12.bO	Frasiar, 12/24 13.10 Tv prodaja
13.4b Mart|inn2arin]i!puLijvanj(!.
nmih IV (ilni 16.16 Spon 5pas, 7/10 16.4b /dHilnddaja/ars^gtau Irvljnnie
16.10 MnstrM
1C.40 Šiiidensika
17.06	leswicanadnjyGni 1760 Poroíila
16X10 Evangeličansko boiinsyjij,
prenaM^iunjih Sfavi^č 19,10 Dnlyoprstnia1/4 20110 VmCfslol
21.00 Kn>pv ptiL prrnos t/Vankana 22.30 lena voa mohpi, nemški (ilm OOj^O lujako/a.nHrn^ki Iliru 02J)b Dnevnik zamejske (V 02-30 Inlnkan^ii
pop
0C.60	24 uE
07,4b	IVuusmilÍHiiasri:a. nad.
08.40	DvQ|no7ivlien|e.nad.
Og.3b TV prodaja
10.Ob	Nova pnio^nnsi. nad.
11.00	Persgnna, nad.
11.66	]rerij3
13.40	TVprrjdaja
14.10	nii;k;l3ke
16,0b	Peregnim, nad.
16.00	Nova priložnost, nail.
17.00	Dvojno živlinnje. nad.
17.55	24 ur vreme
18.00	Nousniil|i<nasri:a. nad,
19J10	24 ur
20,00	V/emialipiJsn
21.00	007 Dili smiti, amer, film
73.16	24uř2VHÍCT
233b Pod lupo prince, nan.
00.30	Sari|amoAlnkj, amor, filrn
0230	24ijr,ponQViiev
0330	NoTjia panorama

09.00	Ddiro jutro, informativna	
	oddaja: na današnji dan.	
	lutranfe novice, videospot	
	dneva, jutranji gosi plesni	
	koraki, koledar jiHinsii lev	1 103b
103b	UdpriH tema, ponovitev	
	pogovora	
1135	Videospot dneva	
11.40	PGPC0fiN.^3sbwia oddaja.	
	i)OStja:Fva Cerne	\ 11.50
14.00	Vidaosirani. oUvesola	i 14.00
18.00	Mladi upi, otroška oddaja 3.	i IBDO
	IV mreM	
16.40	Regionalnu novice	1 18.40
18.45	Asovagibanica.inlorinaovna	i 18.45
	oddaja, ponr^vitev	
19.15	Videospot dnava	
19.20	Videos tram, olwestila	i 1915
20.00	Klepet na kvadrat, pogovor	! 19,20
20,50	Regionalne novice	j 20.00
21.00	V liarmoniii z naravo, kmetijska	
	oddaja	! 20.45
21.30	Nai vi7a, kontaktna nddaia 7	i 20.50
	namdntvabavno i)la^io. 3. IV	j 21.00
	mrsia. goslje: ansambel Spev	
	m ansambel Dum./magovdlt;;^	j 21.30
	fastivala f\^ka valček	
22.45	Iz oddafii Dobro futro.	1 22.20
	informativna odrlsja. ponovitev	
00.20	Videos irai H, obvesula	i 23^5
Dnbro |uuo, infnrniaiivna nddaia: na današnji daa I ij Irance novice, vidiiospoi dneva, le/ikovnc jmsj/nanke. iiiianji gosLvirleoiar^H. koledar priredi lev Naj vi^a.oildaja^ narodno/ahavno glasbn; ooslie ar^ambel Spevinar^ambel Dum./rnagovalcalKSdvala Polka valček
nirn^a
dokumcntamn licèra^evalni film
dolinu
	SOBOTA, 7. aprila
SLOVENUA 1	
08,10	Kultura
00,1 b	Odmevi
0/.00	Zgodbe izSkol|ke
D/31)	larina ivezika, nsanka
IJ/.4II	\i popotne toriu.vrt
IJH,1I[I	Pod klobukom
08,36	Spoznavanje novib pnjateliev
	na Kubi. dokuni. lilm
08.60	Alna Fnki: biotehniška l3kultma
a<nh	Ml znamo. 2/12
(19.40	Čarobna piščalka, anini. film
10.46	Polnočni klulj
12.0(1	fednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Umko. 4. rjildaja
14.06	Sknvnostna zadeva v Siylesu.
	ang. lilm
lb.bb	Vrtiljak
15.00	Uruiir^a, to smo mi
15,111	lures iika
ll).20	Glasbeni gost
15.26	.Olivalih in Ijudab.tv Maribor
15.40	IV album
15.46	Ilira ADC
17.00	Poročila, šport, vremn
1/.16	Ozarn
1/.20	Vrtiljak
1/76	Tiirit^tica
1736	Mlarloporo^ant:!
1/.45	Na vrtu
1B.00	Karaoke
1B.20	Absolutno
18.30	Asociacije
1H.4II	liiiin mtlii^iGki. nsanka
19.00	Onaviak^vreme. špoil
ni.66	/taidaska
21.00	1 In tiar
72.f)6	Poročila, šport, vreme
22.40	Sopránoví. 3/21
VH.3b	Vinu, poljski lilni
01.20	Dnevnik
Ul,46	Infokanal
NEDEUA, 8. aprila
SLOVENUA 2
0G30 Infokanal
07.55	rVprodaj3 08.26 Skozi ôas 08.36 Z glavo n3/abavo 09.00 rnkina. debaina orfdaja
09.56	Pnmor^i Kio^aik 10.75 Vrričislol
11.16 ^uideni5ka 1135 Ivprodaia 12,05 Su^mnnhurg.ivK;. film
13.35	nLJskovsiajen|L>.dokifm.odd. 14.20 Hekvieni v d molil, posnetek 16,20 Knafiievpr»liodn»OLinaiu.
drjkiim. ieljlon 15.60 OryhvkaVnmrnkaKriáď
/flaj! odd. 2a ra/yibřtno hv^orije lfi,66 Noaontei.prvaliyaiuli'koiTk.
M;^nhor Nafia. prsnos 19.00 l\itirel arhi^iia. riokiim. orid. 20.00 OeSKl/apoverii. V?
21.36	Giobus
22.10 Alpe. Oniiavd, Jadran 22.46 Vruliak 00.45 Ubsodba,4/B
i	SLOVENUA 1
I	07.00	/iv;'av
i	09.2b	SpnUpas
I	10.00	Velikonočna maša. prenos 17
i	Novega ntesia
i	1110	Irena Gralenausjr, MalB
•	Hakavamnkvarisilaruni
j	11,20	Kiiai^ka: vmovau v istega boija
i	ll.hb	(Jrbi siUrbt, [vcnosf/Hima
I	123b	/voi^no&lsiovuosk^diiSe.
:	spomlatli
!	13.00	PoroOila. špnrL vrenje
i	13.10	Na/dravjs!
i	1430	iisiega lepega popoldneva
I	1435	6mrnm slave
I	14.40	ílovtí&kj laklor
i	14.45	Dmgonmenie
I	14.60	N»ilel|sbuiko
i	15,00	Mali ndur.lutkovm show
I	16.06	Asuovi^ija
i	15.1(1	Spmiinčas
j	16.20	GlasbeiB dvoboi
i	15,40	Anyli!^ka nogorimina tiga
:	16.60	Osrni pomik
j	16,05	Lr;rdle
Í	16.20	Udprui
i	16.2b	NikariakoMno!
j	17Í10	Poroda, špoi L vreme
i	17.)5	! istega lepega popoldneva
i	18.30	?rsl)aii|sloia
j	18.40	Kravica Katka, nsanka
j	16.46	SnnJinkei. Flok. ns^nkd
i	18.bb	Vreme
i	19.00	Dnevnik, vriime, §pori
j	19.66	^etdmtia
j	2145	VsícmigíBí
i	22.40	Porofiila.vrcrni'. Spnrt
i	23.10	Dvajseldmbrezvojne. ro^i
i	lilm
I	00.45	Dnevnik
i	01.10	tniokanal
i	SLOVENUA 2
i	06.30	Iniokanal
I	lO.Ob	Sko/i^as
I	10.16	Mladi virtuozi
i	1035	PomagaimosiivKopnr
i	11.10	I|ud|ein7un[l|a
I	12.00	[Min
j	12.30	Alpe, Donava, Jadran
i	13.00	Pnsluhmrrin tišini
j	13.40	iv prodaja
i	14.10	Meilnaroiim lumir mladih v
I	riinučm gtmns&tiki
!	14.5b	Cvetje v jesuni.siovHiskiiilm
:	16.45	Kn/latsciirii/apo]o
I	17.40	Mod ífvíjHnjBm m sanjami,
j	^pan^i iiim
:	19.30	JadrariiH spomladanski
!	pckalrsporažaizlzole
i	20.00	Dm/auuvptji. amer. lilm.
!	2/2
i	22.00	§ šporinaorldafa
j	22.46	PokvarianHilekto H/16
i	23.40	Umemi^i glasbe m plesa
i	D0.3b	iam.kferiesrce.amur. lilm
j	02.30	Dnnvnik?a;nijfske1V
i	03.00	ininkanal
pop I pop
07.55	[ormuial.prenos 09.06 Naš mail svet. ns.serf|a
09,10	Bomba^kf. ns. serija 09,20 Poki},ns.sunja r^.45 An Allail oiroiika oddaja
10.10	Mmia^elve.ns. sanja
1036	BDantaii. ns.sanja
11.05	PovverRangfifs.miad.nsn.
12,11]	lasj^. ainer. film
1430	Oorarcke piisinios^i^ine, ilukiim.
1635	/riravmkiivavsst, nan.
15.30	/ločin praij domaČim pragom, nait.
17.20	na?oî^ar3nB gnspndmiH. nan.
la.Tb	24 ur
1B.20	MoiaAIrika, dokofTi.senia
19.00	24 ur 20.00 Vzemi ali pusti
21.10	Prvirski nagon 2. amer. Iilm 22.55 Berj rz zapora, nan. 22.60 Tabsi, RmL>r. film 01.60 02.60
07,211 08.00 08.10 06.30
11.00
11.15
12.16 13.10 15.10 17.66 16.00 19.00 20.00 21,40 22.?b 00.15 Ollň
Iv prodala Rorriba?kj, ris. íwnja PoSiar Peler, rs. serija formula 1, prannsdtrkrr Homanui^na divjina, dokiim. oddata
Šolska košarkarska liga Na^a sœlriica, nan. Viktorji 2006 Afiiirlmn. amer. Iilni 24 ur vremn Prolan. 3/4 24 ur
(J^kov vrisc. amer, lilm $porin3 scena Ni^konCan lian artier. Iiint 24 ur
Noi^na panorama
©
©
oddaja
Jesen ^ivljania. oddaiazaireije ^Mj^njsko obdobie Iz oddaje 0#q julro. inform auvna oddaja, pn novi lev
		i 09.00 j 09.40
09.00	Miš maš. oicéka oddaja, pon.	
09.40	Vabimo k otjiedu	i 10.00
(19.46	Bre/pifoina zračna plovila.	j 10.05
	dokimentarnn-i/obr. iilm	
10.15	Videospotdneva	1 10.26
12.00	Videostrsni. obvestila	
lb.bO	limier liga. nepos.prenos	
	lekme Heading : livarpoc^	I 1I.D0
17.66	Vabimo k ogledu	j 12.00
18.00	Vhamtnnijiznaravo. knmL odd.	
1930	Videospotdneva	I 12.0b
1B36	Mladi upi, otroška oddaja, pori.	
19.06	Viileostrani. obvestila	
19.65	Vabimo k ogblu	
20.00	1546.VIV magazin, regionalni	I
	informativni pmgram	1 13.16
20.26	Kultura, ml orm auvna oddaja	j 13.2b
20.30	VdlikonoCna poslanica: br.	
	Primo? Kovač	1 13.30
203b	/daj, odd. za razgiltano ^vlienje	1 19.00
21.06	Odprta tema. poH. pogovora	j 19.06
22.00	Vrerinoje stopm noLsr:Vei^ki	
	muzej Stična	I 19.50
22.30	Orgelski koncert : prof. flieo	i
	Jelluma. posnetek	i 20.40
23J0	Vabimokoginrbi	!
23,15	^deospot dneva	j 21.10
?3,20	Videostram, obvestila	i 2115
PDNUVlilVUDDAJ flDLI^SKbGA SPORFOA
inionfiativrta rukiaia Športni gosi, pogovor v studiu: Primož in Kfemen Terjan, (udnist»
župan zvamt. pogovoi: Vilko JazbinSek, 7iipan obâne Tabor Vabimo k ogiedii Naj vifa. oddaja z riarodno^dbavno glasba (josýfi arisambfil Sfjev m ansarrtbel nuni. zmagovalia lesuvala Polka v^lCek
164b. VTV niaga/m, regionalni inlnmat/vni program
Vabimo k q)[»lu Mo|i;ain medverMJaka, otročka oddaja za iiajmlajš,» POP CUHN. Mens uiid»ia. gosija : EvaCemo Vredno je siopiti noter: Versk mm\ Siii^na Vabimo k r>giiidu Virions inof, obvestila
SLOVENUA 1
07.00	Mnnavadna dogodivščin»
Škrata Davida, ns. film
08JO	Umko 09.00 Iz popotne torbo 09.20 DombnkinF^javi^ek. nsanka 09.46 /godba na gumbe. Iij^ovna
prediiiava
10.26	Caravmk IZ Uza. plesna
predstava
11,10	NHjvei^iťzgradbHv/DA.1/2
17,00	Vstajenja poJarmu. prjrirel
13.00	Poročila, Spnrt. vrr^me
i3.íb	Spel doma
IbilO	l«i]a
15.10	Dobar dan, Korona
t5.46	MaJis in Rubl. 4/26
tB.Ob	Mat ona m ptičje sunili o:
Benetke
IB.16	S soncem v m^di. 4/b
IB30	Yč»[3ite, igrani lilrn
17.00	N(jvii:e. Šport, vreme
17.20	Porirei Jerneja Strieia
17.40	DubizdavninesevraCa
10.26	^rebanjK3í3pliis6
1935	Nina, Nana, niianka
16.40	.loko! ?akafnoko! loto!, risanka
19.00	Dnrfvmk. vœmfi.lpwi
13.55	Ho^msnnka m Iimtjanke, 9/15
7m	Usmidan
21.26	PrviiniJri)gi
22.00	Poročila, vrame, špwi 22.20 Karol. človek, kl jfijiosial
Jiape^ 2/2
00.00	0(1 h I? davnine se vn^ča 00.45 IJnavnik, vroma, špofl
01.20 IelKa.V16 02.20 Inlnkarrai
SLOVENUA 2
0E30	Infi^anal
OB.OO	ivprciilata
08.36	lisiugalepi^gapopoldnova
12.15	Vrtiljak
14.16	S šporina oddaja 16116	Ivropskimags/in 1636	Alpe.Donava.Jadraii
15.05	ladvHamilton.amer.lilm IB.IO î[>kma. debatna oddaja/a
19.06	Ml znamo, niliiajazsmlaile. 10/12
1930 / glavo na nabavo 20.0U .jezik ne la?e, 2/2 21.00 Studiu Oly 22.00 Îîlasbant večen na drugem 22.50 Soulhpark,14/H 23,16 Sknvnn kode. nizoz. lilm 00,46 Dnwrnk^ameji^lv 01.16 Inlokamil
SLOVENUA 1
i	0;.00	Poroi^ifa
!	07.0h	HohrojUln)
j	08.00	PuročilH
I	00.06	Dobro juuo
i	09.00	Poročila
j	09.06	Radovadni laček
:	09.2Í1	Maiunainpú^jcsir^flo:
j	ReneUu;
j	09.30	/mBrianje.4/6
i	09.46	Yaane. igram film
i	10.06	/godbt^izškoltke
:	10.36	Diidaja za niroku
i	11.10	Oohizdavnnesevrâ(',a.
:	poljudnoznan. oddaia
:	12.00	Vđ^ernignsi
!	13.00	Poročila, ^pori. vreme
j	13.25	Cllntins
i	13.56	Viirnvauvistegaboga
i	14.20	Osniidan
i	16.00	Poroi^ila
!	16.10	Mostovi
i	16.46	fabalugs, 14/26
j	16.06	ilisanka
i	16.10	/laiko/akladku
i	1630	Kniiga mene bnga
j	1/.1)0	Novfi;«. SjJorL vremu
i	17.30	Poriret Antona DnmSarja. dok.
i	1B.00	Modro
j	1B.30	^réanjeA.'^ira
I	1B36	Ančintinogiim. nsanka
:	19.00	Dnevnik, vreme, šport
I	19.66	Piramida
I	2UI0	Mijilnarodna obzorja:Kiiba
:	22.00	Odmevi, ^inri vremi?
i	23.00	Pisave
i	23.25	Milvedii^e.4/8
j	00.15	Moilro
:	00.40	Dnevnik, ponovitiiv
!	01.15	lDlesa,2/16
j	02.16	Infokanal
I	SLOVENUA 2
i	0630	\n\rkm\
i	09.00	Ivprndaja
I	0930	/abavrn infokanal
i	I1.0Q	Tvpiodaia
:	1130	Uuo^i infokanal
!	12.20	Ivprorloja
i	12.60	Dober dan, KtHošk»
I	13.20	Z glavo na zabavo. 2. oddaja
:	13.45	[llasbeni večerni na drugem:
i	konci? riskupinn lanya
I	14.40	Studio city
i	16.40	Prvi m drugi
I	16.00	Pnsíijhnímo u^im
I	1630	Mozaik
i	17,25	MrKUM
i	IB.00	Poročila
i	1B.D6	Labirint
i	laOO	Jasnovidka. 6/16
i	20,00	Vaški nr^rec. 2//
I	2135	Fiesmcaainzziv. nemški film
i	23.05	Druga domovina, 3/13
!	01.00	Dnevnik zamejske tv
;	01.26	Intokanal
aMUKdrMi	^^^^^ ^^^^^ ^^^^^
pop pop
H	H	nVn^ 9/1 itr nnr^ivjitn^j
i	07.05	24 nr. pohoviiiv
i	OB.OO	MoCnn/draviln,nan.
:	OB.bO	Neijsmilieiiasra. nad.
i	09.4b Dvoinriiivljfitijp.nad.
i	10.40	IV prodaja
i	)110	Nova polarnost, nad.
i	12.06	Psrsgnna, nad,
:	13.00	Športna scena
i	13.45	IVprudaia
j	14.16	lUlake
i	16.10	Perognna. nad.
:	IB.05	Nova pnfo^iosL nad.
i	17.00	DvoinoJivfienjsni.naif.
i	17.5b	24 ur vreme
i	18J10	NpusniiltFina sfta, nad.
i	19.00	24 ur
i	20.00	Naša mala kfinikia. nan.
j	20.66 SHínanebusa.nan.
I	21,50	Urgenna, nati.
j	22-46 24 nrzvtíff
j	23.06 Na kraju zločina, nan,
i	23.55 Prijaielji. nan.
i	00.25 Npwyorška pofiuifa. nan.
i	01.15	24 ur
i	02.ib	NuCiia (ťjiiurania
©
09.00 Dobro [Utro, inlormaiivna orjrlaj9:nadana^jidan. juiranjo nDvi(;e. virleospot ilneva, razgibajmo ss. luiranii g IS L vriiurski kodčHk. koledar pnnjdilev 10.30 ValmnokogM
10.35	7dai,oiidaia za razgibano )ivl[enjQ, ponovitev
11.05 Videospoi ilneva 17.56 Vabimo k ogledu IB.OO l^romier liua, posnetek tekme
Reading :liveror>ol 1935 VidKospot dneva 19,40 VideosiranI, obvestila 19.65 Vabimo k ogledu 20.00 Prainični pogovor br. Pnmo^ Kovač, provincial slovenskih kapucinov 21.05 Knšaika, posnetek lekme Union Oliiripija:Zlator(^
22.36	Iz ndda|Q Dobro jiitro, inionnativna oddaja
00.10 VideosiratH. obvestila
0/.05 08.00 08.60 09.46 1035 11,06 11.55 12.50 13.45 14.16 16.10 16.05 17.00 17.55 1B,00 19.00 20.00 211)5 22,45 23.05 23.65 00.25 01.15 02,15
09.00
10.30 10.35
24 i;r, ponovitev Moino zdravilo, nan, Nnuim^iljena m nad. Dvojno ^vljenje. nad. IV prodaja Nova priložnost, nad, PprErjnna, nad. šolska košarkarska liga IV prodaja Ilicidlaka Peregrina. nad. Nnva pnlojno!>t. nad. Dvojno iivljenie, nad. 24 ur vreme N^ijsimljena nad, 24 ur
PreveJieno!
Nadr^žnamati, any. film 24 ur/večer Nakraju Mna,riaa Prija tilji. nan. Newyorška policija, naa 24 or, ponovitev Nočna panorama
©
11.
i	14.00
i	17.66
j	16.00
I	1B.45
i	1930
!	19.55
i	20.00
i	20.25
i	2030
!	20.50
i	2130
22.00
2230 00.06
Dobro juinx irilormaiivna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, i/našekulimie, jutranji 90$. zdravniški nasvsjti. koledar prireditev Vabimo ^ ogledu Praznični pogovor: bf. Primoi Kovač, provincial slovenskih kapui;inuv
Kvarka, posnutek lekme Dnioi^UlimpiiarZlatarog VideiBUani. obvestila Vabimo k nglsdo IVinštrukuja, izobra?evalna mladinska oAlaia. IVmreza N^iatfaklivni^ši dogoilki ang. Premier lige, i^poruia nddaia Vidaosuaiii. obvestila Vabimo k ogledu 164B. VI V magazin, regionalni inforniatn'ni program Kultura, informativna oddaj? Športni torek.Sporina inf. odri Šporini gosi, kontaktna nddaia Asova gibanica, intonnauvna oddaja,3. IVnire7a lit smo dome. inlormaovna odrlata.3. IVmrc^a I; oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila
SLOVENUA 1
07,00	Portíífa
07.05	Dobrojutra
08.00	Poročffa
08.05	Dobro jiiim
09.00	Poročila
09.05	Sportšpas.B/10
09.36	Grdi raček Ime. 8/26
09.55	Oddaja/a otroke
10.10	/laikoZakladko
10,30	Knjiga mene bnga
10.55	PortíBtAnloiřaĎemšaria
11.26	Morim
12.00	l|i]djeinzemf|a
13.00	Poročila, špoa vreme
13.15	Pisavî
13.40	Odpeti pesniki
14.00	Mudnartidivi nbzoija: Kuba
16.00	Poročila, promet
15.10	Mostovi
15.45	SolaprvaKov II., 18/26
16,10	MalesivucBlits.kvi/
17,00	Novice, šport vreme
1736	Z vami
1830	?rebaniclota
18,40	Meilo Popi, risanka
18.45	VranDokolenko, nsanka
19.00	Dnavnik. vremti, špori
19.55	Guiitevera. amer, lilm
22.00	UdmevUport. vreme
23,05	Omizje 00.20/vamt
Ol.lb	Dnfjvnik,vrame.šport
01.50	lelesa.3/16
02.50	Iniokanal
SLOVENUA 2
06.30	Infokanal
08.30	Ivprndaja
09.00	Zabavni iníakanal
11.00	Ivprodaja
11,30	Otroški infokanal
12.30	Iv prodaja
13.00	lin bar
14.05	Zlatolai^ka
15.05	Lestvica na drugem
16.50	jR?iknBla?fi,2/2
16,30	Mozaik
17.26	Mosiovi
18.00	Poročila
18.05	KaleidiBkop
19.00	Mladiriokiorfrcud. 1/2
7.m	larča
2130	Slobob. dokum. fRljlon
21.60	PurtnstigralcaBranka
MI klavca
2235	Slovcnskajaz2scena
23.05	Punčica mojsga nče&a. iial. fdm
00.55	Dnevnik zamejske tv
01.20	Infokanaf
pop
06.50	24 ur. ponovitev
0/.4b	Močriozdravifo. nan.
08.35	Neusmiljsnasn:a,;tad.
09.30	Dvojno jtvij II nje. nad.
10.20	IVprmlaja
10.50	Nova jjriiijžnost. nad.
11.40	Peregrina. nad.
1235	Preverjeno!
1335	IV prodaja
14.06	ilmkilaks
16.00	Neukrotlpvo srce, nad
16.05	Nova pnlo^nnsi, nad.
17.00	Dvižno živl|snjR. nad.
17.65	24ur.vrBmp
18.00	Neusmiljena sn:a, nad.
19.00	24i;r
20.00	Nove OČI. amer, lilm
21.40	Na kraju/ločina, nan.
2235	24 ur zvečer
22.55	Na kraju Mna, nan,
23.45	Pnjaiiílji, nan.
00.16	Nswyr^a polfcija. nan.
0106	24 ur. ponovitev
02.05	Nrjčna panor^nm
©
09J30 Dobrojiiiro.mformativiia oddaja: na današnji dar», jutranje riovit:e. videospot diievB, nove izrMje. vaše mnenje. jutrarqigosLkoludar onredilcv 1035 Sponu tnrek. špnrma inlirmativna oddaja 10.55 špnrmi gost, pogovor.
ponovitev 1130 Najatraktivneiši dogodki angieške Premier lige. Športna odilaja 12.20 Vid p.œpot dneva 14.00 Vidsœtraiii, obvestila 18.00 Cas za nas. mladinska oddaja.
3.IVmre?a 18.40 Regionalne novice 18.45 V harmonii iz naravo, kmetijska
odrlaja 1S.15 Vide us pot dneva 19.20 Videostraru. obvi^stjla 20J30 POP CORN, kontaktna [glasbena orfriaia. gistjc : ÍCaíaman 20.55 Regionalne novitu 21.00 Odprta tema Ddstiranfs. 3.
IV mreža 22,00 l/oddajfiDobroiUtm.
iniormatjvna ndrlaja 2335 Vid ecK tra m. obvestila

Člani družine Amis tudi telefoniramo ceneje!
zanes^vo OT
amisH
080 20 10 ! w%¥w.amta.net
Koliko pa vi plačujete za Internet in telefon?
Zs več informacij o ponudbi Amis Telefonije pokličite 080 2010, ail o&l§čUe spletno stran www.amls.net.
Kmalu pri vas doma • Amis Televizija.
r^aroćnha:	pn drugih* \	pnAmsu
internet (1 Mtys)	26£UR	2n/lb^le
telefonii priključek (ISDrN^)	+15.41 EUR	
ski^saj	B 41.41 EUR	25,90 EUR
		2x hRr«jfij InlemaU
Preverite ugodne pogoje Interneta in telefonije pri Amisu. ki vam ponjja nižje naročnine za večje hitrosti.
'onarslmpostol» hT'Kuien^ pcrvđ'itov
Amis telefonski prlkljućek vam omogo^:
•	ohranitev obstoječe telefonske številke, telefonskega aparata m starih navad
•	brezplačne kiroe znotraj omrežja Ami$
•	brezplačno in preprosto namesiitev
•	brezplačen prenos obsto}eôe telefonske Številke
•	Happy Hours - vsak dan brezplačne klice v času od 20-00 cto 7.00 ure*
•	do 75 % cenejše klice v mednarodna omrežja
•	pndobilev hitrega m neomejenega dostopa v širokopasovni internet
*VsaRinnM2000cKpt*£fVi mnifln Mc« vtfn«Mv«rOa filarM emroïi« N«ponil]l|«n« minut» lenepienaiWvmiWrf ffKser.
{
Polepšajte si praznike z našimi jedrni iz praznične ponudbe Pekarne Presta.
Vesele velikonočne praznike.
PBCSTA d.0.0.. Ceste talcev 2,3320 Velenje
m!
CBNTPIK
MT Center d.o.o., Conkor|«vo 1 d 3320 Velenfe
r^ /I lil' L-s Nis	r 1/4 leta bre^plněn© L za 2 Mb/s ali več
Ntžje ndročnine za vláje hitrosti!	
tITRGOTUR
28 posredovanje tnmlifn TUGOTUR. d.û A, KadnrÁkí inzsn^o L^bljanski cals 332Û Vsloije Tel: 03/ 896 62 57, E-rnall: monika^tur.^
1.	KUUČAVNifiAR, 8TftOJNI TEHNIK, INŽ. STROJNiiTVA:
ćzkitsnjB v stninístni. volja do ito
2.	TEHNOLOa:V.aliVLstflprja strokovne BlBktro smerf, AUG ali NEU jedt, purarai^e âclovanid dektromrtiiriev in Ivmilne Mh
3.	ASISTENT PRODAJE: V. stopnja izobrazbe ekonuns)« smeri, iztaênje v prodal ffi administrai^
4.	8TRE2BA: m] 11sto fzk(M v stnžbi, priakujerno tudi studente
9. KOORDINATOR RAZVOOA ČLOVEdKlH VIROV: Vil. SSI (unrv. dipl. CBdioloo ali sttitfog), 3-6 ki delovnih izkùorj v kadrimkl Oetrf razgovori, UDOtavljarie oroanizac. kBine). zahien padagošlia - andr^Boški ízpřt
Pedrobo^èe bifomtedje ee Vwn ne vof^ IM tpMnem amIovu emw.1nietur4i ell ne tet Étev. m/BS^l-Vf (Monllie^
Nagrajemi nagradne kríionke podjetja Na$<gs d.o.o«, objavljene v tedniku Naš <as 22. marca
$o:
1. nagrâda: malico přejme Marta Lubej.Speglûvâ20/d,3320 Velenje; 2. nagrada: almanati prejme Klav5ič Silva. Podgorje 31 d, 3320 Velenje; 3. nagradd: te^tko na radiu Velenje prejme Miran Jancič. lajSe 2Đ7A 3325 Šoštanj.
Geslo krilanke se glasi: PREBRAL SI ME ŽE. Magrade dvignete nd sed^u podjetja Naš čas. točneje na Kidričevi 2/a v Velenju. S seboj prinesite osebno izkaznico! Čestitamo!
Mali oglasi Í 898 17 50
K A II I O V il L II X J il
âiRÏÏK. 5. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroiSla; 6.45 Na danaSnji dan. 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije- po-roi^Ho Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policifska kronika;9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 1S.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 1700 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
PCTEK. 30. tnorni:
6-00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poroliila; 745 Današnji kulturni utrip: 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav . 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poro-iSila; 16-00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 1700 Gia^ene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 19-00 Na svidenje.
SOBOTA. ai.moKa
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6-45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije - po-ro&lo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poroi^ila; 8.30 PoroiSla; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav. 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila 16.D0 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 1700 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NED£UAJ.aprlk]
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Pomi^la; 6.45 Na današnji dan: 700 Horo^op; 7-15 Cestne informacije - po-ro&lo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poroâla; 10-00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji da»; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Porol!ila 1700 Minuta z doma-i!imi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDLUEK, 2. apríío:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroiSla; 6-45 Na današnji dan; 700 Horo^op; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8-45 Policijska l^onika 9.30 Poroi^ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročita; 1700 Ponedeljkov šport 18.00 Glasbena lestvica: 13.30 Poročila: 19-00 Na svidenje.
TOREK. 3. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 700 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila: 8.00 Ka dogaja: 745 Današnji kuhurni utrip: 8.30 Poročila; 9.00 Vrtlarski nasveti; 3.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Porol!ila 16-00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila: 19-00 Na svidenje.
SREDA. 4. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 700 Horoskop; 715 Cestne infonnaciie Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila 8.Q0 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 1430 Poro&la; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 1700 Vi in mi; 13.30 Poročila 13.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu oJ 26. marca 2007 do 1. aprila 2007 nisu povprečne dnevne konc9ntrscij0SO2. izmerjene vavtomatskih postajah {AMP) na obmoqu mes me občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Peki. nikjer presegale niejne 24-urn0 kon-cemracije 125 mikrog S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URADZAOKDUE iN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02
od 26. marca 2007 do 1. aprila 2007 (v mikro^ SQ2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikio^ S02/m3 zraka
		
		
	II	
		A
		i
H i M	1 i si S ae f SI	
1526.mir 027. mtr 128.fflir 02$. mir IM.mir 031. mar BI. apr
Čista toplina, Plina. ■
Utel^činíení naftni pHn je mrgetsko učinka^ In ^tollu prijazno gorívo za ogrevanje vaSega doma Pin^ pogci poetaviK>9f^inohramain đobM portspftsûpf^aznl ctovas. PrikJoj> plina do vaèe htteJa&re^aSan. vslrxwl najenmN p]inolvama pa dobHa éů darBo - 60 EUH na pradptaâlnl karttd Magna za r>akup gorks ali katerikoli dmg nakup na vseh Petrol^ bendrv 8kli eeA^h po Sloveniji. Dodatne Infbnwija na brezplačni âtè/iDg OBO 22 06 in na

OBVEŠČEVALEC
mali OGLASI
ČISTmCA
TAMARI KOTNIK iz Velenja za pravkar opravljeni trp;t učitelja 1. stopnje deskanja {borddnja) na snegu, na Voglju. iskreno čestitata NAMA in DEDI.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITPJA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno zd miade ženske. Gsm: O 31/SO S-435. GSM: 031/836-378. tel. in faks:5726-319.
DEKLE, če resne zveze si želiš, po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsm: 031/836-378.
NUDIM
BELO tehniko, radijatorie. cev in ostale kovine za odpad brezplačna odpeljemo. Za nekatere tudi plačamo. Cena po dogovoru. Golijan Milan. s.p.. Velenje, gsm: 040/153-798.040/465-214.
ODDAM
V NAJEM oddamo 2'SQbno stanovanje. Gsm: 031/729-824.
RAZNO
TRAKTORSKI cepileo drv. cepi drva na 1 m dolžine, ugodno prodam. Gsm: 041/973447 D08RO ohranjen zimski in spomladanski plaši! ter druga oblačila v velikosti 46 ugodno pnDdam. Gsm: 031/413-246.
NOVE traktorske gume barum (16.9 X 3ĐMn letne gume s platišči za 90lfa II. prodam. Gsm: 041/336-919.
KOSILNICO stihi FS3&^itka prodam. Telefon: 5868-077
PRIDELKI
HLEVSKI gnoj. bomvničevec. medeno vec 1er več vrst iabolčnika in zganja prodam. Gsm: 041/344-883. PRIMORSKA vina cabernet sauvi-gnon. barbera, beli pinot sauvignon (klet: Čehovin - Štanjel), prodam. Velenje - Konovo. gsm: 031/749-671.
BUKOVA drva prodam. Gsm: 041/504-987.
TRI samonakladalne prikolice sena prodam. Gsm. 041/776-138.
ŽIVALI
PRAŠIČE mesne pasme - svede, težke od 2Q - 300 kg. za nadaljnjo rejo ali očišćene in dostavljene ugodrro prodam. Gsm: 041/239-651.
DVA BIKCA, težka okoli 150 kg. bukova drva in rotacijsko kosilnico za traktor prodam. Gsm: 031/547-261.
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim aikoholikom 031/443-365.
VEl£NJf, Stane-041/624-775. 897-58-13.M02lfUE; Ema-051/307-025.839-56'50 PRODAMO
2.5 sobno stanovanje v Velenju, obnovljeno, Šale k. 5. nad. 78.80 m2, letnik 1986. cena: 79.000 EUR
Posredujemo pri prodaji ah nakupu nepremičnin! Po konkurenčni ceni pripravljamo tudi kupoprodajne pogodbe in zanesljivo izpeljemo celoten postopek pnxJaje ali nakupa vseh vrst nepremičnin do overitve pri notarju!
ALSA-IMEPREMIČNiNE
Trg mladosti 2. Velenja. wvm aisaa
Info: 041/299 919
3 SOBNO STANOVANJE, popolnoma prenovljeno in lepo opremljeno, adaptirano leta 2004.78 ni2 v pritličju na KT v Velenju, cena 83.500 EUR HIŠA nd odlični lokaciji na Gorid. letnik 82. velikost 250 ni2 % poslovnimi prostori 200 m2. primerna za vse dejavnosti - tudi QQStinsko. na parceli 1.107 m2. cena 334.000 EUR POOKLETEN LESEN VIKEND. 15 ni2 z zemljiščem 1834 m2 - 1000 m2 zazidalnega. Na Plesivcu. c&rra 17000 EUR
ZAZIDALNO PARCELO na odlični lokaciji vZg. Bevčdh. 1212 m2. cena 25 Eur/fn2
		
Trgovina J\ VEl£f4J£-Šaleška 2a dD^		Mmm
Tel.: 03/ 587 14 50 (v poslovnem objektu Mercator) Del. čas: od 8.00 do 20.00, sobota do 15.00.

^^rangccr
' moške, ženske srajce J/m'.erModa -moške obleke
•Jeans moški in ženski program • Ženski kostimi dvo. tro, štiri delni
-	Pestra izbira otroškega programa
-	Široka izbira moškega in ženskega spodnjega perila
Pričakuje Vas trgovina Manufaktura v Velenju!
Iskoristite ugodne popustel
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spolto-v^ni zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoli. Na lotelefonsko številko pokličite SAMO V ^UJNIHPRIMERIH. ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroleno življenje in je potrebno takojšnje ukiepa-nje ekipe za nujno medicinsko pomoli. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z rese* valnû službo kličite na teteíonsko številko 8995-478, delurno službo pana 8995-445.
Ukormi v Velftn|u:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Gb
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do H OD. teiefon 898-1880.
Zobozdrovniki:
7. in B. aprila - Vesna Pupić Gabersek, dr. dent med., (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1. ZO Ve[enje) 9. aprila - Vlasta Šterbenk, dr. dent. med., (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova I.ZDVetenje)
VeterÍMrska postaja
Dežurni veterinar - gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do t4. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil • ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Porok ni bilo Ana Ticer. roj. 1919. Babna Reka
25. Šmarje pri Jel^h; Amalija Le-ben, roj. 1924. Celje, Jurčičeva ulica 6; Kari Rošar. roj. 1947. Šenilenart 34. Mislinja; Marjana Vodišek. roj. 1945. Cesta v Bevče 34. Velenje.
A TURISTIČNO DRUŠTVO ^	VELENJE
RAZPIS ZA
Turistično druStvo Velenje razpisuje sodelovanje na tradicionalni 6. SALAMUADI, ki bo 14. aprila 2007 v Šentilju.
Strokovna komisija bo ocenila in izbrala najboljšo salamo in budjolo (bunko).
Na salamijddi lahko sodelujejo kmetje in drugi izdelovalci salam in budjol iz območja Mestne občine Velenje. Izven konkurence pa vsi ostali zainteresirani, ki si želijo svoj izdelek strokovno oceniti.
Prijave sprejema organizacijski odbor do vključno 12. aprila 2007.
Prijavite se lahko na telefon; 041/708-665 g. Pečečnik in 041/776-133 g. Petek.
Sodelujoči izročijo v ocenitev po eno salamo ali budjolo.
Najboljši trije v posamezni kategoriji dobijo praktične nagrade, ostali pa priznanja za sodelovanje.
Razglasitev rezultatov ocenjevanja bo 14. aprila 2007 ob 20. uri v Domu krajanov Šentilj.
Vljudno vas vabimo, da sodelujete na salamijadil
Turistično društvo Velenje
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8. 3320 VELENJE, tel.: 03/ 691 00 30. mob.: 041/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI ^
•	PREVOZI	i
•	UREDITEV DOKUMENTAGUE J
•	NABAVA CVETJA	|
V SLOVO	
IVAN SUŠTARŠIC	
7. 6. 1959 - 12. 3. 2007	
Srce je omagalo.	
dih je zastal.	
a spomin naie	
ho \Vi/fto osfal.	
	Vsi njefi^vi
Mali oglasi in osmrtnice « 898 17 50
M0Žf4OSTPLAČ4LA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
POSTAVITEV KONTEJNERJEV SPOMLADANSKEGA ČIŠČENJA
_pyp_
SiudenmaeÂen'
Podjetíe ZO ravnanje z odpadki, d, o« o«, Velenje
MESTNA OBČINA VELENJE
RIHTER d.o.o.
Montelne gradnje Loke 40
3333 Ljubno ob Savinji
RIKHR d.o.D. js podjfl^B. sp^cislisrsno s iaíeJdvo hii in objsk^ po mm kupca. Temeljne dejavnosti podjeija so razvoj proizvodnja in postavit» montažnih in lesenih nsdgrednja obstc^eiiti objektov in ostrelij. Vse hiie RIKTĐ^ « unikati, izdetdnl po mori inieljah naročnikov.
Vedno «no posvečali posebno pozornost zaposlovanju, saj smo pre^rillani, da so ljudje najdr&SDcenejli vir podjele. Ča so vam sorodne vrednote kolje poitenost, zadovoljen tciipac, zaupanje, odgovotnosi ter hija po uspehu, potem se nam pndniííie kot
KOMERCIALNI DIREKTOR m/i
Pričilnijenio de iqiolnjujete sledeča pogoja:
•vsej VI. stopnja izobrazbe lasne, gradbene aH ekonomstca smari,
-	vsej 5 let delovnih izkušeni ne področju prodeie in vodarje.
-	aktivno znanje vsaj enega od svetovnih jezikov {ANG oz. f^. zalefeno tudi ITA),
•	računalniško znanje (zahtevno: Ofiice, útío z bazami podatlcov), zala leno znanje tehničnih ^ogramov,
•	sposobnost vodenja m koon^nacije dela v ski;pini.
•	veznilki izpit 6 kategorije. Vaia glavna akrfa ba:
•	samostojno vodanje oddelke podaje,
•	lirrtffv poslovanja ter izvaisi^a vs^ prodainih aktivno^ in
•	koordinadia med prodajo in izvedbo, NuiSfna:
' odgovorno delo v urejenem otolju in prijetnem ozrečju,
•	možnost osebnega in strotovnega razvoja ter
•	laiuij&ijo zapostitav - delovno razmerje ze nedoločen čas s pokusnim delom. Oeer^ujete da ste natančni iznejdljtvi, prodorni ciljno usmerjeni in imate odlične tomunikadjske in pogajalske posobností? Potem ste zagotovo kandidat, ki ga iicemo. fie ste pripravljeni sprefeti izziv in imata resne namene, se prijavite oz. zdhlevajle dodatne informacije na klasičen alf elektronski naSin; pojljite vlogo ze zaposlitsvz živfjaf^tsom. dokezdi o izobrazbi in dosedanji delovnih iriulnjeh do vključno 16.04.2007 na naslov RIHTU) d.o.o, bka 40.3333 Ljubno ob Savinji ali na Mnail zfipos1itev(@rihter4i. VaSe prijava bodo obravnavana zaupno.
	datum postavftve	datum odvoza |
KRAJEVNA SKUPNOST PLfŠlVEC -GRAŠKA GORA		
vas -kapelica	ID. 4.20D7	11.4.2007
pri Tonetu • Velunja	1G.4.2QG7	11.4.2007
pnKlančniku-Plešfvec	IG. 4.2007	11.4.2007
Crna gora	m 4.2G07	11.4.2007
Graška gora'igrišče	m 4.2007	11.4.2007
Sopota -Pusnik	11.4.2007	12.4.2007
pri Končniku	11.4.2007	12.4.2007
KRAJEVNA SKUPNOST CIRKOVCE		
OSČirkovce	11.4.2007	12.4.2007
na začetku naselja Cirkovce	11-4.2007	12.4.2007
odcep za Jurko	11.4.2007	12.4.2007
na križišču pri križu {trgovina)	11.4.2007	12.4.2007
KRAJEVNA SKUPNOST VINSKA GORA		
Ograjenšek-Prelska	12.4.2007	13-4.2007 1
lOPATNIK		
Križišče Zajc-Gonžar	12.4.2007	13.4.2007
ZGORNJA CRNOVA		
Obirc na križišču	12.4.2007	13.4.2007
odcep proti Zidanskemu in Strahovniku	12.4.2007	13.4.2007
pri Ramšaku(Krošl)-Jenku	12.4.2007	13.4.2007
pri mizarstvu Zibret	13.4.2007	16.4.2007
UPJ£		
^odn)e Upje	13.4.2007	16.4.2007
priâpeglu -riad kapelico	13.4.2007	16.4.2007
PIRES ICA		
pfi Drevu - rta krinšču proti Krajšku	13.4.2007	16.4.2007
JANSKOVO SEIO		
na obračališču	13.4.2007	16.4.2007
PRELSKA		
pri kapeli	16.4.2007	17.4.2007
VINSKA GORA		
parkirišče pod cerkvijo	16.4.2007	17 4.2007
pri starem domu	16.4.2007	17 4.2007
FORAJE: RAZVAJANIE ^^^^	
Pristaja ti... Ker je po meri... Ker je Mura... Ker je fori...	
Vsa razvajanja zdaj v prenovljeni trgovini Fori řasiiion	
na Prešernovi v Velenju.	
fFPtfiFâtMffi murn Kenny s. |	
Fon Fashion, Prešernova cesta 1A, 3320 Velenje, wvi^w.íofi.si.	)
Maja Hostnik zmagovalka meseca februarja
Kupon za naj osebnost marca
Glasujem za_
Obrazlozriev_
Moj naslov
Za osebnost mescca r^bnmrja sle bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenie izbrali Majo Hosinii, Skupaj ste ji namenili 125 gJasov. Nekaj vaših najpo-^osicjših obrazložitev: dela /a mlade in z mladimi, prija/jia in energična oseba; vedîio nasmejana; super prijateljica, rada po-mai» mladim: ve. kaj hoče.
/daj pa smo že pri mesecu marcu. S kuponi, ki jih objavljamo v današnji áievilki. lahko predlagale kandidate, ki so po vasem mnenju najbolj zaznamovali mesec marec, s kuponi iz
naslednjih številk pa boste giascv vali /anje. Prosin'io vas, ila svoj predlog utemeljile in da upoštevate kriterij, da predlagate res tiste, ki so se »izkazali« marca. Zmagovalce posameznih nicso cev bomo uvrstili v finalni izbor naj osebnosti ieta 2ÍI07, zmagovalca pa razglasili na velikem silvestrovanju na l ilovém trgu.
Glasujete lahko na kuponih iz tekočih številk Našega casa ali pa vsak dan malo pred 17. uro v zjvo ludi na Kadiu Velenje (897 5004 in 8097 5004).
Vaše sodelovanje (udi nagra-
jujemo. Ta leden bomo med tis-limi, ki boste glasovaJi, i/^ieba-li dva nagrajenca, Prvi bo prejel Almanah občin Velenje. So^ lanj in Šmartno oh Paki. drugi pa majico >4ascga casa. Obe nagradi p<»klanja Uredništvo Našega časa.
NagcajBnd prejšnjega tedna: Almanah o^mVdlsnie.ŠostanjinŠmarl no ob Paki projme Klara Hostnîk, Šolnova8, Velsnje; majico pa Mari' ia Tajnik. Škale 59. Velenje.
Gradili so 100 let skavtstva
Divji volkovi iz taborniškega rodu Jezerski zmaj iz Velenja so v soboto izpeljali že sedmo šaljivo orientacijsko tekmovanje Škalska liga, ka te briga ... - Prišle so ekipe iz vse Slovenije
Vesna G finsek
»/ naravo k boljšemu človeku« se glasi slogan tabornikov, ki so se v Si^boto zbrali na ^porinem igríj^ču pred Osnovno šolo .Skale. Že v zgodnjih jutranjih urah sc je po dolini slišal glas presenic glasbe in razposajenih mladostnikov, ki so ćakaJi na začetek priljubljenega orientacijskega tekmovanja Škalska liga. ka te briga ... In kaj kmalu so ga ludi dočakali.
Najprej so se zbranim s kratko igrico in pozdravnim govorom predstavili organi-
zatoiji Škalčani, ki so ekipam dali ludi nekaj vzgojnih nalog, in sicer čuvanje narave. Po nekoliko uradnejšem delu pa je sledil zajtrk, s katerim so si udelcženci nabrali moči za na pol po okoliških hribih in za igre, ki so jih morali opravili pred šolo, na igrišču.
Letos je bilo tekmovanje izvedeno bolj jubilejno, saj v tem letu praznuje /veza taborni Kíí v Slovenije in Naciiv naina skavstskega organizacija (/T'S) lOO-letnico svetovne organzacije skavtskcga gibanja, katere članica je. Zatorej so bile leiošnje igre in
naloge na orientaciji povezane prav z oblelnico.
Tudi tokrat pa so organiza-loiji poskrbeli za humanitarnost, s katero želijo optv.ort-ti na stiske mladih ter jim seveda na tak način tudi pomagati, /birali so tako tolarske kot evrske kovance, s katerimi bodo otrokom, katerih starši nimajo finančnih sredstev, omogočili letno taboije-njc. Upajmo, da seje kovancev nabralo čim več. kajti več. kot jih jc padlo v škatlico, več otrok bo uživalo p(v lelje ob taborni il ognjih. Gtv tovo pa so umivali tudi v so-
boto. Glavni namen dneva namreč ni bilo tekmovanje. temveč druženje, veselje, zabava iji sproslitev. Sponzoiii:
Hypo Leasing-Podjetje za finand-fsnje, d. 0. o., Adriatic Siovenica -Zavarovalna družba,d. d., Gorenje, d. d., Poslovni sistemi Merca-lor, d. 6,. Ljubljanske mlekarne, d. d.. TE.R.R.A. MSG. d. o. o., SKB Banks, d. d.. Video studio Mozaik • ionkdš Tomo, s.p., McDonald's Slavenija. d. o. o., Philips Slovenija, d. 0.0., PUR Saubeimacher. d. 0.0., Komunalno podjetje Velenja, d. 0.0., Radenska, d. d.. Naravno zdravilišče Topolšiea. d. d.. Mlekarna Celeia, d. o. o., Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z, o. o., Pele Trade, d. o. o.. Avto Glinšek • Stanko Glinšek. s. p. Presta, d, o 0. Posebna zahvala za pomoč gre DŠŠkale in PED škale ter Petru VrSkovntkj
Udeleženci so morati opraviti tudi igre na igrišču.
Srečanje ravnateljev osnovnih šol
Celjske in koroške ravnatelje je gostila Osnovna šola Šoštanj - Obetajo se spremembe Zakona o osnovni šoli
Sostary. 28. marca - V sredo je v Osnovni šoli ŠoStanj potekalo srečanje ravnateljev osnovnih Sol celjske in koroške regije z direkttv rico Direktorata m osnovne §ole in vrtce Mojco $»krii\jdr in njenimi sodelavci Barbaro Kresal, Živkom Banjacetn in Miro Smolej Mazo-vec,
Mojca Škrinjarjim je prestavila predlagane spremembe Zakona o osn<ivnem Solsivu. Teh je preccj. med drugim zakon predvideva
ukinitev splošnega učnega uspeha. spremembe se do likaj o izbirnih pred me lov. ko naj bi učenec izbral dve uri pouka tedensko, lahko pa tudi tri, če bodo s leni soglasali starši; predvideno je obvezno učenje dveh tujih jezikov.
spreminja vsebine vzgojnega načrta in dodaja nove pri pravilih o šolskem in hišnem redu...
Direktorica Direktorala pa jc predstavila tudi lezc za javno razpravo o spremembah in dopolnitvah /akona o organizaciji in fi-
nanciranju v v^oji in izobraževanju (podaljšano bivanje od 1. do 5- raz.reda naj bi llrianciralo Mi-nisifsiv{> za šolstvo in šport, uva-jatije zasebnega Šolstva).
■ mkp
Novostif ki se obetdjo, so na posvet pritegnile veliiio ravnateljev.
Petra Majdič v Gorenju
Naša vrhunska smučarska tekačica Petra Majdič je ob zji-ključku sezone obiskala svojega sponzoija Gorenje v njiliovom pmdajnem salonu v Ljubljani, kjer je predstavila svoje načrte za prihodnost. Svoje tekaške smuči je podarila Gorenju in /druženju Manajier kijih ho posiavil na dražbo v d<3bnxlelne namene, /druženje Manager bo njene smuči dmžilti na svoji spletni strani www.zdruzenje-managcrsi. zaključek dražbe pa bo izveden m iradidonalnem majskem plesu 26. maja.
Oh tej prilo>:nosti so v Gorenju izdelali tudi posebno magnelno nalepko Caméléon hltp://www,gorenjecame-Ieon.com/ s Petrino fotogralljo v velikosti X5 x 55 cm, ki jo je Peira na novinarski konferenci prav lako podpisala.
Petri so v Gorenju med drugim podarili praktično parno posodo, kise prilega v vse večslstemske pečice Gorenje ter omogoča zelo enostavno, zdravo in hitro pripravo različnih jedi in priiog v sopari « od mesa, rii>j riža, sadja in zelenjave. Tako si bo Petra odslej lahko tudi sama na preprost način pripravljala enostavne in zdrave obroke. Izročil ji jo je direktor marketinga Aleksander Vrane.
Lažni popisovalci tudi v Velenju
Velenje. 30. marca -Geodetska uprava Republike Slovenije je prejela w eno obvestilo o lazjiih popisnvalcili. Dva sta se pojavila na obtuočju Velenja. K lasinici nepremičnine sla priSla v paru in lasi niči ponudila, da bosta izmerila in pi)pisala siantjvanje, vendar ju le-ta ni spusiila vanj. saj je pravilno presodila, da se morata ideniindraii /. izkaznico.
Polog identifikacijske izkaznice morajo bili udeleženci popisa nepremičnin pozorni še na nekaj stvari: popisovalec vedno popisuje nepremičnino sam, se ob prihodu vedno predstavi, pokaže identifikacijsko izkaznico in se nikoli sam ne ponudi, da bo izmeril površino nepremičnine. Prav lak(i je odločitev lasinika oz)n>ma udeleženca popisa, če bo popisovalca povabil noter ali ne.
■ mkp
V prejšnji šícviM smo objavili prispevek bralke, v katerem je opisala ob-sojarýc vredno dejanje. »Vsak leden nam kaj ukradejo z^n^ba. Na Žalost se to ne dogaja samo nam,« je med drugim ogorčena zapisala.
Gornji posnetek smo napravili v ponedeljek v Zgornjem Sa leku v Velenju. Ob cesti, v bližini vrha smučišča, je dolga leta stal lesen kriz. znan kot Štukovnikov križ. Doleiela pa ga je podobna usoda kol mnoge druge objekte (med njimi tudi škalsko cerkvico), ki imajo oziroma so imcii bakrene strehe, žlebove ... Nekdo se je brez kančka vesli, da je to eden od najbolj znanih simbolov krščanstva, vandalsko spravil nadenj, ga podrl, odstranil in odnesel bakreno sircho ter jo med tem najbrž že (pre)prodal.
»Vsako leto na veliko soboio pri tem križu blagoslovimo jedi. ki jih tja prinesemo /gomješalečani. Tudi letos jih bomo. saj bom kri/ nazaj postavil in na novo prekril,« je povedal Šiukovnlkov Martin, ki seveda podobno kol drugi ne more razumeli, da so nekaieri ljudje brez sramu, vesti...
■ vos