(D d 2 Se.
bJ
T^? I i 'i Vl i'' 'i TJ
1 aJ
VrcdntUs Profesor Valentin Kunšek. —
T.	pridej. v.ak. .red. »» »veti.: cen. za
\ro. 18.
če.ertink. lela t» kr. p. peili SO kr. »r
23. Vinotoka 1845.
F.Iojim IcdstvRni!
TD ... . v Olouiovce (Olmtttzt. kir »c mislim tačas mudili, iu Moje očctno scrcc po-^TiTl	.»e, eg. nagnanja prije.no oii.no*., k.cro Mi je Udstvo povsod
trcbo obč.t., v,po..al. «t» „	J ^ J	Svojih vojšakov popotoval, sc .c to
■vcstim ijJ«."	1, Svojga Cesarja _ Vaš Cesar zavupa v Vas.
icodrclva, ktero Vaiu je i« «zna..cna postava oblubila zavolj poorej-
ZigotovIciia Vam jc ^trcsva, K.cro	J	lu|mr<, .Uke, desetine .. t. d. i ><>
Svojo Cesarsko besedo', kakor si« to tud na Svojim popot-""jU Vtc'llo » y£'^rešve varovati. Bodite tedaj pokoli, sveti dae.au
jenu blagorju, iu ravnajte so po temu.
V Oloiuovcah 15. Vinotoka 1848.
jPercES.zcsczcZ>

Bo erisifea Iiro~n. o Če Dunajskim prigodbam C. Viuo-
nega prolelarstva fšuntcrjov|, in stranka r.ladiarstvn, ktera pa sopet razpade v plačano, in od lubezni proti domovini vneto; in te dve stranke ste kervavi pu.it tega dne vzdignile.	.
• Meujštcvilo dcriavne;;a zbora jc viuilo, da bo zmagano ud »rede in leva »traui, na
in i kuivumi	-------i -—----, J
,a sebi različna, pa v resnici terdno zveza-	j	aa oo zmagano ™ ■■*««.•» --—- T"
iia uda, kterih si je posluiila stranka ob-	:	ktere seje p0dp.rab nau,sterst^rtcr0 je atojne prckucijc, to je atranka vučeno-ved- I vdeiclah vup tmelo, «e t,e ne bouo le uve
stranke v straha imele skw. preleiarstvo • z oroijam obdano. To izpeljati pa ui bilo , varno, dokler sc ni prirajmala skuz kak ve- | či pulit 'priložnost.	j
Kos:. :tb je rekel: Kn »Ijon dam za j
Suni 11:1 »Junflji — iu g>j, vztiiguil seje skuz ; ladiarsko ■-•lato puul na l?:inaji zgnrečoj j ieljoj tiste .-.ranke »ciliiiei., i.tcra nima v«- | pa. pri prihodnemu deriavnem« xboru zvn-leua bili; l»tcra pa vupa, da bo k uar vik-šim vradam puvikšana, na ramah derhali, ec bi mogoče bilo li derhali vlado v roke spravili. Men v ud tega punta, hi sc jc napil kervi sivega iu častivrednega moia, jc bila tedaj častimaruost rijačov | šuntarjov~|; iu drugi Kossiifova stranka. Pervi se je ua drugega vklajnal.
Vse lo, kar so nam od Rcakcije ua-
firej kvasili, jc prašno in obreklivo (oprav-ivo); in to ic vidimo na tistih, ki lažnive podvuke okolj raztresajo —na trudu, " hler-mu si prizadevajo nas iz steze pravičnosti napeljati- vidi sc to na polu, ki njim na obrazi sloji, kader s, prizadevajo'tistim usta zamašili, kleri njim Iu iu tam zopergovorijo, da reč, za ktero so trudijo, ni pravična.
Misel pravice jc nebeška iskra, ki vsei-cc pravičnih pade iu se vname, in lam brez zviin.ijncga pudpihovanja poserčnosli plamen podvige. Z.kj pa Jclačič, ta pred bo jak sdavjanske svobodnosti, kaj je Moril taccga, kar bi pravo vstavno svobodo auslrianskih deriavlauov podkopati znalo? Da on »svojim visoko-serčnim lud.stv.im, is katerga jc izrasil, Auslrijo vkup zderžati, in njo veliko iu mogočno storiti hoče vklub puntarski * neinško-rcpublikaiiski stranki — da je v li dobi, ko je vstavili samovladiii prestol v nevarnosti bil, ko jc 00,000 Dunajčanov, ki niso več svojga živlenja zvesti bili, iz stol-niga mesta pobegnilo, — da je v ti dobi prid Dunajskim zidarni se pokazal, persilcn skuz nestanovitnost vojske iu v previdnosti prigodb, ktere bi sc prigodili znale, da bi mesto k miru iu pokoju, in če ravno s kerv-joj spravil?
Alj je kakor avstrijauski general mogel drugač ravnati?
Jel.ičič jo za svobodo pisal, govoril iu delal v taistemu času, ko si še nihče ni vu-pal prosto oglasiti. Ravuo zato, ko svobodo hoče, je meč potegnit iu seer * poserčnost-joj, ktero vstvari pri resnično velikemu iu junaškemu možu občutlcnje, da bo za pravico sc bojval. Tako moramo reči sprijeti,
tako :<am r>udo jasne; iu zapstoji* ji* im> prizadevanje nam to skuz zvijače drugač razložiti.
Nikdar se uc more beseda našega Cesarja nazrj vzeli alj zvili; tersn :>a*:>/i>ti.stf»-jijo miljoni možov kakor ne prema gi 11* armada. ki za svobedn vse, vse dajo,, ii. w hi ravno *, brezviipu":ao boju drugega orožja ne imeli, kakor .-obte iu zobe! Tedaj bi sc vstopili vkup miijoni prostih moiur v*ih narodov in jezikov vsi za enga, eden za vse—in armada, ki iz prostih Austrijanov obstoji, bi se k nam pridružila. — Živi Au-slrija prosta irt mogočna!
Iz Marburga: IH dan lega mesca je šlo 18110» Horvatov skuz naše mesto. Ti llorvali so bili od v/.dige | l«and»turm J, ktero general Todorovič nad iiladžarjc peljal; ko se je pa .Jelačič proti Dunaju obcruil. je tih 18000 domo poslal, ki so vcčdel kmeti. Od treh do šestih so skuz illarburg marši -i rali; ni bilo slišati nobenega hrupa: v svojih | opankah so tiho stopali. Vidilc so junaške j trupla in od soaca ogereue berkasle liea. I Vlrudeni »o bili od dolgega popotvanje.'Od Turške meje noter do Dunaja iu sopet nazaj so noč iu dau pod milim uebam- Zvunaj ilJarbnrga ua polu so se vsedili iu prenočevali; dobili .««) 1S000 hlebov kruha 00 ! eentov mesa in 40 sežuov | klafter | derv. ! Povsod so se popolnoma mimo zaderžali, ! vse lepo plačali, iu če jc njim kdo kako j repo alj kos kruha dal, so vse za hvalo vzeli. Na lesenih ražmili so si meso napol spekli iu zravcu staro pc*m od Kraljeviča peli. Ko »o lačen želodec potolažali, se jc vsak v svojo čoha alj surko zavil, sebe in svoje tube, ki jih že dol»o ui vidil. bogu priporočil, iu uagoli ženili lako sladko zaspal, kakor da v gorki posili ležal. Dež je lil, kakor da bi bilo nebo odperto iu vrne* se je bliskalo. Kadar se je zabli-skalo. so se vidile trupla mcrličaiu podobne; groza me je obšla, zakaj spomnil siiu se na Kralja Matjaža, ki z svojoj ariua-doj v frajnianov i jami leži, mislil sim. gotovo je kralj r.Ialjaž vstal, iu cel svet hoče premagali. ?.lislil siiu: Draga zemla. li nam na temu svetu vse daš. živež, obleko in veselje, in kader je naše truplo starosti — trudno uas v svoje krilo zavije.«. Veliko je brifkosti na svetu, pa draga zeiula. tega nisi ti krivi, ampak nehvaležni ludi, ki se vuied seboj preganjajo. .Mislil sini: osemnajst jeze-. rov sere tukej kije z iskreuoj Ijubezuoj za
«1 mu iu za Cesarja; pa kako dolgo bodo bile? Ne bo :»0 lel preteklo, in zcmla jih bo krila. .Še dalje bi bil v dežu stal, pa -/.budil me hil i/, sanj eden ki se uii je prijazno bližal t. i ,,Molim, dajte mi duhaua."
Vprašali me pa zdaj hote, kaj je njo gnalo lako daljo? Za koga so toljko pre-terpeli? — llrali Slovenci! Ljubezen proti domovini iu proti Cesarju jih je primorala, svoje žene, otroke, starše iu sestre zapustiti in se v boj. podati. Živili »vesli Horvati! ' Skrcbc.
fl« »uunja.
Knez \ViiidišgrAc ima zdaj po Ccsar-skimu vkazu vse Austrianskc armade pod seboj zvuuaj Laške armade, klero sivi junak lladccky vodi. Knez Windišgrao ima tud velike oblasti od Cesarja, kakor so Cesar sami oznanili. Dunaj je okolj iu okolj zapert, tud po Douavi se njim živež pripeljati ne more. Od dne do duc je veči dragina; dobromisljoči ludje, ki uiso mesto zapustili mogli, so v strahu, da bi derhal, ki z o-rožjam okolj hodi, ropati ue začela. Če ravno časopisi govorijo, da je vse mirno iu pokoj-uo, ujim veuder ni verjeli, ker tako pisati morajo, kakor Dunajsko ludslvo hoče. Du-najčaui, ki begajo nam le žaloslue novine iz Dunaja prinesejo, ktere »o Dunajskim ča-»opisam ravno nasproti. — Deržavui zbor se zmiraiu posvetuje, in reče se vedno, da je še zmiroiu polnoštcvileii. Devet iu dvajset 1'emskih poslaucov je zbor zapustilo; odišlo je tud nekaj Tirolskih in Krajnskih poslanec v.Štajerski poslane gospod od Thiiiu-i*eld, ki je tud zbor -zapustil, je dones v Craškemu časopisu očitno povedal kteri vzroki so ga priiuorali Dunaj zapustiti. Vmcd drugim je rekel, da deržavni zbor ui več
Erost v svojim posvetvanju in sklepanju, zalo, o ga razscruila truma v sredi ima. Mi po-polnaiua Tbiiinfeldoviiu besedam verjamemo, Thiunrcld je mož, kterga vsak spoštuje, kdor ga pozna, naj že bo kmet alj purger alj kdo drugi. Cc tedaj laki nioži iz Dunaja bežijo, mora tedaj naš vup v deržavni zbor oslabeli.
Aladžari so Dnuajčauam pomoč oblubili, pa ko je Madžarska armada do Austrianskc meje prišla, so se vojšaki branili črez mejo iti, rekoč, da se nočejo s svojemu kralju, Anstriauskemu Cesarju, vojskovali.
Za Madžarjc je 6. Vinotoka Dunajska kri dekla, iuo obetali so si oslepeni Dunaj -čani veliko pomoč od Madžarov, zdaj so nad njo j popolnaina obvupali. llog daj da bi
no k svojemu milemu Cesarju nazaj veraili. Očitno njim je oblubil, da njim ue bo nobene svobode prikrajšal, iu svojo cesarsko besedo je njim zastavil.
Tisti bataljou grenadirjov, ki se jc branil nad Madžarje iti, zavel j kterga seje fl. dau Vinotoka punl vzdignil, se jc blizo Dunaja »oj>ct zbral iu sopet je prostovoln svojemu Cesarju prisegel. Vbogc vojšake tega bataljona so' bili tedaj napojili, iu v pjauosti so se zoperstavili.
Vsak dau iz 1'eiuskega iu Marskega vojšaki na žclczuici prihajajo, iu Wiudi»-gracovo in Jclačičovo armado pomuožijo.
Slovenske dežele.
Iz lili bi a Iie. Jlaztjtas shrrnskhja društva Lulttani. Nepričakovane nrigodbe današniga časa, posebno pa posledne silne prckucije ua Dunaj i, ktere edinost in moč našiga cesarstva podkupujejo, iu so clo Cesarja priinorale, de so vdrugič Dunaj zapustili, budijo vsaciga zvest iga prijalla edine in močne Austrijc, de se zave, de jc naša domovina v nevarnosti. Sami Cesar nas kličejo, de naj se krepko ustavimo okoli trona austrijauskiga cesarstva — torej ludi slovensko družtv o ne sme v laki potrebi križama rok deržali, ampak se mora za pravično reč po svoji moči potegnili. Zato jo že iinidan per vi razglas po Slovenskih deželah poslal, danes pa drug i ga — iu s tem jc preskočil ozke meje svojih postav. Torej »klcnemo, dokler ue bo velki zbor, kteriga bomo berž ko bo moč poklieali, za-' zdajui sklep polerdil, i. razdelk družlviuih postav za ta čas | provisoriseh | takole pre-meniti:
Aamen shrenskiga družica je umikanje s/orenskij/a jezika, porzdija slovenske ua-rodnosti r sojhtsni podla,ji /tod osi ar no ar-tir i jonsko crsartl.ro, in tedaj raroraujr pravic slo renski»/ a naroda na post urni poti.
Vsi drugi razdelki ostanejo pri starim.
Po sklepu izverslnii/a zbora sforenskit/a druži ra r Lubtuni tU. Kozo per sim /8-1$.
(SI.,v.)
I z K o r o š k i g a 20. t. m. Kak or po I\raj-nu tako vlada posebno ua Koroškim nemš-kutarstva hudobni duh: aii kako nji moglo drugači bili. ker se tukaj Slovcnšiua nikoli ni učila. I'o šest in še več let je šolska mladost po slovcušini žvekala. brez da bi ji bi!.', kdaj prav h teki šla. Zato se ni čuditi, da
taki na nemško kopito nabili Mi, tuu »daj nobeniga nagnci.ja vsebi ne občutijo, slo-vcnšinc »o poprijeti—oni »o ptiču enaki, ka-tiri po leni, kije skoz več let »apert bil, svojo iečo ako ravno luu ilurci odpre*, nc zapusti, ker »c jc suinosli ic navadil. t*a ako ravno ti katirih dolžnost bi imela biti, »a sloven-šino sc oglasiti in trudili, dokler jo sc ias, od nje molčijo i iu se šc »miram, kder moralo no svojim poklicu kaj slovenskima povedati, ua nemških kcrlilih davijo; ali pa cc-limu slovenskimu narodu škodlivo spanje Iro-glivosti spijo; »c na drugej strani, laki, od katirih binarmaiij kaj takiga mislil, kmeti brc» posebne, učenosti v »lovciišini glasiti icmlcjo.
'/c kjerbodi so se kmeti slovcnsine ve-scliti jeli, pa odkar so Dunajčaui rablovan-jc in puntovanjc začeli, odkar sc povsod vpije: .Landsturm" odkar ncinci po keremah in ka-fctcrijali Jelačiča, Hadcckiga in vse, ki se »a ni u i potegujejo z uslni obešajo, llervatc pobijajo, so se našim krnela« glave tako imešale, da ne vedo kam pes nogo moli. P» kaj sc bomo jim čudili ker Uclaskc novice JCknithcin Volksfrcuud" vse ludi skor ob pamet pripravijo!__(«•».)
V>Jo:u> Csbod.
ficrčno odide Od doma slovenc lip solze mu briše Na lep slave vene.
Ilog vas obvarji, /.daj mali moja, •/.a me nc jokajte, Ilc ni sim doma.
'/. ttogam »daj dekle, Ostani »veslo. Daj aerce mi svoje, De pojde » mcuo.
Slovenc je brci straha Se nič ne boji. /.a Cara veselo /.ivlenje pusti.
Odekle uc jokaj,
Kakor hrast stojim,
.Mani persa iclciuc,
Sc smert ne bojim._
Cesarju pjlreba Hrabrih moii, Slovenci! u njega Naš serre gori.
/a njim hodimo Ivam kol uas pelja; In serčno luhimo Cesarja uašga.
K/««* lhuu'ui»»»-
Kilroilca.
Kdravo Šlajarska Dciela V kojoj vsigilar su vesela l>rava deca Slavcnska llirskog' roda Slavnoga.
Sada »digni gori čašu llral; — i pi za zdravje uas« — Slavno skrikni: mili Ilog Poiivi roda .,llirskog."
'/iii llozc li Slaveoo Skraiuskog'. s Slajarskog plemena llorvat — Slavon — Dalmatina Ilirije svakog' vcruog sina.
Toči jošce jedno čašu '/a vso drugo hraco uašu Celog' roda Slavjanskoga Invcniog' duha Ilirsko«.
Iloic iivi sve Jlire Da se sloic iu rašire V Jezika kreposti 1 v. staroj vernosti. fy ^
Imtsmersbi.
^■fiska.
v sosl.-.vku: „V Celi kerti rijejo- »c
jc gospod Škrcbc zagovoril in m, smo pozabili popravili. Cesar I-Vicdrich »V. J« Cele » »idovjam obdal, ue pa ierdiuaiid. ^
Natiskar in založnik ZC.UOZ 2X» Zcrc";*