DEMOKRACIJA Leto V. - Štev. 17 Trst - Gorica 27. aprila 1951 Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 izhaja vsak petek ŠTIRI LETA Letos dopolnjuje naša »Demokracija« četrto leto svojega obstoja. Dne 25. aprila 1947 je namreč izšla njena prva številka. Misel o slovenskem demokratičnem glasilu pa se je pričela porajati že prej. Njene korenine segajo tja v jesen leta 1945, ko je že mnogim samostojnim slovenskim možem postalo jasno, da vodi komunizem naš narod v pogubo. Toda poborniki slovenskega demokratičnega glasila in gibanja niso hoteli motiti občutljivega mednarodnega položaja v času priprav za italijansko mirovno pogodbo. Niso se oglašali niti kot javni kritiki, ker bi to znalo škodovati, niti niso nastopali kot sodelavci, ker jim je to bilo onemogočano. SIAU, OF in komunistična partija so hoteli imeti vse vodstvo v svojih rokah. S tem pa so seveda prevzeli tudi vso odgovornost za delo, ki je bilo samo njihovo in pri katerem niso trpeli ne nasvetov, ne sodelavcev. To zgodovinsko odgovornost slovenskih komunistov in njihovih takratnih sopotnikov je »Demokracija« odločno pribila v svojih prvih številkah. Nihče ni mogel oporekati iznesenimi dejstvom. Zlato pa je bil toliko večji bes, s katerim so komunisti in njihovi prijatelji sprejeli nov svoboden glas tržaških in goriških Slovencev. Z »Demokracijo« je vstala sila, ki je čeprav po svojih močeh skromna toda odločna, načelna in pogumna, prva s tiskano besedo razbila monopol, ki si ga je dotlej prisvajal komunizem nad javnim izražanjem in pisanjem zamejskih Slovencev. Vrnimo se v duhu v tiste čase! Takrat »Demokracija« še ni imela sovrstnikov, nastopila je kot prva in bila je sama. V času, ko so novi oblastniki s silo propagande in odprtimi grožnjami, po potrebi z uboji in ugrabitvami, izvajali nad slovenskim življem politični teror, kakršnega v svoji notranji politični zgodovini naš narod dotlej še ni poznal, se je našla skupina ljudi, ki je pogumno dvignila v prah poteptano zastavo svobode misli, prepričanja in izražanja. To je bilo nekaj nezaslišanega! Ni čuda, da so komunisti in njihovi sodelavci izlili na »Demokracijo« in njene ustanovitelje ves svoj žolč. Toda manjkalo je stvarnih argumentov. Za svoje politične polomije je niso mogli dolžiti, ker so to bili skozi in skozi pošteni, narodni možje. Ta nemoč je takratne monopoliste jugoslovan-sko-italijanskega bratstva strašno bolela. Pred svojimi očmi so morali gledati, kako jim svobodna beseda prvega slovenskega povojnega demokratičnega glasila trga krinko z obraza. »Demokracija« je neusmiljeno iskala resnico in ni. hranila besed. V takratnem vzdušju ■je s tem govorilo pionirsko delo kasnejšega političnega razčiščenja. Narod je pričel izpregledovati. V »Demokraciji« je dobil možnost, da da duška svojim pravim mislim, v »Demokraciji« je spoznaval pr-voboriteljico onih vzorov, ki so jih novopečeni komunistični voditelji prezirljivo gazili. »Demokracija« je postajal vedno bolj priznan glasnik pravega primorskega in sploh slovenskega srca in zavesti. Njen vpliv na narodno mnenje je rastel. Naš človek jo je čital z zanimanjem in vedno več je bilo takih, ki so ji pritrjevali. Komunisti in njihovi zaslepljeni ali neodločni sopotniki so uvideli, da novemu, pogumnemu glasilu svobodne besede ne bodo k os, ako ne uporabijo svojega zadnjega, sicer pa zanje običajnega sredstva: grožnje in sile. Ze dva dni po izidu prve številke »Demokracije« je Babič na njen račun prešerno izjavil, dci bo »slovenski narod eno-dušno obsodil in uničil vse svoje sovražnike.« Takratni odbor SIATJ. v katerem je sedelo tudi veliko oseb, ki so do danes že precej iz-premenile svoje takratno gledanje, pa je na svoji seji dne 17. maja prišel do soglasnega sklepa, da predstavlja naš list »izdajstvo nad slovenskim narodom.« Toda dogodki so pokazali, da se slovenskega naroda ne sme enačiti niti z Babičem, niti s SIAU-om. Vkljub njihovim prokletstvom, s katerimi so ji hoteli onemogočiti življenje, vkljub vsem njihovim nakanam, katerih so se poslužili, da bi jo uničili, je »Demokracija« živela, se razvijala in rastla. Svojo moč pa je pri tem črpala iz o-snovnega vodila svojega delovanja: služiti narodu, zastopati vedno in povsod narodove potrebe in koristi, pred katerimi morajo stopiti v ozadje vsa ozka strankarska gledanja in sebičnosti. Taka bo ostala tudi v bodoče. * * * Kriza laburizma Ostavki ministrov Bevana in Wilsona pomenita konec laburističnega poskusa? Ostavka, ki sta jo v začetku tega tedna padala minister za delo A-ne>urin Bevan in minister za trgovino Harold W,ilson, je pokazala nevarno razpoko ne samo v sklopu angleške vlade, temveč v sami laburistični stranki. Bolj kot kdaj koli v preteklosti je prav danes umestno -istovetiti usodo sedanje angleške vlade z angleškim labu-rizmom! Laburistični poskus in njegovi uspehi na polju podržavljenja bistvenih panog narodnega življenja, so dokazali, kako se more skladno spajati misel o sodobni socializaciji javnega življenja z ustaljenimi zahodnimi demokratičnimi izročili. Socializem in demokracija sta v povojni Angliji ustvarila pogoje za nagii dvig življenjske ravni angleškega ljudstva, ki je v teku zadnje vojne strašno trpelo, žrtvovalo vse svoje bogate gospodarske vire za zmago nad nacifašizmom in se po dobljeTii zmagi izmučeno sesedlo na splošne narodne, gospodarske in politične ruševine. Le z upoštevanjem tega velikega gorja, ki .se je kljub zmagi zrušilo na ponosno Anglijo, moramo razumeti nehvaležno in za naše pojme skoro nerazumljivo potezo angleških vo-r 'livcev, ki .so takoj po koncu vojne velikemu zmagovalcu in voditelju konservativne stranke Winstonu Churchillu odrekli zaupnico in s prepričevalno večino dvignili na oblast laburističnega prvaka elementa Attleeja. Laburisti niso prišli na oblast kot novinci. Svoj izdelani program so že večkirat preizkusili v obdobju med obema svetovnima vojnama, ko so prevzemali iz konservativnih rok odgovornost za vodstvo državnega krmila. Iz razumljivih razlogov uspešnejše borbe proti komunistični nevarnosti so vnašali v načrte vedno ki so močno nujnostjo sprijaznil, ker noče v nobenem primeru kršiti demokratičnih načel pri izvajanju politične in parlamentarne .borbe. V tem je njegova odlika in pomembnost! V7 tem je iskati razlogov za njegovo zmago in hitro uveljavitev. Ce bo zaradi tega padel, bo treba iskati tudi za to razlogov ne v tej njegovi privrženosti demokratičnim načelom, ampak v novih silnicah, ki bodo s silovitim zaletavanjem v angleško politično stavbo odločno preokrenile politično ravnotežje na desno v konservativno ali pa — kar ni zaenkrat tako verjetno — v liberalno smer. Laburizem je po koncu vojne napravil svoje gospodarske in socialne načrte in jih uresničeval z vida potrebnega dolgoletnega razvoja in s predpostavko trajnega oziroma trajnejšega miru na svetu. Laburizmu je naenkrat zmanjkalo tal izpod zgrajene stavbe: zmanjkalo mu je izgledov za razpoložljivo daljše obdobje pri postavljanju strehe nad z muko zgrajeno stavbo zaradi ostrenja svetovnih prilik: zaradi vedno manjših izgledov za dosego željenega trajnega miru v svetu pa mu je zmanjkala tudi podstava nujnega mirnega razvoja. Oboroževanje je zato bistveno o-majalo laburizem. Konec je načrtne socializacije, ker je že velik uspeh za sedanjo angleško vlado, če bo mogla ohraniti neokrnjene vse dosedanje programske uspehe, ne da bi sploh stremela po novih! Vendar je dvomljivo, če bo mogla v celoti očuvati svoje stvaritve pred pretresi, ki se najavljajo. Dvig obrambne proizvodnje v svetu je povzročil hudo pomanjkanje tako imenovanih lahkih strateških kovin v Angliji. Uvažanje teh kovin je narekovalo vladi nujnost krčenja izdatkov na drugih poljih. Kje dobiti sredstva za oborožitev? Pri nižanju življenjske ravni ljudstva in krčenju izdatkov v socialne svtrhe, predvsem v zdravstvu. Ukrep v tem smislu je vlada sprejela nerada, vendar se mu ni mogla ogniti, če se n.i hotela odreči oborožitvenemu načrtu v skladu z obveznostmi vodilne članice Atlantske zveze. Ukrep je dvignil ostre proteste v levem strankinem krilu in povzročili izstop iz vlade ministra za delo in vodilnega laburističnega sociologa Aneuirina Bevana ter ministra za trgovino Harolda Wil-sona. Bevan je zaslovel po svoji zdravstveni zakonodaji in sociali- zaciji, ki ima pa to slabo stran, da je preveč birokratsko omrežena. Bevan se je odločno postavil proti okrnitvi socializirane zdravstvene službe. (Na vprašanje, kako naj. vlada dob.i potrebna sredstva za svoj oborožitveni načrt, je odgovoril Bevan v imenu strankine levice, da je vladni oborožitveni načrt spričo angleškega gospodarskega stanja .neizvedljiv! Ta Bevanova izjava nam postavlja v pravo luč krizo, ki jo doživlja danes angleška vlada in z njo prav posebno laburistična stranka. Pravijo, da preide v Angliji vladna odgovornost v kritičnih tre-, nutkih svetovnega političnega' dogajanja v roke koalicijske vlade, običajno pod konservativnim vodstvom. Notranjepolitični angleški razvoj in zunanjepolitične prilike v svetu so take, da bi take spremembe v Angliji danes opravičevale. Do teh sprememb bo pa prišlo posebno če bo padel v vodo še zadnji izgled za dosego sporazuma v svetu. In to bo pomenilo konec povojnega, verjetno pa s tem ne zadnjega laburističnega poskusa v Angliji. — j- svoje gospodarske bolj drzne zamisli, presegale običajni okvir evropskega socialdemokratskega in celo socialističnega vladnega udejstvovanja. Sedanja povojna laburistična državna stavba preseneča po drznosti svojih zamisli in dalekosežno-sti svojih stvaritev. Podržavljenje prevoznih sredstev, težke industrije. .zlasti pa zdravstva kaže uspešno prizadevanje podkovanih gospodarstvenikov -in politikov. Labuirizem je v svoji zadnji povojni fazi sproti naletaval ob uresničevanju svojega vladnega programa na najtežje ovire združene opozicije in vplivnih gospodarskih krogov. Rastoča krivulja uspešnih programskih stvaritev je dobila svoj politični odraz v padajoči krivulji parlamentarnih uspehov. Danes sta obe silnici v nevarnem ravnotežju: zadostuje najmanjši sunek za prenos politične prednosti v konservativni tabor in za postopno uničenje gospodarskih in socialnih stvaritev laburizma. Moramo s.i biti namreč na jasnem, da je uspeh laburistične vladne zamisli nujno vezan na o-hranitvi na oblasti. Izkazalo se je. da je to v demokratični in strankarski predstavniški obliki težko, ker v državi, ki ima svetovno odgovornost kot Velika Britanija, sovpadajo najrazličnejše silnice, ki stalno motijo odnosno preurejajo sproti dognana notranjepolitična ravnotežja. Laburizem se je s to Ilooa ameriška pomoč Jugoslaviji Predsednik Truman je poslal lom Izvozne-uvozne banke, kot predsednikom odborov senata in predstavniške zbornice za oborožene sile ;n izunanje zadeve pismo. v katerem sporoča, da je odobrit Teh-zBkon, ki’ie odobril 50 miitjo- nadaljnjih 29 milijonov dolarjev iz fondov za medsebojno obrambno pomoč Jugoslaviji za nabavo surovin in blaga, ki ga potrebuje za svoje oborožene sile. V pismu navaja, da Jugoslavija zaradi suše n$ more izvažati živil in zaradi tega tudi ne finansirati uvoza surovin. Predsednik Truman izjavlja, da se je pred tem korakom posvetoval z drugimi državami, ki so članice atlantske pogodbe. Opozori} je na svoje pismo kongresu z dne 24. novembra 1950, v katerem je označil Jugoslavijo kot strateško važno za obrambo severnega A-tlantika. Z današnjim zneskom dobi Jugoslavija drugo podporo iz fondov za medsebojno obrambno pomoč. Jeseni 1950 je prejela zaradi po suši povzročenega kritičnega položaja 16 milijonov dolarjev iz MDAP, skupno s pomočjo ECA in posoji- nujno pomoč za čas do sprejema zakona o 'podpori Jugoslaviji v kongresu. Kongres pa je nato spre- nov dolarjev za nujno pomoč Jugoslaviji. »New York Times« prinaša krajšo razpravo o ameriškem posojilu Jugoslaviji. List pravi: Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo pogoje ameriškega posojila Jugoslaviji v znesku 29 milijonov dolarjev. Najvažnejše je, da bo ameriška vlada imela nadzorstvo nad uporabo kupljenega blaga in da je Jugoslavija pristala na to, da bo v zameno dobavljala take surovine; ki jih potrebujejo ZDA. Tu gre predvsem za vojašk^ dobave in sklenjeni pogoji kažejo, da smo zelo previdno prišli do sklepa, da pomagamo Titu braniti njegovo državo pred sovjetskm napadom, bodisi neposrednim ali posrednim preko tretje sile. Važna je pomoč, ki je logična sestavina naše politike, na podlagi katere skušamo ustaviti napad in dajemo po- MDaily Herald" o Bradleyevi izjavi Kova bitajsha ofenziva Kot je bilo že dalj časa predvideno, so sprožili Kitajci svojo pomladansko ofenzivo na Koreji. Vrhovni poveljnik sil OZN tjen. Ridgway je opozoril javnost na nevarnost nove ofenzive, ki more biti odločilna zaradi temeljitih priprav. Ofenziva ni presenetila sil OZN, ki so jo v pripravnosti sprejele v polni izvedbi taktike premične o-brambe. V prvem zaletu so Kitajci prebili zavezniške črte na osrednjem bojišču in prodrle nekako šest kilometrov južno od 38. vzporednika. Nekaj zavezniških edinic je obkoljenih, vendar jim sveže rezervne sile hitijo na pomoč. Zanimivo je, da so izvedli Kitajci ofenzivo brez težkega orožja in tankov, zaradi česar pričakujejo drug še silovitejši komunistični naval, ki naj bi s težko vojno opremo izkoristil probojne uspehe žrtvovane pešadije. »Daily Herald« posveča v enem izmed svojih člankov pozornost izjavi .načelnika združenih ameriških glavnih stanov generala Bradley-a, ki je dejal: »Ne bomo izzvali vojne proti nikomur. Niti se ne bomo spustili v preventivno vojno proti našemu najhujšemu sovražniku, ker bi to prav gotovo uničilo mir.« »Daily Herald« poudarja: »S svojim modrim pravilom glede korejske vojne je general le znova poudaril odločno stališče, ki ga že izraža izjava Attleeja in Trumana, namreč, »da je treba storiti vse, kar je mogoče, da se omeji sedanji spor.« Cilj je določen 7. jasnimi besedami. V izjavi je zanikana vsaka želja, da bi se razširilo sedanje vojskovanje z bombardiranjem oporišč na Kitajskem ali z razširjenimi vojaškimi nastopi izven korejskega bojišča. Ta odločna izjava — pripominja list ■— je še prav posebno dobrodošla in je popolnoma v skladu.z zagotovili, ki jih je dal naš zunanji minister Herbert Morrison v spodnji zbornici. Prihodnji korak je treba storiti na podlagi tega skupnega sporazuma in treba je najti novo in določnejšo izjavo o vojnih ciljih na Koreji. Ce more priti do take izjave in če bo ta pripeljala do premirja, pa je odvisno le od tega, kako bo nanjo odgovorila kitajska vlada v Pekingu. Prav gotovo pa po izred- no jasnih izjavah zunanjega ministra Morrisona in generala Brad-ley-a nihče nima več pravice, da bi skušal prikriti resnično željo po miru, ki navdaja one narode, katerih oborožene sile se upirajo napadu na Koreji,« zaključuje »Dai-ly Herald«. Letošnji pridelek pšenice v im Ameriško poljedelsko ministrstvo predvideva, da bodo v Združenih državah, ki je najvažnejši evropski dobavitelj pšenice, letos pridelali 256,022.730 hi ozimne pšenice, V primerjavi s cenitvijo v preteklem decembru je to za 60.783.771 hi manj, vendar bo zadoščalo za običajno povpraševanje domačega trga in za izvoz. Pridelka jare pšenice pa še niso ocenili, ker te pšenice še v mnogih krajih niso posejali, če pa bodo farmarji posejali toliko jare pšenice, kot je predvidevalo poljedelsko ministrstvo v preteklem mescu, bo pridelek jare pšenice znašal približno 108,891.600 hi. Skupen pridelek pšenice bo torej predvidoma 364,734.000 hi. Ta skupna količina je za 2,819.000 hi večja, kot je bil lanski pridelek, čeprav je neznatno manjša kot desetletno povprečje ameriške proiivodnje. moč onim državam, ki so pripravljene boriti se za ohranitev svoje neodvisnosti. To so Jugoslovani pripravljeni ■storiti; -iiieer ~nikt*k>&r Jie bi tvegali odločnega in usodnega koraka, dq so se obrnili na Washington, naj jim da sredstva za odpor proti Moskvi. Pri item tvegamo tudi mi in naša pomoč še ne pomeni, da podpiramo jugoslovansko obliko vlade. To je /e poteza za okrepitev zahodne obrimbe in priznanje, da ima Jugoslavija ne glede na zanimiv političen razvoj, važen strateški položaj pri skupnem naporu proti vojni in zavojevanju. Dulles o japonski mir. pogodbi Na večerji, ki so jo priredili v Whittieir Collede v Los Angelesu v čast osebnega Trumanovega svetovalca, veleposlanika Johna Fosterja Dullesa, je le-ta imel govor, v katerem je podal pregled o pripravah in o osnutku mirovne pogodbe 2 Japonsko. Dulles je uvodoma poudaril, da osnutek te mirovne pogodbe predvideva neodvisnost Japonske, ki naj bi kot svobodna država podprla svobodni svet. Japonska naj bi prispevala k skupni varnosti ostalih svobodnih narodov, ne da bi pri tem s svojim oboroževanjem ogrožala druge. Mirovna pogodba naj rehabilitira Japonsko kot enakopravno državo brez razločkov in obtežilnih pogojev, skratka mir z Japonsko naj bo mir sprave. Toda mirovna pogodba ne namerava razvaditi japonskega naroda. Naj bi japonski narod živel v dobrih odnosih s svojimi sosedi, in zmagovalci naj nikar ne zlorabljajo sedanje onemoglosti Japonske, da bi ji palagali nepravičnih pogojev. Odpor proti sovjetskemu imperializmu napreduje, izjavlja Truman Predsednik , Truman je poslal glavni predsednici kongresa hčera ameriške revolucije, ki se je sestal na svoje 60. zborovanje, poslanico, v kater.i izraža svoje upanje, da so Združene države in drugi svobodni narodi »ustavili prvi odkriti-vojaški napad komunističnega imperializma na Koreji.« »Povsod, zlasti v Evropi, gradijo Združeni svobodni narodi svojo obrambo v taki meri, da sem prepričan, da komunisti ne bodo imeli poguma za nadaljnje napade. V boju za ohranitev svobode bodo Združene države združile svojo silo s silo drugih svobodnih narodov.« fleheson o sestanku štirih zunanjih ministrov Zunanji minister Acheson je izjavil, da bi konferenca zunanjih ministrov štirih velesil bila zelo težavna biez prej določenega dnevnega reda in omenil, da so že prejšnji taki sestanki bili brez vsake koristi, ker so porabili večino časa za poskuse določitve dnevnega reda. Konferenca profilu lunističnih vodi eljev v pregnanstvu Ugledni državniki, bivši člani bolgarske, češkoslovaške, madžarske, Iitvaške, poljske in romunske vlade, ki sedaj živijo v pregnanstvu, so se dne 4. aprila sestali v New Yor.ku na konferenci in ra:-pravljali o kulturnih, gospodarskih in političnih razmerah v njihovi domov,irti in o izgledih za osvoboditev držav izpod sovjetske vladavine. To konferenco so krstili ; imenom »Konferenca o borbi za svobodo«. Poljski komunisti so prepovedali katoliške časopisi Vatikanska radijska postaja sporoča, da so' uprave vseh katoliških časopisov na Poljskem obvestile svoje naročnike, da so poljske komunistične oblasti prepovedale razpošiljanje vseh katoliških časopisov in da zaradi tega ne bodo mogli več izhajati. Ravno tako so prepovedali zbiranje denarja za katoliške liste. Vatikanski radio nadalje pravi, da najnovejši predpisi poljskih komunistov izpostavljajo ves katoliški tisk samovoljnosti rdečih gospodarjev in da ga imajo popolnoma v svojih rokah. Uvedli so preventivno cenzuro. Za vsako katoliško publikacijo morajo zaprositi za posebno dovoljenje. Komunisti niso le prepovedali razpošiljanja poljskih katoliških časopisov, temveč nadzorujejo tudi denarno poslovanje katoliškega tiska. Po vojni so zgradili v Veliki Britaniji nad l milijon hiš Po vojni so .zgradili v Veliki Britaniji nad 1 milijon hiš. V novih, popravljenih in preurejenih poslopjih je dobilo svoje stanovanje nad 1 milijon 250 tisoč družin. Sedaj zgradijo v Veliki Britaniji približno 200 tisoč hiš na leto. Italijanski mirovni predlog Poročajo iz Rima, da je italijanski zunanji minister grof Sforza predlagal, da naj države atlantske pogodbe ponudijo nenapadalni pakt vsem državam in iudi sovjetskim podložnicam. Doktrinarni tečaji za katoliške duhovnike Po poročilih, ki so jih nedavno | jevno pristajni okrajni narodni odbori, ki jim predoeujejo, da se Cerkev mora očistiti protisocialističnih, to je protikomunističnih elementov. Tečaje vodijo v glavnem partijski funkcionarji. Vse se mora udeležiti diskusij in govoriti. Voditelj tečaja in diskusij sestavlja nato posebno poročilo o poteku teh diskusij, v katerem označuje zadržanje vsakega posameznega duhovnika. Vsa ta poročila zbirajo v izčrpnem in splošnem poročilu o vsakem posameznem duhovniku, ki se je udeležil tečaja. Vsa ta poročila dobiva potem urad za cerkvene zadeve v Pragi. V primeru nepovolj-ne ocene, mora duhovnik ponovno obiskovati tak doktrtnalni tečaj. prejeli v Vatikanu, je komunistični državni urad za cerkvene zadeve na Češkoslovaškem uvedel doktrinarne tečaje za katoliške duhovnike. Ti tečaji trajajo približno 14 dni. Na njih predavajo o marksističnemu leninizmu - stalinizmu, o krščanstvu v stalinistični socialistični državi, o duhovniških dolžnostih v ljudski demokraciji in o stalinističnem socialističnem ustroju češkoslovaške republike. Zlasti pa poudarjajo na teh tečajih »nauk«, da je bilo krščanstvo prvotno socialistično in komunistično gibanje in da ga v 20. stoletju predstavlja marksizem in leninizem. Katoliške duhovnike izbirajo kra- D e s ti s tržaškega Izigravanje naredbe o rezidenci • Dr. Bogdan Drnovšek odpotoval Kakor je znano, je prva naredba, ki jo je takoj po svojem nastopu v Trstu izdal general Blanchart. odrejala, da morajo biti vsi prebivalci Trsta, ki so se tukaj nastanili do novembra 1949, uvrščeni v seznam stalnega tržaškega prebivalstva, in sicer na osnovi vloge, ki mora biti vložena v roku šestih mescev po razglasu naredbe. Računalo se je, da bo v Trstu tako 10-15.000 ljudi prejelo pravico do -stalnega bivanja. Ta naredba je koristila v prvi vrsti beguncem iz Istre. Ti so pred tem imeli v Trstu le pravico začasnega bivanja. Sedaj naj bi bili priključeni stalnemu tržaškemu prebivalstvu. Ali naredba je imela namen koristiti tudi onim doseljencem, ki niso imeli italijanskega državljanstva, in med takimi je bilo precejšnje število naših ljudi. Vendar se pa opaža v zadnjem času težnja tržaških občinskih oblastev, da na en ali drug način izigrajo naredbo generala Blancharta. Od današnjega tržaškega prebivalstva, oni z italijanskim državljanstvom ne potrebujejo dovoljenja za bivanje, potrebujejo ga le oni, ki nimajo italijanskega državljanstva. Tu se pa je dogodilo, da je evidenčni tirad (»ufficio anagrafe«) pred občinskimi volitvami leta 1949 izvršil revizijo prebivalstva in glede mnogih tržaških Slovencev enostavno ugotovil, da nimajo italijan- skega državljanstva. Ta ukrep je vsekakor prvenstveno služil v vo-livne namene, je pa imel za posledico znatno in zelo občutljivo spremembo položaja prizadete osebe. Dočim je dotičnik, pogosto celo rojen v Trstu, živel v Trstu po pravici kot pravi Tržačan, se je tako preko noči znašel v položaju tujca in bil s tem podvržen dovoljenju za bivanje. In iz mnogih primerov je znano, da so pri tem policijska oblastva znala biti dokaj sitna. Kazensko neoporečnim rojenim Tržačanom so odrekali pravico do bivanja ali jo pa skrajševali celo na 15 dni, kar se je zgodilo na primer osebi, ki je sicer v službi Zavezniške vojaške uprave. Ker so sedaj prizadeti zaprosili, da se jim prizna trajno bivanje (»residenza stabile«), in ta se jim v smislu naredbe generala Blancharta ne bi smela odrekati, opažamo, da poskušajo občinska oblastva to naredbo enostavno izigravati. Prizadetega prosilca pozovejo na evidenčni urad s pozivom, naj pokaže in predloži dovoljenje za bivanje in še kako drugo podobno listino ali spričevalo, ki ga ne more nabaviti, ker je jugoslovanski državljan. Ako pa prizadeti zahtevane listine predloži, tedaj zahtevajo, naj prinese italijanski prevod, in to ne le samo v enem izvodu, ampak, ker je ta prevod baje potreben tudi še kakemu drugemu uradu, v večkratnem prepi- su. Ali tudi v primeru, da se stranka z dotičnim uradnikom sporazume in svojo zahtevo s predložitvijo nekaterih točno odrejenih listin uredi, se po nekaj dneh znajde pred drugim uradnikom, ki se smatra poklicanim do novih zahtev. Ce pa stranka, vznevoljena po teh novih zahtevah, izjavi, da zahtevanih listin ne more nabaviti, sodi uradnik, da je upravičen staviti spis na stran, »ker se stranka noče podrediti uradnim predpisom.« Naredba generala Blancharta je jasna in vsakomur razumljiva. In dolžnost občinskih oblastev je, da naredbo generala Blancharta izvršujejo. Zato od strank ne smejo zahtevati drugih podatkov kot o-nih, s katerimi razpolagajo. Razen tega je dolžnost občinskih oblastev, da poduče stranko o odredbah tako imenovanega »atto notorio«, t. j. o pozivanju štirih prič. Predvsem pa je dolžnost občinskih oblastev, da strankam po možnosti pomagajo. Ljudje se že dovolj mučijo, ker morajo čakati po cele ure pred občinskimi uradi! Dolžnost oblastev je, da tudi o tem vodijo računa. V dobi človeške enakopravnosti in .razglaševanja človečanskih pravic je treba opozoriti tudi tržaška občinska oblastva, da so časi nacionalnih preganjanj minuli. Uprava in uradi so v službi celokupnosti in ne obratno! A. D. Risarski natečaj za otroke Uprava za gospodarsko sodelovanje je razpisala mednarodni risarski in slikarski natečaj za vse otroke od 8. do 14. leta starosti. Na natečaj, pri katerem bodo razdeljena bogata darila, je poslati slike o temi: »Kako lahko več ljudi bolje živi, če se združijo pri delu.« Tudi Trst se bo udeležil tega mednarodnega natečaja in v ta namen bo tukajšnje odposlanstvo U-prave za gospodarsko sodelovanje (ECA) — Korzo Cavour št. 1 — izbralo najboljše izmed slik, ki j.ih lahko pošljejo vsi učenci in dijaki stari od 8. do 14. leta, ki so vpisani na kaki javni ali zasebni šoli Svobodnega tržaškega ozemlja. Slike naj prikazujejo iste prizore, kakor jih predpisuje mednarodni natečaj. Sprejemajo se risbe ali barvaste slike (naslikane z barvastimi svinčniki, vodnimi barvami, pasteli itd.) na kakršnem koli pa- pirju ali lepenki. Največji obseg slik naj bo 40 x 60 cm. Odsek za vzgojo ZVU je odobril natečaj in na ta način zagotovil sodelovanje vsega učnega osebja, z ozirom na to, da mora potekati natečaj izključno pod nadzorstvom vsake šole. V nekaj dneh bo razdelilo tukajšnje odposlanstvo Uprave za gospodarsko sodelovanje (ECA) posebne ilustrirane zvezke, ki bodo vsebovali podrobna navodila glede natečaja. Risbe in slike je poslati najpozneje do 12. maja, tako da bo mogoče poslati odbrane slike v Pariz do 30. maja, ko bo mednarodni natečaj zaključen. Med 25. nagradami v skupni vrednosti 14 milijonov lir je med drugim tritedenski obisk Londona ali Pariza za dve osebi, nadalje kolesa, ure, risarski pribor, knjige in drugo. Občni zbor SOZ Občni zbor Slovenske demokratske zveze za Svobodno tržaško o-zemlje bo 29. aprila 1951 ob 9.30 uri v društvenih prostorih v Trstu, ulica Machiavelli 22-II. Dnevni red: 1. Overovljenje mandatov delegatov in izvolitev zapisnikarja; 2. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika; 3. Razprava o poročilih in razre-šnica odboru po nadzornem odboru; 4. Predlogi; 5. Volitve predsednika in odbora; nadzornega odbora in članov razsodišča; 6. Slučajnosti. Po členu 11. pravil SDZ imajo dostop na občni zbor delegati SDZ z vabilom. Tajništvo Za binkošti v Mačkovi je! Za binkošti, -snovne in industrijske šole z vencem s slovenskim trakom, ki so ga poklonili součenci pokojnikove hčerke s slovenske Industrijske šole. Sledila je nato dolga vrsta moških, ki so prišli ne samo iz bližnjih vasi, ampak tudi iz oddaljenih vasi našega ozemlja. Tem je sledila nabrežinska godba. Za godbo so bili venci; poleg venca družine in sorodnikov so bili venci Slovenske demokratske zveze, Prosvetnega doma, Motoklubov iz Nabrežine, Proseka in Opčin. Eden .najlepših je bil venec Slovenske demokratske zveze s svileno trobojnico in napisom: »Slovenska demokratska zveza v Nabrežini - -svojemu članu.« Za venci so se uvrstila oblastva in predstavniki raznih organizacij. Opazili smo župana g. Kralja z SLOVENSKI ODER V TRSTU ponovi na splošno željo veseloigro iz šolskega življenja „MATURA“ Napisal Ladislav Fodor, prevedla Nada Konjedic. Režira Jože Peterlin, scena Vilko Cekuta. Predstava bo v soboto, dne 28. a-prila (in ne 29. kot je pomotoma natisnjeno na letakih), in sicer ob 20,30 v koncertni dvorani Ljudskega doma (ZVU) v Trstu. Vstop je dovoljen z vabili, ki jih lahko dobite: v Trstu - trgovina Lupša (nasproti sodne palače), v Rojanu - trgovina Gec, nasproti cerkve, na Opčinah - trgovina Podobnik, v Barkovljah - drogerija Schei--mer, v Nabrežini - trgovina Kosmina, v Dolini - prodajalna časopisov. kamnolomov, na večji tujski promet, ki bi zaradi te igralnice narasel, so občinski svetovalci soglasno sklenili, da se za to prošnjo da u-godno mnenje, s pripombo, da se bo zaprosilo domače ljudi za vsa mesta, ki bi prišla pri tem v poštev. Nato je župan predložil prošnjo nekega avstrijskega društva za <-troške počitniške kolonije, toi prosi za nakup 6000 kv. m zemljišča v Sesljanu za gradnjo velike počitniške kolonije. J.usarji iz Vižo-velj, katerim pripada to zemljišče, so se Izrazili proti prodaji zemljišča oziroma bi pristali na delno prodajo ,in delno oddajo v najem. Občinski svetovalci so pa na predlog svetovalca Mari.zze s 14 glaso- vi proti 5 in 1 vzdržanim odobrili prodajo vseh -6000 kv. metrov zemljišča po 200 lir za kv. m s pogojem, da se zgradi stavba, kakor ie predložena v načrtu, v teku dveh let po podpisu prodajne pogodbe. 18. APRILA: Jugoslavija in ZDA sta izmenjali noti o sporazumu z« vzajemno pomoč, ki bo uporabljena izključno za krepitev obrambne sposobnosti Jugoslavije proti napadu. — Češkoslovaška vlada zahteva ukinitev jugoslovanskega konzulata v Bratislavi, -r- Glavni tajnik švicarske socialistične stranke J. Humberg je na obisku v Jugoslaviji. — V Angliji se je začele parlamentarna preračunska debata. — V Londonu je bil svečan pogreb bivšega zunanjega ministre E. Bevina ob številni udeležbi pristaniških delavcev, avtobusnih vozačev in delavcev, ki jih je Bevin dolga leta zastopal v sindikatih. 19. APRILA: Mac Arthur je pred kongresom branil svoje delovanje na Daljnem vzhodu in Koreji. — Konferenca namestnikov v Parizu se vleče naprrej brez vsakih pozitivnih zaključkov. — Maršal Tito je bil operiran na žolču. — Anglija pozdravlja podpis sporazuma e Schumanovem načrtu. — Truman bo predlagal kongresu reorganizacijo Marshallovega svetovnega gospodarskega obnovitvenega načrta. — Jugoslavija ima nove diplomatske težave z Bolgarijo in Madžarsko. — Italijanski zunanji minister Sforza predlaga, naj države atlantske zveze ponudijo državam sovjetskega bloka nenapadalne pogodbe. 20. APRILA: Na Koreji napredu-jejo sile OZN previdno proti Cor-vonu. — Umrl je predsednik italijanskega senata in bivši vladni predsednik Ivanoe Bonomi. — V New Yorku je sedem milijonov A-meričanov svečano sprejelo Mac Arthurja. — Angleži in Francozi z zanimanjem zasledujejo razvoj borbe v ZDA med republikanci in demokrati v zvezi z odpoklicem generala Mac Arthurja. — Jugoslavija predlaga spopolnitev dogovora o človečanskih pravicah z vključitvijo tudi gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic. 21. APRILA: Pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra J. Vilfan izjavlja ob šesti obletnici konference v San Franciscu, da bo ostala Jugoslavija zvesta OZN. Ameriška parlamentarna komisija bo razpravljala o vzrokih, ki so povzročili odpoklic generala Mac Arthurja. — Preučujejo posebni o-brambni sistem za Sredozemlje, ki naj bi vključeval Francijo, Anglijo, Turčijo, Grčijo in Italijo. — Angleški vojni minister Shintvell napada ministra za delo Bevana, ki se protivi omejitvi izdatkov za zdravstvo, čeprav primanjkuje Angliji kovin, potrebnih za obrambno proizvodnjo. 22. APRILA: Egiptska vlada ponovno zahteva, naj angleške čete zapustijo Sueški prekop. — Po izjavi angleškega vojnega ministra razpolaga Sovjetska zveza z 200 divizijami. — Poveljnik VIII. armade na Koreji gen. Van Fleet napoveduje skorajšnjo komunistično ofenzivo. — Angleški minister za delo Bevan je podal ostavko, ker nasprotuje okrnitvi socializacije zdravstvene službe, čeprav trdi vlada, da je to potrebno iz prera-čunskih razlogov. — Tudi na Filipinih so se pojavili gverilci. — Foster Dulles pomirjuje Japonce z izjavo, da ne bo nobenih bistvenih sprememb v ameriški zunanji politiki. 23. APRILA: General Eisenho- Uprava lista naproša vse tiste, katerim pošilja list na ogled, naj sporočijo, če želijo postati naročniki našega lista, ali naravnost upravi lista ali pa našim zastopnikom; katerih naslov je objavljen na 4. strani. Ce lista ne žele, naj tudi spn-roče po zgoraj omenjeni poti. V Argentini naj se pa obračajo neposredno in samo na g. Novljan Alojza, Maipu 450, Buenos Aires. Ob priliki ponovno opozarjamo tiste naročnike, ki še niso poravnali naročnino, naj to store čimprej, kajti uprava ne more pošiljati lista brezplačno, ali čakati na plačila predolgo. Uprava mer je prišel na uradni obisk t> Italijo; priletel je na videmsko letališče. — Za ministrom Aneuri-nom Bevanom je podal ostavko tudi minister za trgovino Harold Wilson; s tem je odprta nevarna kriza v angleški vladi in v laburistični stranki. — Na korejskem bojišču so prešli Kitajci v novo silovito ofenzivo in prebili fronto na treh točkah. — Severno Španijo je zajel stavkovni val. — Francoski maršal Petain praznuje v zaporu svojo 95. obletnico. — V Parizu potekajo seje štirih namestnikov še vedno brez vsakega uspeha. 24. APRILA: Na mesto odstopiv-ših angleških ministrov Bevana in Wilsona sta bila imenovana za ministra za delo Alfred Robens in za ministra za trgovino Hertleg Shaivcross. — Stavka v severni Španiji se širi. — Japonska in ZDA sta sklenili sporazum, da ostanejo ameriške čete na Japonskem tudi po podpisu mirovne pogodbe. -~ General Eisenhower prisostvuje v Kanalski dolini vajam italijanskih planincev. — Vrhovni poveljnik sil OZN na Koreji gen. Ridgway opozarja na nevarnost nove kitajske ofenzive. Ob obletnici Pojav »Demokracije« kot političnega gibanja na Primorskem pada v dneve »osvoboditve«. Ob jubilejih radi obujamo spomine, toda pri tem obstaja nevarnost, da se predamo spominom, ker bi nas onesposobilo za današnje skrajno dinamično in aktivno življenje. Končno si moramo nabrati nehaj poguma, da pogledamo smelo dejstvom v obraz in da iz njih pravilno sklepamo na posledice. O doba med 1918. in 1945. letom bi morali pisati knjige, kajti naša mladež ne more doumeti, da je bilo ono življenje slovenske manjšine pod Italijo resnično — da je bilo sploh mogoče. Dolžnost onih, ki so ostali živi po raznih procesih, je, da napišejo zgodovino tistih le-t za zanamce in tudi za nas -— .zaradi ohranitve dokazov. Pred desetimi leti Prav pred desetimi leti — na samo veliko soboto — so na ljubljanskem gradu izobešali italijansko trobojnico in so po mestu silili ljudi, da so izobešali na svojih hišah slične .zastave, ki so jih v naglici z avtomobili dovažali iz Trsta, Gorice in Vidma. Po dolenjskih in notranjskih vaseh so bili že vsi prosti zidovi okrašeni z bojevitimi gesli: »Roma — doma«, »Hic mainebimus optime« itd. itd. Vse je kazalo, da je slovenskemu narodu zazvonil pogrebni zvon... Nenadoma buši v svet vest: u-por. Kako so se Primorci uprli, pričajo heroj Vojko Premrl in primorske brigade, ki so krvavele Benečiji, na Gorenjskem, na Dolenjskem, in za katere ni bilo meja: pričajo prekomorske brigade, ki so krvavele po Dalmaciji in celo pri osvobojenju Beograda. Z junaškim zanosom so se Primorci borili za svojo svobodo in se dolgo časa niso spraševali, kdo jih vodi in kam jih vodi. Gonilna sila teh brigad je bil dolgo potlačen gnev, a tudi sovraštvo in maščevalnost. Komunistični režiserji so to razpoloženje mas spretno izrabili. Kdo bi zameril (neizkušenemu ljudstvu, če jim je nasedlo in sledilo? Zgodovina zadnjih let nam je dala še večje primere .zanešenjaštva in lahkovernosti: Beneš in Masaryk, Mikolajczyk in drugi, da ne imenujemo celo Churchilla in Roosevelta samega. To so dejstva! Današnji svet pa bi se moral potruditi, da raztolmači vzroke, ki so dovedli in dovajajo k takemu nepojmljivemu podrejanju komunizmu. Kako se morejo predati komunizmu inteligentni ljudje, ki so obla-godarjenii z velikimi darovi duha in duše? Pri mnogih je iskati vzroka v nenasitni želji po dejavnosti in uveljavljanju. Kulturnike komunizem nuj.no potrebuje, zato se jim še posebno laska,n komunistično nasilje na lastni koži, kot se je zgodilo tisočem in tisočem Slovencev in Slovenk, mora postati demokrat, ali pa preganjanja in trpljenja ne razume, ker ne razume svojih člove- čanskih pravic na svetu. Vsi smo bolj ali manj preizkusili grozote nasilstva in se tako na lastni koži učili ljubiti demokracijo, naš narod .in našo domovino. Kdor bolje razume in zna, ima dolžnost, nujno dolžnost, priskočiti' s svojo besedo in s svojim odločnim nastopom na pomoč revnejšim in nezmožnim. Tudi tistim, ki ne razumejo, da nimata niti fašizem, niti komunizem, niti riobena druga ideologija, pravico jemati osebno 'prostost in prosto voljo nikomur na svetu. Mi demokrati ne poznamo niti maščevanja za to, kar smo pretrpeli in še trpimo. Mi zahtevamo samo, da se vzpostavi red in da dobijo svojo pravo moč pravični zakoni, prosto Izglasovani od prosto izbranih mož na svobodnih volitvah. Zakon mora ščititi vsakogar in nihče se oblasti ne sme posluževati v svoje nasilne namene. Vsi smo bratje, vsi smo ljudje! Vsi imamo svoje življenjske potrebe in vsi radi živimo. Življenje pa mora biti učenje, delo in uživanje. Vse to v veselju, v duhu strpljivo-sti in v medsebojnem spoštovanju! Prijatelji, slovenski demokrati, naša naloga je lepa in je -težka. Ona zahteva mnogo truda in velike vztrajnosti. Vztrajajmo torej in pripravimo lepšo bodočnost našim otrokom. Ne samo našim otrokom, ampak tudi tistim našim bratom, ki so se preplašili ... in se strahu niso še otresli. Tudi na prihodnje volitve stopimo Goričani v duhu ljubezni med vsemi nami, kar nas je, ki razumemo demokracijo, in prepričajmo še ostale naše brate, da končno zasledujemo le mir, pravičnost in pošteno življenje. 'Hkrati pa neomah-Ijivo in nepopustljivo stremimo z vsemi našimi silami za tem, da dosežemo spoštovanje vseh naših pravic v republiki Italiji, Gorica, 25. aprila 1951. dr. Avgust SFILIGOJ D e s t i z Goriškega POMENKI O PREHRANI Občinski odbor o naših šolah Pretekli teden je prof. Digianan-tonio podal izvršnemu odboru go-riškega občinskega sveta referat o Šolstvu v Gorici glede na stroške, ki jih šole zahtevajo. Opravičeval je namreč ogromne milijonske izdatke za šole. Dejal je, da so tu tudi šole s slovenskim učnim jezikom za slovensko manjšino. Številčna razlika italijanske večine in slovenske manjšine — je dejal prof. Digianantonio — ne razrešuje občinsko upravo dolžnosti, da skrbi za potrebe obojih z enakopravnim ravnanjem in z enakopravno razdelitvijo stroškov, kakor v resnici se to dogaja. Prof. Digianantonio je pristavil še nekaj besed o nujni potrebi strpljivosti do slovenske manjšine na šolskem polju zaradi pobratimstva med narodi, .ki utegne le koristiti višjim koristim Italije. Lepe besede profesorja D.igian- antonia bi radi podčrtali, če 'bi ne vedeli, da so do danes samo le besede, -ker v resnici ne trosi gori-ško županstvo izdatkov za slovensko šolstvo v istem sorazmerju kakor za italijansko, saj se gradijo šole samo za Italijane. Na drugi strani pa ve povedati prav goriški gospod prefekt, kako strpijivo ravna Italija s slovensko manjšino, ko je podprl predlog, da je do danes kakih 150 slovenskih učencev in dijakov moralo ven .'z šol s slovenskim učnim jezikom. Ce prof. Digianantonio tega kri-; vičnega ukrepa ne odobrava, mu bomo hvaležmi, če bo hotel glede tega podati javno izjavo. Lov na slovenske otroke, tako za vrtce kakor za osnovne in srednje šole, je prof. Digianantoniu tudi prav dobro znan, saj živi tu v Gorici in vidi, kaj se vse dogaja krivičnega! Romanje alpincev v Gorico V soboto, nedeljo iin ponedeljek, 21., 22. in 23. aprila so priromali bivši vojaki alpinci! Trdijo, da se je romanja udeležilo kakih 22 tisoč oseb. Povsod na svetu so taka romanja bivših bojevnikov, toda nikjer nimajo tistega militarističnega duha, ki so ga dali na primer ob tej priliki v Gorici. Razni govorniki, od ministra Vanonija pa do gotriškega župana, vsi so tolkli po »krivični« mirovni pogodbi, ki je ukradla Italiji »italianissime« hribe in »italianissime« ozemlje, ki pe so čisti in samo slovenski hribi in čisto ter samo slovensko o-zemlje! Tako ščuvajo k sovraštvu in sejejo lažnive trditve, da podžigajo k vojni proti Jugoslaviji, namesto da bi govorili resnico in povedali svojim bivšim bojevnikom, da tu m Gorico, onstran meje, prebivajo sami Slovenci. In kar se tiče »krw vične« mirovne pogodbe, bi mora- li povedati, da je »krivična« bila rapalska mirovna pogodba, ker je Italija »diktirala« in zasedla slovansko ozemlje, kjer je prebivalo šest sto tisoč Slovanov, katerim je vzela prav vse pravice. Se bolj krivična pa je bila napoved druge svetovne vojne, ki jo je Italija hotela, da je navalila na Jugoslavijo. To bi moral poudariti goriški gospod župan, ki je bil fašistični »ge-rarca«, saj je bil šef fašistične disciplinske komisije. Važen »gerar-ca« torej! Mesto je bilo tri dni v zastavah. V sredo 25. aprila, za praznik o-svobojenja, pa ni bilo videti nobene zastave, kot samo na javnih poslopjih. Toda za romanje alpincev so vabili po zvočnikih z avtomobilov, da mora imeti vsako okno svojo zastavo! To je najlepši dokaz, kakšen »vzvišeni patriotski« duh preveva dušo »italianissime« Gorice, kjer biva na svoji zemlji, hočeš nočeš, najmanj dvanajst tisoč Slovencev. Mir, mir med narodi, ne pa hujskanje na vojno! Obnovite osebne izkaznice iZnano je, da izgubi osebna izkaznica vsako veljavo po treh letih njene izdaje. Prav mesca aprila potečejo tri leta, odkar so na Goriškem izdali izkaznice. In ker brez veljavne osehne izkaznice ni moči niti kretati se, niti voliti, je nujno potrebno, da si vsakdo preskrbi obnovljeno osebno izkaznico še pred volitvami, ki bodo dne 10. junija t. 1. Votivni imeniki Goriški župan razglasuje, da so razstavljeni volivni imeniki, ki si jih lahko vsakdo ogleda najkasneje do 30. t. m. Slovenskim volivcem svetujemo, naj se prepričajo, ali so vpisani in v kakšen volivni sedež in okrožje spadajo. Število brezposelnih V vsej goriški pokrajini štejemo 10.826 brezposelnih, ki so razdeljeni takole: Gorica 2572, Gradež 1243, Tržič 1921, Ronki 719, Sta-rancan 237, Sv. Peter ob Soči 223, Skocijan 314, Turjak 257, Foljan 255, Doberdob 169, Gradišče 439, Fara 200, Marjan 167, Romans 435, Zagraj-Sovodnje 639, Krmin 516, Kapriva - Steverjan 409, Dolenje 53. Letos je bilo nabranih prostovoljnih prispevkov za zimsko pomoč brezposelnim 8 milijonov pet sto tisoč lir, lani pa 13 milijonov. Vsega skupaj je bilo letos razdeljenih 24 milijonov lir podpore in še kakih 12 milijonov bo razdeljenih v teku mesca. Natečaj za 64 mest Podračunovodje Z ministrskim odlokom od 28. februarja t. 1., ki ga je objavila »Gazzetta Ufficiale« štev. 77 dne 4. t, m., je razpisan natečaj z izpitom za 64 mest podračunovodje (»viceragioniere«) na poizkus, in sicer pri civilni upravi notranjih zadev. Zahteva se izvirna diploma računovodje -in trgovskega izvedenca (»perito commerciale«) ali pa diploma trgovskega* industrijskega in aktuarskega izvedenca in računovodje. Prošnjo je treba predložiti do 4. junija -t. I. na prefekturo prosilče-vega bivališča, kjer dajejo v kabinetnem uradu tudi vsa tozadevna pojasnila. Nadškof na zdravniškem počitku Goriški nadškof mons. Margotti je odšel nekam v Lombardijo na zdravniški počitek, ker je prestal hudo influenco. Cerkvene posle važnejšega pomena bo v njegovi odsotnosti opravljal mons. Soranzo. Vsi prosijo pomoč, pomoč... Vlada v Rimu bo morala postaviti poseben urad samo za sprejemanje prošenj za pomoč raznih občin, ustanov in udruženj goriške pokrajine. Znano je, da se za vladno pomoč najbolj potegujeta goriški občinski izvršni odbor in pa odbor za upravo goriškega carine prostega pasu (»zona franca«). Zdaj so se pridružili še nekateri občinski svetovalci iz Tržiča, ki so poslali prefektu pismo, da podajo ostavko na svoja mesta, če se vlada ne zgane, da nakaže takoj denarno pomoč tržiški občini. V nedeljo so .izročili ministru Vainoniju zahtevo po pomoči tudi voditelji udruženja goriških obrtnikov. Vsi trdijo, da ne morejo živeti brez vladne pomoči, in skoro vsi navajajo kot vzrok temu njihovemu nevzdržnemu položaju »krivične meje«... Te krivične meje pomenijo »slovensko ljudstvo«, ki je dajalo življenje Gorici, in ne samo Gorici!, in katero so za zahvalo Italijani zaničevali in mu kratili vse njegove pravice. Meje so še premalo pravične, gospodje, ki sovražite Slovence danes, kar jih je ostalo v mejah Italije. Priznavate pa z vašimi trditvami, da so vas le Slovenci preživljali!... Mirko Zornik na prostem kretanju Mirko Zornik, o katerem smo poročali, da so ga zaprli na podlagi znane krivične sodbe bivšega fašističnega posebnega sodišča, ki je lansko leto zadela tudi dir. A. Sfiligoja, je sedaj na prostem kre tanju v pričakovanju procesa za pregled sodbe. 10. junija volitve Goriški prefekt je razpisal volitve za nedeljo 10. junija 1951. Volitve bodo v vsej goriški pokrajini za izvolitev 24 svetovalcev v pokrajiniski svet, poleg tega pa tudi za izvolitev občinskih svetov v šestih občinah, in sicer v Kaprivi, Krminu, Zagra-ju, Doberdobu, Sovodnjah in Ste-verjanu, ker leta 1948 ni bilo volitev v teh občinah. Tako za pokrajinske kakor za občinske volitve teče rok petnajstih dni za predložitev kandidatnih list in kandidatur od 26. a-prila dalje. Kakor smo že poročali, bodo volivci vseh treh slovenskih občin volili v občinski svet po petnajst svetovalcev. V komisijah votivnih okrožij ni niti enega Slovenca, pač pa nekaj vidnih bivših fašistov. Medtem je predsednik goriškega tribunala že sestavil komisije za šestnajst volivnih okrožij za pokrajinske volitve. V komisijah ni seveda niti enega Slovenca, čeravno nas je na Goriškem uradno prizananih trinajst tisoč, dejanski pa nas je preko dvajset tisoč. Značilno pa je dejstvo, da so člani teh komisij tudi nekatere vidne osebnosti bivšega fašističnega režima. Inšpekcija na srednjih šolah Pretekli teden se je mudil v Gorici prof. Giubelli, šef urada za obmejno šolstvo pri prosvetnem ministrstvu. Prišel je v Gorico na tvoritev zavoda »Fabio Filzi« in potem stopil v razne razrede srednjih šol s slovenskim učnim jezikom, ikjer je prisostvoval pouku. V soboto 21. t. m. je bil v avdi-jenci pri prefektu. Oba sta gotovo sklepala, kako »okrepiti« šole s slovenskim učnim jezikom... z izgonom še kakih drugih slovenskih otrok iz teh šol! Krmin Županstvo sporoča, da bo pomladansko cepljenje otrok proti kozam: 26. t. m. v Krminu, 27. v Medeji in 28. zopet v Krminu. Cepili bodo povsod ob treh urah popoldne, razen v Medeji, kjer bodo cepili že ob 9. uri zjutraj. Opozarjamo, da bodo v Krminu 23. aprila ponovili cepitev za otroke, ki so že dovršili osmo leto starosti. Druge dneve bodo cepili pa mlajše v prvič. Skriljevo Bližajo se pokrajinske volitve in tudi mi Slovenci iz občine Dolenje ,se moramo zavedati naše dolžnosti. Naj nihče ne naseda raznim demo-krščanskim lovcem na slovenske glasove! Vsi se moramo zavedati, da ni demokrščanska vlada v Rimu storila prav ničesar za zaščito nas Slovencev v Italiji in da nasprotno razni funkcionarji in ves demokirščanski aparat deluje pro-.i nam Slovencem. Naša dolžnost je, da glasujemo vsi samo za slovenskega kandidata! Lov na zajce Zbor goriških lovcev je sklenil, da se odpre lov na zajce prvo nedeljo oktobra. S tem so hoteli opozoriti zajce, da se lahko še pol leta mirno pasejo. Konji iz Slovenije V zadnjih desetih dneh je prišlo v Italijo čez blok pri Rdeči hiši kakih petdeset konj, ki so jih uvozili iz Slovenije. Boršt V Borštu v zapadnih Brdih onstran meje je 22. t. m. umrl g. France Fabiricijo, obče znani kmetovalec v tamkajšnjem okraju, ki je uredil sebi in svoji družini u-doben dom in jim pripravil blagostanje s trudom svojih rok. Pokojnik zapušča dva sinova in hčerko, ki je soproga gospoda Ivota Prinčiča, industrijca v Krminu. Hudo prizadetim preostalim, zlasti gospe Prinčičevi in vsej družini naše iskreno sožalje. Števerj an Ob lepem številu kakih petdeset mož in fantov smo imeli v nedeljo 22. t. m. izredni občni zbor naše kmetsko-delavske zveze z namenom, da se članstvo temeljito seznani s pravili, in torej z namenom in nalogo tega združenja, ki hoče le vezati vse Občinarje in jim splošno koristiti. Kmetsko-delavska zveza ima samo in izključno gospodarski značaj, vendar se naslanja na nauke in pravila stroge strpljivosti, medsebojnega zaupanja in bratske povezanosti. In ker so občinske volitve pretežno upravnega značaja v gospodarskem smislu in oziru, je bil^ na občnem zboru tudi predlagana, pretresana in odobrena kmetsko-delavska lista, ki se predstavi pri prihodnjih občinskih volitvah. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik g. Ivan Ciglič. Za njim je obširno govoril o pomenu tega občnega zbora g. Alojz TerSič. Nato je o dosedanjem delovanju zveze govoril g. Franc Terpin, ki je tudi prečital in pojasnil pravila. O pomenu kmetsko-delavske zveze ie govoril tudi drug domačin, ki je govoril o potrebi nujne rešitve kmetsko - delavskega vprašanja v Steverianu. S potekom občnega zbora In s sklepi, ki so bili na njem spreieti, smo prav zadovoljni vsi, ki nam je zveza pri srcu. Tudi pri nas so orožniki napravili čistko orožja. Našli pa niso nič. Čudno se nam zdi. da tako vestno iščejo orožje pri nas v Ste-verjanu in kakor doznavamo tudi v Standrežu, to je pri Slovencih, kjer ni 5e počila nobena bomba. V Gorici, kjer vsako leto vržejo gotovi elementi bombo proti slovenskim tvrdkam, pa ne morejo iztakniti krivca! To je zares čudno! Rok za poravnavo finančnih prestopkov Opozarjamo vse prizadete, da poteče 15. junija 1.1. rok za poravnavo. finančnih prestopkov. Vsak. ki je zapadel kakemu finančnemu prestopku, ga lahko do 15. junija poravria, ne da bi mu bilo treba plačati kake globe, posebne takse i. t. d. Carinski pas S carinskim pasom (»zona franca«), ki oprošča plačevanje raznih vrst davka na raznovrstnih predmetih, ki se uvažajo v Gorico, so zadovoljni samo »tisti štirje« Goričani, o katerih teče glas, da so se s carinskim pasom silno okoristili. Na splošno se ljudstvo pritožuje, da ne občuti nobene koristi zaradi uvedbe carinskega pasu. Ta trditev odgovarja resnici. Sedaj se briga trgovska zbornica, da bo skupaj z raznimi drugimi organi sestavila in poslala vladi nov predlog za razširitev ugodnosti carinskega pasu. Prizadevanje je le vredno pohvale, koliko ho zaleglo, je pa težko povedati in verjeti! MLADEGA ABSOLVENTA trgovske akademije išče trgovsko podjetje za takojšen nastop. Ponudbe na upravo lista pod značko »Takojšen nastop«. Odgovorni urednik: dr. Janka Jei Tilka: tlikarna »ADRIAt, d. d. y Trnu Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in por-kete nudi najugodneje Mizarji | Moualci I podjetniki » tel. C*lrEA 90441 TRST Vial« Sonnino, 2 4 Občni zbor Slov. gospodarskega udruženja 'Upravni odbor Slovenskega gospodarskega udruženja v Trstu sklicuje redni občni zbor udruženja za nedeljo dne 6. maja 1951 ob 9. uri dopoldne v prostorih udruženja v ul. F. Filzi 10-1. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika 2. Poročilo nadzornega odbora 3. Razrešnica dosedanjemu odboru 4. Volitve izvršnega, upravnega in nadzornega odbora 5. Smernice za bodoče delovanje in slučajnosti. Ce občni zbor ne bo sklepčen ob prvem sklicanju, bo sklepčen eno uro pozneje, t. j. ob 10. uri ob vsakem številu navzočih. Člani se lahko dajo zastopata po drugih članih; v tem primeru jim morajo izdati pismeno pooblastilo; vendar ne sme noben pooblaščenec imeti več kot pet pooblastil. Upravni odbor Dr. Bregant Marjan Ni verjetno, da se narodi lahko prehranjujejo po uradno določenih predpisih, zato je treba tako ureditev prehrane odkloniti! V zvezi s prehranbenimi gibanji bomo proučili nekaj važnih živil. 1) Beljakovinski delež. Pravda o beljakovinskem minimumu še ni za» ključena, ker bi ga nekateri radi znižali, drugi pa zvišali. Vendar je potreba po beljakovinah pri raznih ljudeh različna. Dvomim, da lahko zavživa brez škode cel narod, bodisi za eno življenjsko dobo, ali skozi več generacij, hrano, ki vsebuje premalo beljakovin. Zgodovina nam dokazuje, da so nadvladajoči narodi uživali dosti mesa. Tudi naš narod smatra meso za hrano, ki »da moč« in jo kot tako visoko ceni. Zato ostanimo zaenkrat še pri določeni minimalni količini, ki se suče od 75 - 80 gr dnevno. Krajšati si jo pustimo od svojega zdravnika, kadar on ve, da bo s krajšanjem beljakovin dosegel zdravilni učinek. 2) Krušno vprašanje. Z gospodarskega stališča je napak, da se je naš narod, ki je svoječasno zavži-val zmesen, ržen in koruzen kruh, preusmeril k belemu pšeničnemu kruhu. Res je: ržen kruh ima nekaj manj beljakovin kot pšeničen kruh, toda to še ni zadosten razlog, da smo mu obrnili hrbet. V mestih nosijo za to preusmeritev precejšnjo odgovornost peki, ker ne pečejo dovolj skrbno črnega kruha. Kruh je danes postal masni industrijski proizvod, ki nikakor ne odgovarja zahtevam okusa niti potrebam zdravja. Za beljenje pšenične moke uporabljajo danes kemikalije, ki za zdravje niso indiferentne. Ravnotako je škodljivo zdravju za-vživanje toplega kruha, ki vsebuje gotove snovi (alergene), katere kvarno učinkujejo predvsem na že-lodčevo sluznico. — Na kmetih pa je žal opažati stalno prodiranje mestnih navad, ali bolje razvad, ki jih mamice imenujejo »moderne«. 3) Vprašanje mineralnih snovi. Samo v posebnih okoliščinah, kot n. pr. med vojno, opažamo obolenja zaradi pomanjkanja mineralnih snovi, in to predvsem zaradi pomanjkanja mleka, mlečnih izdelkov, jajc in sličnega, kar se odraža v glavnem v lakotnih kostnih obolenjih. Pri rahitisu gre manj za po- manjkanje mineralnih snovi v hrani, kot za zmanjšano sposobnost od strani obolelih tkiv, da vežejo apnenčeve soli. Ako natančno proučimo našo povprečno hrano, spoznamo, da daje našemu telesu zadostno količino mineralnih snovi. Rubner dokazuje, da daje Evropejcem živalski del hrane, čeprav krije le tretjino, potrebnih kalorij, več soli kot rastlinski del. Zaradi tega je dajanje posebnih soli v splošnem nepotrebno in odveč, posebno, če pomislimo, da zapušča določen del teh umetno dodanih soli naše telo neuporabljen skozi črevje ali skozi sečne cevi. Kar se pa ravnovesja med bazami in kislinami tiče, moramo ugotoviti, da razpolaga človekovo telo s čudovitimi regulatorji tako, da je močno dvomljivo, če nam je s prehrano sploh mogoče vplivati na to ravnovesje. Pri nekaterih boleznih (diabetes - sladkorna bole-' zen, renalna insuficienca - ledvična nezadostnost) opazujemo zruše-nje teh regulacijskih naprav in s tem ravnovesja med bazami in kislinami; v teh slučajih vzpostavimo zopet to ravnovesje s pomočjo primerne prehrane. 4) Vprašanje kave in čaja. Govoriti o njih z zdravniškega vidika je na tem mestu odveč, kajti zdravnik mora v vsakem posameznem primeru odločiti, ali ju lahko dovoli ali ju pa mora prepovedati. Obsoditi je treba težnjo, da bi postala kava ljudsko hranilo in posebno se je treba boriti proti pretiranemu uživanju ter proti vsaki zlorabi teh pijač. Z narodno gospodarskega vidika pa so proti kavi upravičeni še tehtnejši pomisleki: vse preveč denarja gre za njen nakup v inozemstvo; v domačem gospodarstvu se za njeno ceno lahko nabavijo druga hranila, ki so za zdravje in za razvoj telesa dragocenejša. Iz teh razlogov ne podcenjujmo dobre domače žitne kave! 5) Vprašanje vitaminov. Vsaka mešana hrana nam dovaja zadostne količine vitaminov, predvsem: a) kadar hrane preveč ne kuhamo ali pečemo, kar je poleg drugega tudi znak slabe kuhinje; b) kadar ostane voda, v kateri smo kuhali sočivje, sestavni del jedi. (Se nadaljuje) Sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vesi. da nas je 24. t. m. za vedno zapustila naša draga Josipina Perhauc roj. Suša v starosti 86 let. Pokopali smo jo v četrtek 26. t. m. v družinsko grobnico na tržaškem pokopališču. Trst, 27. aprila 1951. 2ALUJOCI OSTALI ZAHVALA Ob priliki težke izgube nepozabnega nam Emila Okretiča se zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršen koli način stali s tolažbo in sočutjem ob strani v teh težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo vsem4 ki so pripomogli in prispevali, da smo dragega pokojnika pripeljali domov. Zahvaljujemo se Gospodarski delegaciji FLRJ v Trstu za vsestransko pomoč pri prevozu z Reke, č. g. župniku za opravljene cerkvene obrede, Slovenski demokratski zvezi, športnim društvom in vsem za poklonjene vence in cvetlice, nabrežinski godbi ter sploh vsem, ki so v tako velikem številu spremljali predragega nam pokojnika na njegovi poslednji poti. Nabrežina, dne 20. aprila 1951. DRUŽINA OKRETIČ QZa letošnjem velesejmu v Milanu si boste lahko ogledale in nabavile — po znižanih cenah — odlične pletilne stroje znamke C. F. P O P P DUNAJSKEGA IZVORA Vse informacije in pojasnila dobite pri tvrdki PLETILJE LU Je lilUVERSflbTECHIGn Trst Largo Piave ki je izključni koncesionar za Tržaško ozemlje, Videmsko pokrajino in Tirolsko. - Prodaja tudi na majhne meiečne obroke