Leto Vili.
Hrastnik, 7. 12. 1972
Št. 12
Urejuje uredniški odbor: Rački Viktor, Bevec Justa, Premec Jože, Korbar Heda, Marčen Alojz, Gerhard Jože, Str-garšek Janko. Odgovorni urednik Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija Celje
REZULTATI POSLOVANJA ZA OBDOBJE JANUAR.OKTOBER 1972
V	obdobju januar—oktober smo imeli povprečno 1787 zaposlenih, od tega 904 moških in 883 žensk. Zadnjega oktobra jih je bilo 1805. V tem obdobju je podjetje zapustilo 164 zaposlenih, na novo se jih je zaposlilo 223, kar predstavlja še vedno precejšnjo fluktuacijo. Glede na splošno pomanjkanje delovne sile ni pričakovati, da se bo v prihodnje situacija izboljšala. Caka nas precejšnja naloga, posebno na področju stanovanjske graditve, ker v bodoče ne bo za zaposlitev dovolj primeren osebni dohodek, temveč da se zaposlenim v čim krajšem času zagotovijo primerne stanovanjske razmere.
Fluktuacija delovne sile ima svoj vpliv tudi na proizvodne rezultate, posebno v primerih, če podjetje zapušča kvalificirana delovna sila.
PROIZVODNJA
V	obdobju poročanja smo proizvedli 15,085.640 kg stekla, kar predstavlja 90,43 % mesečnih operativnih planov. Obrat ročne in polavtomatske proizvodnje je operativne plane dosegel s
95,32	%, obrat avtomatske proizvodnje pa s 87,21 %. Komadna proizvodnja je na višini planirane, iz česar lahko sklepamo, da je delno vplival na kg proizvodnjo proizvajam asortiman.
V	obdobju poročanja smo prodali 15,632.065 kg ali 91,58 % predvidenega z mesečnimi plani. Ker je prodaja višja od proizvodnje, so se zaloge gotovih izdelkov znižale za 546 ton.
Povprečne neto prodajne cene za kilogram prodanega stekla so nekaj nad planiranimi. Na dosežene prodajne cene je vplival prodani asortiman.
IZVOZ
V	obdobju januar—oktober smo izvozili za 2,102.969,15 dolarjev, kar je 89,27 % od predvidenega. Samo v oktobru smo izvozili za 217.256,47 dolarjev. V primerjavi z istim obdobjem leta 1971 je to za 14,65 % več.
PROIZVODNI ODPADEK
je v obratu ročne in polavtomatske proizvodnje višji za 1 % od planiranega, medtem ko je v avtomatski proizvodnji precej višji. Delno opravičilo za ta odpadek je v izrabljenosti strojev, ki gredo ob koncu leta 1972 v generalno popravilo.
REALIZACIJA
V	obdobju poročanja smo realizacijo stekla dosegli v višini
122,471.304,45	din, kar je 100,10 % operativnih planov. Celotni dohodek smo za obdobje poročanja
dosegli v višini 126,628.654,15 din, v primerjavi z letnim planom je to 84,42 % letnega plana, 10/12 letnega plana pa predstavlja 83,33 %, se pravi da smo plan za 10 mesecev nekaj presegli.
V obdobju poročanja smo imeli za 68,347.155,29 din poslovnih stroškov ali 84,81 °/o letnega plana. Poslovni stroški so hitreje naraščali kot celotni dohodek, kar je vplivalo na porast lastne cene za kilogram proizvedenega stekla. Dohodek podjetja smo dosegli v višini 58,281.498,86 din ali 83,98 % letnega plana. Po delitvi, ki jo je sprejel delavski svet, in sicer
74,59	% za osebne dohodke, bi smeli izplačati 43,472.170,00 din, dejansko smo pa realizirali 45,134.202,43 din tako, da smo v tem obdobju po interni delitvi preveč izplačali 1,662.032,43 din, vendar smo ostali v okviru samoupravnega sporazuma in bomo na koncu poslovnega leta morali menjati interno delitev in uveljavljati določila samoupravnega sporazuma.
Povprečni osebni dohodek smo s planom predvideli v višini
1.648,35	din, za obdobje poročanja pa smo dosegli 1.774,50 din.
S svojim delom bi sigurno lahko vplivali na višino stroškov, to pa ne pomeni fizično več delati, ampak racionalneje koristiti tako delovni čas kot tudi določene materiale. Toda za to moramo biti vsi zaposleni, zavedati se namreč moramo, da so vse dobrine, ki jih imamo, finančna sredstva, razlika je le v tem, da so ena v materialu, druga pa v denarju. Pri določenem celotnem dohodku, katerega sestavljajo poslovni stroški in dohodek, zmanjšanje poslovnih stroškov povečuje dohodek in obratno. V dohodku so osebni dohodki z drugimi besedami povedano delo vseh čla-
Terjatve do
kupcev
Obveznosti
do kupcev
Terjatve od
dobaviteljev
Obveznosti do
dobaviteljev
Nam
dolgujejo
Mi dolgujemo
beti za čim večje dohodke, ker edino dohodek omogoča realizacijo osebnih in skupnih potreb zaposlenih.
V obdobju poročanja smo ustvarili 14,809.328,86 din bruto skladov. Po kritju skupnega rezervnega sklada, rezervnega sklada podjetja in posojila za nerazvita področja nam v tem obdobju ostane 10,754.102,13 din neto skladov.
Glede na nove predpise, katerih določila se bodo uporabljala od 1. 1. 1973 in bodo imela določene posledice za vsa podjetja, ki imajo terjatve do kupcev starej-
zato bi morali skr-	naše podjetje.	
1. 1. 1972	30. 9. 1972	31. 10. 1972
37,097.802,28	44,006.629,13	44,324.546,38
— 2,222.811,79	— 2,445.361,73	— 2,821.198,13
3,843.178,86	2,298.256,02	1,802.400,73
—12,601.567,96	—13,044.564,02	—13,508.801,33
40,940.981,14	46,304.885,15	44,506.947,11
14,824.379,75	15,489.925,75	16,329.999,46
Franjo Krsnik
Predsedstvo sindikata o svojih
bodočih nalogah
Predsedstvo sindikalne organizacije je temeljito obravnavalo naloge, ki izvirajo iz pisma tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, ki nalagajo tudi naši sindikalni organizaciji naloge, katere moramo realizirati v najkrajšem času.
V razpravi na seji predsedstva je sodeloval predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Žibret Albin, ki je nakazal nekaj najpomembnejših nalog sindikatov v sedanjem obdobju, pojasnil pa je tudi nekaj problemov, ki jih je obravnaval aktiv ZK sindikatov Slovenije v zvezi z odstopom predsednika sindikatov Slovenije tov. Kropuška Toneta.
Po zelo temeljiti in obširni razpravi, v kateri so analizirali probleme v našem kolektivu, je predsedstvo predlagalo, da se sprejmejo kot glavne naloge, ki jih moramo v najkrajšem času realizirati:
— Takoj se mora pričeti s pripravami za osnovanje TOZD (temeljnih organizacij združenega dela) v našem podjetju.
Strokovna komisija, ki jo je imenoval delavski svet podjetja, naj pripravi več konkretnih predlogov načina organizacije TOZD v našem podjetju. Mnogo lažje bo razpravljati s članstvom kolektiva, če bodo pripravljeni konkretni predlogi.
—	Da pa bi dobili jasno sliko in željo članstva kolektiva v zvezi s formiranjem TOZD v podjetju, je potrebno pristopiti k razpravam v delovnem kolektivu. Tolmačenje po oddelkih morajo voditi člani strokovne komisije in vodje aktivov sindikata po oddelkih. Dolžnost vseh vodij posameznih enot in služb je, da nudijo vso pomoč pri razpravah in aktivno sodelujejo pri vseh pripravah formiranja TOZD v podjetju.
—	Druga naloga predsedstva in sindikata je, najti način, kako ce-
lotni kolektiv informirati o vseh problemih, ki se dogajajo v kolektivu, kot so rezultati poslovanja, delo organov upravljanja, sindikata, mladine in vse ostale informacije, ki jih morajo člani kolektiva poznati. Časopis »Steklar« je le eden od načinov informiranja, vendar sindikalna organizacija s tem ne sme biti zadovoljna. Usposobiti bo treba vse predsednike sindikalnih aktivov, da na sestankih lahko neposredno informirajo članstvo. Potrebno je urediti tudi način in-(Nadaljevanje na 2. strani)
Ob dnevu republike čestitajo učenci in učiteljski zbor osnovne šole JV H RAJKA Hrastnik
Bili smo pri mladih tovariših paračinske steklarne
Kot vsako leto doslej, so tudi letos mladinci Steklarne v Para-činu povabili predstavnike naše mladinske organizacije na svojo letno konferenco, ki je bila 4. novembra. Že leta nazaj se njihovim vabilom nismo dozvali, v glavnem zaradi velike oddaljenosti do Paračina. Tokrat smo se na sestanku predsedstva mladinskega aktiva enoglasno odločili, da je potrebno ponovno navezati stike z mladimi tovariši iz Srbije. Kot predstavnika našega aktiva sva odšla na konferenco tovariša Vidovič in Razpotnik.
Po precej dolgotrajni vožnji z vlakom in avtobusom sva prišla v Paračin 4. novembra dopoldne, komaj dve uri pred začetkom konference. Ker sva prišla z zamudo, nas na avtobusni postaji ni nihče pričakal. Mislili so, da nas ne bo, ko so nas zaman čakali dve uri. Zamude so pač zamude. Tako sva imela takoj priložnost, da si ogledava mesto, kajti do steklarne, ki je precej oddaljena od postaje, sva odšla peš. Paračin je tipično srbsko mesto s prijaznimi enonadstropnimi hišami in z dolgo ulico, preden si v centru. Središče mesta je zelo zanimivo in lepo urejeno.
Steklarna je še nekoliko naprej. Pričakovala sva, da bova zagledala tovarno podobno naši, pa sva se zmotila. Prvo, kar naju je presenetilo, so bili visoki dimniki, ki so razmetani na širokem prostoru. Nisva mogla verjeti, kar osem jih je bilo. Paračinci pravijo, da je to tovarna z največ dimniki v Srbiji, pa ne vem če je to res. Sama steklarna je kombinacija starega in novega. V primeri z našo tovarno, ki je v bistvu ena stavba, je to kompleks zgradb, v katerih je porazdeljena proizvodnja stekla od klasičnega načina pihanja do številnih avtomatskih strojev.
Pred vhodom v tovarno imajo svoje prostore družbenopolitične organizacije, kjer so nas prijazno pozdravili naši gostitelji. Ker je bilo do začetka konference še uro časa, sva to izkoristila za o-gled ogromne steklarne. Ko pravim ogromna, naj samo povem, da je v tem kolektivu zaposlenih kar 3.500 ljudi. Najprej smo si ogledali stari obrat, če bi ga lahko tako imenovali. To je velika hala s številnimi pečmi, a vseeno še mnogo pretesna za toliko delavcev, kot jih je tu. Ko gledaš to množico oznojenih steklarjev, dobiš občutek, da se v takšni gneči sploh ne da normalno delati. A dela se vseeno in to s hitrim tempom. Asortiman izdelkov je v tem obratu tudi precejšen. Izdelujejo kot sami pravijo »svašta«; razne kelihe in številne druge kozarce, vrče, servise, stiskano steklo za široko potrošnjo, steklenice za termovke, barvno steklo in še in še. Zanimivo je, da v tem obratu sploh ni ženske delovne sile. Spotoma smo tudi zvedeli, da imajo velik problem zaradi primanjkovanja steklarjev-mojstrov. Številni starejši so odšli v tujino, za njimi pa niso imeli prave zamenjave pri mlajših. Potem smo si ogledali še številne avtomatske stroje, kjer izdelujejo strojne kozarce in predvsem velike embalažne steklenice in kozarce za živilsko industrijo. Posebno pozornost je pritegnila 140 tonska peč, na kateri delajo tri avtomatske linije za proizvodnjo steklenic. V obratih obdela-
ve steklenih izdelkov smo si ogledali le stroje v mirovanju, delavci so imeli prosto soboto. Omenim naj še novo ogromno skladiščno halo, kakršno le redko vidiš. Tu je vse blago uskladiščeno na paletah, tako da razen voznikov viličarjev skoraj ni delavcev.
Ena ura je premalo za ogled tako velike tovarne. Mladinska konferenca se je začela ob 13. uri. Mladinci, ki so delali zjutraj, so prišli kar naravnost iz tovarne. Udeležba na konferenci je bila res zavidljiva. Od sto povabljenih jih je bilo prisotnih sto. To bi morali mnogi posnemati. Od povabljenih gostov so bili razen naju še predstavniki steklarne »Boris Kidrič« Pula, kombinata »Soda — so« Lukavac in še nekateri iz okolice Paračina. Prisotni so bili tudi predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij in vodstev podjetja.
In kaj nam je pokazala konferenca?
V glavnem so bili na površju problemi, ki so enaki ali podobni našim. Zakaj ni širše aktivnosti mladih v podjetju? Za glavni razlog so navajali zelo nizko strokovno strukturo mladih proizvajalcev in vse premajhno skrb vseh odgovornih za vsestransko izobraževanje tega kadra. Mislim, da smo v tem tudi mi na istem. Ko se je razprava razživela, so se opogumili nekateri tovariši iz neposredne proizvodnje. Kritizirali so predvsem medsebojne odnose na relaciji mojster — mladi delavec, izredno nizke plače od-našalcev in nekaterih drugih, potem še nemogoče stanje pri rešitvi samskih domov in še mnogo drugega. Očitali so tudi vodstvu mladinske organizacije, da se zelo malo briga za probleme mladih delavcev, svojih tovarišev. To gotovo velja tudi za naše vodstvo. Ge bi bilo več časa, bi gotovo slišali še marsikaj pikrega na račun vodstva podjetja in družbenopolitičnih organizacij.
Besedo smo dobili še gostje. V imenu mladine in kolektiva »Steklarne Hrastnik« sva se jim zahvalila za povabilo in jim prinesla naše pozdrave. Nakazali smo nekaj naših glavnih problemov, večji del podobnih njihovim in pohvalili razprave, ki so bile najbolj odkrite in ostre. Na koncu sva jim v spomin na srečanje poklonila veliko vazo — naš izdelek in pa knjigo »Rdeči revirji«. Ob zahvali so nam obljubili, da se bodo zagotovo odzvali našemu povabilu na konferenco ali drugo manifestacijo. Po konferenci pa so nas povabili na kosilo (bila je že skoraj večerja) v hotelu.
Postregli so nas v stilu njihove tradicionalne gostoljubnosti. Ob kramljanju s predstavniki tovarniških družbenopolitičnih organizacij smo slišali še marsikaj zanimivega v zvezi s stanjem v podjetju. Seznanili smo se z glavnimi bodočimi nalogami njihovega »generalnega plana«, in te so:
—	mehanizacija skladiščenja in priprave surovin,
—	avtomatizacija priprave zmesi in njenega transporta do posameznih peči,
—	rekonstrukcija topiine peči,
—	avtomatizacija proizvodnje stekla na najmodernejših avtomatskih strojih,
—	sodobno pakiranje in skladiščenje gotovih proizvodov,
—	ureditev zunanjega in notranjega transporta,
—	koncentracija in unificira-nje energetskih virov,
—	izboljšanje pogojev dela in izgradnja družbenih objektov.
Mnogo bi si še povedali, pa nas je žal spet priganjal čas, ker smo morali odpotovati iz Paračina. Ob slovesu so nam vsi še enkrat po-
sredovan mnogo tovarisKin pozdravov vsem delavcem našega kolektiva, posebno pa še svojim kolegom v družbenopolitičnih organizacijah. Zahvalila sva se v imenu vseh in se prisrčno poslovila. Še dolgo se bova spominjala tega srečanja v gostoljubnem Paračinu.
Mirko Razpotnik
REZULTATI AVTOMATSKE PROIZVODNJE ZA MESEC OKTOBER 1972
Tudi v mesecu oktobru niso bili doseženi predvideni načrti proizvodnje v OZD avtomatske proizvodnje. Kljub temu, da je bil izvršen manjši remont na stroju H 28, kjer se proizvajajo kozarci, niso bili doseženi rezultati, kot je bilo predvideno. Izredne težave so bile predvsem na tem stroju pri proizvodnji kozarcev 0,05 i za žigosanje, težave so nastajale predvsem pri rezanju. Zaradi boljšega asortimana pri proizvodnji rjavih stekleničk se kažejo znatno boljši rezultati na tem stroju. Težave se še vedno kažejo zaradi pomanjkanja orodja in modelov. Predvsem pa zato, ker so vsi stroji IS nujno potrebni generalnega popravila. Remont se pa predvideva v mesecu januarju in februarju 1973.
Na posameznih strojih pa so bili doseženi naslednji rezultati:
—	IS-1 je proizvajal stekleničke za ATB, 8 g in stekleničke za Etol Celje, skupno za 14 g stekleničke za lak. Na stroju je bilo več manjših popravil, vendar kljub temu je zaradi zahtevnejšega asortimana odpadek iznad predvidenega po planu. Količinsko je bil plan dosežen s 103 %, medtem ko po vrednosti le z 77,8 odstotkov. Povprečen odpadek je znašal 21,2%.
—	IS-2 je proizvajal stekleničke za refleks, stekleničke minia-turke za Takovo 50 g in Vegeto 80 g. Količinsko je bil plan dosežen s 97 %, in po vrednosti s 97 %. Povprečen odpadek je bil 11,2%.
-— IS-3 je proizvajal ves mesec stekleničke ATB 8 g. Količinsko in vrednostno je bil plan dosežen
s 100 %. Povprečni mesečni odpadek znaša 16,2 %,
—	IS-4, stroj, ki proizvaja rjave embalažne izdelke, je proizvajal steklenice za Galeniko 50 g in 50 g, 75 g in 100 g stekleničke za kinin. Količinsko je bila proizvodnja dosežena s 134%,, po vrednosti pa s 103 %,. Povprečni odpadek je znašal 17,3 %.
—	H 28 je proizvajal kozarce E 1103 0,2 1 za slikarnico in E 1039 0,05 1 za žigosanje; stroj H 28 je dosegel naj slabši rezultat, vzrok je asortiman izdelkov in remont stroja, na stroju je bilo tudi več zastojev, kar vpliva na tako slab dosežen asortiman. Količinsko je bil dosežen s 54 %, po vrednosti s 43%. Povprečen odpadek je znašal 47,2 %, samo odpadek pri kozarcih 0,05 je znašal preko 70 odstotkov.
—	P 12 stiskalnica je proizvajala zaščitna stekla za izvoz in to 60 W, kozarce Bamby 1/101 in kozarce 631 1/101. Tudi na tem stroju je bilo več zastojev zaradi o-rodja in modelov, kljub temu je bil dosežen količinski plan s 102 %, in po vrednosti s 74 %. Povprečen odpadek je znašal 12,7 %.
Vsi stroji skupno so proizvedli
17,191.010	kom. izdelkov v vrednosti 4,267.422,39 din.
Količinsko je bil plan dosežen z 98 %, po vrednosti pa z 69 %. Povprečni odpadek je znašal 20,8 %.
To so podatki iz proizvodnje, ki pa niso popolnoma istovetni s podatki računovodstva, ki zajema podatke o uskladiščenih komadih.
r. r.
Predsedstvo sindikata o svojih bodočih nalogah
(Nadaljevanje s 1. strani) formiranja prek razglasne postaje v jedilnici.
—	Predsedstvo bo pregledalo vse sprejete sklepe in naloge (akcijski program) in ugotovilo njihovo realizacijo.
V bodoče je potrebno izvrševanje sklepov redno preverjati na sejah predsedstva.
—	Ugotovi se, da je bila pri dosedanjem delu premajhna povezava z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju (ZK — mladino).
Potrebno je najti način sodelovanja pri realizaciji vseh nalog v delovnem kolektivu.
—	Več odgovornosti pri obravnavah in delu z zaposlenimi člani kolektiva bo potrebno zahtevati od vseh neposrednih vodij svetov združenega dela in vodij služb v podjetju, ker samouprava v kolektivu še ni zaživela, razen dela delavskega sveta, nekaj odborov in zelo malega števila svetov zdru-
ženega dela in aktivnosti,- kar vpliva na odločanje pri reševanju problemov, ki zadevajo neposredno proizvajalce. V tej zvezi mora sindikalna organizacija pokreniti vse, da se aktivira delo samoupravnih organov na vseh področjih dejavnosti.
— Predsedstvo meni, da se mora pospešiti gradnja stanovanj in da je zanjo potrebno v prihodnjem letu rezervirati več sredstev. Prav tako je treba urediti stanovanjski problem samskih delavcev, pričeti je treba s pripravami za gradnjo sodobnega samskega doma. Ta problem nujno narekuje realizacijo, ker ni zadostnega števila delavcev za proizvodnjo, v sedanjih razmerah pa ne moremo nuditi stanovanj za novo došle delavce.
Realizacija teh nalog zahteva bolj intenzivno in aktivno delo vseh članov sindikata, kar bo treba doseči v sedanjem obdobju.
R. R.
Mladi na volišču notranjega obrata steklarne
REFERENDUM ZELO USPEŠEN
V hrastniški občini je v zvezi z izvedbo referenduma za izenačitev nekaterih pravic zdravstvenega varstva in za ustanovitev enotne skupnosti bil dne 19. in 20. novembra 1972 izvršen med prebivalstvom referendum. V ta namen je bilo postavljenih 37 glasovalnih mest, od tega 4 za kmete, ostala glasovalna mesta pa za delavce, upokojence in ostale. Kljub kratkemu času je ob aktivnosti družbenopolitičnega aktiva občine in v drugih organizacijah, v sodelovanju družbenopolitičnih organizacij, zlasti nekaterih posameznikov, bila obveščenost zelo dobra, kar nam kažejo rezultati volitev. Od vseh kmečkih gospodarstev se samo 1 gospodarstvo ni udeležilo referenduma, tako da je udeležba preko 98 %. Če še upoštevamo, da je 19. 11. 1972 zapadel sneg, da so bila glasovalna mesta zelo oddaljena od posameznih gospodarstev, saj je območje obsegalo Kal, Creta, Gore, Turje, Savna peč, Krnice, Pra-pretno, Plesko, Čeče, glasovalna mesta pa so bila v Prapretnem, Dolu, Turju in Podkraju za Savo. Iz tega se vidi, kako so bili kraji oddaljeni, vendar so udeleženci prišli na glasovalna mesta in glasovali. Poudariti je treba tudi to, da je od vseh oddanih glasovnic bilo za izenačitev 100 %. V drugi skupini, kjer so glasovali delavci, upokojenci in ostali, rezultat ni tako uspešen, vendar je treba u-poštevati veliko število glasovalcev, saj jih je glasovalo preko 93 °/0 v volilni seznam pa jih je vpisanih preko 6400. Od oddanih
glasovnic jih je bilo približno 92 % za ustanovitev enotne skupnosti. Zelo malo glasovnic je bilo neveljavnih, tako lahko trdimo, da se je tega referenduma udeležilo največ glasovalcev in tudi ti so se izrekli v naj večji meri za enotno skupnost, s čimer lahko ugotavljamo, da je njihova politična zavest na podlagi teh rezultatov v skladu z našim družbenim razvojem.
Tudi v Steklarni Hrastnik je bila udeležba okrog 90 %, večina glasovnic pa je bilo za.
Odločitev ni bila težka
Na volišču avtomatske proizvodnje
POVEČANJE ODSTOTKOV
Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov za nekatera delovna mesta določa, da se določi osebni dohodek vsakega posameznika, ki zaseda delovno mesto, kjer je določen OD v odstotnem razponu, na podlagi posebne odločitve komisije, tako da se obračuna njegov osebni dohodek v odstotku, ki se določa z odločbo. Delavec, ki na novo zasede delovno mesto, ima praviloma začetni odstotni razpon, v izjemnih primerih se lahko določi tudi višji odstotek, če se ugotovi, da ima daljšo ustrezno prakso. Za vse člane, ki 31. 12. tekočega leta zasedajo delovna mesta, se določi nov odstotek, ki stopi v veljavo v prihodnjem letu. Odstotek se spreminja samo v primeru prerazporeditve, nove razporeditve, ali če se ugotovi, da je bila dejansko storjena napaka. Višina odstotka je odvisna od delovne dobe na takem delovnem mestu, od doseganja uspehov na delovnem mestu, od discipliniranosti in marljivosti, od kvalifikacijske strukture oziroma pogojev izpolnjevanja kvalifikacije za odrejeno delovno mesto. Vse te pogoje preverjajo komisije pri svetih organizacije združenega dela. Postopek pa je naslednji:
Vsakdo, ki smatra, da je upravičen do višjega dohodka v odstotni udeležbi ali razponu, mora do 20. decembra 1972 vložiti vlogo pri vodji organizacije združenega dela svoje enote. Vloge se lahko vložijo tudi v administrativnih pisarnah posameznih enot.
Vodje organizacij združenega dela bodo vloge obravnavali skupno s komisijo pri svetu in izdelali predlog. Vodja in komisije lahko upoštevajo tudi prime-
re in posameznike, ki niso vložili vloge, če ugotovijo, da bi zaradi nevložitve nastala neproporcio-nalnost določanja odstotkov. Pri tem pa se mora obvezno upoštevati zlasti prizadevnost, disciplina in strokovnost na delovnem mestu.
Tako pripravljene predloge predajo komisije do vključno 5. 1. 1973 komisiji za osebne dohodke, imenovane od delavskega sveta podjetja. Ta komisija ugotovi, če so bili upoštevani enotni kriteriji, izvrši primerjave, prisoten pa mora biti vodja enote, ali predsednik komisije OZD, katere predlog se obravnava, da poda obrazloižtev. Komisija delavskega sveta nato izdela dokončen predlog in ga poda kadrovsko pravni službi za izdajo odločb. Pripominjamo, da višino določenih odstotkov ne obravnava delavski svet, ker je DS že ocenil delovno mesto in prepustil to pristojnost komisiji za dokončno odločitev. Prav bi tudi bilo, da komisije pri svetih OZD predlog, ki ga menijo podati komisiji za osebne dohodke, predhodno vsaj tri dni razobesijo v svoji enoti, tako da lahko vsakdo, ki meni, da je prikrajšan, poda pismeni prigovor v roku teh 3 dni, ki se skupaj z oceno odstopi komisiji podjetja. Odločitev te komisije pa je dokončna in ni pritožbe na delavski svet.
S tem sestavkom smo želeli na kratek način obrazložiti postopek dodeljevanja odstotkov in ponovno opozoriti člane, da med letom, razen v izjemnih upravičenih primerih, niso upravičeni do povišanja. Sedaj, ko je čas, naj vsakdo ki smatra da je upravičen, vloži ustrezno vlogo.
Srečanje mladih zgodovinarjev v Cerknem
Na naši šoli deluje tudi zgodovinski krožek, ki zbira podatke o narodnoosvobodilnem gibanju v Revirjih. Do teh podatkov pridemo s pomočjo intervjujev in raznih drugih poizvedovanj. Naše delo je bilo nagrajeno, ko so nas povabili na shod zgodovinarjev v Cerkno. Zbrali smo tri predstavnike in med njimi sem bila tudi jaz.
Cerkno je majhen kraj, vendar se sredi hiš in gozdov, ki jih obdajajo, blešči nova in moderna šola. Cerkniški pionirji so nas prijazno sprejeli in nam ponosno razkazali svojo šolo. Nekateri pionirji so prišli že prejšnji dan in brž smo se med seboj pomešali in se pogovarjali. Prijetno vzdušje je nekoliko pokvarilo slabo vreme, ker je venomer deževalo. Kljub temu smo se odločili, da obiščemo partizansko bolnico Franjo.
Po ozki stezi smo se dvigali po soteski do prvih hiš. Zaradi dežja je potok Pasica narastel in nas 'grmeče spremljal. Prispeli smo do barak in vstopili vanje. Zdaj, ko uživamo svobodo, si ne moremo predstavljati grozot vojne, trpljenja in bede. Vemo le, da je to nekaj strašnega, kar ne želimo občutiti in hvaležni smo borcem, ki so prelivali svojo kri zato, da zdaj mi živimo v novi, svobodni državi. Spoznali smo se z zgodovino Franje, ki slovi po tem, da je okupator ni mogel odkriti in
je lahko neovirano delovala do konca vojne. Toda kolikšno je bilo trpljenje ranjenih borcev in trud zdravnikov in obrambnih čet, tega ne zna in ne more nihče opisati.
Ko smo si ogledali bolnico, smo se vrnili v Cerkno in po kosilu je bila zaključna slovesnost. Šolam, ki so najbolje opisale življenje med NOB v svojih krajih, so podelili nagrade. Seznanili so nas, da bo naslednje srečanje v Tolminu, nekdanjem središču kmečkih uporov proti fevdalcem. Zatem pa so podelili nagrade za spise Moj sovrstnik med vojno in najboljše so tudi prebrali. V teh spisih je bilo napisanih toliko besed tudi c pionirjih, ki so se, čeprav mladi, pogumno bojevali proti okupatorju in prispevali svoj delež za svobodo. Mnogi med njimi so padli, toda spomin nanje bo vedno živel v naših srcih. Ob koncu pa so vsem udeleženim šolam podelili spominska darila in potem smo se poslovili od gostoljubnih domačinov.
Tudi na tem srečanju smo spoznali, kako delavni so pionirji na vseh šolah v Sloveniji. Tudi mi se bomo morali spet zagristi v delo, saj nam je do konca jugoslovanskih pionirskih iger pod geslom Tisoč radosti ostalo le še malo časa, dela pa je še mnogo in skušali ga bomo vestno in zadovoljivo opraviti.	Jasna Kosm
Hrastnik—Podkraj 91
POSLOVNI USPEH GOSPODARSTVA V OBČINI
Bruto vrednostni rezultat gospodarstva občine Hrastnik kaže podobne tendence kot v prvem polletju letos. Po polletnih obračunih je v občini Hrastnik ugotovljeno 33 odstotno povečanje celotnega dohodka glede na bazno obdobje, vključujoč tudi ustrezni del rudnika Hrastnik. Po devetmesečnih obračunih ugotavljamo, da se je celotni dohodek nasproti primerjalnemu obdobju povečal za 31 %. Sorazmerno visoko povečanje celotnega dohodka je plod različnih dejavnikov, ki so značilni za neusklajene gospodarske razmere, predvsem nenehno naraščanje cen, kar pa ni vzrok, ampak posledica nekih gibanj. Po objektivnih zakonitostih smejo cene porasti, kadar kupni fondi (povpraševanje) naraščajo hitreje od razpoložljivih blagovnih fondov. Z ukrepi gospodarske politike je bilo predvideno 12 % povečanje denarne mase v vsem letošnjem letu, ta pa je že v obdobju devetih mesecev letos bistveno prekoračen.
Gospodarstvo občine je vključeno tudi v zunanjetrgovinski promet in s tem v zvezi podvrženo tudi spremenjenemu režimu v zunanji trgovini. Tudi dvakratna devalvacija dinarja (v januarju in decembru) ni ostala brez posledic. Rezultati vseh teh premikov so se odrazili tudi na finančnih rezultatih gospodarskih organizacij občine. Le-ti se najprej pokažejo na gibanju celotnega dohodka oziroma na elementih, ki so osnova pri formiranju celotnega dohodka.
Gospodarstvo, vključno ustrezni del rudnika Hrastnik, je doseglo ca. 370 milijonov dinarjev celotnega dohodka, brez rudnika pa 290 milijonov dinarjev. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je letos celotni dohodek večji za ca. 88 milijonov dinarjev oziroma brez rudnika za 71 milijonov dinarjev. Pri večini delovnih organizacij so na oblikovanje celotnega dohodka v prvi vrsti vplivale cene in le pri nekaterih povečana proizvodnja. Proizvodne kapacitete tega obdobja se niso bistveno spremenile, tudi poprečno število zaposlenih se je letos v devetih mesecih nasproti lanskemu obdobju povečalo le za 1 %. V strukturi celotnega dohodka gospodarstva občine je panoga industrije udeležena z 71 %, le slabih 30 % se nanaša na druge dejavnosti gospodarstva.
RUDNIK
je na območju občine dosegel 80 milijonov dinarjev celotnega dohodka, kar je nasproti devetim mesecem lanskega leta več za 27 odstotkov. Na povečanje celotnega dohodka je vplivala večja proizvodnja, in sicer za 2,4%. V skupnem, za podjetje kot celoto, se je proizvodnja nasproti primerjalnemu obdobju zmanjšala za 6 % in je na celotni dohodek, ki je v primerjavi z devetmesečnim obdobjem lanskega leta večji za 18 odstotkov, vplivala predvsem druga realizacija in ne realizacija od osnovne dejavnosti, to je od proizvodnje premoga.
STEKLARNA
dosega v merilu občine največji celotni dohodek. V devetih mesecih letos je dosegla 113.426 tisoč
dinarjev celotnega dohodka, kar je nasproti primerjalnemu obdobju več za 27 %. Povečanje celotnega dohodka je predvsem posledica višjih cen, kajti količinski obseg proizvodnje je nasproti devetim mesecem lani manjši za 13 odstotkov. Neto prodajne cene na tono so se v primerjavi z devetmesečnim obdobjem lanskega leta povečale za 47 %. Predvsem so se povečale neto prodajne cene proizvodom v novem obratu. Približno 30 % realizacije dosega podjetje z izvozom. Izvoz po količini je v devetih mesecih letos zaostajal za izvozom po količini v enakem obdobju lani, in sicer za ca. 6 %, vendar je realizacija dosežena z izvozom večja za 37 %, kar pomeni, da je bila vrednost dolarja letos večja, kakor v lanskem letu.
TOVARNA KEMIČNIH
IZDELKOV
je nasproti primerjalnemu obdobju povečala celotni dohodek za 39 % in je znašal letos v devetmesečnem obdobju 69.756 tisoč dinarjev. Doseženi celotni dohodek je rezultat večje proizvodnje, in sicer se je ta povečala nasproti primerjalnemu obdobju za 23 %, medtem ko so se prodajne cene v enaki primerjavi v poprečku povečale manj. Poleg navedenih dveh elementov, ki sta vplivala na doseženi celotni dohodek, je imela svoj vpliv tudi spremenjena struktura proizvodnje in prodaje. Namreč, več realizacije je bilo dosežene s prodajo proizvodov, ki so donosnejši (aditivi, politali, fosforne soli itd.).
SPLOŠNO
GRADBENO PODJETJE
je v merilu občine doseglo relativno največje povečanje celotnega dohodka, in sicer za 53 %. Poleg 12 % povečanja proizvodnje in 9 % povečanja zaposlenih, je na doseganje celotnega dohodka vplivala tudi spremenjena struktura proizvodnje. Podjetje, se je v
1972.	letu začelo ukvarjati tudi z gradnjo stanovanj za trg.
SPLOŠNO
TRGOVSKO PODJETJE
je povečalo celotni dohdek za 26 odstotkov, kar je posledica večjega prometa, in sicer se je promet v trgovini povečal za 27 %, promet v gostišču pa je v enaki primerjavi večji za 33 %.
Podobne tendence so bile pri doseganju celotnega dohodka
GOSTINSKEGA PODJETJA
»JELKA«
Celotni dohodek se je nasproti devetim mesecem lani povečal za 22 %. Količinski promet za nekatere glavne artikle se je nasproti primerjalnemu obdobju zmanjšal za 6 %, tako da so odločilni faktor, ki je vplival na celotni dohodek, višje cene.
»SIJAJ«
je v devetih mescih letos dosegel 30.456 tisoč dinarjev celotnega dohodka, kar je nasproti primerjalnemu obdobju več za 36 %. Glavni faktor pri oblikovanju celotnega dohodka so bile cene.
Iz podatkov o formiranju celotnega dohodka pri posameznih delovnih organizacijah vidimo, da
je dosegla oziroma celo presegla poprečno povečanje celotnega dohodka v merilu občine med. industrijskimi podjetji le TKI. Če odštejemo še vpliv zvišanja cen in drugih sprememb, ki so vplivale na celotni dohodek, tedaj realno povečanje industrijske proizvodnje ni posebno visoko, v skupnem približno za 7 %. Več kot poprečno povečanje celotnega dohodka, so dosegli še Splošno gradbeno podjetje, »Sijaj« in Komunalno obrtno podjetje. Manj celotnega dohodka kot v enakem obdobju lanskega leta ni doseglo nobeno podjetje.
Porabljena sredstva so se povečala bolj kot celotni dohodek v enaki primerjavi, in sicer je razlika v indeksnih enotah za tri točke. To hkrati pomeni, da je bila ekonomičnost poslovanja v merilu občine kot celote slabša kot v enakem obdobju lanskega leta. Na 100 dinarjev porabljenih sredstev je bilo v obdobju devetih mesecev letos doseženega za 2 % manj celotnega dohodka. Delež porabljenih sredstev v celotnem dohodku se je zvišal od 59,5 % lani na 60,8 % letos v devetih mesecih.
Po sedanjih predpisih za obračun dohodka porabljena sredstva niso več vnaprej dokončno določena kategorija, kajti delovnim organizacijam je prepuščeno, da lahko po lastni presoji indirektno stroške v celoti pokrivajo iz celotnega dohodka, ne pa samo sorazmerni del, ki se nanaša na celotni dohodek. Takih pooblastil se nekatera podjetja poslužujejo, seveda tako zavestno vplivajo na zvišanje udeležbe porabljenih sredstev v celotnem dohodku. Poleg tega pa je značilna za letošnje leto inflacija, predvsem inflacija stroškov. Poleg navedenih faktorjev, ki vplivajo, da primerjava indeksov in strukturnih odstotkov ne kaže vedno realnega zboljšanja ali poslabšanja e-konomičnosti, je prisoten tudi vpliv večje proizvodnje ter spremenjene strukture proizvodnje in pa več obračunana amortizacija kot po predpisanih stopnjah.
Od enajstih delovnih organizacij, je porabljena sredstva povečalo manj kot celotni dohodek pet podjetij, in sicer Steklarna, pri kateri je razlika v indeksnih točkah 12 enot, Gradbeno podjetje, pri katerem je razlika 4 indeksne enote, pri gostinskem podjetju »Jelka« 1 enota, pri Sijaju 3 enote in pri KOP 7 indeksnih enot. Vse druge delovne organizacije pa so več ali manj porabljena sredstva povečale bolj kot celotni dohodek. Največji vpliv na povečanje porabljenih sredstev v merilu občine je imel rudnik Hrastnik, ki kaže nasproti devetim mesecem lanskega leta 64 odstotno povečanje.
Pri posameznih delovnih organizacijah so obravnavana porabljena sredstva v razmerju do celotnega dohodka sestavljena iz različnih stroškovnih elementov, ki so se različno povečali ali zmanjšali ter tako imeli pozitiven ali negativen vpliv na doseženi dohodek. Odločilno vlogo pri posameznih delovnih organizacijah je imel porabljeni material in storitve, pri trgovskih podjetjih nabavna vrednost trgovskega blaga, pri vseh pa je več ali manj vplivala tudi amortizacija, ki so
jo podjetja obračunala po višjih stopnjah kot so minimalno predpisane. Glede tega je treba povedati, da kljub temu, da so nekatera podjetja sicer obračunala a-mortizacijo po višjih stopnjah, skupni znesek te ne presega lanskoletne v enakem obdobju. V devetih mesecih letos je bilo v skupnem obračunane amortizacije po višjih stopnjah za ca. 30 % manj, to zmanjšanje pa se nanaša predvsem na Steklarno Hrastnik, ki je sicer obračunala amortizacijo po višjih stopnjah, vendar manj kot v enakem obdobju lanskega leta. V devetmesečnem obdobju lani je znašala pri Steklarni več obračunana amortizacija 3.590 tisoč dinarjev, letos v enakem obdobju pa 2.666 tisoč dinarjev. V merilu občine kot celote pa je bilo lani za 4.181 tisoč dinarjev več obračunane amortizacije, letos v enakem obdobju pa za 3.012 tisoč več glede na amortizacijo po predpisanih stopnjah.
DRUŽBENI PROIZVOD IN DOHODEK
Družbeni proizvod je dohodek, povečan za amortizacijo, vključno tudi del amortizacije, ki so jo podjetja obračunala po višjih stopnjah kot so minimalno predpisane. Družbeni proizvod ni samo odvisen od proizvodnje in produktivnosti, ampak še od vrsto drugih faktorjev, ki nanj vplivajo. 2e pri analiziranju porabljenih sredstev je bilo ugotovljeno, da je povečanje porabljenih sredstev večje kot je povečanje celotnega dohodka. Torej, če se je zvišal delež porabljenih sredstev v celotnem dohodku, je logična posledica, da se je delež dohodka v CD znižal. Takšne tendence se kažejo v merilu občine-kot celote, kjer je vključen tudi rudnik Hrastnik. Brez ustreznega dela rudnika pa so tendence drugačne. Celotni dohodek brez rudnika se je v merilu občine povečal za 33 %, medtem ko so se porabljena sredstva povečala za 29 odstotkov, dohodek za razdelitev pa za 39 %, vse v primerjavi z devetmesečnim obdobjem lanskega leta. Obračunana amortizacija se je povečala za 18 % v enaki primerjavi, tako da se je doseženi družbeni proizvod povečal za 36 odstotkov.
V podatkih o družbenem proizvodu ni zajet rudnik Hrastnik, ker ne razpolagamo s podatki o ustreznem delu amortizacije, ki se nanaša na rudnik Hrastnik.
Med delovnimi organizacijami je le Stanovanjsko podjetje doseglo manj dohodka, kakor v e-nakem obdobju lani. Bistveno pa je odstopanje med povečanjem celotnega dohodka in dohodka pri Rudniku Hrastnik, kajti celotni dohodek se je povečal za 37 odstotkov, medtem ko se je dohodek povečal le za 3 % v enaki primerjavi. Dohodek rudnika se je povečal znatno manj kot znaša poprečno povečanje v merilu občine ter tudi vplival na ta po-preček tako, da se je dohodek v merilu občine sicer povečal, vendar znatno manj kot bi se sicer. Odločilni vpliv na skupno povečanje dohodka v pozitivnem smislu je imela Steklarna, ki je tudi v strukturi skupnega dohodka bistveni sestavni del, kajti nanjo odpade ca. 40 % doseženega do-
(Nadaljevanje na 5. strani)
HRASTNIK V OBDOBJU JANUAR - SEPTEMBER 1972
(Nadaljevanje s 4. strani) hodka. Pomemben pozitiven vpliv na skupno doseganje dohodka je imela tudi TKI, Gradbeno podjetje, obrtno podjetje «-Sijaj« ter KOP. Navedene delovne organizacije so delež dohodka v dohodku za občino kot celoto zvišale; bistveno pa so povečale tudi dohodek na zaposlenega, kar pomeni, da se je produktivnost, merjena z vrednostnim kazalnikom, sorazmerno precej povečala, predvsem še zaradi tega, ker se poprečno število zaposlenih ni bistveno spremenilo. V merilu občine kot celote, brez rudnika, se je poprečno število zaposlenih povečalo za 1 %, produktivnost merjena z dohodkom na zaposlenega pa za 38 % v enaki primerjavi. V devetih mesecih letos je znašal dohodek na zaposlenega v merilu občine po podjetniškem principu zajemanja podatkov 34.281 dinarjev.
Dalje je iz podatkov razvidno, da se je delež dohodka, ki pripada družbi znižal od 31,5 % lani na
28,6	% letos v devetih mesecih in obratno, da se je delež dohodka, ki pripada gospodarskim organizacijam zvišal za 2,9 %. Taka delitev družbenega proizvoda je v skladu s smernicami družbenoekonomskega razvoja za obdobje do leta 1975, ki temeljijo na povečanju družbenega proizvoda in delitvi tega v prid gospodarskim organizacijam. Povečanje družbenega proizvoda naj bi temeljilo predvsem na povečanju produktivnosti.
Delitev dohodka oziroma družbenega proizvoda med letom je le začasna delitev, dokončna je po zaključnem računu. Vendar je tudi začasna delitev zanimiva, ker se kažejo tendence in razmerja v delitvi, poleg tega pa tudi do nekih bistvenih sprememb do zaključka leta ne more priti. Prikazana delitev predstavlja ugodne tendence, vendar so te le navidezne, kajti bistveni vpliv na zmanjšanje družbenih dajatev so imele ukinjene obveznosti od poslovnega sklada, ki se po novem odražajo v ostanku dohodka. Večji ostanek dohodka za obresti od poslovnega sklada ne predstavlja akumulativnih sredstev podjetja, kajti v bistvu so ta sredstva še vedno družbena dajatev (posojilo nerazvitim področjem), ki jo bo moralo podjetje poravnati.
V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta so se prispevki iz osebnih dohodkov, kot glavna oblika družbenih dajatev, povečali za 36 %. V strukturi dohodka predstavljajo še vedno 20,9 odstotni delež, ki pa se je v primerjavi z lanskimi devetimi meseci znižal za 0,5 %. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta so se bistveno zmanjšale pogodbene obveznosti in v okviru teh predvsem obresti od kreditov. Skupno so se pogodbene obveznosti zmanjšale za 6 %.
Del dohodka, ki je pripadal gospodarskim organizačijam v devetih mesecih letos, je znašal 75.882 tisoč dinarjev, kar je nasproti primerjalnemu obdobju za 45 % več. Sestavni del dohodka za negospodarske organizacije so čisti osebni dohodki, ki so se nasproti primerjalnemu obdobju povečali za 35 %, vendar se je delež teh v strukturi dohodka za podjetje znižal od 48,0 % lani na
46,5	% letos v devetih mesecih. Nasprotno se je delež ostanka dohodka zvišal za 4,5 %. Taka delitev dohodka je v skladu s smernicami gospodarskega razvoja, po drugi strani pa je tudi v skladu s tem, da se v ostanku dohodka o-dražajo ukinjene obresti od poslovnega sklada. Ostanek dohodka se je nasproti devetim mesecem lanskega leta povečal za 79 odstotkov.
Skupaj delež gospodarstva v družbenem proizvodu se je nasproti primerjalnemu obdobju zvišal le za 2 %, to je od 72,7 % lani v devetih mesecih na 74,7 °/o letos v enakem obdobju, na kar je vplivala predvsem obračunana amortizacija, konkretneje obračunana amortizacija po višjih stopnjah pri Steklarni.
Dohodek, ki ga delijo delovne organizacije, je sestavljen iz bruto osebnih dohodkov, sredstev za stanovanjsko izgradnjo, sredstev tekoče skupne porabe in ostanka dohodka. Delitev tako sestavljenega dohodka je med drugim razvidna že iz delitve dohodka med družbo in gospodarske organizacije. Delitev dohodka se je spremenila v korist ostanka dohodka, in sicer se je delež ostanka dohodka v dohodku za gospodarsko organizacijo zvišal od 17,6 odstotka lani na 22,2 % letos v devetih mesecih, delež bruto o-sebnih dohodkov v enaki primerjavi pa se je znižal od 77,2 % lani na 73 % letos v devetih mesecih. Odločilni vpliv na takšno delitev dohodka v merilu občine kot celote sta imeli predvsem Steklarna in TKI ter še nekatere delovne organizacije, ki so zvišale delež ostanka dohodka v dohodku za gospodarsko organizacijo in tako vplivale na skupno udeležbo oz. premike v delitvi takoime-novanega podjetniškega dohodka.
Masa bruto- osebnih dohodkov se je nasproti primerjalnemu obdobju povečala za 35 % (brez rudnika), sredstva za stanovanjsko izgradnjo in tekočo skupno porabo so se povečala za 34 %.
V	razdobju devetih mesecev letos so merila, sprejeta iz družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka, o-sebnih dohodkov ter skupne porabe, še v polni meri delovala. Težišče osebnih dohodkov v letošnjem letu je bilo v tem, da se uskladijo z merili iz samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Samoupravni sporazumi so doprinesli spoznanje, da so pravice na OD pri mnogih podjetjih večje kot pa imajo konkretna podjetja razpoložljivih sredstev. Tako nekatere delovne organizacije niso izkoristile niti dve tretjini pravic, ki so jih imele po samoupravnem sporazumu in sicer iz preprostega razloga, ker niso imele sredstev. V merilu republike so znašali poprečni o-sebni dohodki približno 1.960 dinarjev, predvsem so se povečali osebni dohodki v gospodarstvu, medtem ko je v negospodarstvu opazen zastoj. Po posameznih de-jevnostih in podjetjih, kakor tudi v merilu občine kot celote o-sebni dohodki zaostajajo za poprečji v republiki.
V	času devetih mesecev 1972. leta so znašali izplačani mesečni neto osebni dohodki v merilu občine (brez rudnika) 48.989 tisoč dinarjev, kar je v primerjavi z e-
nakim obdobjem lanskega leta več za 35 %. Masa izplačanih o-sebnih dohodkov se je gibala dokaj sorazmerno z gibanjem družbenega proizvoda. Nekih večjih odstopanj ni, niti v pozitivni niti v negativni smeri.
Poslovna sredstva vključujejo osnovna in obratna sredstva. V merilu občine se osnovna sredstva nasproti primerjalnemu obdobju niso bistveno spremenila, tako da povečanje proizvodnih kapacitet ni vplivalo na doseženi finančni rezultat devetih mesecev letos, zato osnovnih sredstev ne obravnavamo posebej. Ob u-gotovitvi, da se je celotni dohodek povečal za 33 % (brez rudnika), kažejo obratna sredstva po obliki le 17 % povečanje nasproti
30.	9. lani, v primerjavi s 31. 12. pa 14 % povečanje.
Obratna sredstva po obliki in funkciji kažejo splošno značilnost, da se še vedno največji del obratnih sredstev nahaja v terjatvah od kupcev, in sicer je bilo po stanju 30. 9. letos vezanih ca. 60 % obratnih sredstev v terjatvah, v zalogah 30 %, ostalo pa predstavljajo denarna sredstva na žiro računih, blagajni, druga denarna sredstva ter denarna sredstva skladov (rezervni sklad, sklad skupne porabe). Struktura obratnih sredstev po stanju 30. 9. letos je sicer nekoliko spremenjena, in sicer v korist denarnih sredstev, ki predstavljajo najbolj likvidna obratna sredstva, vendar v skupnih obratnih sredstvih prav denarna sredstva predstavljajo minimalni delež.
Po stanju 30. 9. letos so znašale terjatve od kupcev 88.214 tisoč dinarjev in so bile nasproti stanju 30. 9. lani večje za 19 %, a nasproti 31. 12. 1971 za 13 %. Torej so se terjatve povečale manj kot realizacija tega obdobja, kar kaže ugodne premike glede likvidnosti. Tudi skupne zaloge se niso povečale sorazmerno z doseženim rezultatom, ampak bistveno manj. Nasproti 30. 9. lani so se skupne zaloge povečale za 11 %, nasproti 31. 12. 1971 pa za 15 %. V sami strukturi zalog so določeni premiki, ki pa na skupne zaloge niso bistveno vplivali.
V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je bilo gibanje tako terjatev kakor tudi obveznosti pri večini podjetij nesorazmerno z gibanjem dosežene realizacije oz. celotnega dohodka, kar pomeni, da se tako obveznosti kakor tudi terjatve niso povečale sorazmerno, ampak manj. Razmerje med obveznostmi in terjatvami se je predvsem pri obeh podjetjih iz industrije in KOP spremenilo, in sicer tako, da obveznosti, ki jih imajo podjetja ne dosegajo niti 50 % terjatev. Pri Steklarni je razmerje med obveznostmi in terjatvami takšno, da predstavljajo obveznosti le 35 % terjatev podjetja. Pri TKI obveznosti podjetja predstavljajo ca. 46 % terjatev podjetja, pri KOP pa 35 %. Več obveznosti kot terjatev imajo Trgovsko podjetje Hrastnik, »Jelka« Hrastnik in Stanovanjsko podjetje. Pri navedenih podjetjih je to več ali manj normalen pojav, kajti trgovina posluje pretežno z gotovino.
OKROŽNICA
:
:
♦
:
*
♦
:
:
:
:
Na podlagi 48. člena Pravilnika o higienskih in tehničnih ukrepih pri delu (Ur. list SFRJ, št. 16/47), 108. člena Temeljnega zakona o varstvu pri delu (Ur. list SFRJ, št. 15/65), odločbe Republiškega inspektorata za delo, urgence istega organa z dne 17. 10. 1972, sklepa odbora za poslovno politiko z dne 24. 10. 1972 izdajam naslednjo
OKROŽNICO
S 1. 11. 1972 se prepove točenje piva v restavraciji združenega dela menze in počitniških domov in sicer v enotah menze in obratnega bifeja.
Prepoved ne velja za počitniške domove.
Vnašanje piva v obratne ali poslovne prostore podjetja predstavlja hujšo kršitev delovne dolžnosti, ki jo bo v vsakem primeru posebej obravnaval odbor za izrekanje ukrepov.
Okrožnica stopi v veljavo z razglasitvijo, uporablja pa se od 1. 11. 1972 dalje.
OBRAZLOŽITEV:
Republiški inspektorat za delo je z odločbo z dne 17. 10. 1972 prepovedal v obratnih prostorih uživanje alkoholnih pijač, med katere spada tudi pivo. Vse doslej je Steklarna Hrastnik imela pravno veljavno odločbo, kakor tudi izvršeno registracijo za točenje piva tako v delavsko-uslužbenski menzi kot v bifeju. Čeprav bi se pivo še točilo v menzi, je poslovni odbor zaradi enotnosti in možnosti šikaniranja zavzel odločitev, da se v nobenem obratnem ali poslovnem prostoru ne more prodajati oziroma uživati piva.
Vodje OZD so dolžni, da obravnavajo uživanje piva enako kot ostale alkoholne pijače. Vodji OZD menze pa se daje prepoved pod odgovornostjo za točenje piva v menzi ali obratnem bifeju.
Predsednik odbora za poslovno politiko:
Laznik Stanko
Direktor:
Maks Mrcina, dipl. ing.
Vodja kadrovsko pravne službe:
Viktor Sušin, dipl. pr.
♦
♦ ♦ ♦
♦ ♦ ♦
: ♦ ♦
: ♦

razvoju tehnike
Težko je slediti
Po sklepu organov upravljanja sva se udeležila strokovnega seminarja, ki ga vsako leto organizira firma »EMHART« iz Suns-valla za svoje poslovne partnerje z namenom, da jih seznani z vsemi novitetami v svojem proizvodnem programu. Seminarja so se udeležili strokovnjaki na tem področju skoraj iz vse Evrope. Bili so iz Avstrije, Holandske, ZR Nemčije, Švice ter midva iz Jugoslavije. Seminar je trajal 14 dni, zelo uspešno pa ga je vodil eden najvidnejših strokovnjakov
ne prednosti tega stroja so, da je mogoče — s posebno pripravo ■— komplétno sekcijo oddvojiti od stroja ter jo zamenjati z drugo. Ta izboljšava je velikega pomena predvsem za tovarne, v katerih o-bratuje več deset takih strojev, kjer lahko izvršijo generalni remont v 24 urah. Druga pomembna noviteta, ki jo za zdaj uporabljamo samo na 8-sekcijskih strojih, je en sam pomični žleb. Le-tega vodi precej kompliciran mehanizem s pomočjo posebne krivulje od sekcije do sekcije ter
Tovariša Žagar Anton in Koritnik Matija na strokovnem seminarju pri firmi »Emhart« na Švedskem
te firme, gospod Loefller, ki ga poznamo tudi pri nas, saj je vodil montažo IS strojev v našem podjetju.
Sam seminar je bil organiziran zelo dobro. Razdeljen je bil na teoretični in praktični del. V dopoldanskih urah smo poslušali teoretično predavanje, popestreno z diapozitivi in filmi. V popoldanskih urah pa smo vse pridobljeno znanje lahko praktično preizkusili in izpopolnili. Poudarek je bil predvsem na novem tipu IS stroja, imenovanem EF stroj. To je v bistvu precej izpopolnjena verzija E stroja, kateri obratujejo tudi pri nas. Poglavit-
IS stroj, izdelek firme »Emhart« iz Švedske
tako omogoča doziranje stekla v predoblikovalce.
Omenjeni noviteti sta le dve od mnogih, ki so jih uvedli na IS strojih. Z vsemi novitetami so stroj tako izpopolnili, da se bo stari tip skoraj kmalu poslovil od proizvodnih linij firme EMHART, saj je priznana evropska firma Ruhrglass zabeležila 5 % povečanje proizvodnje, zahvaljujoč novemu tipu stroja.
Ker moramo tudi mi s časom v korak, naj zapiševa, da se bo v prvi polovici prihodnjega leta ta stroj po vsej verjetnosti montiral tudi pri nas.
Za zaključek strokovne plati tega članka naj navedeva, da so seminarju prisostvovali strokovnjaki iz najbolj znanih evropskih tovarn za proizvodnjo embaliranega stekla, pri katerih IS avtomati obratujejo že dve desetletji, pa še vedno smatrajo udeležbo na teh seminarjih za potrebno oziroma zelo koristno. Zato meniva, da udeležba članov našega kolektiva tudi v prihodnje ne bi smela biti vprašanje.
Sedaj pa še morda nekaj misli oziroma splošnih vtisov o deželi z najvišjim standardom — Švedski. Samo življenje se precej razlikuje od našega. To sva najbolj občutila pri hrani, ki se je nikakor nisva mogla navaditi. Pri njihovi prehrani so daleč na prvem mestu ribe, pa naj bodo surove, pečene ali kuhane. S precej mešanimi občutki sva prvič poskusila surovo ribo, narezano na tanke rezine, servirano skupaj z marmelado, neke vrste hladno omako in vročo gorčico, ki nima z našo prav nobenih sorodstvenih vezi. Če ob vsem tem še upošte-
vamo, da se to jé brez kruha, so bili najini mešani občutki več kot upravičeni. Na samo ribo sva se potem sicer nekako navadila, če sva zraven hrustala prepečenec z maslom, toda marmelado sva iz najinega jedilnika črtala.
Vse delovne dni sva se hranila v tovarniški kantini, kjer je hrana za švedske pojme sorazmerno poceni, saj stane 5—6 švedskih kron (1 SKr = 3,52 din). Drugače je bilo ob nedeljah, ko sva se hranila v samopostrežnih restavracijah, kjer se je cena kosila gibala okrog 20 SKr. Kot zanimivost še to, da v restavracijah in podobnih lokalih čez dan ne točijo alkoholnih pijač razen piva, ki vsebuje maksimalno 1,8% alkohola. Imajo pa posebne trgovine, ki so odprte nekaj ur v popoldanskem času, kjer prodajajo alkoholne pijače in sokove v skrbno zapečatenih steklenicah, in pred katerimi je vedno toliko ljudi, kot pred našim glavnim vratarjem ob pol enih. Te ljudi sva potem lahko videla po ulicah in parkih, kako pridno nagibajo steklenice ter si z njihovo vsebino tešijo žejo in še kaj drugega.
Mesto dobi svojo pravo podobo šele v precej poznih večernih urah, ko se prebivalci pokažejo na ulicah. Največ je mladine, ki v velikih (povečini starih) cestnih križarkah brez cilja križari po mestnih ulicah ob glasnem igranju radioaparatov. Ta pisana druščina se pozneje preseli v parke in posebne klube, kjer se ob glasnih zvokih pop glasbe zabavajo pozno v noč. Ob sobotnih in nedeljskih popoldanskih urah pa so ulice kot izumrle. Na vesele dogodivščine minule noči spominjajo le kupi odvrženih steklenic po parkih in pločnikih.
Moda za mlade je podobna naši. Dekleta kakor tudi fantje nosijo dolge lase. Skoraj vsa dekleta nosijo tesno oprijete ter v pasu nizko krojene hlače ter zelo kratke majice. Prav občudovala sva jih, kako zjutraj pri borih 3° C hrabro kljubujejo mrazu z dobrim decimetrom golega trebuha, medtem ko sva se midva zavijala v zimske plašče.
Švedski delavnik se prične ob
8.	uri in traja z enourno vmesno pavzo do sedemnajste ure. Prejemki VK delavca se gibljejo od 2000 do 2500 SKr. Če ob tem u-poštevamo, da je njihova osebna potrošnja zelo majhna, potem se ne smemo čuditi visokemu standardu, ki ga pa na zunaj ne opaziš. Velikokrat sva se spraševala, kaj je merilo njihovega standarda, pa odgovora nisva našla. Ce-_ ne so za naše pojme zelo visoke, pa naj si bo pomembnih artiklov prehrane ali pa artiklov splošne porabe. Tudi hotelske usluge so zelo visoke, saj je znašala nočnina v hotelu, kjer sva stanovala midva, brez zajtrka 92 SKr.
Štirinajst dni je premalo, da bi doživela vse zanimivosti in značilnosti te severne dežele, vendar dovolj za nekaj bežnih vtisov, ki sva vam jih opisala. Hitro se je bližal čas slovesa, kar je za naju pomenilo dolgo vožnjo z vlakom do Stockholma, od tam pa dobri dve uri trajajočo vožnjo z JAT-ovim DC-9, ki naju je v družbi simpatičnih stevardes varno pripeljal do Zagreba.
Upava, da sva vam vsaj malo približala deželo, ki nama je o-stala v lepem spominu.
Žagar Anton
Koritnik Matija
Sunds vali, lepo švedsko mesto, ki dobi svojo pravo podobo šele v poznih večernih urah. Takrat se življenje v mestu šele prične
C'finiummiiHiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHi
I Obvestilo invalidom |
V eni izmed številk »Steklarja« smo invalide III. kate- § § gorije obvestili, da je bil sklep odbora za poslovno politiko, = = da se izvrši ponoven pregled invalidov III. kategorije na = I podlagi proste presoje invalidske komisije II. stopnje. Vse- = i kakor so s tem v zvezi za invalida nastali stroški, o čemer = E je tudi razpravljal odbor. Na podlagi tega sklepa pripada = E invalidu povračilo potnih stroškov, kot velja to za člane § I delovne skupnosti in izredno plačan dopust za tisti dan, ko § § je bil na pregledu. Dnevnica se določa glede na čas odsot- = i nosti. Nadomestilo pa ne gre članom invalidom, ki moi’ajo i i na pregled na podlagi odločbe' skupnosti, ki za nekatere | I določa, da morajo na ponovni pregled.	|
=	S tem v zvezi obveščamo vse invalide, da se zglasijo, in E
I sicer tisti, ki so bili na pregledu, takoj po opravljenem pre- § =	gledu v kadrovsko pravni službi glede obračuna potnih stro- E
S	škov in vpisa za izredno plačan dopust.	E
KNJIGA, KI JO BOMO VELIKOKRAT PREBIRALI
»Sodobni sociološki problemi samoupravljanja v podjetjih«
V založbi ČZP Delavska enotnost bo verjetno že v prvi polovici decembra izšla knjiga vodje raziskovalnega centra Zveze sindikatov Slovenije za samoupravljanje dr. Bogdana Kavčiča SODOBNI SOCIOLOŠKI PROBLEMI SAMOUPRAVLJANJA V PODJETJIH; A5, polplatno, približno 200 strani; v prednaročilu 61 dinarjev.
Že naslov knjige pove, kako se je njen avtor lotil za nas tako zanimivega vprašanja. Zato je to knjiga za vsakogar. Njena vred-nost~je še toliko večja, ker avtor s svojim razmišljanjem prispeva k razčiščevanju mnogih teoretičnih in praktičnih vprašanj samoupravljanja. Taka vsebina sicer ne sodi med lahko branje, toda avtor si je prizadeval pisati preprosto in razumljivo, da bi v naši vsakodnevni praksi njegovo delo koristilo najširšemu krogu ljudi. To vsekakor knjigo še posebej priporoča.
Vsebinsko je knjiga razdeljena na pet poglavij. V prvem avtor opisuje družbene spremembe pri nas in vzroke za uveljavitev samoupravljanja. Do njega namreč nismo prišli iz kakih tehnoloških razlogov, marveč smo se odločili zanj po politični oceni o že ustvarjeni presežni vrednosti, ki je nov način upravljanja sploh omogočila. Vzroke za tako odločitev je seveda težavno razvrstiti po njihovi pomembnosti, vendar med njimi avtor najprej poudarja nadaljevanje socialistične družbene revolucije, ki jo je KPJ uresničevala že med narodnoosvobodilnim bojem. V delih klasikov ni najti podrobnejših predstav o tem, kakšno naj bi bilo upravljanje v podjetjih, ko delavski razred prevzame oblast. V glavnem navezujejo svoje predstave na teorijo o odmiranju države. Za samoupravljanje torej nismo imeli posebne opore v dotedanji teoriji, temveč smo se zanj odločili zaradi spoznanja, da moramo razviti kar najustreznejšo obliko oblasti delavskega razreda. V tem je tudi izvirnost j ugoslovanskega samoupravi j a-nja.
Med nujnimi pojavi, spremljevalci našega razvoja do približno 1948. ali 1950. leta, je razraščanje gospodarske birokracije, ki je postala ovira za splošni napredek in je diktaturo proletariata spreminjala v birokratski socializem. Zato je zelo pomembna s tem povezana ugotovitev, kako je KPJ ob tradicijah iz narodnoosvobodilnega boja — ko se je resnično do zadnjega vlakna povezala z ljudstvom bila sposobna oceniti nevarnost, zaustaviti napačni razvoj in uveljaviti spremembe.
Kot tretji vzrok (ki se ga zelo radi oprijemajo zahodni teoretiki) navaja avtor spor s Sovjetsko zvezo. Kolikšen je bil njegov resnični pomen za nastanek samoupravljanja pri nas, je verjetno še prezgodaj za objektivno oceno.
Po obravnavi vzrokov za politično odločitev o uvedbi samoupravljanja preide avtor k obravnavi posameznih značilnosti v njegovem razvoju. Vse večje materialne pristojnosti so spreminjale tudi pojmovanje o samoupravljanju: najprej je šlo za realizacijo ideje o samoupravlja-
nju s tem, da smo postavili organe samoupravljanja; ustava iz leta 1963 je že postavila delovnega človeka za nosilca samoupravljanja, samoupravni organi pa so postali izvršni organi volje kolektivov.
Izhodiščna teza drugega dela knjige je spoznanje, da ni enotne in kompleksne definicije o samoupravljanju. Vprašanje je, če je sploh možna. Samoupravljanje je dejansko centralna družbena institucija, je dejstvo, in kot tako je predmet vseh družbenih ved. Gre za celoten, dinamičen, objektiven družbeni proces. Avtor tu opisuje kategorije, ki skušajo samoupravljanje definirati: opredelitve s stališča filozofije, klasifikacije politične ekonomije in gledanje na samoupravljanje s poli-
tičnega aspekta ter opozarja na razločke med njimi in znotraj njih.
V tretjem delu prehaja avtor na tisto, kar je nakazal v naslovu: razčiščuje, kaj sploh je podjetje. Ob tem dokazuje, da je klasično pojmovanje podjetja v nasprotju s samoupravljanjem, kar tudi utemeljuje organizacije združenega dela. Avtor nato podrobno obravnava ključni problem, to je odnos med opravljanjem in vodenjem. Tu osvetljuje konflikte med samoupravljanjem kot formalno zakonodajo in vodenjem kot stvarno oblastjo, konflikte med delavci in upravo, vprašanja strokovnosti organov oziroma nestrokovnosti odločanja itd., in seveda hkrati dodaja še pregled predlogov za rešitev
teh nasprotij. Ko opisuje različne, doslej ponuđene modele samoupravljanja, je avtorjev sklep, da ni rešitve v institucionalni reformi; možnosti zanje razčlenja v četrtem delu knjige, ki daje njegovemu raziskovanju vsebinsko težo.
Peti del knjige povzema bistvene ugotovitve avtorjevega razmišljanja in opozarja, naj si ne zapiramo oči pred stvarnostjo, ki nam bo tudi poslej še vsiljevala mnoga protislovja — dediščino predsamoupravne družbe, in da tudi razvoj samoupravljanja pogojuje nova protislovja. Učinkovito zdravilo zanje vidi v polni zavzetosti samoupravljavcev za organizirano akcijo.
Se vedno se igramo
Ni še dolgo tega, ko je odbor za izrekanje ukrepov obravnaval malomarnost v zvezi z nastankom požara in nekaterimi naklepnimi tatvinami v našem podjetju.
Ponovno smo bili priče manjšemu požaru, ki pa bi lahko zajel velik del podjetja, če ne bi že imeli urejenih javljivcev ali če bi nastal v prostoru, kjer javljivcev ni. Tako je v mesecu novembru nastal požar v prostorih stranišča kletne etaže. V tem prostoru imamo shranjen material za spenjanje palet. Po ugotovitvi komisije je nastal požar po malici, kjer sta bila med malico v tem prostoru 2 člana. Oba sicer zanikata, da sta bila v tem prostoru med malico, ampak da sta bila tam samo občasno. Izjavila sta tudi, da se tudi druge osebe, šoferji tovornjakov, delavci gradbene skupine in tudi drugi prosto sprehajajo po teh prostorih. Komisija je neposredno ugotovila, da je bil vzrok požara cigaretni ogorek in da so vsi drugi vzroki eliminirani, ker je električna napeljava v redu, prav tako pa tudi parno gretje in ostalo. Materialna škoda sicer ni velika, ker se je dim, ki je nastajal, dvigoval in nazadnje dvignil v slikarnico, nato v drugo etažo, kjer so bili jav-
ljivci, ki so opozorili na požar. Lahko si zamislimo, kako bi bilo, če bi ta požar nastal ponoči ali v prostorih, kjer ni javljivcev.
Ne moremo pa tudi mimo dejstva, kako je mogoče, da se tudi tisti, ki se v prostorih skladišča in drugih prostorih sprehajajo, kot da bi bili člani delovne skupnosti ali še celo več, kajti člane delovne skupnosti kličemo na odgovornost, češ kaj išče v tej enoti, ko je zaposlen v drugi. Verjetno nam ni mar, da bi preprečevali nedovoljene vstope in pri tem ne gre samo za možnost nastanka požarov, gre lahko tudi za tatvine in še vse kaj drugega, vključujoč tudi sabotaže, česar pa se verjetno ne zavedamo dovolj. Vsak član delovne skupnosti je dolžan opozoriti svojega predpostavljenega, če vidi tujo osebo v prostorih podjetja samo brez spremstva. Samo na ta način bomo zaščitili podjetje pred zunanjimi škodljivimi vplivi.
Verjetno bo odbor za poslovno politiko kmalu ponovno sprejel ustrezne ukrepe za varnost premoženja, čeprav so bili že sprejeti in objavljeni. Morda bodo ti ukrepi konkretnejši, se nanašali na določene odgovorne osebe, ki jih bomo tudi klicali na odgovornost in morda celo prerazpore-
dili, če ne bodo izpolnjevali nalog. Ravno tako je odbor obravnaval nekatere primere tatvin in izrekel izključitve. V »Steklarju« je bilo natančno objavljeno, kakšen je postopek, če kdo želi dobiti kakršenkoli material. Postopek je enostaven in zelo poceni. Odškodnine so minimalne. Zato
DOPISUJTE V NAŠ LIST 1
ne moremo verjeti, da nekaterim članom ne gre v glavo, da ne smejo samovoljno jemati stvari, ki so last podjetja, pa čeprav so na odpadnem prostoru. Tako smo imeli v zadnjem času primer, ko so člani ukradli odpadni svinec in ga nosili po jarku, nato pa odpeljali na Dinos, kjer so ga prodali po dinar za kilogram. Ali se izplača tako dolga pot, nato pa še postopek, ko bi jim lahko po sklepu odbora prenehalo delovno razmerje. Res je, da gre za mlajše, še neizkušene, da se morda kdo ni niti prav zavedal svojega ravnanja, pa vendar jih to ne opravičuje. Ponovno opozorilo vsem: vsaka tatvina se bo čedalje strožje obravnavala kot hujša kršitev delovne dolžnosti.
PREKLIC
Spodaj podpisana preklicujem besede, ki sem jih izrekla na račun tov. Kladnik Štefke in se ji zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe.
Naroglav Vikica
Manjši požar, ki je nastal v kletnih prostorih skladišča, bi se lahko končal bolj tragično
Udeležili smo se komemoracije v Gradcu
Po tradiciji, katere se Hrastničani držijo že vsa povojna leta in kateri se tudi letos niso hoteli izneveriti, so na pobudo organizacije ZB NOV občine Hrastnik
Najprej smo se poklonili spominu talcev pri spomeniku v Mariboru. Kljub zgodnji uri so že bili pri spomeniku Mariborčani. Tu smo izvedli predvideni pro-
Naše bojne zastave so tudi letos zavihrale na graškem pokopališču pred spomenikom padlih
odšli na centralno proslavo v Gradec dne 1. 11. 1972. Poleg svojcev padlih so se komemoracije udeležili še godba na pihala in moški pevski zbor Svobode II iz Hrastnika. Tako se nas je zbralo okrog
gram in takoj nadaljevali pot proti Avstriji. Na graško pokopališče smo z dvema avtobusoma prispeli ob 9.45. Takoj po prihodu smo stopili v stik z organizatorji proslave v počastitev žrtvam fa-
Godba »Svoboda II« iz Hrastnika igra na komemoraciji pri spomeniku
v Gradcu
100 udeležencev. Poleg omenjenih kulturnih skupin in svojcev so potovale v Gradec tudi štiri zastave terenskih organizacij ZB.
šizma in ti so nas vključili v njihov že predvideni program.
Povabili so nas na ploščad pri spomeniku kot goste ,iz Jugosla-
vije. Na eni strani so stali predstavniki avstrijskih oblasti in vojske ter predstavniki drugih narodov, ki so se poklonili spominu žrtev padlih pod streli pušk ali kot talci raznih fašističnih taborišč. Na desni strani so dali častno mesto našim zastavam ZB NOV. Na nasprotni strani pa so bili naša kulturna skupina in svojci padlih žrtev iz Hrastnika.
Točno ob 10. uri se je pričela žalna proslava v počastitev žrtvam fašizma med drugo svetovno vojno, sam program je bil letos kombiniran verjetno zaradi tega, ker pride vsako leto veliko število Slovencev na proslavo v slovenskem jeziku. Tako je bil govor predsednika graške občine preveden tudi v slovenščino. V svojem govoru je najprej pozdravil goste iz Jugoslavije oziroma
nega spomenika, ki simbolizira s svojim mogočnim lokom povezavo med narodi. Takoj za tem je avstrijski vojak — trobentist sam zaigral žalostinko »Žrtvam«, za njim pa naš zbor in nazadnje godba in zbor skupaj. S tem je bila komemoracija v Gradcu končana. Ker je bil dan zelo lep, smo si na hitro ogledali še železniško postajo. Zanimivo za nas je bilo to, da smo imeli do železniške postaje v Gradcu spremstvo motoriziranega miličnika, verjetno so avstrijske oblasti storile ta korak predvsem zato, da ne bi prišlo do kakšnega incidenta.
Nikjer v Avstriji, pa tudi na meji sami, nismo imeli nobenih težav in se je vse odvijalo po predvidenem programu.
Ko smo se popoldne vrnili, smo po kratkem postanku v Mariboru
Del udeležencev proslave iz Hrastnika 1. 11. 1972, slikani v Gradcu takoj po komemoraciji
Slovenije. Med govorom je tudi obsodil gonjo proti slovenski manjšini na Koroškem. V številkah je prikazal, koliko žrtev je dala druga svetovna vojna in koliko jih je dala samo Avstrija. Po končanem govoru pa je zaigrala naša godba »Chopinovo« žalno koračnico. Nato je govoril predsednik občine iz Maribora v slovenskem jeziku, ta govor pa je bil preveden na nemški jezik. Pred zaključkom proslave so odkrili spominsko ploščo znanemu pred kratkim umrlemu avstrijskemu socialistu, ki je bil največji pobudnik za zgraditev veličast-
nadaljevali vožnjo do Frankolo-vega, tu smo pri obeh spomenikih izvedli predvideni žalni program, nato pa nadaljevali vožnjo domov.
Zadovoljni, da smo se udeležili tako pomembne manifestacije, katere se Hrastničani ne bi smeli nikoli odpovedati in verjetno se je tudi ne bomo.
Steklarni Hrastnik, enako pa tudi vsem drugim delovnim organizacijam ter ZB NOV in ZKPO pa iskrena hvala za finančno pomoč, s katero je bil o-mogočen obisk in proslava v Avstriji.
Na zaključku komemoracije pred spomenikom v Gradcu je avstrijski godbenik-vojak zaigral žalostinko »Žrtvam«
Pogled na mogočen spomenik padlim na graškem pokopališču
ONESNAŽENOST V LETU 1972
Tudi v letu 1972 je posebna komisija ocenjevala škodo, povzročeno^ na kmetijskih in gozdnih površinah po industrijskih izloči-nah na območju Zasavja in to v predelu Zidani most do Zagorja Komisijo so sestavljali v večini primerov predstavniki delovnih organizacij, ki so zaenkrat povzročiteljice škode na tem območju. V teku časa si je komisija ogledala vsa naselja in ugotovila naslednje:
Pri kmetijskih kulturah je bila trava prve košnje dorasla in je bila zrela za odkos. Na stoječi travi ni bilo opaziti vžigov po po SO». Pri poljskih površinah je komisija ugotovila, da so vsa polja v pretežni meri obdelana na krajevno običajni način. Večjih agrotehničnih ukrepov ni bilo zaslediti. Pri pšenici so bili na celotnem območju opaženi manjši vžigi rastlin v začetni fazi vegetacije, kar se je odražalo v vžigih spodnjih listov žit, ki so bila v glavnem v dobi odcveta in so prehajala v zeleno zrelost. Precejšnje površine na ogroženem območju so zasajene s krompirjem. Krompirišča so bila v času pred cvetenjem, kmetovalci pa so izvajali dela na okopavanju in
osipavanju krompirja, na zelenih površinah krompirja ni bilo opaziti škode po industrijskih izloči-nah. Rast je bila pravilna, polja s krompirjem pa so bila primerno obdelana. V ogroženem območju gojijo lastniki zemljišč še nekaj koruze, krmne pese, zelje in nekatere druge vrste rastlin. Na nobeni poljščini, kot tudi na nobeni vrtnini ni bilo opaziti vžigov SO», pač pa le precejšnjo za-prašenost na območju ogroženosti.
Na sadnem drevju se v večji meri poznajo posledice vžigov iz prejšnjih let. Nekatera drevesa so se že v celoti posušila, pri drugih pa so veje v krošnjah suhe. Drevje je odgnalo mlade poganjke, ki so pa šibkejši od normalnih in je listje po površini manjše, brez zadostnega listnega zelenega krolofila. Obstoječe listje na drevju ni poškodovano z vžigi. Sadja na drevju ni, razen na posameznih drevesih sliv, vendar slabše kakovosti.
Na celotnem ogroženem območju je na gozdnem drevju opaziti posledico vžigov iz prejšnjih let, na ožjem ogroženem območju, na pobočjih proti Savi, pa tudi vžige v začetku vegetacijske
dobe tega leta. Iglavci na ogroženem območju Skoraj ne uspevajo^ več in so se posušili že v prejšnjih letih, v kolikor pa še obstoje, so v toliki meri izčrpani, da ni pričakovati njihovo regeneracijo. Na obmejnih območjih, kjer so bili iglavci predvsem v lanskem in predlanskem letu močno ožgani, se počasi obnavljajo. Listavci na ogroženem območju, predvsem v ožjem delu že imajo začetne vžige v prvi fazi vegetacijske dobe, ki so bili že sedaj opazni. Izčrpanost drevja zaradi vžigov iz prejšnjih let onemogoča kakršnokoli regeneracijo in so znaki propadanja enaki kot pri sadnem drevju. V nekaterih posameznih dneh je komisija ugotovila skozi letno obdobje močno kocentracijo plina SO», zlasti v Podkraju, Suhadolu, Savni peči in Krnicah. Na podlagi teh posameznih koničastih vžigov je bila povzročena precejšnja škoda na gozdovih, vinski trti, sadnem drevju, detelji itd.
Ti posamezni koničasti vžigi z močno koncentracijo SO» povzročajo največ škode. Tako stanje so pokazali ogledi 14. 6., 16. 6. in
18.	8. 1972. Tudi pri komisijskih ogledih 25. 8. in 8. 9. 1972 se je ugotovilo porazno stanje, vendar
ti vžigi niso več posebno vplivali na poljske kulture, ker so bile te že deloma odstranjene, deloma pa že dozorele, kar ni več škodljivo vplivalo na njihovo nadaljnjo dozorevanje. Na podlagi take ugotovitve dejanskega stanja je komisija glede na to, da v letošnjem letu na poljskih kulturah ni bila povzročena taka škoda kot v preteklem letu, sklenila, da se za leto 1972 določi oziroma plača za kmetijske površine nižji odstotek odškodnine. Kmetje so namreč prve pridelke spomladi oziroma v zgodnjem poletju v celoti pospravili. TET namreč spomladi ni obratovala in tako ni bilo vžigov, ki bi uničili pridelke. Zato je letošnja ocenitev škode nižja od lanske, v kolikor pa se oškodovanci s ‘tem ne bi strinjali, imajo drugo pot. Ugotavlja se tudi, da v času predpogona TET na območju Hrastnika in Laškega praktično ni bilo nobene škode. To so dokazi za to, da TKI, kakor steklarna ne povzročata velike škode, saj so vžigi nastali takoj za tem, ko je šla v pogon TET. Iz tega tudi izhaja, da je zapisnik biotehnične fakultete o povzročiteljih škode zelo objektiven.
Rojstvo nove Jugoslavije V
V en snop povezuje se klasje zoreče, da kruha dovolj bi v tej zemlji bilo,
v en plamen se zlivajo bakle goreče, da v sreči nam vsem ho enako toplo.
Nova Jugoslavija se je rodila na večer 29. novembra 1943 v mestecu Jajcu. Tega deževnega, jesenskega večera so se zbrali delegati na drugo zasedanje AVNOJ v Domu kulture. Med delegati so bili različni ljudje: mladeniči, starejši možje, profesorji, delavci, kmetje, oficirji, duhovniki in še mnogi drugi. Med seboj so se živahno pogovarjali, toda ko je vstopil tovariš Tito v spremstvu Vrhovnega štaba in Centralnega komiteja, je vse utihnilo. Oglasila se je himna in z zborom so peli tudi vsi ostali. Dr. Ivan Ribar je prebral referat o delu AVNOJ med prvim in drugim zasedanjem. Ko je bilo izvoljeno delovno predsedstvo in opravljena verifikacija, so prebrali pismene pozdrave, poslane na zasedanje. Zatem pa je besedo debil tovariš Tito in delegati so ga navdušeno pozdravljali in mu ploskali.
Tito je govoril približno eno uro. Govoril je o izdajalcih, ki so izdali svojo državo in škodovali narodnoosvobodilnemu gibanju. Delegati so Tita pogosto prekinjali s ploskanjem in vzklikanjem. Pri stavku, da so bile narodom Jugoslavije potrebne velikanske žrtve, da bi prepričali svetovno javnost, da je kri, prelita v Jugoslaviji, njihova kri, ne pa kri tistih izdajalcev, katerih poglavarji uživajo gostoljubje v zavezniških državah, se je dvignil val ogorčenja. Po referatu se je začela razprava. Govorniki so bili iz različnih krajev naše domovine, toda vsi so se strinjali, da so se med vojno v Jugoslaviji dogodile velike in zgodovinske spremembe. Bivše oblasti so Jugoslavijo izdale, toda oblast je prevzel delavski razred in ta sprememba je dala Jugoslaviji notranjo trdnost, ki jo bo vodila k vse večjemu razvoju in napredku.
Deklaracija je odločala, da se AVNOJ sestavi v vrhovno zakonodajno in izvršilno predstavniško telo Jugoslavije, da se vzpostavi Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije, prek katerega bo AVNOJ opravljal svojo izvršilno funkcijo, da se Jugoslavija osnuje na demokratičnem, federativnem načelu, kot državna skupnost enakopravnih narodov. Sprejeti pa so bili tudi sklepi v smislu deklaracije: in sicer o odvzemu pravic zakonite vlade in prepoved vrnitve Petru Karadjor-djeviču v državo. Delegati so začeli vzklikati: »Nočemo izdajalske vlade«, »Nočemo kralja«. Ko pa je bil sprejet sklep, da se tovarišu Titu podeli naslov maršala in ko je po končani seji imel tovariš Tito zahvalni govor, so mu navdušeno ploskali in ga pozdravljali.
V takih okoliščinah se je rodila Jugoslavija in njeno vodstvo in ni bil več daleč dan, ko so svoje načrte v miru in svobodi začeli tudi reševati. Iz ruševin se je dvignila nova Jugoslavija, v kateri živimo v slogi in skušamo svoje življenje še naprej izboljševati.
Jasna Kosm, Hrastnik—Podkraj 91
Po posameznih občinah je višina odškodnine naslednja:
Občina	Kmetijstvo
Trbovlje	89.887,00
Hrastnik	200.671,45
Laško	7.632.00
Zagorje	23.486,00
Gozdarstvo	Skupaj
38.991,00	128,878,00
135.465,80	336.137,25
9.609,00	17.241,00
35.484,00	141.936,00
Podjetja so se dogovorila za ključ o medsebojnem plačilu škode, ki se bo izplačala med oškodovance. Pri tem pa je treba
pripomniti, da bo v prihodnjem letu pritegnila še druge povzročitelje, ki sedaj niso vključeni.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE IZ PRAGE
Čehoslovaško lutkovno gledališče potuje po raznih krajih ter prireja svoje igrice. Imajo veliko lutk, ki so dolge do 50 cm. Vse te lutke imajo privezane na tankih nitkah. Za odrom pa stojijo ljudje, ki te lutke pravilno usmerjajo z vsakim gibom, ki ga naredijo.
V sredo je to lutkovno gledališče gostovalo pri nas. V telovadnici so pod košem postavili oder, za katerim pa se je odvijalo delo. Ko se je predstava začela, so ugasnili luči, ker so prižgali luči, ki so direktno osvetljevale oder. Pred nami se je prikazala ženska kot napovedovalka. Bila je zelo vljudna in prijazna. Govorila je malo slovensko, malo pa češko, zato smo jo le delno razumeli. Pred vsakim nastopom posamezne lutke nam je najprej nekaj povedala o njej. Med lutkami so bile plesalke, pevke, ena nam je igrala klavir in pri tem z vso močjo udarjala po tipkah. Pevko je spremljal igralec na kitaro. Če je bilo potrebno lutki kakšno telovadno orodje, ga je napovedovalka prinesla in ga postavila na oder. Tako se je s telovadno točko izredno izkazala lutka, ki je telovadila na krogih in pa še ena
lepo oblečena lutka, ki je hodila po vrvici. Med vsemi nastopajočimi lutkami pa sta nam bili najbolj všeč dva igralca na bobne, činele in kitaro. Majala sta z glavami, tako da so jima lasje stopali na obraz. Vsi smo se jima močno smejali, še bolj smešna pa se nam je zdela lutka, ki se je predstavila kot striptizerka, posebno zato, ker je prej napovedovalka povedala, da je to samo za osme razrede. Začudili smo se, čemu to. Ko pa je na oder prišla lutka okostnjak, smo vsi bruhnili v smeh. Takoj smo se spomnili, da se je napovedovalka prej samo pošalila s svojo napovedjo. Ko je lutka plesala, so ji posamezni deli telesa kar odpadli.
Po nastopu posameznih lutk smo vsi ploskali in s tem dokazali, da smo bili zadovoljni. Ni nam bilo žal, da smo se sploh odločili za ogled teh zelo dobrih lutk. Pravzaprav se zahvaljujemo tistim, ki se s temi lutkami ukvarjajo. Oni so mojstri, ki znajo pravilno ravnati z njimi.
Svitlana Grčar
O. Š. N. H. Rajka
Podkraj 82
HRASTNIK
KAJ PREDVIDEVA PREDLOG SREDNJEROČNEGA PROGRAMA
ORČINE HRASTNIK 1971 -1975
Predlog srednjeročnega programa razvoja občine Hrastnik naj predstavlja družbeni dogovor delovnih ljudi, organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih skupnosti v občini o nadaljnji razvojni politiki, smernicah in ukrepih, ki jih bodo pri usmerjanju družbeno ekonomskega razvoja v času do 1975. leta izvajali pristojni organi in vsi samoupravni nosilci pri razvijanju svoje dejavnosti.
Politika in ukrepi nadaljnjega razvoja občine izhajajo v tem planu iz srednjeročnih programov samoupravnih nosilcev in nakazujejo nekaj možnosti in razvojne potrebe nadaljnjega razvoja.
Že takoj na začetku je potrebno omeniti, da s strani gospodarskih organizacij ni bilo ustreznega posluha za dostavo primernih konceptov lastnega razvoja, čeprav vemo, da v pretežnem delu gospodarske organizacije take programe imajo, zato so bile odgovorne upravne službe v precejšnjih težavah pri sestavljanju sedaj že izdelanega predloga srednjeročnega programa razvoja občine za čas od 1971 do 1975.
Predloženi predlog srednjeročnega programa razvoja občine o-menja v uvodnem delu cilje in razvojna pota ter stališča o bistvenih vprašanjih razvoja, ki je pomemben tako za širšo jugoslovansko kot za družbenopolitično skupnost in teze, na podlagi katerih je bil predlog izdelan.
V II. poglavju — Prirodna svojstva in “prebivalstvo občine Hrastnik — je obravnavan geografski položaj občine, klimatski pogoji, naravna bogastva, antropogeografija in še vrsta ostalih drobnih vplivov, ki so pogojili sedanje razmere takšne, kakršne so. Na tretji strani in naprej je omenjena pedologija in prebivalstvo za dobo 150 let nazaj, kakor tudi ugotovitev, da še skoraj ena tretjina prebivalstva živi v industrijski coni, kjer so razmere skrajno neugodne za prebivanje. Zato bo potrebno v bližnji prihodnosti o tem mnogo več spregovoriti, prebivalstvo pa razseliti.
Narodni dohodek, kot osnovni kazalec stopnje razvoja vsakega prostora je znašal 1970. leta 12.333 din na prebivalca (vir statistika).
Tretje poglavje — dosežena raven razvitosti v letih 1966—1970 — obravnava ugotovitve gospodarskega razvoja preteklih pet let in stopnjo gospodarske rasti v občini, kar je razvidno iz nekaterih osnovnih delitvenih kazalcev.
Med ostalim je opozoriti tudi na delež posamezne gospodarske organizacije v letu 1970 v skupnem družbenem proizvodu gospodarstva, kakor tudi na ostale strukturne indekse gibanj v tem času.
Četrto poglavje obravnava v u-vodnem delu predlog družbenoekonomskega razvoja v času od leta 1971—1975. Družbeni plan o-predeljuje politiko nadaljnjega družbeno-ekonomskega razvoja občine za čas, ko se na osnovi ustavnih sprememb v vsej Jugoslaviji vršijo pomembne dopolnitve samoupravnega in političnega sistema s posebnim poudar-
kom še na pismo predsednika ZK in izvršnega biroja predsedstva ZKJ.
Plan opredeljuje osnovne okvire in smernice ukrepov ekonomske politike za ponovno vzpostavitev in ohranjanje ravnovesja nad gospodarskimi tokovi in istočasnem ustvarjanju možnosti za nadaljnji dinamičen razvoj, kajti v tem razdobju vstopamo v razvojno fazo, ki je pogojena s faktorji gospodarsko razvitih dežel.
Predvideno je, da bo družbeni proizvod naraščal po povprečni letni stopnji za okoli 13,9 %, kar bi pomenilo, da bi 1975. leta dosegli 1.430 8 narodnega dohodka na prebivalca, ali 24.210 din (1 § = 17 din). Da pa bomo 1975. leta dosegli to višino, bo potrebno intenzivno modernizirati gospodarstvo in z večjo znanostjo uvajati nove tehnološke postopke, s povečano produktivnostjo dela, s povečanim in smotrnejšim izkoristkom delovnega časa in še vrsto ostalih spremljajočih faktorjev, ki vplivajo na proizvodni proces, vplivati na vsestranski in skladen družbeno-ekonomski razvoj.
Plan prav tako predvideva, da se bo življenjski standard prebivalstva večal po približni letni stopnji 6 %, s tem da bodo osebni dohodki naraščali skladno s porastom čistega dohodka in produktivnostjo dela. V kolikor sedaj ta porast primerjamo z odstotkom porasta družbenega proizvoda skupnega gospodarstva, ki predvideva povprečni letni porast nad 13 %, moramo imeti v vidu, da je v tej relativno visoki povprečni stopnji porasta okoli 5 do 6 % sredstev, ki so vzrok izvora inflacije, potem lahko ugotovimo, da so izračunani kazalci za to obdobje v okviru realnih prikazov porasta. Opomniti še velja, da že vsa leta nazaj računamo porast produktivnosti dela po isti metodi, zato so tudi indeksi porasta realni.
Področje splošne narodne obrambe ima prav tako svoje mesto v planu.
V drugem delu četrtega poglavja so opisana gibanja v posameznih panogah gospodarstva. Industrijska proizvodnja bo v tem obdobju naraščala za 14—15 % povprečno letno, kar pa je smatrati, da ob danih prilikah in relativno gledano, ni mnogo, zlasti še, če imamo v mislih nekoliko večja investicijska vlaganja v modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje, inflacijo in še razne druge vplive, ki so stalno prisotni.
Izvoz blaga bo naraščal po povprečni 23,5 % .letni stopnji, kar je precej več, kot pa v minulem 5-letnem obdobju.
Med industrijskimi panogami je podana obrazložitev za posamezno delovno organizacijo. Vrednost porasta proizvodnje je razvidna iz predloga plana. Pri vseh industrijskih podjetjih manjka razčlenitev investicijskih naložb oziroma njih usmeritev, kakor tudi efekti po investiranju.
Precej občutljiva gospodarska panoga je prav gotovo kmetijstvo in gozdarstvo. Prirodni faktorji ne dajejo nikakršne garancije za intenzivno gospodarjenje
s kmetijskimi zemljišči, kajti dejstvo, da razpolagamo le z 2.530 ha vseh kmetijskih zemljišč, nam to potrjuje in prav zato imamo le 96 čistih, po obsegu majhnih gospodarstev. Od teh hektarov je nad 68 % travnikov in pašnikov. Živinoreja in sadjarstvo sta glavni oziroma najvažnejši panogi. Gozdarstvo kot posebna panoga gospodarstva je prav tako precej problematično, ki zaradi prekomerne sečnje, kot posledice vpliva industrijskih plinov, zelo stagnira oziroma nazaduje, in to predvsem na Prapretnem, v Podkraju in na območju Širja. Sicer pa je za ti dve gospodarski panogi izdelan poseben srednjeročni program razvoja.
V	prihodnje bo treba še bolj kot doslej sistematično nadaljevati z urejanjem hudournikov s posebnim poudarkom na regulaciji Brnice in Bobna ter njunih pritokov, obenem pa voditi še večjo skrb za sanacijo plazovja, ki je v zadnjem času postalo zelo aktivno. Zdi se, da nam s te strani preti večja nevarnost kot si pa predstavljamo. V zvezi z u-rejanjem hudournikov ima SVS Ljubljanica—Sava že izdelan in sprejet srednjeročni in dolgoročni program vodnega gospodarstva 1971—1975 in 1971—1985.
Gradbeništvo je odvisno od obsega investicijskih del in je u-smerjeno predvsem k izgradnji objektov družbenega standarda. Gradbena dejavnost bo v tem obdobju usmerjena na območju občine v višini 70 %, izven občine 20% in v tujini Ì0 %.
Cestno omrežje potrebuje še nadaljnjo modernizacijo in postopno odpràvo nevarnih mest z ozirom na velike pomanjkljivosti. Kategorizirane ceste IV. reda oziroma tako imenovane občinske ceste bo treba postopoma u-rejati, tako kot to zahtevajo normativi in standardi, sicer ne bo možno razvijati na njih avtobusnega prometa (Čeče).
Nemogoče so PTT zveze. Predvideva se, da bo ta problem v tem petletnem obdobju urejen.
V	tretjem delu četrtega poglavja so opisane terciarne dejavnosti. Med prvimi je trgovina, ki bo morala ob doslednejšem izvajanju usmeritve na razvijanju trž-
nega sistema stremeti za tem, da bo povečevala svoj delež v gospodarski strukturi občine. Trgovina je nerealno planirala porast prometa in bo že v letu 1972 dosegla planirano višino 1975. leta.
V	to panogo dejavnosti bo treba intenzivneje vlagati sredstva za izboljšanje in modernizacijo prodajnih in skladiščnih prostorov. Podobna ugotovitev velja tudi za razvoj gostinstva, ki še vedno in še bo opravljalo svoje usluge v starih, dotrajanih poslovnih “prostorih. Nočninske kapacitete so premajhne. Te in podobne ugotovitve potrjuje dejstvo, da majhne delovne organizacije še vrsto let ne bodo mogle same urejati in odpravljati vrsto problemov, posebno pa še tistih, ki se nanašajo na investicijske naložbe v nove sodobne tovrstne obrate.
Tradicionalno nerazvita obrt v obeh sektorjih lastništva tudi v tem petletnem obdobju ne bo napravila bistvenejšega napredka.
V	kolikor ocenjujemo obrt kot celoto — globalno, potem je možno zaključiti, da bo na tem področju dosežen določen progres, če pa to pogledamo z druge strani in izločimo največjo obrtno delovno organizacijo, ki ni več obrt, pa z lahkoto ugotovimo, da bo nastopila na tem področju stagnacija. Vzroke ugotavljamo iz leta v leto in če ni interesantna ter k temu dodamo še pomanjkanje poslovnih prostorov, pa je poleg nenaštetih drugih vzrokov stanje takšno kot je.
Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ima svoje mesto v tem srednjeročnem predlogu plana. Glede na to, da je v izdelavi poseben plan srednjeročnega razvoja stanovanjske graditve, ga na tem mestu ne omenjamo posebej, kar velja tudi za razvoj komunalnega gospodarstva in bo posebej objavljen.
Peto poglavje obravnava dejavnost na področju izobraževanja in kulture. Tu so omenjene investicije v šolstvo, organizacija šolstva na območju občine in ostala vprašanja s tega področja.
Otroško varstvo kot pomembna oblika družbene skrbi za otroke, je uveljavilo družbeno spoznanje o nujnosti pravočasnega (Nadaljevanje na 11. strani)
Pri kvaliteti stekla igra veliko vlogo tudi natančno tehtanje zmesi. Tov. Pero skrbi za to
KAJ PREDVIDEVA PREDLOG PROGRAMA RAZVOJA ORCEVE HRASTNIK 1971 -1975
(Nadaljevanje z 10. strani) in načrtovanega ustvarjanja pogojev za razvoj vseh otrok. Glede na specifičnost dela in poslovanja bo prišlo do spremembe sistema poslovanja, ker tako zahteva njihov delokrog (temeljna skupnost otroškega varstva).
Tudi kultura sodi med bistvene naloge politike razvoja z namenom, da se poveča kvaliteta ljudskega faktorja v nadaljnjem družbenem razvoju, kar velja tudi za telesno kulturo.
Življenjski standard in osnovne smernice socialne politike so planirane v šestem poglavju predloga družbenega plana razvoja občine. Osebni dohodki naj bi se povečevali povprečno letno za 10—12 %, življenjski standard pa s stopnjo 5—6 %, kar je bilo že povedano. Osebna potrošnja naj bi naraščala po približni letni stopnji 5 %. Na ta način bo prišlo po vsej verjetnosti do spremembe v strukturi potrošnje na tak način, da bo šlo manj sredstev za prehrano, pijačo in tobak, pa več za obleko, opremo stanovanj in prometne storitve.
V to poglavje spada tudi pokojninsko in invalidsko zavarovanje, socialno varstvo in zdravstveno varstvo. Zlasti slednje postaja zelo problematično zaradi manjkajočih ustreznih prostorov in z njimi kadrov.
Skrb za kadre in izobraževanje je osnovna naloga vseh odgovornih v občini, kajti kvalifikacijska struktura zaposlenih ni prav nič razveseljiva.
Za vse te probleme pa mora biti na razpolago ustrezen urbani prostor, da je možno doseči skladnejši ter učinkovitejši druž-beno-ekonomski razvoj. Za to u-sklajevanje in urejanje pa obstajajo že sprejeti predpisi, ki določajo cilje usklajenega razvoja — urbanistični dokumenti oziroma predpisi.
Splošna potrošnja je usmerjena predvsem v krepitev akumulacijske in reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, kakor tudi v doseženo stopnjo stabilizacije in z njo usklajena rast realnih osebnih dohodkov in porast produktivnosti dela. Ce bomo vse
te komponente pravilno usmerjali in usklajevali, potem ne bo težav za hitrejšo rast družbenega standarda in osebne potrošnje.
Predloženi predlog srednjeroč-
Ne samo politično, temveč tudi zakonito načelo je, da mora biti član delovne skupnosti obveščen o najpomembnejših vprašanjih v zvezi z delom podjetja, zlasti pa o delu samoupravnih organov, njegovih odločitvah, kakor tudi sklepih, če želimo doseči njihovo spoštovanje. Danes spada v pristojnost samoupravnih in kolektivno izvršilnih organov pomembnih zadev za življenje in delo vsakega člana delovne skupnosti. Mnogo se je že govorilo o oblikah obveščanja, toda kot izgleda, gre zadeva le počasi naprej, saj obstajajo take oblike obveščanja, kot jih imamo danes, razen trenutnega glasila Informator, že več let nazaj. Ko razpravljamo o obveščanju, si zamišljamo najraz-novrstne oblike, toda do realizacije je zelo težko priti. Klasične oblike so glasilo STEKLAR, oglasne deske, INFORMATOR ter kdaj pa kdaj kakšen masovni sestanek. Vse te oblike pa niso tako popolne, da bi bili člani obveščeni o delu vseh samoupravnih in kolektivno izvršilnih organov, čeprav se trdi, da je glasilo STEKLAR morda zapoznela oblika obveščanja in da bi bilo potrebno oblikovati razglasno postajo, kjer bi se po sprejetih sklepih ti sklepi objavili, tako da bi bili člani seznanjeni z odločitvami. Vsekakor pa vse dotlej, dokler ne bi bilo razglasne postaje, bi na nekakšen način morali člane delovne skupnosti seznaniti s sklepi odborov. V podjetju imamo delavski svet, 11 svetov OZD, 8 kolektivno izvršilnih organov na ravni podjetja, obstajajo' pa še komisije in izvršilni organi pri svetih OZD. Trdimo lahko, da razen sklepov in odločitev sej delavskega sveta ne objavljamo drugih. Priporočljivo- bi bilo,- da bi se vsaj vsi sklepi vseh samoupravnih in kolektivno izvršilnih
nega družbenega plana razvoja občine so pripravile odgovorne službe oddelka za gospodarstvo in finance uprave Skupščine občine Hrastnik ter ga je pregledal kolegij te uprave. Predšed-
organov pod posebno rubriko objavili v Steklarju; s tem bi bili člani vsaj v teku meseca obveščeni o teh odločitvah. Za tako obliko obveščanja bi v prvi vrsti morali biti zainteresirani predsedniki odborov. Morda bomo sčasoma
V tem sestavku bi želel napisati nekaj vtisov, ki sem jih dobil ob priliki obiskov bolnikov na domu. Do sedaj sem opravil 680 obiskov. Glede discipline bolnikov, katerim zdravnik predpiše strogo ležanje, lahko rečem, da je kar v redu, razen nekaj osamljenih primerov.
Ko sem nastopil novo službeno mesto kontrolorja bolnikov, se nekateri kar niso mogli sprijazniti s tem, da morajo, če so bola-ni, biti doma in upoštevati zdravnikova navodila. To je bilo v začetku, v zadnjem času pa opažam, da so bolniki spoznali, da je tudi za nje bolje, če se držijo nasveta zdravnika. Vsako delo ima svoje dobre in slabe strani, vsakdo ima pravico, da se na nekoga jezi, pa če je to upravičen ali ne. Jezijo se tudi na mene in me grdo gledajo, ker so bili poklicani na disciplinsko komisijo, ker se niso držali navodil zdravnika in jih nisem ob obisku našel
stvo skupščine je predlog obravnavalo na svoji seji v oktobru 1972 in ga ugodno ocenilo.
Srednjeročni plan razvoja bomo objavili v celoti v eni izmed naslednjih številk.
uvideli, da je taka oblika primerna in bolj učinkovita kot pa o-sebna razlaganja ali pa dostavljanje sklepov samo prizadetim članom. Vsekakor je vsakdo upravičen, da izve, o čem in kako se je odločilo o posameznih zadevah.
doma. Takšne tovariše bi pa tudi jaz rad vprašal, na koga pa naj se jaz jezim, če napravim v lepem ali pa v slabem vremenu pot iz Hrastnika v Turje. Tam mi pa lepo povedo, da v tej hiši ta oseba, ki jo iščem, ni nikoli stanovala, temveč stanuje desno od gostilne Selič. Zopet moram v hrib pa v dolino. Končno ga le najdem čisto drugod in tudi hiša ima drugačno številko kot tista na kartoteki v ambulanti. Takšnih primerov je bilo in jih je še vedno veliko, čeprav smo že večkrat obvestili, da mora vsak član kolektiva javiti vsako spremembo stanovanja kadrovskemu oddelku steklarne. Pa kaj hočemo, ljudje so pač preveč »flegmatični«, verjetno si mislijo, saj je za to plačan da nas išče, če pa nas ne najde, kaj nas briga. Verjetno pa takšni tovariši pozabljajo, da tudi jaz želim opraviti delo, za katerega me plača kolektiv, dobro, pošteno in hitro. V. M.
ZAHVALA
Pred meseci sem bila upokojena vendar takrat ni prišla v naše glasilo »Steklar« zahvala, ki sem jo poslala na uredništvo. Zato mi drage sodelavke in sodelavci dovolite, da to storim danes. Rada bi se vam zahvalila za prekrasna darila s katerimi ste me takrat obdarili. Z besedami se to ne da napisati, vseeno pa vam rečem hvala za vašo pozornost.
Ker se leto zaključuje vam želim v letu 1973 obilo delovnih uspehov.	Hvaležna vaša sodelavka
Možič Olga
NEPOPOLNO INFORMIRANJE
Opažanja kontrolorja bolnikov
			
« m ili ili ili
ii		
	. ; -v'	
\ <		
		
		
Izdelki razsvetljave pripravljeni za dodelavo v brusilnici
Nov, lepo urejen parkirni prostor steklarne, stoji pod upravnim poslopjem. Prostora je za približno 70 avtomobilov
20 let uspešnega dela K K »Bratstvo«
Letos poteka 20 let od ustanovitve kegljaškega kluba »Bratstvo.« To je obletnica otvoritve prve asfaltne steze v Hrastniku, ki je bila obenem tudi povod za ustanovitev kluba. Seveda je bilo tudi prej kegljanje dosti poznan šport, vendar je bilo bolj povezano z gostinstvom. Bile so gostilne, ki so imele v sklopu svojih prostorov tudi peščene steze za kegljanje. Dostikrat pa so bili ti objekti tako zasedeni, da so bila vzdrževalna dela že kar na dnevnem redu. Zato so ljudje težili h kvalitetnejšim stezam. Tako so se pričele kmalu pojavljati asfaltne steze, ki so zaradi svojih poznanih kvalitet še bolj privabljale ljubitelje tega, za rekreacijo tako primernega športa. Ne, to ni bilo dovolj. Ljudje so si zaželeli tek-
pravljeni dati. Med temi prvimi sta bila v spodnjem delu Hrastnika tudi dva takšna, ki sta si vtepla v glavo, da bosta naredila vse, da bi tudi prebivalci Hrastnika dobili svoje asfaltno lepo u-rejeno kegljišče. To sta bila tragično preminuli Ernest Pufler in še danes živeči Keber Blaž — Ži-ko.
Njihov trud ni bil zaman. 20. avgusta 1952 so stekle prve krogle po novem asfaltnem kegljišču, ki je bilo žal samo enostezno. No, 'kljub temu je bilo njuno veselje ogromno.
Uspela sta!
Danes, ko je od tega minilo že 20 let, smo obiskali enega izmed takratnih pionirjev kegljaškega športa in soustanovitelja kluba tov. Blaža Kebra-Žika, ki nam je
movanja, da pravega športnega tekmovanja, zato pa so bile potrebne uradne ustanove, ki naj bi Vodile tekmovanja, jih registrirale in usmerjale. Zato so se pričeli porajati klubi, podzveze (beri rajoni) in nazadnje je tekmovalno kegljanje dobilo svoje večje forume — zveze. Le-te so se kasneje združile v republiško zvezo in te kasneje še v državno.
Tudi v Hrastniku se je ljudem zahotelo aktivnega, tekmovalnega kegljanja. Da bi dosegli svoj cilj, so bili potrebni objekti. Za objekte pa se je bilo treba boriti. Tako kot danes, tudi takrat ni bilo denarja. No, pa so se tudi za to našli ljudje, takšni, ki so znali prositi in takšni, ki so bili pri-
Pokojni Pufler Ernest — njemu gre velika zasluga za kegljišče
ob tej priliki povedal dosti zanimivega.
—	Tovariš Žiko, dovolite mi, da vam čestitam ob tej priliki. Pred 20 in še več leti je bilo verjetno težje. S tovarišem Ernestom Puflerjem sta bila ustanovitelja kluba. Kako sta začela?
Ja, bilo je res težko. No z dosti dobre volje se da vse narediti. Včasih je treba biti tudi malo posiljen.
—	No to že drži, ampak začetek nas zanima.
Začetek? Najprej sva prosila staro Gostilničarko, da nam je za malo denarja prodala prostor, kjer smo nozneie zgradili prvo asfaltno stezo. Moram pa povedati, da je tudi prejšnje peščeno kegljišče stale na istem mestu.
—	Kaj vas je potem največ dajalo. ko ste že imeli prostor?
Ja. tudi prej ni bilo dosti drugače kot danes. Denar, ta nas je naibolj dajal. Vedno je z njim križ.
—	No, s tov. Ernestom niste bili sami. Kje ste dobivali voljo, vzDodbudo?
Največ jo moralno pomoč smo imeli med samim članstvom, se pravi v samem kolektivu in med p^Uatelji. ki so bili željni kegljanja.
—	Potem, ko =te imeli dovoljenje. se pravi prostor. Kdo vam je potem pomagal pri postavitvi objekta ?
Kegljišče je v celoti financiral kolektiv steklarne, tako da je to zasluga kolektiva s tov. Klanjškom na čelu. Ne bi pa bilo prav, če ne bi omenil tov. Mahkovca, ki je dal na svojo roko pripeljati stroj za asfaltiranje iz Trbovelj.
Tov. Mahkovec je bil nekaj časa tudi komercialni direktor v Steklarni.
—	Potem, ko je bilo kegljišče gotovo, kako ste se potem preživljali?
Največ dohodka smo dobili od »pink«, ki so jih morali plačati, kdor je hotel kegljati.
—	Koliko članov pa ste imeli v začetku?
Prvi predsednik kluba je bil pokojni Ernest Pufler, blagajničarka pa je bila tovarišica Urbajs Mimi. Nas ostalih članov pa je bilo okrog 10. Dosti več nas ni bilo.
—	Kdaj ste pa začeli tako zares s tekmovanjem, mislim?
Prvo tekmo smo imeli že prihodnje leto, se pravi leta 1953, in sicer v Trbovljah pri tov. Tavze-lu, ki je imel svoje kegljišče. Točnega rezultata se ne spomnim. Vem pa, da smo izgubili za 104 keedie razlike. To je bil dvoboj v borbenih partijah. Ekipa je štela 10 članov.
—	Kot aktiven tekmovalec ste verjetno dosegli tudi kak večji usneh?
Moj največji uspeh je bil, ko sem se leta 1958 skupaj s tovarišem Mirkom Abramom uvrstil v republiški finale na 200 lučajev. Rezultat pa je bil 836 podrtih kegljev.
—	Se kakšnega nastopa še posebno radi spominjate?
Vedno rad se spominjam sindikalnih tekmovanj in srečanj, posebne z ekipami »Neve«, »Zeta«, »Karbona« in tovarne glavnikov iz Zagreba; potem z ekipami EOŽ (tramvaj). Invalida in drugih iz Ljubljane in pa še z ekipami iz Ruš. Maribora itd.
—	Ali te v vseh teh letih prišel kd=>i klub v kakšno večio krizo?
Nesnorazumi so že bili, toda zaradi tega nismo prišli nikdar v situacijo, da bi morali postavljati vprašan ie. ki bi se tikalo problema obstoja kluba ali kaj podobnega.
—	Danes, ko praznuje klub svojo 2fl-letnico obstoja in z njim tudi vi. kakšni so vaši občutki?
Moralno zadovoljstvo je tu. Rad se spominjam vseh teh let. Nisem pa zadovoljen s tekmovalnimi dosežki.
—	Ali smatrate, da bodo z novim kegljiščem dani tudi ti po-goii?
Upam, da bodo tudi tekmovalni uspehi večji, vendar pa se mora povečati tovarištvo in disciplina v
klubu. Sicer pa se bo z novim kegljiščem povečala tudi masovnost, iz katere upam, ne bo težko izbrati kvaliteto.
—	Vaše želje ob tem jubileju — prazniku?
Pričetek gradnje novega avtomatskega kegljišča in to s čim-večjim elanom.
—	In vaše osebne želje?
Ja, zdravje in razumevanje, sodelovanje in prijateljstvo in pa še dolgo življenje tov. TITA.
Keber Blaž-žiko, eden od soustanoviteljev KK
Tako pravi tov. Žiko. Prav radi mu verjamemo1. Kegljači so vztrajni. Za razvoj tega športa se trudijo že 20 let. Leta 1962 jim je uspelo dobiti novo dvostezno kegljišče za Savo, katerega so kasneje avtomatizirali. Kegljanje gre s časom. Za nadaljnji razvoj je to premalo. Cilj jim je štiristezno avtomatsko kegljišče. Jim bo uspelo? Verjetno in tako je tudi prav. Delaven človek potrebuje razvedrilo. Kegljanje je zèlo primerno za rekreacijo. Hrastniški ljubitelji športa pa si želijo tudi tekmovalnih uspehov. Z novim objektom bo temu verjetno zadoščeno. In kako daleč je z gradnjo, mislim, kako daleč je še dan, ko bo postavljen temeljni kamen. Marljivi gradbeni odbor z bivšim direktorjem tov. Klanskom na čelu se trudi, da bi bilo to čimprej. Načrti so gotovi, nekaj sredstev (Dalje na 13. strani)
Skupina kegljačev pred starim kegljiščem. Prvi z leve stojijo: Pufler Ernest, prvi predsednik kluba, tretji z leve tov. Žiko. V spodnji vrsti pa čepi kot drugi z leve proti desni tov. Pufler Ernest mlajši, sedanji
predsednik kluba
KONČANO JE PRVENSTVO V LJUBLJANSKI NOGOMETNI PODZVEZI
Nogometaši Hrastnika so končali jesenski del prvenstva v ljubljanski nogometni pod-zvezi. S plasmanom nogometašev ne moremo biti ravno zadovoljni, vendar je ta glede na težave, v kakršnih se je znašlo vodstvo kluba pred jesenskim delom prvenstva, še kar, zadovoljiv in kaj dosti več ni bilo pričakovati. Vedeti je namreč treba, da je moštvo pred pričetkom prvenstva zapustilo nekaj standardnih igralcev in med prvenstvom še nekaj, tako da je vodstvo komaj sestavljajo moštvo iz kola v kolo. No, k sreči je sistematsko dela z mladinci v zadnjem času že tudi prineslo prve sadove. Mladinsko moštvo je prepričljivo osvojilo naslov jesenskega prvaka v mladinski B ligi ljubljanske podzveze. Tako lahko optimistično gledamo na nadaljnji razvoj hrast-niškega nogometa. Ta generacija mladincev je verjetno sposobna, da priigra boljše čase za naš nogomet.
Rezultati zadnjih treh kol.
Deveto kolo:
Kamnik — Hrastnik	4:1
Kamnik — Hrastnik mlad.	1:2
Deseto kolo:
Hrastnik — Krim	3:2
Hrastnik — Krim mlad.	8:0
Enajsto kolo:
Sava — Hrastnik	2:1
Sava — Hrastnik mlad.	0:2
J. Premec
MEDOBRATNO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU
Končano je letošnje medobratno prvenstvo v malem nogometu. Letošnje prvenstvo je lepo uspelo. Vse tekme so bile redno odigrane. Ni bilo nediscipline in neresnosti. Tudi vroče krvi ni bilo v zadnjih dveh kolih, tako da prireditelji res niso imeli posebnih težav. No, največ pa je k vsemu temu prispevalo izredno lepo in toplo vreme, tako da so ljudje kar radi prihajali na igrišče. In kako se je končalo prvenstvo?
Druga ekipa notranjega obrata je povsem zasluženo osvojila prvo mesto, vendar moramo resnici na ljubo povedati, da so jim pri tem največ pomagali igralci samskega doma. Ta ekipa je pripravila namreč največje presenečenje prvenstva. Potem, ko jim v šestih tekmah ni uspelo osvojiti niti ene točke, so v zadnjem kolu igrali neodločeno z ekipo splošnega sektorja ter ji s tem odvzeli vse možnosti za osvojitev prvega mesta, katerega, so imeli že skoraj v žepu. Sicer pa se je v zadnjih kolih izredno izkazala ekipa avtomatov, ki je na koncu povsem zasluženo osvojila zelo dobro III. mesto. Največje razočaranje prvenstva je prav gotovo ekipa delavnic, ki se je vedno potegovala za najvišja mesta.
Rezultati VI. kola:
Vajenci — Notranji obrat II	1:4
Veterani — Avtomati	3:3
Delavnice — Splošni sektor	1:2
VII. kolo:	
Avtomati — Vajenci	1:0
Delavnice — Notranji obrat I	2:3
Samski dom — Splošni sektor	2:2
Notranji obrat II — Veterani	2:0
LESTVICA:
Notranji obrat II	7	6	0	1	24:8	12
Splošni sektor	7	5	1	1	29:11	11
Avtomati	7	4	1	2	15:17	9
Delavnice	7	4	0	3	22:15	8
Notranji obrat I	7	3	0	4	20:27	6
Veterani	7	2	1	4	9:20	5
Vajenci	7	2	0	5	18:13	4
Samski dom	7	0	1	6	7:33	1
Najboljši strelci prvenstva so bili:
Stihar Drago —• 12 golov Kaše Jože — 8 golov
Trinkar Vili, Pufler Ivan in Dornik Janko — 7 golov
Klasek Boris — 6 golov itd.
Zmagovalna ekipa Notranjega obrata II je nastopala v postavi: Pufler Edi, Pufler Ivan, Stopinjšek, Franc, Jerkovič Jaka, Kaše Jože, Maurer Oskar, Grum Jože, Ocepek Franc in Trinkar Stanko.
Tako, letošnje prvenstvo je za nami. V 28 tekmah je nastopilo okrog 110 igralcev, torej je bila množičnost precej velika. Prihodnje leto bo prvenstvo zopet dvodelno, se pravi spomladanski in jesenski del.
J. Premec
Ekipa vajencev je prikazala verjetno najlepšo igro od vseh nastopajo- II. ekipa notranjega obrata — medobratni prvak v malem nogometu za čih. Bilo pa je premalo za boljšo uvrstitev	leto 1972
20 LET USPEŠNEGA DELA KK »BRATSTVO«
(Nadaljevanje z 12. strani) že tudi zagotovljenih. Sedaj so na vrsti ljudje iz republiškega biroja za ceste, ki morajo sprejeti in potrditi načrt rekonstrukcije starega mostu, ki bo verjetno precej spremenil položaj ceste, ki teče mimo gostišča »Zasavje« in katera ima bistveni vpliv na položaj kegljišča. Upamo, da ta dan ni več daleč.
Naključje je hotelo, da se tudi danes po dvajsetih letih kadrovska zasedba v klubu ni dosti spremenila. Predsednik kluba je tudi sedaj Pufler Ernest, vendar mlajši, tov. Žiko je tudi še vedno tu-
kaj, za novo kegljišče pa se prizadeva tudi isti človek kot pred 20. leti, tov. Klanšek. Jim bo uspelo? Saj jim mora! Z njimi so še tudi drugi. Tukaj je tudi naš kolektiv. Vsi mi smo, kot pravi tov. Žiko, za sodelovanje, za razumevanje in prijateljstvo. In kako je še lepo, če vse to druži in vsebuje šport, v katerega sodi tudi kegljanje. Če je to povedano ob taki priliki, pa je to še toliko prijetnejše. Zato tudi naše čestitke slavljencem — članom KK Bratstva.
J. Premec
ŠPORTNI DAN
Sredi pouka smo zvedeli, da naslednji dan ne bo pouka, ampak se bomo seznanili, kaj bi storili v primeru potresa, zatem pa bomo imeli kros. Tega smo se zelo razveselili.
Pred šolo smo se zbrali učenci obeh turnusov. Bili smo radovedni, kako bo potekala naša obramba proti potresu. Učitelji so nas spustili v razrede in nam povedali, da se moramo na znak zvonca pognati k oknom. Zasmejali smo se, toda že se je oglasil zvonec in mi smo se pognali k oknom in poskakali na dvorišče. Spet smo se morali vrniti v razrede in to ponoviti še enkrat. Za tem pa se je začel bolj utrudljiv del našega športnega dne. V trenerkah smo se razkropili po okolici šole in po razredih odšli na starte za tek. Proge so bile precej dolge, posebno za osme razrede.
Ta proga je vodila mimo trgovin, nekoliko navkreber, po cesti in po travniku do šole in na stadion. Se dvajset, še deset, še pet metrov in pritekla sem v cilj. Zdaj je bil tudi tek za menoj. Vsi smo bili utrujeni. Ker smo najprej tekla dekleta, smo imele priložnost videti , še svoje sošolce, ki so pritekli za nami. Navdušeno smo navijale za najboljše. Potem smo se odpravili k oknu, kjer nam je kuharica delila čaj za okrepčilo.
Vreme je bilo našemu športnemu dnevu naklonjeno in sonce se nam je prijazno smehljalo in nas spodbujalo. Naše geslo je bilo: »Ni važno zmagovati, važno je sodelovati!« In po njem smo se vsi ravnali in kljub utrujenosti pritekli v cilj.
Jasna Kosm
Literarno-novinarski krožek Hrastnik — Podkraj 91
Občinske sindikalne športne igre
V nadaljevanju občinskih sindikalnih športnih iger so bila sedaj končana prvenstva: v malem nogometu, rokometu za moške, kegljanju za moške in ženske, ter rokometu za ženske. O rezultatih v odbojki pa smo poročali že v prejšnji številki.
Pa si poglejmo rezultate in plasmaje v posameznih panogah.
MALI NOGOMET
Verjetno je bila to ena najbolj razburljivih panog v letošnjem prvenstvu. Da je temu tako, so poskrbeli nogometaši SGP, ki so odigrali vse tekme z neupravičenim članom v svoji ekipi. Tekmovalna komisija je prevaro odkrila ter vse tekme ekipe SGP registrirala s 3:0 v korist nasprotnika. Seveda je to potem vplivalo na določene spremembe v končni lestvici. Se več, to je odločilo celo o naslovu prvaka. Poglejmo zakaj! Ekipa Rudnika je premagala ekipo SGP z 3:2, medtem ko je ekipa Sijaja igrala z istim nasprotnikom samo 1:1; kasneje, ko je bil primer odkrit in tekme registrirane, je to omogočilo ekipi Sijaja, da je osvojila 1. mesto pred ekipo Rudnika, ki ima za nameček isto število točk ter povrhu še enako razliko danih in prejetih golov. Ker v takih primerih pravi pravilnik, da je boljše tisto moštvo, ki doseže več golov, je tako ekipa Sijaja osvojila prvo mesto.
Pa si poglejmo rezultate vseh odigranih tekem s takšnimi rezultati, kot so bili doseženi na igrišču.
KOP — Rudnik				1:3	
Pros, občina — SGP				1:0	(3:0 p.f.)
TKI - Sijaj				3:7	
Rudnik — Pros, občina				2:1	
KOP — TKI				1:3	
SGP — Rudnik				2:3	(0:3 p.f.)
TKI — Pros, občina				4:1	
Sijaj — KOP				3:1	
Pros, občina — Sijaj				3:1	
SGP — TKI				1:1	(0:3 p. f.)
TKI — Rudnik				3:6	
KOP — Pros, občina				0:8	
Sijaj — SGP				1:1	(3:0 p.f.)
Rudnik — Sijaj				1:2	
SGP — KOP				1:3	(0:3 p.f.)
LESTVICA					
SIJAJ	5	4	0	1	16:8 8
RUDNIK	5	4	0	1	15:7 8
PROS. OBČINA	5	3	0	2	16:7 6
TKI	5	3	0	2	16:15 6
KOP	5	1	0	4	6:17 2
SGP	5	0	0	5	0:15 0
ROKOMET — moški
Žal je v tej panogi prišlo do nekorektnega, nešportnega odnosa med ekipami. Krivec za takšno stanje je predvsem ekipa Rudnika, ki je potem, ko je izgubila tekmo s Steklarno in igrala neodločeno z ekipo Sijaja, sramotilno odigrala tekmo z ekipo Pros, občina ter namenoma izgubila z visokim rezultatom, kar je imelo za posledico, da je ekipa Steklarne izgubila prvo mesto. Pri vsem tem ne boli človeka samo to, kar se je dogajalo v okviru tekmovanja, bolj bolijo razna provociranja in nerazumljive izjave nekaterih (če je treba, bomo objavili tudi imena), ki imajo lahko tudi politične posledice in je prav, da se o tem pogovorijo za to odgovorni forumi, kajti škoda je, da bi ravno šport, ki je simbol združevanja, prijateljstva in sodelovanja, imel ravno nasproten učinek. Upamo, da se bo vse uredilo v zadovoljstvo vseh in v prid tistih, od katerih bo največ koristi imela »verjetno« prav rekreacija in z njo ves hrastniški šport.
REZULTATI :	
Rudnik — Steklarna	5:8
Sijaj — Pros, občina	9:12
Pros, občina — Steklarna	8:8
Rudnik — Sijaj	10:10
Sijaj — Steklarna	7:9
Rudnik — Pros, občina	12:20
LESTVICA
Pros, občina	3	2	1	0	40:30	5
Steklarna	3	2	1	0	25:20	5
Sijaj	3	0	1	2	26:31	1
Rudnik	, 3	0	1	2	28:38	1
Za ekipo Steklarne so nastopali: Debelak ml., Pufler Ivan, Pufler Edi, Drugovič, Kotnik, Ržek Jože, Ržek Igor, Blagotinšek, Jelakovič, Vicergar, Štihar D., Štihar R. ml. Ne bi bilo prav, če ne bi omenili kljub vsemu zasluženo osvojeno prvo mesto ekipe Pros, občina, ki je žela priznanje z izjemno borbenostjo in v kateri je pokazal tov. Mravljak Brane poleg izredne borbenosti tudi primer ostalim, kako se naj tekmuje za svoje barve, pa čeprav je to tudi samo rekreacijskega značaja. Takšnih športnikov imamo žal pri nas vse premalo.
KEGLJANJE — moški
V borbenih partijah se je pomerilo kar 13 šestčlanskih ekip. Kot vedno doslej so tudi tokrat tekmovalci iz našega kolektiva premočno osvojili prvo in povrhu še drugo mesto.
REZULTATI:	podrtih kegljev
Steklarna II	579
Steklarna I	554
Rudnik	514
TKI	492
Sijaj	468
Steklarna III	445
KOP	440
Invalid I	426
Občina II	407
STP	388
Občina I	388
Prosveta	362
Invalid II	338
Zmagovalna II. ekipa Steklarne je nastopila v postavi: Čakič, Gnjidič, Peršič, Pokra-jac. Drame in Mlakar.
KEGLJANJE — ženske
Čeprav je žensko tekmovanje letos prvič na sporedu, pa so se ga udeležile kar štiri ekipe. Takoj je treba povedati, da je za to vrsto ženskega športa precejšnje zanimanje in za začetek tudi kvaliteta ni slaba. Med vsemi nastopajočimi bi se dala sestaviti ena zelo solidna ekipa, ki bi imela perspektivo tudi v širši javnosti.
REZULTATI:	podrtih kegljev
Steklarna 363 Sijaj 342 Prosveta 335 Jutranjka 209
Za ekipo Steklarne so nastopile: Pokraj-čeva, Dramejeva, Grčarjeva, Brečkova, Mlinaričeva in Bratuševa. Pri naši ekipi se je videlo, da bi z malo več treninga lahko dosegle zelo dobre rezultate.
ROKOMET — ženske
Moral bi biti odigran turnir, vendar sta prišli na igrišče samo ekipi Jutranjke in Steklarne. V medsebojnem srečanju so bile igralke Steklarne panogo boljše in so zmagale s 15:4. Za zmagovalke so nastopile: Kranjc, Duič, Bratuša, Mlinarič, Vretič, Jelčič in Bajda.
Do konca iger preostanejo še tekmovanja v namiznem tenisu, šahu in streljanju. O teh izidih pa bomo poročali v prihodnji številki našega glasila.
J. Premec
Turnir občinskih podjetij in ustanov v počastitev 20. obletnice KK »Bratstvo«
KK »Bratsvo« je v okviru praznovanja svojega jubileja organiziral kegljaški turnir v borbenih igrah za ekipe občinskih podjetij in ustanov. Turnirja se je udeležilo 12 ekip. Prvo mesto in lep pokal v trajno last je osvojila II. ekipa Steklarne, ki je podrla 590 kegljev. Druga je bila IV. ekipa Steklarne s 504 podrtimi keglji, sledijo pa: Rudnik 490 kegljev, TKI 417 kegljev, Steklarna I. ekipa 424, Prosveta 414 podrtih kegljev itd. Zmagovalna ekipa je nastopila v postavi: Peršič, Pokrajec, Čakič, Gnjidič, Drame in Mlakar.
J. Premec
g®
ps
-VzA
8®
88
stó-s
m
ÌY'-
Sl
ite
f®
ÉI
sé:
xsSip
S-É5
C«
S3
9-<
n
Ä
M
M
Stojijo (z leve proti desni) trener Adi Zaletelj, Anton Bratuša, Roman Perko, Jerman Franc, Debelak Tine, Erman Brane.
Cepijo (z leve proti desni) Duh Ludvik, Avbelj Anton, kapetan Salamon Brane, Kovač Marjan in Lavrič Albin.
ZANIMALO VAS BO
PRIŠLI V PODJETJE
Germadnik Lidija, stekloslikar-ka; Pufler Kristina, brusilka; Cečko Ivan, odnašalec; Šibilja Marjan, dostavljalec stekla; Petrič Milena, pomožna delavka v 501; Bizjak Jožefa, pomožna delavka v 501; Karajič Zuhdija, menjalec modelov; Matešič Drago, ključavničar; Fišner Avgust, rez-kalec; Šunta Matevž, pomočnik v 302; Ožegovič Muharem, čistilec gorilcev.
ODŠLI IZ PODJETJA NA LASTNO ŽELJO
Lasnik Urban, čistilec gorilcev; Peklar Martin, krogličar; Podlun-šek Aleksander, strojni tehnik; Bregar Albin, krogličar; Pilipovič Ekrem, menjalec modelov.
V JLA
Potočnik Blaž, pobiralec črepinj.
UPOKOJENA
Sotlar Alojzija, kontrolor stekla.
SAMOVOLJNO ZAPUSTILA DELO
Rus Mira, odnašalka. POROČILI SO SE
Sikili Marjana, kurirka, in Železnik Silvo; Marinc Brigita, vezalka, in Kumlanc Roman, pomočnik; Oplotnik Jožica, kontrolor, in Zupančič Marjan; Seničar Vojka, odnašalka, in Vavtar Jože.
PRIRASTEK V DRUŽINI
Konic Tatjana — hčerko, Fro-kaj Zora — hčerko, Kočila Mirko — sina, Sopar Matilda — hčerko, Pospeh Franc — sina.
POGOVARJALI SMO SE
KLANŠEK MARIJA — IZPIHALKA
—	Nekaj osebnih podatkov prosim?
Rojena sem L 8. 1947 v Trbovljah v družini, ki ni bila ravno dobro situirana, tako da sem se takoj po končani osemletki zaposlila v steklarni in sicer kot odnašalka. Po dveletnem odnašanju sem se usposobila za izpihalko. V tem času pa sem naredila tudi tečaj za pregledalko.
—	Tvoj poklic je sorazmerno težak za žensko, nam bi lahko o tem kaj povedala?
Res je to precej težko za žensko, še posebno če imaš doma veččlansko družino. Potem je res težko uskladiti delo doma in v službi. Oboje namreč zahteva celega človeka, za mater pa je izredno težko biti vedno razpoložena za delo in družino.
— Praviš, da imaš doma veliko družino? Tri otroke? Kdo ti jih varuje, ko si v službi? Misliš, da je otroško varstvo urejeno tako, kot je treba?
Mislim, da je s strani varstve-
nih ustanov vse kolikor toliko u-rejeno. Kajti mi, ki začnemo delo ob 5. uri zjutraj, res ne moremo zahtevati, da bi vrtce odpirali ob 4. uri. Pa tudi zaradi o-trok to ni dobro. Rešitev bi bila samo ena, pustiti delo in ostati doma pri družini, to pa je nemogoče, ker so dohodki premajhni in ne bi imeli od česa živeti.
—	Dostikrat je slišati marsikatero pikro na račun odnosov delavec — predpostavljeni, ali imaš morda tudi ti kakšno pripombo?
Odnosi so kolikor toliko urejeni, vendar se mi zdi, da sem o-sebno zapostavljena.
—	Kako to misliš, nam bi lahko povedala?
Da, zakaj pa ne! Čeravno delam že deseto leto, pa vendar nimam stalno delovno mesto, tako da sem večinoma v rezervi.
Prej sem dejala, da sem izpi-halka, res je. Bila sem do rojstva drugega otroka. Do takrat sem imela tudi stalno delovno mesto, notem ko sem morala iti v stalež, je bilo tudi to mesto zame izgubljeno, zato se mi ne zdi prav, da predpostavljeni in za te zadeve odgovorni o mojem problemu ne vodijo računov.
Moje večkratne prošnje pa so dosedaj vedno naletele na gluha ušesa. Žal mi je, da sem v takšnem položaju.
—	Si dovolj seznanjena z delom samoupravnih organov, ali imaš morda kakšno pripombo na delo le-teh?
Z delom samoupravnih organov sem kolikor toliko seznanjena. Nekaj preko našega glasila »Steklar«, nekaj pa iz pogovorov med sodelavci in sodelavkami. Imam pa eno zelo resno pripombo, katera je po mojem širšega pomena in bi se o tem problemu morali slej ali prej pogovarjati na širši ravni. Gre namreč za stanovanjski problem v našem podjetju. Ne morem razumeti, da samoupravni organi ne vodijo
o tem problemu več računa. Tako številčno velik kolektiv, bi po mojem moral odvajati več sredstev za gradnjo stanovanj. Vem, da ljudem, ki delijo stanovanja, tudi ni lahko, da pri tako velikem številu prošenj razpolagajo s tako bore malim številom stanovanj. To ne govorim zaradi tega, ker sama živim v prostorih, ki bi bili bolj primerni za štalo kot pa za življenjske prostore ljudi. Vem, da je število ljudi, ki delajo v našem podjetju in imajo neurejene stanovanjske razmere, izredno veliko in mislim, da bi o tem samoupravni organi morali voditi več računa.
— Mislim, da imaš popolnoma prav in da je treba ta problem
slej ko prej rešiti. Na koncu bi te prosil, da mi poveš kaj o svojih ciljih in željah.
Človek, ki živi v takih pogojih, si ne more ustvarjati nekakšnih posebnih ciljev. Ostanejo samo želje, te pa so v mojem primeru zelo jasne. Najprej si želim primerno stanovanje za petčlansko družino, v drugo pa si želim o-pravljati delo, za katerega sem se usposobila. Drugače pa si želim isto, kot ves miroljuben svet, zdravja in mir na celem svetu.
— Hvala za tale pogovor. U-pam, da se bodo tvoje želje slej ko prej uresničile, pa ne samo tebi in za tebe, temveč za blagor, mir in srečo vseh poštenih in delovnih ljudi.
KOPI tÄr,
Preden začnem s pisanjem, vas prav lepo pozdravljam. Nahajam se v Skopju v kasarni maršala Tita. Vojaško šolo sem končal pri avto bataljonu, tako sem sedaj šofer pri moto-pešadiji. Tako kot mnogi pred mano sem se tudi jaz že navadil na vojaško suknjo, saj mi teče že peti mesec vojaškega roka. Prosil bi vas, če bi mi pošiljali časopis Steklar, ker me zelo zanima, kaj je novega v kolektivu.
To priložnost izkoriščam, da pozdravim vse člane kolektiva, še posebej pa delavnico Volfanda Viktorja II.
Pozdravlja vas vojak Stoklasa Marjan
V.	P. 4466/6 91002 Skopje
Dragi Marjan!
Hvala za pismo in pozdrave, katere nam pošiljaš z juga naše domovine. Prav je, da si se vživel v vojaško življenje, tako ti bo tudi čas hitreje mineval. Tvoji prošnji bom z veseljem ustregel. Že naslednji mesec boš dobil »Steklarja«.
*
Spoštovani urednik!
Prejmite najprej lepe pozdrave iz Reke, tu namreč služim vojaški rok. Prosim, če bi mi pošiljali »Steklarja«. Že doma sem ga rad prebiral, tu mi bo pa prišel še bolj prav oziroma seznanjen bom z delom kolektiva.
Pozdravljam brigadi Knapa Ni-kota, Razpotnika Mirkota in mladino Steklarne Hrastnik.
vojak Vidergar Jože
V.	P. 8376/3 B 51002 Rijeka
Dragi Jože!
Lepo se ti zahvaljujem za pozdrave. Upam, da ti je Reka všeč in da si se navadil na vojaško suknjo. »Steklarja« ti bom z veseljem pošiljal. Oglasi se še kaj! Te pozdravlja urednik
*
Tovariš urednik!
Javljam se ti iz Kraljeva, kjer služim vojaški rok. Obljubil sem ti, da ti bom takoj pisal, svojo
obljubo sem držal. Prosim te, če bi mi pošiljal naš list »Steklar«, da bom z kolektivom še naprej v stiku.
Lep pozdrav vsem skupaj, posebno pa še ključavničarski delavnici.
Viktor Erman V. P. 4945/14 c 36002 Kraljevo
Zdravo Viktor!
Vesel sem, da si obljubo držal in mi takoj po prihodu v Kraljevo pisal. Tudi jaz bom svojo obljubo držal in ti redno pošiljal »Steklarja«. Tako boš vsaj delno seznanjen z uspehi in težavami, s katerimi se bomo srečevali v času tvojega službovanja.
Lepo te tudi mi pozdravljamo in oglasi se še kaj!
Urednik
*
Spoštovani urednik!
Čeprav malo pozno, pa vseeno čutim dolžnost, da se vam prav lepo zahvalim za redno pošiljanje »Steklarja«. Pridno zasledujem v Steklarju produktivnost podjetja, vidim, da se kar dobro držite. Take uspehe vam želim tudi v prihodnje, da bo kaj denarja. Imam se kot vsi vojaki, samo nekoliko večjo odgovornost imam. Slišim, da imate v Slovèni ji že sneg, pa tudi pri nas je mrzlo.
Lepo pozdravljam kolektiv steklarne in novega direktorja inž. Maksa Mrcino z željo, da bi pri svojem odgovornem delu imel veliko uspehov.
Vojak
Jamšek Bogomir V. P. 2469/2 E 79400 Čapljina
Dragi Bogomir!
Zahvaljujem se ti za pozdrave in vse lepe želje, katere si napisal meni in kolektivu. Vidim in se tega veselim, da »Steklarja« resnično prebiraš, tako tudi veš, da imamo novega direktorja. V njegovem imenu se ti zahvaljujem za vse lepe želje na njegovem odgovornem mestu, katerega sedaj opravlja.
Prejmi lepe pozdrave od urednika
NAGRADNA KRIŽANKA
.sestavil: KARLI DREMEL		PODKUPO» VANJE,NE = POŠTENOST	OČRT	m	AVSTRIJSKI PESNIK (NIKOLAUS)	ASTATI N	li	M	OTOČJE V POLI» NEZIJI	MESTO NA GORENJ; SKEM	ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV	SREDIŠČE VRTENJA	MESTO V AHAJI	M	SLOVENSKA PEVKA ZABAV NE GLASBE (META)	» 170» BRAZBA	DEL SUKNJI ČA,PLAŠČA, HLAČ	ŠTIRIOGLA; TA PLOŠČA NA VRHU ANTIČNEGA STEBRA	ČOLN IZ ENEGA DEB; LA, DREVAK
SLOVEN ^ SKI TV REŽISER C ČRT)								SKUPEK, KOMPLEKS						MOŽAKAR					
MANJŠA, HITRA KRIŽARKA								ZDRAVIL ,ME= STO V ŠVICI						MENJAČICA					
								KROGLA						NAJVIŠJI VRH ISTRE					
OZVEZDJE NA SEVER--NEM NEBU						NADLEŽNA ŽUŽELKA						OKRASNA CVETICA							
						LENOST, INERCIJA						PISMENO POTRDILO							
PIONIR SLOVEN --SKEGA LETALSTVA (EDVARD)							SOVJ. FILM; SK\ IQRA» LECIN REŽU SER(SERGEJ) FRNIKOLA										KUMANOVO		
PABLO PICASSO			KITAJSKI POLITIK VULKAN NA ANTARKTIKI								PRISTOJBINA MESTO V ITA» LIJKPOŠEV; NI STOLP)						PREBIVALEC GRČIJE	REKA V ANGLIJI	ORGAN SLUHA
TELIČEK					DIAP07J7IV. NA PLOŠČA. (OKRAJŠANO) REČ				MAKEDGN» SKI NAROD; NI HEROJ (MIRČE)	VRTNI PRI» DELEK (RDEČA) VREDNOST V DENARJU	■				M	AFRIŠKA ANTILOPA DOMAČA PER NATA ŽIVAL			
ČEŠKI KNJIŽEVNIK IN DRA : MATIK (ALOIS)								QALATEJ IN LJUBIMEC					RIMSKI BOG LJUBEZNI	ROČAJ (SULICE, KOSE)	PREKRŠEK, PRESTOPEK				
DEL VOZA				POD				CESTNI DELAVEC							ODPRTINA V ZIDU				
				SATIRIK BUCHWALD				VALJEVO							MADZ.OPERETNI SKLADATELJ				
NAKUP							ŽILA DO» VODNICA GOL					MOŠKO IME JUQOSLOV. TENIŠKI IGRALEC					NEMŠKI FI--LOZOF IZ KO* NiqSBERGA (IMMANUEL)	KOTVA, SIDRO	ZAČETEK DIRKE
M	ŠIROKA, DEBELA DESKA	URAVNA; VANJE									SLABO KURIVO					LAHEN KONJSKI TEK			
		PESNICA MUSER									JESENSKO "ŽITO								
PESTUNJA								ČAPKOVA UTOPISTIČ-NA DRAMA	NADLEŽNA ŽUŽELKA	ČETRTI MESEC						STAR SLOVAN			
										KRAJ PRI DOMŽALAH						RIMSKA BO» ginja JEZE			
LOJZE ROZMAN			AMERICIJ	TALIJ	OHIŠJE, SKELET ALBERT EINSTEIN								LIČILO						
STARO= GRŠKI KIPAR IZ EG INE							FATUM						P0G0D8A O NAJEMU LETALA AU LADJE						
JUNAK IZ SMAKESPEA--ROVE DRAME							HRVAŠKI ŠAHIST (BRASLAV)						1				KONEC POLOTOKA		
POZDRAVI IZ JNA
DRAGI UREDNIK!
Za pravilno rešitev nagradne križanke razpisujemo 7 nagrad:
1.	nagrada	30	din
.	2.	nagrada	20	din
3.	do 7. nagrada	10	din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do četrtka 21. 12. 1972.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko v novembrski številki »STEKLARJA« smo do določenega roka prejeli 74 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada — 30 din: Peklar Mirko;
2.	nagrada — 20 din: Platinov-šek Karl;
3.	do 7. nagrada po 10 din: Žagar Lea, Križaj Stane, Alt Ervin, Vozlič Majda in Crnkovič Milan.
PRAVILNA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: kladivo, valeta, polk, lenivec, etamin, oder, aparat, TS, sinantrop, rok, Nobel, trapa, Ana, Arsak, umor, A. N., Einaudi, Java, surka, ELMA, nastavek, Eliot, glas, Au, iver, Nja-sa, konto, oče, Asa, Al, Damask,
C.	A., Lyon, Ob, knez, Mila, uta, Žorga, lari, predelava, valj, O. R., Joe, pavinja, slak, rt, Ahr, marker, kosa.
SPOŠTOVANI UREDNIK!
Kot vam je znano, se nahajam na odsluženju kadrovskega roka. Počutim se še kar dobro, čeprav daleč od doma, prijateljev in sodelavcev. Iskoriščam to priložnost in pozdravljam brigado tovariša Savkoviča. Vas tovariš urednik pa prosim, če bi mi pošiljali vaš list Steklar, ker si želim biti seznanjen z vsem, kar je novega v kolektivu. Upam, da mi boste to željo izpolnili. Tudi vam in vsem članom kolektiva pošiljam lep pozdrav.
Vojak Zupanc Slavko V. P. 9858/15 11274 BATAJNICA
Vesel sem, kadar se mi oglašate vojaki s svojimi pismi, v katerih mi opisujete življenje, v katerem ste se znašli nekateri bolje, nekateri slabše. Še posebno pa me veseli, ker si vsi želite list STEKLAR, tako da boš v dnevih odsluženja vsaj nekoliko seznanjen z napori, s katerimi se mi v kolektivu vsak dan srečujemo.
Upam, da bodo tvoji sodelavci v brigadi Savkovič Ilija prebrali tvoj pozdrav in se ti tudi sami zanj zahvalili. Tudi od mene prejmi lep pozdrav.
Sporočam vam, da imam sedaj spremenjeno številko vojne pošte. Prosim vas, obenem pa se vam zahvaljujem za redno pošiljanje STEKLARJA, ko se seznanjam z delom in problemi kolektiva in čas hitreje mineva. Sedaj pridem na dopust, katerega sem si že zaslužil, saj služim kadrovski rok že 10 mesecev. Čeprav mi je tukaj lepo, si želim videti zopet do-
mači kraj. Še enkrat vas vse lepo pozdravlja vojak
Jože Gorenc V. P. 1703/1 Beograd Zdravo Jože!
Hvala za pismo in pozdrave, katere nam pošiljaš. Ko boš bral te vrstice, sem že jaz poslal prejšnjo številko STEKLARJA na tvoj novi naslov. Ko boš na dopustu v domačem kraju, pa ti želim veliko razvedrila v krogu svojih domačih in znancev.	Urednik
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica VOVK FRANCA
se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom ter znancem za izkazano pomoč in venec, katerega ste darovali za pokojnika. Upravi in sindikatu za venec, obema govornikoma, ki sta opisala lik in delo pokojnika, godbi in pevskemu zboru za ža-lostinki; še posebno se zahvaljujemo vsem drugim darovalcem vencev in rož ter vsem, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti na dolsko pokopališče.
Žalujoča žena Mici, hčerka Jelka in sin Erih z družinami, sinova Drago in Gusti, sestra Marija in ostalo sorodstvo
Urednik