| NASLOV—OFFICE OF PUBLICATION:
«117 ST. Cbir Ave. CLEVELAND, OHIO
mil
Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota
je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki
Največji slovenski tednik v Združenih državah ameriških
Posluje že 37 leto.
GESLO K. S. K. J. JE:
'Vse za vero, dom in . narod!"
The largest Slovenian Weekly in the United States of America

iiimimiiniiiiiiiinl
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio. Under the Aet of Angast 24, IMS. Accepted for Mailing at Special rate of Postage Provided for In Section 1108, Act of October 3rd, 1917. Authorised on May 22nd, 1918.
CLEVELAND, 0„ 9. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1930
LETO (VOLUME) XVI.
CLEVELANDSKE NOVICE
VESTI XL JUGOSLAVIJE
—Umrl je po dolgotrajni bolezni rojak John Legan, v starosti 34 let. Doma je bil iz vasi Podgozd, fara Žužemberk. V Ameriki se je nahajal 18 let. Tu zapušča žalujočo soprogo, rojeno Arko, dva brata Frank in Joseph Legan ter sestro Mary Fabian, v starem kraju tri popolbrate, očeta in mačeho ter teto Margareto Kosiček in strica Joseph Legan. Naj v miru počiva.
—Nenadoma je preminul rojak Ignac Petan, star 42 let, do-ima iz Podsrede pri Brežicah. V Clevelandu je bival 17 let. Tu zapušča soprogo in sestro, v starem kraju pa tri brate in dve sestri. Našli so ga mrtvega v garaži na 5705 Bonna Ave. kjer ga je vsled neprevidnosti zadušil iz avtomobila izhajajoč strupeni plin. R. I. P.
—Dne 4. septembra je bila najdena mrtva v postelji na svojem domu Slovenka Mary Gržin-čič, stara okrog 40 let, in stanujoča na 7216 St. Clair Ave. Policija je bila poklicana potem, ko je pričel prihajati iz stanovanja smrad in se je sosedom zdelo sumljivo, ker je ni*o videli ieyeč kot «tede_n_cfcu.. Ko je policija vdrla v Stanovanje, je našla notico, katero je Mrs. GrŽinčič baje napisala, in v kateri je izrazila namen, da gre sama v smrt, toda iz stanja trupla se ni moglo natančno dognati pravega vzroka njene smrti. Mrs. Grzinčič je bila ločena od svojega moža okrog leto in pol.
—^Irs. Victoria Smrekar, stanujoča na 6112 St. Clair Ave.f soproga poznanega trgovca John Smrekarja, je * bila odpeljana v Fairview Park bolnico. Želimo, da bi se čim prej vrnila na svoj dom!
—Mr. Anton Avsec, sin družine Avsec iz 57. ceste, je odšel te dni v Lemont, 111., kjer se bo posvetil duhovskim študijam. Mnogo uspeha!
—Seststotriindvajset dijakov je z uspehom naredilo skušnjo za odvetnika v juliju mesecu ter jim je bila v soboto, 6 septembra podeljena pravica poslovati kot odvetniki v državi Ohio. Med temi so tudi štirje Slovenci iz Clevelanda in sicer: Victor H. Karlinger, Joseph J. Klauser, Frank J. Rus in Joseph A. Križman. V Clevelandu imamo'danes 19 slovenskih odvetnikov. Vsem novim odvetnikom izrekamo naše iskrene čestitke!
—Po daljšem odmoru se je zadnji petek zopet vršilo zaslišanje na zvezni sodniji v Clevelandu za državljanske papirje, in sledeči naši ljudje so postali ameriški dr žal j an i: Frank Glazar," Jakob Kaučič Anton Želko, Dorothy Jarc, Dominik Mancin, Thedor Oprin, Ivana Kramar, Josip Burja, Mary Starman, Rudy Serapa, Mary Lah, Mat, Delac, Frank Juh, Matilda Smalc, Josip Zahari, Sever So-za, Mary Stanonik, Ana Puncu-lic, Ana Weber, Roza Pintar, Frank Stiglfc, Mary Mance, Anton Zavrl, Frances Ganer, Jakob Redlar, Terezija Kuhar, Frank Pelcer, Frank Zupan in Tony Koran, skupaj 29 novih naših državljanov. 2iveli!
—Vdanašnjem listu je priob-
NOVA VLADA NA KRMILU
KANADA USTAVILA VSAKO NADALJNO PRISELJEVANJE
FRANCOSKA LETALCA PRE LETELA IZ PARIZA V NEW YORK
Mati našla od strele ubitega
sina. Dobrepolje. 18. avgusta. V soboto predpoldnem smo imeli nevihto. V tistem času je hitel domov čevljarski pamoč-nik Janez Grm (Filipov) iz Malevasi. Delal je v Zagradcu, a na sv. Roka dan se je odpravil domov, ker so ta dan praznovali, nadalje pa je bilo tudi podgoriško žegnanje, katero so Filipovi, ki so bili nekdaj pod podgoriškim zvonom, po stari navadi praznovali. Janeza je pač gnalo domov hrepenenje po domačih, a tudi nevihta je spešila njegove korake—toda domov ni prišel. Kako uro po nevihti je šla Filipova nahjivo, ki je prav blizu doma. Tam, niti sto metrov od hiše je dobila na stezi po tleh zleknjene-ga človeka. Kdo Li bil tako nespameten, da lezi na mokrih tleh? Ali spi? —Stopila je bliže in si ga ogledala. Kajpada je takoj spoznala sina. Bil je mrtev, zadet od strele. Strela ga je bila zadela v glavo in ga ožgala po levi strani života. Nepopisno žalostno je bilo srečanje Filipove matere s sinom. Med nevihto je treščilo tudi v škodkovo hišo. Letos pri, nas strela zelo gospodari. Zaradi nje smo imeli letos že par požarov.
Električni tok je sinil v 28-
letnega elektromonterja Vil. Rebernjaka v Mariboru. Padel je iz transformatorja na tla in kmalu preminul.
Električni tok je ubil 20-let-no Marijo Zupanovo iz Rimskih toplic. Zapletla se je nevede v električno žico, ki je visela z droga in ležala po tleh. Marijina spremljevalka Jožefa Tr-glov pa je dobila težke opekline po vsem telesu.
Zidarski oder s svežim zidom se je sesul v škofji Loki. Pod ruše viharni zidovja in lesa sta obležala dva delavca, prvi Je 57-letni Jožef štajer iz PuŠtala pri škofji Loki, drugi 27-letni Franc Langerholc iz Pivne. Oba ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Poškodbe so zelo težke.
Po nesreči se je zaletel neki kolesar iz Domžal na cesti proti Bohinjski Beli s kolesom v go. Rutar iz Bohinjske Bele, ki je v spremstvu svoje punčke šla k svoji sestri na Bled. Pridrvel je kolesar, punčka se je hotela umakniti na drugo stran ceste, pa je mati skočila za njo, se pripognila, da je zagrabi za roko, v tem trenutku pa se zaleti kolesar z vso silo naravnost ženi v glavo, da je na mestu padla, omedlela in tekom par ur na svojem domu umrla.
Ker je jedla strupene gobe je preminula poštna upravite-ljica v Gornji Lendavi gdč. Ru-ža Flis.
Zasut pri kopanju peska. Sere Anton, posestnik iz Poljan pri Mirni peči, je s svojim sinom Alojzijem pomagal nekemu pogorelcu kopati pesek. Naenkrat se utrga večja plast zemlje, pomešane z debelim kamenjem, in podsuje šereta. Pri tem je dobil zelo težke poškodbe po telesu, zlasti pa po glavi. Prepeljali so ga takoj v Kandijsko bolnišnico. Njegovo stanje je obupno.
Buenos Aire, Argentinija, 6.
septembra—V tej državi je nastala revolucija proti sedanji vladi, kateri se je pridružilo tudi vojaštvo. Predsednik republike Irigcjen je moral resigni-rati in vladine posle je danes prevzel Dr. E. Martinez, ki bo z generalom Urigmom sestavil novo vlado.
Vse mesto in pristanišče je obkroženo ter zasedeno z voja* štvom, ki je odpovedalo pokorščino bivšemu predsedniku Iri-gojenu. Odstopli predsednik se nahaja v neki bolnišnici, ker ga je napadla huda pljučnica; zdravniki imajo le malo upanja, da bi okreval.
V gotovih krogih se zatrjuje, da so revolucijo v Argentiniji zanetili iz Rusije najeti komunisti. Bivši predsednik republike je odredil najstrojžje korake napram komunistom, toda pri tem je naletel na odpor od strani domačega ljudstva in voja štva.
Število žrtev povodom te revolucije po mestih in izven mest znaša nad 1,200.
ŽRTVE ORKANA
San Domingo, Južna Amerika 6. septembra.—Danes popoldne je tukaj razsajal silen orkan, ki je povzročil nepopisno škodo. Izmed 10,000 hiš je ostalo neporušenih samo 400. Število mrtvih znaša okrog 4,000, ranjenih pa nad 10,000. Gmotna, vsled orkana povzročena škoda znaša nad $50,000,000.
Na zadnji konvenciji je bilo dchatirano, kako bl bilo mogoče znižati nekaj Jednotinih upravnih stroškov. V ta namen se je vpodtevalo dejstvo, da se nekaterim družinam pošilja preveč izticov Glasila, kar naravno stane denar. Nekatere družine prejemajo kar po pet, šest ali celo več številk Gladila. Večina delegatov je bila mnenja, da naj bi v takih slučajih dva Glasila za eno družino popolnoma zadostovala. To priporočilo in ta nasvet je konvencija končno tudi odobrila.
Naravno, da velja ta določba samo za one družine, ki hočejo prostovoljno znižati ali opustiti nekaj številk Glasila, kajti naročnina je za vse članstvo brez razlike obvezna.
Za vsakih 100 manj tiskanih številk lista se lahko prihrani Jednoti tedensko $1.88, kar znaša na leto že lepo svoto. Po naši sodfci bi se prav lahko znižalo število naročnikov za 1,000, pa bi imeli torej še več dobička od tega in bi se lahke to svoto za kako drugo dobro stvar porabi*).
Radi tega apeliramo na vse one družine, ki prejemajo ve? Glasil, da naj število listov omejijo, kolikor jim drago in kolikor največ mogoče. V ta namen izrežite tu navedeni kupon in ga pc&jite v kuverti na upravništvo Glasila. Pri tem lahko rabite svinčnik. Pišite pa jasno in razločno.
London.—Iz Ottawe poročajo, da je Mr. Wesley Gordon, minister za inozemsko priseljevanje, izdal nove naredbe, ki radikal-no in brez izjeme onemogočajo vsaj za enkrat vsako nadaljno priseljevanje iz vseh držav, razen iz Velike Britanije in Zedinjenih držav. Imigracija iz evropskih dežela je torej popolnoma prenehala.
Lani je prišlo v Kanado 104,-000 novih naseljencev, ki so šli večinoma v poljedelske distrikte centralne in zapadne Kanade, ed njimi je bilo 80,000 Angležev. Jugoslovanov je šlo v Kanado približno okrog 3,000, a je težko ugotoviti, če so vsi ostali v Kanadi, ker jih mnogo uide Zedinjene države, kakor hitro so na ameriškem kontinentu.
Kanadska vlada je bila prisiljena nastopiti tako drakonično, ker se je tudi že tam začel pojavljati problem brezposelnosti med industrijskimi delavci E& voljeno bo priseljevanje samo še za angleške moške in ženske, oziroma neoienjene fante in dekleta, ki bodo smeli priti, če jih bodo posamezne države kanadskega dominijona izključno za poljedelska dela ali kot stalne farmer je ali kot začasne sezo-narje, poklicale. Do sedaj je veljalo za angleške delavce, ki spadajo pod to kategorijo, da so dobili od kanadske vlade izredne ugodnosti za prevozne stroške, ki so včasih znašali samo eno desetino celotnih stroškov. Te ugodnosti bodo za enkrat ukinjene.
Minister Gordon je izjavil, da veljajo njegovi ukrepi tako dolgo, dokler bo en sam kanadski državljan brezposeln. Na ta način se pričakuje, da bo imigracija v Kanado padla vsaj za polovico, če ne za več, ker iz Anglije ne pričakujejo več kot pa 40,000 imigrantov v enem letu. Tudi ta kontingent se zna še znižati, ker odpadejo olajševalne ugodnosti glede prevoznine.
Curtiss Field, N. Y.—Dne 2. septembra zvečer ob 6:12:30 sta z aeroplanom "Question Mark" semkaj iz Pariza dospela francoska letalca Dieudonne Ceste in Maurice Bellonte. Ta nepretrgani zapadni polet sta navedena francoska letalca prvič izvršila v svetovni zgodovini. Mnogo avijatikov iz Evrope je zadnja leta skušalo pre-leteti atlantski ocean, a so s3 vsi ponesrečili. Prvi, ki je uspešno preletel Atlantik leta 1927 je bil ameriški avijatik Charles A. Lindbergh, ko je v 33 urah dospel iz New Yorka v Pariz; Coste in Bellonte sta pa rabila za to pot 37 ur, 18 minut in 30 sekund.
Na letališču je pričakovala francoska letalca nad 5,000 oseb broječa množica, ki ju je navdušeno pozdravila; med odličnimi gosti je bil tudi Colonel Charles A. Lindbergh, ki jims je na uspešnem poletu iskreno čestital.
Dospevša v hangar, sta pogumna letalca v imenu Francije po radio pozdravila ameriško ljudstvo.
V	četrtek se je Coste s svojim aeroplanom od tukaj podal v Dalles, Texas, v svrho dosege razpisane nagrade $25,000. •
Veselje v Parizu.
O dnevu proslave premirja še ne pomnimo v tem mestu toliko veselja in navdušenja kot je bilo 2. septembra, ko se je že čez tri minute po dovršenem poletu semkaj zvedelo, da sta francoska letalca Coste in Bellonte srečno dospela v New York. Vse mesto Pariz je bilo po koncu in se veseli tega dogodka; njima v pozdrav so se vršile sijajne parade in bakljade, godbe so igrale, parne piščalke so piskale in šsmpanjec je tekel francoskima letalcema v pozdrav. Zanimiv je bil tre-notek, ko se je po radio tudi semkaj v Pariz slišal govor letalca Coste, ko je v New Yorku Američane pozdravljal.
Francoska vlada bo pogumna letalca Coste in Bellonte visoko odlikovala z redom častne legije in naslovom kapitan; poleg tega bo prejel vsak en milijon frankov državne nagrade.
PREDSEDNIK HOOVER POZDRAVIL FRANCOSKA LETALCA
Washington, 8. septembra.— Danes dopoldne sta bila francoska letalca Coste in Bellonte v gosteh pri predsedniku Hoover-ju. Hoover ju je povabil v Belo hišo ter se ž njima prijazno razgovarjal. Pri tej priliki jima je tudi čestital, ker sta uspešno preletela Atlantik iz Pariza v New York.
V	njih družbi so se nahajali še sledeči trije najbolj sloveči svetovni letalci: Colonel Lindbergh, podadmiral Byrd in kapitan Rickenbacker. Opoldne je bila vsa ta družba pri predsedniku na kosilu.
VPRAVNIŠTVU "GLASILA K. S. K. JEDNOTE, C117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Jaz.......................................................član(ca) druitva št..........
r ...................................................... s tem dovoljujem, da se iz na
šega adresarja črta sledeča imena naročnikov "Glasila:"
čen finančni izkaz slovenske North American Trust banke z dnem 15. avgusta, 1930. Opozarja se na označeni finančni izkaz vse vlagatelje tega največjega slovenskega denarnega zavoda, da si ogledajo številke natančno, da bodo videli, kako obstoji banka, kateri ste zaupali svoje prihranke. Finančni izkaz naj prečitajo tudi tisti, ki morda še danes dvomijo o zdravem finančnem stanju te največje slovenske banke. Kdor ne verjame besedam, naj verjame številkam, ker številke ne lažejo in so iste številke, kot jih dobijo v pregled državni pregle-dovalci, kadar pridejo pregledovat knjige in poslovanje te banke.
—Dne 15. septembra se začne s poukom v javnih šolah za one, ki bi sq radi začeli učiti angleščine ali pa ki bi znanje v angleščini radi spopolnili. Sledeče šole pridejo za naše ljudi v poštev: Hamilton šola, na Union in E. 130th St.; South High šola, 7351 Broadway; Glenville šola, 810 Parkwood dr.; East High šola, 1380 E. 82nd St.; Coliinwood High šola, na St. Clair Ave. in 152. cesti; Willson šola, E. 55th St., blizu Superior Ave. Pouk se vrši ob pon-deljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih, in sicer v vsaki šoli na drug dan, kar boste lahko pozvedeli, če se oglasite v šoli, kamor boste zahajali. Pouk se začne ob 7. uri zvečer. Rojakom zelo priporočamo te šole, da izpopolnejo svoje znanje v angleščini, kar jim bo povsod koristilo.
Podpis
IZ DEŽELE MORILCEV
Trst, Italija, 6. septembra,— Danes je vojaštvo ustrelilo v vasi Bazovica blizu Trsta štiri Slovence, katere je te dni vojaška sodnija vsled terorizma obsodila na smrt. Te žrtve so: Franc Marušič, star 24 let; Zvo-nirair Miloš, 26 let; Ferdinand Vidovec, 22 let, in Alojzij Va-lenčič, 32 let star. Državni pravdnik jih je obtožil, da so navedenci baje hoteli z bombo napasti avtomobil, s katerim se je vozil laški diktator in krvo-lok Mussolini. Obsojenci so šli kot žrtve fašizma pogumno v smrt.
IMENOVANJE NADŠKOFA \ MILWAUKEE, WIS.
Vatikan, Italija.—Na mesto pokojnega milwauškega nadškofa Messmerja je papež Pij imenoval sedanjega škofa S. A. Strich-a iz Toledo, O. Novo imenovani nadškof je star šele 43 let, ter je torej eden izmed najmlajših višjih cerkvenih prelatov.
—V Saratoga Springs, N. Y., zborujoča Ameriška legija se je z 370 proti 160 glasovi izjavila za preklic 18. amendment*, oziroma za odpravo prohibicije.
Is urada dnattra m. Vids, št. 25, Cleveland, O.
Članom našega druitva se naznanja, da je bilo sklenjeno na zadnji mesečni seji, da se kor-porativno udeležimo blagoslov-ljenja in razvitja nove zastave društva Danica, št. 11 SDZ, v nedeljo, 14. septembra.
Zbirali se bomo točno ob 1. uri popoldne v Knausovi dvorani. Članstvo je prošeno, da se v obilnem številu vdeleži te redke slavnosti in naj vsak prinese svojo društveno regalijo seboj.
Z bratskim pozdravom,
Anthony J. Fortuna, tajnik.
Društvo sv. Alojzija, št. 47, Chicago, IU.
Vsi člani našega društva se uljudno opozarjate na redno mesečno sejo, ki se bo vršila v soboto, 13. septembra, ob navadnem času in prostoru. Slišali boste poročilo zadnje kon vencije, posebno o centralizaciji, o kateri smo že debatirali na naših sejah. Ne pozabite n» sejo.
Spbratski pozdrav,
John Gottlieb, tajnik.
Iz urada društva sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee. Wisconsin.
Tem potom naznanjam vsem članom našega društva, da se udeležijo prillodnje redne mesečne seje, ki se vrši v nedeljo dne 14. septembra ob 1:30 popoldne. Na tej seji imamo več važnih točk za rešiti; na tej seji boste tudi slišali poročilo naših delegatov iz konvencije.
Nadalje opominjam vse one člane, ki so zaostali dolžni na asesmentih, da istega poravnajo na tej seji.	> - - ...
Ker bodo v našem mestu Mi£ waukee premenili skoraj vsa imena ulic in hišne številke, vas prosim, da mi naznanite nove naslove. Naslove bom pobiral vsako nedeljo po osmi maši v cerkveni dvorani in pa na prihodnji seji.
S sobratskim pozdravom, Louis Velkovrh, tajnik.
Dostavek upravništva Glasila:
Kakor od številnih članov in članic živečih v Milwaukee, Wis. tako smo prejeli tudi od samega poštarja naznanilo glede sprememb naslovov. Ureditev novega adresarja mesta Milwaukee bo vzela najmanj en dan časa. Prihodnja izdaja Glasila bo že odposlana na podlagi novourejenega adresarja; tako bomo tudi tajnikom in tajnicam naših lokalnih društev doposla-li novi adresar v pregled.
očetu v večnost Počivaj mirno v svoji rojstni grudi!
Vsem preostalim sorodnikom pokojnika izrekam iskreno sožalje.
Torej dragi mi sobratje in sestre, tukaj imamo zopet zgled, kako potrebna so podporna društva, ker človek ne ve ne dneva, ne ure, kdaj ga bo Bog poklical v večnost. Ne vemo, kdaj lahko potrka bela žena smrt na naša vrata, ter nas popelje pred Večnega Sodnika. Radi tega bodimo vedno na to pripravljeni.
Sobratski pozdrav,
Frank Okoren, tajnik.
Druitvo Marije Pomagaj, št. 119, Rockdale, 111.
Tem potom opominjam vse člane in članice našega društva, da se gotovo udeležijo, prihodnje redne mesečne seje dne 14. septembra, ker na isti bo več važnih točk na dnevnem redu.
Opominjam tudi vse one, ki dolgujete na mesečnih asesmentih, da stvar poravnate na prihodnji seji, če ne, naj posledic« vsak sam sebi pripiše.
S sosestrskim pozdravom, > Theresa Zupančič, tajnica.
Društvo sv. Valentina, fit. 145, Beaver Falls, Pa.
Naznanjam celokupnemu članstvu našega društva, da se je naš bolniški obiskovalec odpovedal svoji časti in na njegovo mesto je bil izvoljen brat Jakob Kuzma, 218 Elm St, West Bridgewater, Pa. Telefon: Beaver 1543-M. To naj si vsak član dobro zapomni in ta naslov shrani, da bo znal komu se javiti, ako zboli in ko ozdravi.	4 • •	_
Dalje, kakor znano, se bo prihodnja redna mesečna seja vršila dne 14. septembra.
lu «MJ*. Na veselo svidenje dne 14. septembra v Mah-netovi dvorani!
S sosestrskim posdrsvom, Karolina Baraga, tajnica.
Druitvo Marije Pomagaj, it.
164, Eveleth, Mlnn.
S tem ponovno naznanjam cenjenim članicam našega društva, da vodim sedaj jaz tajniške posle tega društva. Tako so sklenile članice na zadnji seji. Ker pa jaz živim bolj ven iz mesta, bom prišla v mesto v zborovalno dvorano pobirat asesment dvakrat na mesec in to izven seje, da boste lahko vse plačale, čeprav na sejo ne boste prišle. Jaz se moram res čuditi, čemu <se tako bojite seje?
Tako bom uredila vsako sredo zvečer pred sejo ob 7. uri na seji in po seji glede plačevanja asesmenta. Tudi doma me lahko dobite vsako uro in vsak dan. Ce bi me pa slučajno ne bilo doma, se radi tega ni treba jeziti; zato sem pa tako naredila, da bo vam bolj pripravno za asesment plačat. Ce ne boste mogle enkrat, boste pa v drugič, ali pa v tretjič. Tako mislim, da bo vam po volji. Prosim vas, da malo potrpite, saj bo kmalu mesec december in konec leta.
Zdaj vas pa, drage sestre, uljudno vabim na prihodnjo sejo, da bi se iste polnoštevilno udeležile, kajti to bo tudi trimesečna seja. Trimesečne seje bi se morala vsaka članica udeležiti, če že več ne. Torej pridite za gotovo na prihodnjo sejo, ker bo treba nekaj ukreniti zaradi blagajne, saj vam je znano, da je skoro prazna. To tudi veste, da nas samo par članic ne more vsega narediti, kar nas pride na sejo. Stroškov imamo vedno dosti, dohodkov pa nič. Torej pridite, da boste
Zaeno opozarjam vse one, ki	^ ukrenile in kaj novih članic
dolgujejo že več kot tri mesece,	P"Pe»jite na to sejo, da nas bo
da pridete na sejo in poveste	več da ne bomo vedno
članstvu, da ne morete plačati	P" ^e® štev,lu aH pa da ne
asesmenta. Ako tega ne stori-	1)01110 cek) nazadovale,
te, vas bom moral suspendati,	S Pozdravom,
Gabriela Masel, tajnica, 12 Auburn Ave.
ZAHVALA
Društvo sv. Roka, št. 113, Denver, Colo.
Dne 7. avgusta se je tukaj raznesla žalostna vest, da je nas za vedno zapustil in se ločil iz tega sveta naš sobrat in prijatelj William Lessar v nežni mladeniški dobi 18 let. Pokojni je pristopil k našemu društvu v mladinski oddelek dne 1. julija, 1916 kot štiri leta star deček; v aktivni oddelek je prestopil leta 1928. Bil je zelo aktiven član našega društva, osobito se je zanimal za društvene seje; bil je tudi večletni uradnik društva.
Predragi nam William: Prezgodaj si nas zapustil v tej solzni dolini; toda temu odpomoči ni; bila je volja Vsemogočnega, da Te je k Sebi po* klical v boljše življenje, tjs, kjer ni tuge, ne skrbi; tja, kjer lepše solnce sije, lepša zarja ru« meni. Ločil si se od nas in zapustil tukaj žalujočo mater, ki Te je tako iskreno ljubila, ker si bil priden, pošten in tako lepega in mirnega obnašanja. Zapustil si tudi svoje nepozabne ter sestre, ter šel k že bratom in dragemu
kar ne bo moja krivda, ampak vaša. Jaz ne bom več hodil po hišah dolžnike opominjati in tirjati, kakor se je to zadnjič zgodilo. Vi ste pristopili v dru- Iz urada predsednika društva štvo in Jednoto v vašo lastno sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O. korist, ne pa v mojo, torej mo- Precej časa je že minilo, od-
rate tudi sami zase skrbeti.	kar je utihnil moj glas radi
Dalje opominjam vse one čla-	prestane opasne operacije na
ne, ki so bolj daleč od društve-	vratu. Utihniti sem moral baš
nega sedeža odpotovali, pa se	v jako važnem času. Rad bi se
nič ne zglasijo društvu. Niti	bil nahajal med vami, ko so se svojega naslova ne pošljejo, j vršile jako važne stvari v prid
Tudi teh ne bomo čakali, am-	našega društva, še več pa v
pak jih bomo suspendirali prvi	splošno korist vsega članstva
mesec, kajti naša blagajna pre-	naše dobre podporne matere K
več peša vsled takih malomar-	S. K. Jednote povodom 17. kon-
nih članov, Asesment bom pri-	vencije.
čel pobirati na seji točno ob eni Upam, da so se naši glavni
je! g« enkrat vas uljudno v ki ste imenu društva vabim, pridite
na
vsem
ta na-
pripomogii do povoljnega usoeha.
Nadalje me vele bratska in prijateljska dolžnost, da se javno »ahvalim vsem mojim saancem in prijateljem, ki so me za časa moje bolezni obiskali ko sem se nahajal v bolnišnici, ravno tako tudi pozneje na domu. Posebna hvala vsem onim, ki so mi povodom obiska v bolnišnici prinesli lepo duh-teče rože v dar in sicer: družina Mr. in Mrs. Frank Mahnič, Mrs. Genovefa Krall, družina Mr. in Mrs. George Panchur, družina Mr. in Mrs. Anton Kobe, Mr. in Mrs. Joe Ursich iz Lorain, O.; nadalje slovenska cvetličarna Slapnik Bros na St. Clair Ave., katero priporočam cenjenemu občinstvu v vseh slučajih za njih točno in prvovrstno postrežbo.
Torej dragi mi bratje in sestre, osobito oni, )ci ste že okusili dobrote v bolnišnicah, hvala vam za vašo 'pozornost in obiske. Znano vam je, kako dolge so tam ure in kako vsak bolnik željno pričakuje obisk svojega prijatelja. Torej ka- milo do groba korporativno, darkoli imate kakega svojega Položili smo jo v gomilo na po-znanca v bolnišnici, spomnite se ga z obiskom, ako vam je le mogoče, gotovo vam bo za to vedno hvaležen.
vsi na to zabavo, da se vsi skn-Paj kot bratje in sestre v veseli družbi razveselimo in s tem pokažemo, da naše društvo sv. Ane v Milwaukee ie živi.
Opominjam tudi vse tiste, ki dolgujete na mesečnih asesmentih, da to poravnate na prihodnji seji, ali pa pri meni na domu; ako ne, naj potem posledice vsaka sama sebi pripiše.
S sosestrskim pozdravom, Christine Rebernisek, tajnica.
Društvo Marije Pomagaj, it.
184, Brooklyn, N. Y.
Niso še posušene solze žalosti, in tudi še niso usahnile rožice na svežem grobu pokojne male Helene Beljan, članice mladinskega oddelka našega društva, že zopet moram sporo-1 čati žalostno novico, da je zopet posegla kruta smrt v naše dru-1 štvo ter nam iztrgala iz naše sredine drago članico, ustanoviteljico društva in prvo predsednico sosestro Frances Pleše, rojeno Burgar. Umrla je dne 25. avgusta. Pogreb se je vršil dne 28. avgusta ob veliki udeležbi
časa ali zadnja doba našega življenja (starost) nas pa pripravlja na odmerjeni nam počitek in pokoj.
V jeseni, ki bo zopet kmalu nastopila, bo začelo listje odpadati, da se drevo tekom zime odpočije po prestani poletni vročini ter viharjih, katerim se je težko vpiralo . . . Tako je tudi z našim življenjem, polnim naporov, težav in skrbi. Ko človek opeša, mu zgine lepota z njegovega obraza, slediti mora zakonu narave in klicu Svojega nebeškega Stvarnika, da se pripravi na pot v večnost in zaslužen počitek . . .
Dragi mi bratje in sestre društva sv. Janeza Evangelista! Znano vam je, da je sledil glasu usode tudi naš nepozabni in dragi brat France Beraus, katerega je bela žena smrt, sredi njegove najlepše moške dobe ugrabila. Utrgala je na našem društvenem vrtu močan in lep cvet, ki je sedaj še usahnil. Našega nad vse dragega in ljubljenega sobrata Franceta Beraus krije že črna zemlja. Izgubili smo ž njim dolgoletne-
občinstva iz Greater New York. IP vrlega člana našega društva Naše društvo Marije Pomagaj, št. 184 je blago pokojnico spre-
kopališču sv. Trojice poleg nje-
in agilnega Jednotarja. Preselil se je v večnost dne 23. julija t. 1. v najlepši njegovi dobi.
K večnemu počitku smo ga položili dne 26. julija iz hiše
nega, tudi že pokojnega očeta j **.losti' kJer	neutolaž
ljivo soprogo in eno adoptirano hčer izumrle družine Ivančič. Pogreb je imel v lepi oskrbi naš
Anton Burgarja. To je bil zopet očividen do-Torej še enkrat prisrčna za- kaz, kako lepo in ganljivo je, hvala vsem, ki ste se me spom- če spada kdo h kakem katoli- slovenski pogrebnik Frank Er nili ob času moje bolezni. škem društvu. Kako lepo in menc-
Bratski pozdrav vsemu član ganljivo so se poslovili Rev. Ke-stvu našega društva,	rubin od naše pokojne sosestre
Charles Krall, predsednik. v imenu društva.
--Torej ljuba nam sosestra! j ločil iti po svetu iskat sreče za
Iz urada društva sv. Ane, it Ker si bila Ti prva, ki si se že j bodočnost. Do 25. leta je živel
Rajni France je bil rojen v vasi Smokuč na Gorenjskem. Ko je dopolnil 25. leto se je od
stno hišo in svoje drage in ko se je poslovil od doma, ga je peljala pot semkaj v Ameriko, deželo upanja in nad . . . Tukaj je France živel celih 24 let. Pridno je delal ter si služil v potu svojega obraza vsakdanji kruh, tako tudi za svojo drago ženo, katero je nad vse ljubit Pripravil si je nekoliko imetja in svoj lastni krasen dom; ki pa ni ostal njegov stalni lastni dom, kajti moral se je na ukaz Stvarnika preseliti v večnost, tja v večni nebeški dom, ki je nas vseh cilj, katerega želimo vsi po smrti doseči. Sedaj biva tamkaj, kjer ni več žalovanja, ne solza, ne truda in ne skrbi, tam, kjer se bomo enkrat zopet vsi sešli.
O, kako bridka in težka je bila ta ločitev od njegove drage družine! Toda odpomoči in rešitve temu ni bilo nobene . . .
Pokojnega sobrata priporočam vsemu članstvu našega društva sv. Janeza Evangelista, št. 65 KSKJ v molitev in blag spomin. Njegovim preostalim in hudo žalujočim pa izrekam tem potom v imenu našega društva ponovno iskreno sožalje.
Naj pokojnik v miru počiva v svobodni ameriški zemlji in večna luč naj mu sveti!
John Augustine, predsednik društva.
preselila v večnost, počivaj v|Pri svojih starših, katere je nad miru v Tvoji rodni grudi! Nam vse ljubil. 2 njimi se je več-
tem vas prosim, da se v £lnem M	vedno v bla*em krtt	v duhu
K	"Iminu!	Ismeno tja čez širno morje. Tu-
di kako darilo ni nikdar izosta-
170, Chicago, IIL
Spoštovane mi sosestre:
Teresa Skrabe, tajnica.
številu udeležite prihodnje redne mesečne seje dne 14. septembra, ker na tej seji nam bo naša delegatinja poročala o minuli konvenciji, da se boste znale potem ravnati po novih	, . 7~! ^ .
Jednotinih pravilih in določbah. p K,rkla"d J***	TI
~ .. F	Prosim, da bi priobčili ta dopis
DOPISI
;lo njegovim dragim staršem. Ko se je odločil zapustiti roj-
ZAHVALA
S tem se lepo zahvaljujem za prijazen sprejem in uljudno postrežbo mojemu bratu Antonu Bukovitz in njegovi soprogi Uršuli v St. Louis, Mo. Tako tudi lepa hvala njegovim sinovom Josipu, Johnu in Jakobu ter njih prijaznim soprogam za ves trud in postrežbo, kar so imeli z nami, ko smo se te dni mudili pri njih na obisku v St. Louisu.
Vse po vrsti smo vam iz srca hvaležne: sestra Mary Kukar, sestrična Ana Videtich in naše prijateljice ter sosede Katarina (Dali* aa a. etranii.
Dalje vas opominjam, ker se
oziroma zahvalo spodaj podpisa-
nekatere vse premalo zanimate nih k, ^ ^ tem potom n&j_
za svoje dolžnosti napram dru
iskreneje zahvaliti vsem Wauki-
štvu, osobito na plečevanje žanom in North čikažanom M
asesmenta, da mora potem dru-
prijazno postrežbo in prijatelj-!
uri popoldne. S sobratskim pozdravom, John Fiajnik, tajnik.
VABILO NA VESELICO
uradniki kakor tudi delegatje in delegatinje zavedali svoje dolžnosti in da so dosti dobrega ukrenili za bodočnost naše organizacije, da bo še bolj napre-Iz urada druitva sv. Ane, št dovala in obrodila še več žlaht-156, Chisholm, Minn. nega sadu, saj polje je še ved-Članicam našega društva se no veliko, naznanja sklep zadnje seje, da 2al, da mi ni bilo usojeno priredimo veselico, oziroma do- vsled rahlega zdravja biti na-mačo zabavo dne 14. septembra vzočim na tej konvenciji kot ob osmih zvečer v Mahnetovi predsednik in delegat največ-
dvorani-	jega društva KSKJ, društva sv.
Drage mi sosestre! Prosim Jožefa, št. 169. Moral sem vas, da se te prireditve ude- ostati v postelji, a bil sem ved-Iežile v velikem številu in pri- no v duhu z vami. Ponosen peljite seboj vsaka svoje pri- sem, ker me je zastopal na 17. jatelje ter prijateljice in sose- konvenciji mož, ki je zaslužil to de; čim več nas bo skupaj, tem čast, to je bil naš sobrat Lov-lepša bo zabava. Svirala bo do- renc Leskovec, bivši večletni mača godba (harmonika). To tajnik našega 'društva in zelo bo zopet enkret luštno za nas, marljiv Jednotar. bolj ta stare. Prav gotovo se Cenjeni mi bratje in sestre-še spominjate, kako je bilo lan- Kot predsednika društva me ve-sko leto, ko smo priredile na že dolžnost, da se vam zahva-enak način zabavni večer. Ka-1 lira za vaše trudapolno delo; kor se je potem čulo, se je ta | kajti med tem časom vršil se je
štvo za vas zakladat. vsak me- 8ko naklonjenost> ko 8Va se na.
sec. Pomnite, da Jednota ne hajala tam na konvenciji kot de-1! vpraša, če smo. vse plačale ali:, u k.S.K. Jednote. Nikdar I ne, ampak zahteva ob koncu ne bova pozabila prijazne tamo-raeseca svoj asesment za vse šnje naselbine in najinih roja_
Tt]' .. .	kov, ki so nas res po bratsko!!
Hudo mi je, ker vas moram sprejeij
na to vedno opominjati Zopet Nadalje se zahvaijujeVa sle-se bliža čas, ko bo treba dru- dečim rojakorfl in rojakinjam štvene knjige nadzornicam v terprijateljem v Chicagu za vso pregled predložiti Kaj bodo nal5onJjen(4t in prijazno po-rekle ko bodo našle toliko dol- gtrežbo Ur zabavo. Miss ^ ga? Posledice potem same se- nie Hales Miss Rose Grosko, bi pripišite. Torej prosim vse Mr in Mrs Martin Frankf Miss one ki ste v tem prizadete, da Veroniki Baje, Mr. Joseph Far-pndete gotoVo na prihodnjo se- kas> josephini Mejaš in Mr. šte-jo in da poravnate svoj dolg. fanu Fojg( ki
naju je vozil z
Seveda tiste, katere se zglasijo avtomobilom po mestu. Kadar in oprostijo, one se še malo pa-pridete k nam v Kanado, vam čaka. Toliko v pojasnilo in bomo
pa vse prijazno povrnili, ravnanje.	!	Prisrčno pozdravljava vse:
K sklepu vas še opozarjam' skupaj> Kanadčana: glede veseličnih tiketov in Frank Kaučič in John 2užek.
chance kartic. Katere se niste	_
te stvari poravnale, da to sto- p uthf Wi8._Kar se de-nte na prihodnji seji. Vedno ^ y tej naselbini, je tako zavlačevanje s temi tiketi mi gJabo da ni vredn0j da bi kaj povzroča dosti nepotrebnega de- yeč • al la.
S sestrskim pozdravom, Agnes Horvath, tajnica.
Nadalje naznanjam, da je bi-j la tukaj na obisku Miss Jennie; Slabe, hči mojega brata, ki je! prišla z menoj vred že pred 35 j leti v Ameriko. Zahvaljujem! se ji za njen obisk, posebno pa
VABILO NA VINSKO TRGATEV
Iz urada društva sv. Ane, št. za iepo darilo.
173, Milwaukee, Wis.	Frank Slabe.
Kakor vam je že gotovo zna-	-
no, priredi naše društvo svojo i V SPOMIN POKOJNEMU SO-letno vinsko trgatev in to sicer BRATU FRANCETU BERAUS v nedeljo, dne 28. septembra v Milwaukee, Wis. —Doba člo-Harmony dvorani.	veškega življenja nam naglo po-
Dolžnost vsake članice je, da teka in se tudi naglo spreminja se udeleži te naše letne vese- kakor letni časi. lice. Pripeljite seboj tudi svo-; Spomlad in poletje sta naj poje prijatelje, da se bodo na tej glavitnejša dela našega življe-zanimivi vinski trgatvi z nami i nja, ker tvorita našo mladost;
vred zabavali prav po staro- jesenska doba našega življenja •___t .	_>•«	. .______nolntrnma snreminia
veselica vršila v splošno zado- tudi društveni piknik kot obi- krajskem načinu Vstopnina v	nam pa že polagoma spreminja voljnost; upam torej, da tudi čajno vsako leto na Močilnikar-,predprodaji je 35 centov, pri	nežne poteze na obrazih; dalje letos ne bo mkomur žal, kdorjevi farmi v splošno zadovolj- vratih bo pa 40 centov.	nam slabi telesne moči in manjše bo udeležil i nost društva in vsega občinstva. | Drage mi sosestre in sobrat-	ia veselje. Narava zimskega
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostjo v srcu naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po enoletni bolezni preminul naš soprog, oziroma oče
Frank Beraus
Pokojni je bU rojen leta 1880, v vasi Smokuč. na Gorenjskem. V Ameriko je prišel pred 25 leU, kjer si je pridobil Številno prijateljev. Pokojni je bil član druitva sv. Janeza Evangelista. St 65 KSKJ, ter (lan Cabinet Makers Union. Oba imenovana druitva sta mu poklonila prelepe vence. Hvala za vence.
Dolinost nas veže, da se v prvi vrsti zahvalimo vsem darovalcem vencev, in sicer: Mr. in Mrs. Mohor z družino, Mr. in Mrs. Josip Kračnik. Mr. in Mrs. Pesler z družino. Mr. in Mrs. Gabriel Benedic (Whiting, Ind), Mr. in Mrs. Frank Ermenc, Mr. ln Mrs. Prank Skok. Mr. in Mrs. Vencel Kozmuth z družino. Mr. in Mrs. John Zawerschnik z družino, Mr. in Mrs. Louis Jenko, malima Tony in Mary Kozleuchar. Mr. in Mrs. Plesko z družino. Mr. in Mrs. Valentin Maci z družino, Mr. in Mrs. P. Dobrotlnšek z družino, Mr. Vincenc Šteh, Mr. in Mrs. Josip Oblack. Mr. in Mrs. P. Jager z družino, Mr. in Mrs. Josip Walte z družino, Mr. in Mrs. Schlosar z družino, Mr. in Mrs. Frank Bačun z družino, družini John Dobnick, R Krainz in West-hauser Family, Mr. in Mrs. John Wohlgemuth z družino. Mr. Max Pornath. Mr. in Mrs. Prank Ramšak, Mr. in Mrs. Frank rainer, Mr. in Mrs. Joseph Thekan, Mr. ln Mrs. Joseph Volk z družino, Cabinet Makers' Lodge No. 498, Mr. La us ten, Mr. in Mrs. Serschen, družina Kozleuchar, st. in mL, Mr. in Mrs. Frank Benda in sin, Mr. in Mrs. Math JStuUer. Mr. in Mrs. Ralph Cheplak in družina, Mr. in Mrs. Frank Jenko in družina. Mr. in Mrs. Joe Prislan, Mr. in Mrs. BremSek in družina. Mr. in Mrs. Ferd Glojek z družino ter drugim, katerih cvetlice in Šopki niso imeli napisov.
Nadalje se najlepše zahvaljujemo sledečim, ki so darovali za sv. maSe zadufcnice, fh sicer: Mr. in Mrs. Kopač, Mr. in Mrs RugeU, A. F. Kozleuchar, Mr. in Mrs. Josip Grossnick. družini Frank Zorc, družini Grafenauer, Mrs. Mary Janschitz, Miss Mary Grossnick, Frank J. Grossnick.
Iskrena hvala tudi naSemu častitemu gospodu župniku Rev Rudolfu Potočniku, kateri je pokojnega obiskoval za časa bolezni ter Je bU ob njegovi strani ob fcasu smrti. Hvaležni mu bomo vedno tudi za njegov prelepi in ganljivi govor v cerkvi
Končno se zahvaljujemo vsem, kateri so se udeležili pogreba ter so prišli s svojimi avtomobili, da so omogočUi prostor za vse, kateri so priSli pokojnika spremit na katoliško pokopališče Mount OUve. Se enkrat prav lepa hvala vsem.
Ne smemo pozabiti naSe srčne hvale našim pogrebcem ki so spravili pokojnega k počitku, kakor tudi našemu slovenskemu pogrebniku Mr. Prank Ermencu za lepo arantiranje mrtvaSkesa odra. Hvala!
OJ težka pot. oj tužna pot. ko od srca srce se loči . . . Mi spremljamo Te žalujoči, saj Ti na veke greš od nas, nc bo Te več nazaj med nas . Oj solzna pot, oj tužna pot.
Ti v kraje romaš nam neznane odkoder več vrnitve ni . . . Slovo nam bridke seka rane solze rosijo nam oči. Oj z Bogom, Frank predragi Ti Raj v«vaj zdaj nad zvezdami!
Tebi, predragi Frank, naj bo lahka zemlja, v kateri nočivai Pozabljen ne boš nikdar! - Žalujoči ostali:	Počivaš.
Amalija Beraus, soproga; Marijan, hčerka.
West Allis, Wis., 6. septembra, 1930.
In Mimie Petric.
Ako nam vsem Bog podeli zdravje, iskreno želimo, da pridete tudi vi vsi- prihodnje leto na obisk v naš prijazni Joliet, da se boste z nami kratkočasili. Torej na zopetno veselo svidenje! Bog vas živi!
Prejmite naše srčne pozdrave vsi skupaj!
Mary Kukar.
Joliet, 111., 16. avgusta, 1930.
Leadville, Co,o., 19. avgusta. —Ravnokar je potekla doba štirih let, odkar nas je za vedno zapustil naš nepozabni John Skala, član našega društva sv. Jožefa, št. 56 KSKJ. Da nemogoče ga je pozabiti, ker je bil vedno tako prijazen med nami; posebno hudo ga pogreša njegova preostala družina. Vdova pokojnika je še vedno potrta. Se vedno se spominja svojega nepozabnega Johna. Kadar kdo kaj omeni o njem, ji vedno solze žalosti porosijo.
Zatorej naj veljajo te moje skromne vrstice našemu blago-pokojnemu Johnu v trajen spomin in dokaz, da ga še nismo pozabili. Lahka mu bodi tuka.i-šna ameriška gruda!
Blagor mu, ki se spočije v črni zemlji v Bogu spi. Lepše solnce njemu sije, lepša zarja rumeni . . . Ker sem pa že pri eni po-smrtnici, naj pri tej priliki omenim, da je tudi že približno štiri leta, odkar se je za vedno od nas poslovil eden izmed najbolj znani coloradskih rojakov, naš nepozabni Matt Jerman, iz Pueblo, Colo., ki je bil izboren igralec na harmonike, ter mojstrski pevec in ljubitelj naših slovenskih pesmi.
O Matija, Matija! Kako zelo Te še vedno pogrešamo! S Teboj je šel za vedno od nas zlati in veseli čas. Kjer si bi) Ti, tam je bil vžitek življenja. Vendar pozabljen še nisi in tudi ne boš. Kadar se slučajno zbere kak zbor, vedno primanjkuje Tvoje^at. čistega in su ter'prijazno se sm^wS^W-ga obraza. Počivaj mirno in oddahni se za vedno, saj si se v teku življenja dosti potil, da si ustregel želji našega slovenskega naroda pri vsaki priliki.
Kot spomin na četrto obletnico Tvoje prerane smrti, naj Ti veljajo sledeče vrstice:
Kruta smrt, čemu odvzela , si moža preblagega? In očeta, ter sobrata vsem nam vedno dragega?
Težka bila je ločitev, težko bilo je slovo . . . Dan pogreba nam še vedno solze sili v oko.
V	miru božjem le počivaj, rešen zemskih vseh nadlog! Prosi za nas tam v nebesih: Da bi združil vse nas Bog!
Math Yamnik.
Cleveland (Coliinwood), O.—
Sicer malo pozno je že, ko prihajava z najinim poročilom in zahvalo, toda v pomoč nam je prišel slovenski pregovor, ki pravi: "Bolje enkrat, kot pa nobenkrat!"
V	minulih vročih dneh sva si vzela z mojim soprogom nekaj počitnic ter skupno odpotovala z vlakom v Kanado in sicer v Kirkland Lake, Ontario. Ta kraj sva si izbrala, ker se tam nahaja moj brat, Ivan Žužek, več sorodnikov ter veliko število znancev in prijateljev. Ko sva se peljala z vlakom skozi Buffalo, Welland, Hamilton, Toronto in North Bay, sva imela priliko opazovati lepoto narave; vse skozi ob progi se vije mala reka z kratkimi presledki. Hišice so zelo redke in zemlja je bolj kamenita ter zaraščena z grmovjem. V tem sva dospela da Swastiska, ki je bila zadnja postaja; izstopila sva ter najela taxicab, ki naju je peljal dalje v Kirkland Lake; ko se je naše motovilo ustavilo, smo dospeli na svoj cilj.
Kirkland Lake je malo mesto, kjer obratujejo samo zlate ja-
me; tam so zapoaljeni naši možje in fantje. Mesto je menda največ napredovalo zadnji dve ali tri leta, ko so začele obratovati te zlate jame s polno paro. Nekaj naših rojakov ima tam svoje hiše; tudi še nimajo železnice, zato sva vzela taxi, ko sva prišla do zadnje postaje.
Tja sva dospela bolj zvečer, ko so nas najmanj pričakovali; pečlarji pri mojem bratu so se ravno pripravljali, da bodo okna umili in pode poribali "ker bodo jutri Amerikanci prišli"—pa ko so naju zagledali, so dobesedno zastrmeli; kako so bili presenečeni in veseli, noben ni več mislil na okna in na pode. Tudi meni se je to zdelo, kakor bi prišla v staro domovino, v domači kraj, ko sem zopet zagledala osebe, ki sem jih poznala pred desetimi leti, to je, predno sem odšla v Ameriko, ali v "obljubljeno deželo," kot smo jo nazivali mi tam onkraj velike luže. Po desetih letih smo si zopet segli v roke ter se pričeli razgovarjati, umevno je, da se je pripovedovanje zategnilo do bele zore.
Po preteku pol ure najinega prihoda, se je že raznesla novica med tamkajšnjimi Slovenci, da so Amerikanci že tu. Ko prideš iz velikega mesta, takoj opaziš, kako so ljudje v malih naselbinah veliko bolj prijazni in vsi eden druzega poznajo ter kako se ti rojaki vsi skupno zabavajo in strežejo, če pride kak tujec. Vsak večer, kolikor časa sva bila tam, so se brez posebnih povabil skupaj zbrali, napravili party ter skrbeli za vsakovrstno zabavo. Ce povem, da imajo- pravega "Charlie Chap-lina" v osebi Mr. Tony Peterne-la, se razume, da smo imeli zadosti komičnih prizorov, posebno, ko je vprizoril "V brivnici" in potem "Slikarja," ki izdeluje najlepše "kontrofeje."
Zato naju veže dolžnost, da se na tem mestu zahvaliva družinam in posameznim, ki so skrbeli in tojj&o J^djli.in se žrtvo; vali, da ste naju zabavali; saj pero ne more zapisati hvaležnosti, ki jo čutiva do vas, cenjeni rojaki, verjemite, da ne bova tiste dni med vami nikdar pozabila; skušala bova povrniti kar bi bilo nama mogoče, če bi nas tudi- vi obiskali. Najlepšo zahvalo želiva izreči preprijazni Mr. in Mrs. Tony Hočevar (Kropeč); Mr. in Mrs. Brani-selj, Mr. in Mrs. Peček, Mr. in Mrs. Saje, Mr. in Mrs. Kastelic in Miss Mary Kastelic, Mr. Cvar, po domače stari Ribenčan in njegovi soprogi Mrs. Cvar; Mr. Tony Levstik (ki sliši na "ausladen"); Mr. Primož Vesel in Mr. Joseph Zalar, oba muzi-kanta, ki sta skrbela ves čas za godbo; že omenjeni Mr. Tony Peternel, Mr. Frank Kaplan in Mr. Ludvik Dermaša; mojima dvema bratrancama Mr. Louis Trdan in Mr. Rudolf Fajdiga, Mr. Anton Turk, Mr. Max, naša kuharica. Posebno se še zahvaljujem bratu Mr. Ivanu Žužku! Ako je kakšno ime izpuščeno, naj mi dotični ali dotična oprosti, kajti v naglici in splošnem navdušenju, mi ni bilo mogoče vsa imena zapisati; naj jim te vrstice veljajo kot izraz najine hvaležnosti.
Končno moram omeniti, da za časa najinega bivanja v Kirkland Lake, se je moj mož tamkaj zapomnil dve hiši: to je tam, kjer se pretaka nebeška kapljica, pa dom že omenjenega "Charlie Chaplina," katerega bi želeli imeti vsaj za par tednov v Clevelandu.
Anna in Alojzij Koželj, člana društva št. 169 KSKJ.
F. M.:
Slovenci v Argeatiniji
Vseh Jugoslovanov je v Argentini j i okrog 80,000, in sicer je največ Hrvatov (kakih 60, 000), nadalje kakih 16,000 Slovencev (od teh 12,000 iz Pri-morja in 4,000 iz Jugoslavije) ter kakih 5,000 Srbov. Med Hrvati je 60—70 odstotkov dalmatinskih otočanov, in sicer s Hva-ra, Brača, Visa, nadalje iz Her-
cegovine in Hrvatskega Primor-ja. Srbi so iz Boke Kotorske, Hercegovine in Črne gore. Precej je tudi drugih Slovanov, tako n. pr. samo Čehov okrog 40 tisoč. V celi Južni Ameriki je po mojem mnenju kakih 150,-000 Jugoslovanov. Slovenskih naselbin, ki štejejo več kot 10 ljudi, je okrog 100, hrvatskih pa do 150. Tako Slovenci kot Hrvatje so silno raztreseni, ravno Hrvate dobiš celo daleč doli na Ognjeni zemlji, kjer se pečajo z evčarstvom. Ravno vsled velike raztresenosti se bodo naši ljudje težko ohranili.
Nekatere dalmatinske naselbine so stare že čez 40—50 let. Znani dalmatinski multimilijo-nar Mihanovič, ki šteje danes svojih 86 let, je prišel v Argen-tinijo že pred 65 leti. V severnem delu Argentinije ima vele posestvo "Dalmacija," Ki meri 22,000 ha. Tu je veliko gozdov, v katerih raste "Quebracho," ki služi kot taninski les za izdelavo posebnega strojilnega izvlečka (Quebracho Extract), ki ga znani belokranjski veletrgovec Marko Težak iz Zagreba uvaža tudi v Jugoslavijo. Gospod Mihanovič ima mnogo zemlje tudi po različnih drugih južno-ameri-ških državah, poleg tega pa še v Buenos Airesu celo vrsto krasnih palač, od katerih ena stoji na vzvišenem mestu blizu pristanišča ter ima menda 17 nadstropij. Stala je baje okrog tri milijone pezov (en pezo je vreden okrog 23 Din). Neka tvrd-ka mu je ponujala 90,000 pezov letno, samo da bi smela uporabljati vrh strehe za reklamo, a Mihanovič je ponudbo odklonil ter je z elegantno gesto prepustil prostor brezplačno argentinski državi za pomorski svetilnik. Baje noben človek ni storil za razvoj Argentinije toliko kot naš dalmatinski rojak Mihanovič, posebno ker je bila v prejšnjih časih vsa plovba na rekah Parana, Rio de la Plata etc. v njegovih rokah. Tu bi mimogrede pripomnil, da Se-Rte de la Plata (srebrna reka) imenuje skupni izliv rek Parana in Uruguay. Ustje je silno široko, kajt'i iz Buesnos Aires na eni do mesta Montevideo na drugi strani traja vožnja s parnikom celih 10 ur.
Argentinija je zvezna država, obstoječa iz 15 držav in 10 tako zvanih "teritorijev" (Goberna-ciones), ki vsled redke naseljenosti še niso zreli za samoupravo. Prebivalstva pa ima ta ogromna država danes komaj kakih 10 milijonov, torej niti toliko ne kot Jugoslavija, zato lahko razumemo, da potrebuje za primeren razvoj še veliko človeškega materijala. Srednje province (Cordoba, Buenos Aires, Santa Fe) se pečajo s poljedelstvom, pridelovanjem pšenice, koruze in lanenega semena (ki ga n. pr. tv. Zabret & Co., Bri-tof pri Kranju, uvaža od tam za izdelavo lanenega olja), na severu so gozdi Quebracho) in bombažni nasadi, na katerih delajo tudi Črnogorci, na zapadu so vinorejski kraji (Mendoza), v južnih teritorijih pa prevladuje ovčjereja. Zemlja je državna ter se oddaja v najem. Tu imajo nekateri veleposestniki do 20,000 30,000 50,000 ovac in še celo-jveč. Tako ima neki Hrvat Kusanovič baje okrog 150,000 ovac.
Ob prihodu v novi svet je prva stvar dobiti delo in službo in tu se ravno pri Jugoslovanih težko občuti pomanjkanje primernih organizacij, ki bi domačim ljudem šle na roke. Francozi, Nemci in Italijani imajo organizacije tako dobro izpeljane, da vsak njihov novi priseljenec dobi službo. V Hotel des Emigran-tes so se pa prisiljeni zateči večinoma le Slovenci in drugi Jugoslovani, Bolgari, Poljaki in Ukrajinci, sploh manjši ali pa bolj zapuščeni in zanemarjeni narodi. Najslabše se zasluži v gozdih in pri gradbi državnih železnic, kjer ljudi izrabljajo "bosi" in podjetniki, železnice so večinoma v rokah angleškega kapitala, le po oddaljenih
provincah na severu, in jugu, za katere se privatne družbe ne zanimajo, gradi železnice država sama. Slično kot v Kanadi gre železnica pred kolonizacijo, obdelovanje zemlje se ob sedanjih razmerah izplača samo v gotovem pasu na obeh straneh želez-nične proge. Vsled privatnega lastništva so seveda tarife neprimerno visoke, tako da je domači argentinski premog iz Cor-diller v Buenos Airesu dražji kot angleški, ki prihaja po morju, kar se pa dogaja tudi drugod, ker je vožnja po morju neprimerno cenejša.
V mestu Buenos Aires (Lepo vreme) je kakih 5,000 Slovencev, zlasti veliko je Primorcev, ki so zaposleni kot zidarji in tesarji ter kot taki dobro zaslužijo, kajti tu sc zida celo leto in na tisoče delavskih hišic raste iz tal na vseh straneh. Splošno se opaža, da povsod po svetu med izseljenci rokodelci bolje izhajajo, zato je prav, škoda, da se učenje obrti v povojni dobi precej zanemarja. Naj to služi za nauk starišem, ki imaj& obilne družine! Zasluži pa navaden delavec (kadar ima delo, a pogosto je brez njega) 4—6 pezov na dan, obrtnik pa 5—8 pezov na dan s hrano. Pri poljedelstvu je največ dela prav za prav le ob žetvi, ker argentinski posestnik orje s stroji, ima svojih 20—40 konj, nič ne gnoji in se drugače za polj% malo briga, dokler žito ne dozori. Ko pa pritisne žetev, mora vse naenkrat biti obdelano in tu dobijo zaposlenje sezonski delavci, ki prihajajo v Ar-gentinijo celo iz Italije ter pridejo na svoj račun tudi radi tega, ker žito postopno dozoreva od severa proti jugu ter se v tej smeri giblje tudi delavstvo.
Za organizacijo Slovencev in drugih Jugoslovanov si je v med vojni in povojni dobi največ zaslug pridobil slovenski inženir gosp. Jekovec. Sedaj obstoji v Buenos Airesu "Slovenska pisarna," ki bi mogla sčasoma postati nekak kulturni center naših izseljencev.
Naši izseljenci v Buenos Aires izdajajo zadnji čas svoj list ? imenom Slovenski Tednik; naslov tega lista je: Calle Espi-noza, .2335 Buesnes Aires, Argentina.
Pravila slovenske pogrebne blagajne na Nemškem
Na Nelnškem živeči slovenski izseljenci imajo že več let društvo sv. Barbare, ki je nekaka podporna organizacija. V prvi vrsti je ista namenjena za izplačevanje pogrebnih stroškov.
Iz neke izdaje "Naš Zvon," ki je bilo glasilo Slovencev na Nemškem, posnemamo sledeča pravila društva sv. Barbare. Ista navajamo v našem Glasilu, da bodo cenjeni čitatelji lista uvideli, kako velika je razlika med slovenskimi podpornimi organizacijami v Ameriki in med društvom sv. Barbare v Nemčiji.
1.—K	pogrebni blagajni lahko pristopi vsak Slovenec na Nemškem, kjerkoli živi. Sme pa tudi pristopiti vsakdo, katerekoli narodnosti, kdor biva v Nemčiji. Le nevarna bolezen zabranjuje pristop k blagajni.
2.—Vpiše	se lahko vsaka posamezna oseba ali cela družina. Za vsakega, bodisi za odraslega človeka do 60. leta, ali za otroka, se plača v blagajno na mesec po 30 fenigov. Osebe od 60. do 70. leta plačujejo po eno marko, od 70. leta dalje po dve marki. Družina, ki ima več kot tri otroke, plačuje samo za tri otroke, oziroma pet oseb; kar je več otrok, starih pod 18 leti, so plačevanja prosti. Otroci nad 18 let stari se štejejo za samostojne in morajo plačevati. Enako tudi stari očetje in matere ali druge odrasle osebe v družini.
3.—Pri	smrti vsakega uda se izplača iz blagajne za odraslega človeka 200 mark, za otroka pod 14. letom 100 mark. Pri mrtvih porodih se plača 50
mark, pri prezgodnjih nič.
4.—V	slučaju kake večje nezgode, če se jih naenkrat več ponesreči, se izplača svota le za tri, ki se razdeli enakomerno med vse.
5.—Podpora	se začne izplačevati šele po treh mesecih po vstopu.
6.—Plačevati	se mora redno vsak mesec. Kdor izostane s plačilom tri mesece, s tem izstopi iz blagajne. Kdor izstopi, izgubi vse pravice do podpore. Enako tudi tisti, kdor je izosta' s plačilom en mesec.
7.—Blagajna	ima svoj sedež v Slovenski pisarni. Nanjo se imajo pošiljati vsa pisma in denarne pošiljatve. Vodi jo od bor obstoječ iz petih mož: predsednika, blagajnika, svetovalca in dveh preglednikov.
8.—V	vsakem kraju se izvoli po ena oseba, moški ali ženska, ki pobira mesečne zneske in jih pošilja blagajni. Kjer je društvo sv. Barbare, se izvoli pri društvu; kjer ga pa ni, ga izvolijo udje izmed sebe. Pobiravec dobi za svoj trud neko odškodnino, ki se določi na občnem zboru. Do zadnjega dne vsakega meseca mora biti denar do-poslan blagajni.
9.—Smrt	vsakega uda naj naznani pobiravec pisarni s tem, ,da dopošlje njegov mrliški list in pobotnico, na kar se mu takoj izplača. -
10.—Vsako	leto na občnem zboru Zveze slovenskih katoli ških društev se poda letno poročilo in račun pogrebne blagajne. K temu občnemu zboru sme priti vsak ud. Na občnem zboru se voli vsako leto na novo odbor blagajne. Občni zbor ima tudi pravico spreminjati pravila, oziroma višino mesečnih doneskov. Sklepa lahko tudi, kako se kapital, ako se ga je nabralo, sme porabiti.
11.—Občni	zbor ima pravico sklepati tudi o razdružitvi blagajne. Ce se blagajna razdru-ži, se denar razdeli enakomerno med vse mtevo^a
12.—Častna	dolžnost je, da se udje enega kraja udeležijo pogreba svojega umrlega tovariša ali tovarišice.
13.—Vsak	ud potrdi s svojim podpisom pristop k blagajni in prizna ta pravila.
-o-
Domača lekarna
1.	Med najvažnejše potrebe domače lekarne spada hiper-mangan-kisli kalij. Ta raztopi na učinkuje kot desinfekcijsko sredstvo. Pri uporabi je treba paziti samo na to, da se raztopina ne uporablja preveč končen trirana. V vodo vržemo samo kristalček in pustimo, da se voda svetlordeče pobarva.
2.	Kuhinja sama ima več odličnih zdravil. Takšno zdravilo je kava, če komu poide sapa vsled, oslabijenja srca, dajmo bolniku, dokler ne pride zdravnik, močne, nemešane kave. Močna črna kava često uniči učinkovanje mnogih strupov, pri zastrupitvah vsled plinov od premoga, če peči slabo gore, pri akutnih zastrupitvah z opijem in morfijem, pri obolenjih vsled kačjega pika; kava končno prežene močno pijanost.
3.	Učinkovito sredstvo je limona. če krvavimo iz nosa, razredčimo limonin sok in ga potegnimo v krvavečo nosnico. Pri vgrizih, kjer je nevarno, da so zašli v rano strupeni trosi, poskrbimo najpreje za krepko krvavitev, nato pa nakapljajmo na rano, kar moči veliko svežega limonovega soka. S primernim premikanjem skušajmo doseči, da se kolikor mogoče vsesa v rano. če čez dan večkrat na-kapljamo na bradavico sveže stisnjeni limonin sok, zginejo bradavice v kakih 14 dneh brez sledu. Če se zastrupimo z zobnikom ali kristavcem (svinjsko dušico), pijmo takoj razredčen limonin sok, dokler ne pride zdravnik.
5. Omembe vreden je tudi je-sih ali kis. Ako se odpre žila odvodnica in krvavitev ni premočna, potem pustimo, da nekaj časa rana krvavi. Na ta način
izperemo vse umazanije, ki so morebiti zašle v rano. Potem pa obvežimo rano z ovoji, namočenimi v jesih, ki je razredčen z vodo. To je učinkovito razkuževadno sredstvo, če krvavimo iz nosu, pa ni limone pri roki, potegnimo v nosnico razredčen jesih. Pri zastrupitvah z lugom in po drugih alkaličnih strupih učinkuje razredčen jesih, ako ga takoj pijemo, približno tako, kakor limonin sok.
5.	Posebno zvest prijatelj pa je kuhinjska sol. Znana sta bru hanje krvi, tkzv. krvni udor. Pri drugem pride kri iz želodca in je rdečečrna, skoro rjava Pri bruhanju krvi pa gre ta kri iz pljuč. Ta kri je svetlo rdeča, često penasta in mehurčkasta. Dokler ne pride zdravnik, je najboljše sredstvo pol kavne žličke kuhinjske soli. Bolnik naj sol vzame v usta in jo previdno pusti, da se razpusti, nato pa jo počasi pogoline.
Prav poceni in enostavno sredstvo za grgranje je solna voda, ne preveč koncentrirana. Ako kapljamo ali imamo nahod ali hripavost, raztopimo v ko zarcu vroče vode za noževo konico kuhinjske soli in paro močno vdihavamo. Najboljše je, če se to napravi s takozvanim vdihalnim (inhalacijskim) apa ratom.
Ako nas bole zobje, pa naj izvirajo te bolečine od koderkoli, je precej dobro, umirjajoče sredstvo topla kopelj za noge, v kateri smo raztopili soli. V vseh slučajih, posebno pri zastrupitvah, pri katerih je pred vsem treba doseči hitro in izdatni bljuvanje, pijmo toplo slano vodo. Najboljše je, ako zmešamo v kozarcu tople vode kavno žličko soli in pol žličke janeža.
6.	Mleko je često neprecenljiva pomoč pri zastrupitvah. Bolniku, ki se je zastrupil z arzeni-kom, dajmo piti kuhano mleko, in sicer tako vroče, kakor ga !e more piti. Poleg tega ga dražimo, kakor pri ostrih alkoholnih zastrupitvah, k bljuvanju s tem da ga s peresom žgečkamo po nebu. Tudi pri zastrupitvah s svincem je kot bljuvalno sredstvo priporočati toplo mleko in surov beljak.
7.	Beljakovina surovega jajca je zelo primerno sredstvo proti učinkovanju mnogih strupov. Zlasti je učinkovita pri zastrupitvah z bakrom, ki se često pripete. Ako uporabljamo pri kuhanju kislih jedil orodje iz bakra in medi, se te jedi rade na vzamejo bakrove spojine. Radi tega je treba te jedi takoj preliti v drugo posodo.
8.	Pri opeklinah pazimo, da opečena mesta ne zmočimo s kakimi vodenimi raztopinami. Mnogo boljše je, da opekline na-mažemo s čisto mastjo in oljem. Tudi udov, ki so oboleli na pro-tinu, ne zdravimo z vodo, ampak jih drgnimo z oljem in poveži-mo v vato.
9.	Pri tako zvanem kolcanju pomaga v večini slučajev, če kolikor mogoče dolgo zadržemo sapo ali dihanje; če pa to ne pomaga, pa vzemimo kavno žličko zdrobljenega sladkorja, ki je na-pojen z vinskim kisom. Nato pa spijmo malo vode.
10.	Tudi vroč čaj more dobro služiti. Ako se zastrupimo z znanim okrasnim grmom na-gnojem, uživajmo velike množine vročega čaja. Z nagnojem se pogosto zastrupijo otroci. Zato naj bi se ta, drugače krasna rastlina prepovedala vsepovsod tam, kjer lahko pridejo otroci do nje. Vroč čaj pijmo tudi, ako se zastrupimo s ščavno soljo, dalje z gobami in z volčjimi črešnjami. Jasno je, da moramo v vseh teh slučajih kar najhitreje pozvati zdravnika.
Ako obolimo radi zaužitja natronovega razjedi j i vega luga, ki se često pomotoma pije, ali radi zaužitja karbolne kisline, si za prvi hip pomagamo s citro-novim sokom, razredčenim kisom, ovsenim sokom, surovim beljakom, pa tudi kuhanim so-čivjem, kakor lečo, grahom itd. Ako se zastrupimo s fosforjem,
pijmo, dokler ne pride zdravnik, lahko raztopino sode, in sicer v velikih množinah.
Kdor veliko sedi in prav zato prebave nima v redu, naj zvečer ne je težkih jedi. Uredno leže, naj poje par mrzlih pečenih jabolk ali pa eno, dveoranži.
11. Končno pa opozarjamo na vodo, ki je poleg čistega, svežega zraka najvažnejše redil-no sredstvo in v mnogih boleznih dragocen prijatelj. Da umirimo bljuvanje, pogoltnimo male kosce ledu. Ti kosci delu umirijo draženje h kašlju, često ustavijo tudi krvni udor. Ako imajno grižo, ki je zvezana z bljuvanjem ali mrzlico, pijmo mnogo mrzle vode. Posebno pijmo vodo v velikih množinah pri migreni in pri zastrupitvah s kislinami.
Pri slabi prebavi (zaprtju) je sicer najboljše, da se telo giblje ali da uživamo lahko prebavljiva hranila. Kdt nedolžno sredstvo pa je priporočljivo vsako jutro na teščein zvečer predno ležemo, piti kozarec mrzle vode. Koristnost mrzlih ovitkov je splošno znana. Tako zva-ni Priessnitzev ovitek obstoja n. pr. v tem, da pomočimo ali brisačo v mrzlo vodo, ožmemo, zložimo v pest širok ovitek in položimo na bolno mesto, čez ta ovitek tesno pritrdimo volneno ruto, tako da kolikor mogoče zabranimo, da bi vlaga uhajala.
-o-
NAJVEČJA MORSKA GLOBINA
Nemška mornarica se je vedno bavila s preiskavami morja in njegove globine. Nemška kri-žarka "Emden" je pred kratkim ugotovila morske globine, ki dosedaj še niso bile znane. Profesor Paschin v Berlinu je pred kratkim objavil v reviji "For-schungen und Fortschritte" in-teresantne te-le podatke, ki jih posnemamo: Gl<*b|ina 10,430 metrov je bila ugotovljena na vožnji iz Mattasserja na Cele-besu v Nagasaki na Japonskem v 12.000 km dolgi brazdi, ki se razteza od Filipinov v severovzhodni smeri. Dotedaj je bila znana kot največja globina v Tihem oceanu 9788 metrov. Zanimivo je, da se ne nahajajo največje globine v sredini morja, ampak na obrežjih ogromnih, iz morja se dvigajočih gora. Merjenje tako velikih globin se ne vrši s kablji ali svinčenim lotom. Dandanes se to dela drugače. Na ladji se napravi eksplozija. Njen pok prodre s hitrostjo 1490 metrov na sekundo skozi vodo. Morska tla ga odbijejo. Iz časovne razlike med pokom in odmevom se izračuna globina morja. Nemška atlantska ekspedicija je v teku dveh let izvršila 67.000 takih merjenj morske globine.
PODMORSKA MESTA
Na južnozapadnem obrežju Kaspiškega morja se pripoveduje o velikih mestih, ki so se tamkaj nahajala v prejšnih stoletjih in jih je kasneje zalilo morje. V resnici se dobijo tam ostanki starih kultur, če je morje mirno in zrak čist, la-hako vidimo v Kaspiškem morju v Ignatjevem zalivu ostanke starega mesta, katerega imenuje prebivalstvo Karaba—šahar, pogreznjeno mesto. Ob morskem obrežju so še danes vidni ostanki stare umetne ceste, ki se razteza od Bakuja do Bajlo-va, predmestja naftinega mesta, kjer se zgublja pod gladino Kas-piškega morja. Tudi v ostalih delih Kaspiškega morja se nahajajo taka pogreznjena mesta, ki so bila pred stoletji razrušena po potresih in plimah. Ko je pred nekaj meseci vozila neka sovjetska ladja iz Perzije v Baku in pri tem ni vzela navadne smeri, ampak je obšla rt Šikov, je dognal kapitan Atajev, da leži na dnu pogreznjeno mesto. Posadka je opazila pod morsko gladino ceste nekega mesta v aziatskem stilu. Sovjetska vlada je na podlagi teh poročil odposlala ekspedicijo pod vodstvom profesorja Voznesenskega v to pokrajino.	,. ^
WH.1M0
— ---
K« S« K*


OFFICIAL ORGAN AND PUBLISHED BY THE ORAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Of the UAA. In the Interest ol the Order Issued every Tuesday
OFFICE: <117 BL Clair Avenue Telephone:
CLEVELAND, OHIO
HBndtnon 3911
Terms of Subscription:
For Members Yearly
For Nonmembers _____
Foreign Countries —
ziJlS
________noo
83
PO KONVENCIJI
Vroči in naporni konvenčni dnevi od 18. do 26. avgusta so sicer za nami, toda minulo glavno zborovanje nam še vedno roji po glavi, da se ga hote ali nehote še vedno spominjamo.
Kakšno sodbo imajo cenjeni delegatje in delegatinje o tej konvenciji? Kako misli o nji širša javnost? Bo li ta konvencija obrodila kaj žlahtnega sadu na našem Jednotinem polju? To so tri najbolj važna vprašanja, o katerih hočemo danes na tem mestu razmotrivati.
Marsikdo izmed delegatov bo rekel, da je bila minula konvencija zelo naporna. Ni čuda! Naša Jednota zboruje v avgustu, ko je najhujša vročina. Ob takem vremenu postane vsakdo nervozen in nima pravega veselja do določenega mu dela. Govorilo in priporočalo se je, da bi se čas prihodnje konvencije preložil na mesec september, ko nastopi prijetno jesensko vreme; koncem konca je pa ostalo vse po starem da se bomo čez 4 leta v Indianapolisu na prihodnji konvenciji zopet tako potili. Ni čuda, da je bilo več delegatov v tako soparni dvorani prehlajenih in hripavih. Na eni strani pripeka vanj vročina, na drugi strani pa sili vanj sapa električnega pihalnika. Če bi zborovali v mesecu septembru, bi vseh teh neprikladnosti ne bilo.
Zopet drugi delegatje in sicer novinci so trdili, da je bila minula konvencija preveč burna in so se na isti vršile točke dnevnega reda, ki niso bile umestne. Osebnosti, mržnje, prevelik fanatizem in nestrpnost to ne spada med glavno zborovanje. Vse to je prišlo na površje iz zgolj maščevanja in mržnje gotovih oseb, ki pa niso koncem konca nič dosegle, pač pa konvenčijo zavlekle po nepotrebnem za cela dva dneva.
Naravno, kadar je zbranih okrog nad 200 zastopnikov krajevnih društev iz vseh delov držav, pride pri vseh konvencijah do burnih nastopov in debat. To nam kaže zgodovina drugih organizacij in drugih narodnosti. Bodimo torej veseli, da smo ona dva burna dneva zasedanja srečno in na tako lep način prestali v končno zadovoljnost vseh skupaj. Tako je res, Slovenci se radi sporečemo, pa se tudi radi potolažimo in zopet sprijaznemo.
V	kolikor moremo soditi, ima širša javnost o našem minulem glavnem zborovanju dobre vtise in predsedke. Tako bo z uspehi zadnje konvencije gotovo tudi naše celokupno članstvo zadovoljno.
Kdorkoli je prečital precej obširen zapisnik zadnjega glavnega zborovanja lahko uvidi, da se je dosti nedostatkov pri poslovanju Jednote popravilo in mnogo novih točk k izboljšanju istega uvedlo.
V	naslednjem navajamo samo nekaj novih točk:
Pristopnina novih članov obeh oddelkov je do prihodnje konvencije popolnoma prosta. Tako je določena svota
. za pokritje stroškov zdravniške preiskave, koja svota se bo plačevala iz Jednotine blagajne. Dalje je določena nagrada $1. za vsakega novega člana aktivnega oddelka, glavni odbor je pa na seji dne 16. avgusta potrdil tudi dosedanje polletne nagrade za krajevna društva. Imeli bomo torej leoo priliko agitirati za novo članstvo.
Za mladino smo uvedli posebne ugodnosti. Tako se je sprejel za ta oddelek novi zavarovalninski razred za $1,000, za kojega bo treba plačevati samo 30c mesečno; vsi drugi • razredi so ostali v veljavi po starem. Ko dopoldne član mladinskega oddelka 16. leto, lahko prestopi v aktivni oddelek brez zdravniške preiskave ne glede na njegovo zdravstveno stanje in se na ta način lahko zavaruje za $500. Izjema je le, če se hoče zavarovati za $1 ali več dnevne bolniške podpore v centralnem oddelku.
Za kanadska društva se je odobrilo važno resolucijo v svrho licence. Za angleško poslujoča društva in angleško govoreče članstvo se bo po novem letu povečalo Our Page na dve strani. Tako se bo dajalo tudi nekaj podpore za športe vseh naših Jednotinih športnih društev širom držav. Vta namen se bo jemalo 15% mesečnega asesmenta mladinskega oddelka. Za stalne dopisnike in sotrudnike Our Page so določene posebne nagrade v darilih in tudi v denarju, kar bo gotovo pospešilo večje zanimanje med našo mladino. Dalje se je odobrilo posojila na vrednost certifikatov 20-letne zavarovalnine.
Ime Jednote in centralizacija je ostala pri starem, tako tudi ime Jednotinega glasila in asesment.
Za centralizacijo se je uvedlo skrajno ugodne pogoje onim društvom, ki želijo do 1. februarja 1931 v isto pristopiti. Uvedlo se je tudi novi razred izplačevanja bolniške podpore po $5 tedensko za 50c mesečnega asesmenta.
Za 70 let stare člane se bo plačevalo Jednotin asesment iz^posebnega sklada izvanrednih podpor. Sklad za podpore ooemoglim se je pretvorilo v sklad izvanrednih podpor; tako se je tudi pretvorilo konvenčni sklad v stroškovni ali upravni sklad. Odpravnino se bo v bodoče izplačevalo iz sklada izvanrednih podpor.
Dno 16. avgusta, na dan sv. Roka t. L sem imel že osmič čast in prittko, ds asm m peljal na konvencijo našo Jednote in
|icer proti naši slavni ameriški-slovenski Vrhniki v državi Illinois. Kako so to mesto po indijansko imenuje, tega mi men-da ni treba še posebej navaja ti, saj je bik) zadnje dni glavno pozorišče naše javnosti in večkrat označeno.
Za polnočni vlak se nas je na novi Union postaji zbralo ravno tri četrt ducata delegatov in delegatinj; bilo je pet sufragetk in četvero moških. Z ozirom na večino ženskih glasov in tudi pesti, smo se moški bolj ponižno držali v kolodvorski čakalnici ; celo kaditi nam ni bilo dovoljeno. Se predno je vlak od-žvižgal, se je vsa naša slavna clevelandska delegacija v dolgem vlaku porazgubila. Sobrat Lekšan in njegova soproga sta jo morala kreniti proti koncu vlaka, tako tudi sestra Zalar; za sestro Pikš in naša dva "ho-neymoonerja" Mr. in Mrs. John Gornik pa sploh ne vem, kje sta prenočevala. Škoda, da nismo znali za ta srečni parček srebr-noporočencev, da bi rau šli zapet kako primerno podoknico! •
Meni je bila dodeljena postelj št. 13, pa sem isto zamenjal s podpredsednico društva št. 162 ter skobacal v posteljo št. 15. Pravijo, da je št. 13 nesrečna. In res, moja sopotnica ni m(v gla celo noč spati v postelji št. 13, med tem, ko sem jaz do zore dreto vlekel. Sanjalo se mi je, kako kritično vreme bomo imeli v Waukeganu, kjer bo pucalo,' 'treskalo, se treslo ter grmelo ... In v resnici se je od strahu že moja postelj večkrat stresla, ko se je vlak na kaki postaji hipno ustavil.
" .i.fk"!2Sfl f. *"
Večja družba ohijske delegacije je odpotovala že v soboto zjutraj pod vodstvom konvenčnega maršala brata Zulicha. pomožnega finančnega ministra KSKJ. Cul sem praviti, kako so collinwoodski delegatje naše St. Clairske Magdalence za nos potegnili z neko malo stekleničko želodčnih zdravil. Sami so povžili vsebino, sopotnicam s St. Clairja so pa dajali zama-šek poduhat ... Ali je to so-bratstvo, sloga, edinost in enakopravnost? Dobro, da ta zadeva ni prišla pred vrhovnega sodnika Hon. Dečmana na konvenciji na dnevni red, ker imajo prevarane Magdalence še danes
"corpus delicti" na razpolago. *
V Chicago ,smo dospeli dne 18. avgusta (na rojstni dan bivšegp avstrijskega cesarja). Bilo nas je vseh skupaj na Northwestern postaji 32. Tedaj smo si z drugimi delegati v roke segali, da bi človek kmalu dobil žulje. Drugič bom vzel kako usnjato rokavico s seboj na konvencijo. Delegat Strniša se je z La Salle postaje prav kavalirsko pripeljal z ekstra busom kar sam. Koliko je za to plačal, ne vem; ampak po
stavil se je pa le.
*
Naša dva clevelandska "ho-neymoonerja" sta jo takoj po prihodu na Northwestern postajo krenila v restavracijo na saj trk. Ker je bila kava precej vroča, sta jo mogla zelo dolgo pihati in bi bila še kmalu vlak zamudila. Ko poj dem jaz drugi mesec na slično potovanje, bom vzel seboj mali ročni kovaški meh, ki mi bo služil za hlajenje in pihanje kave po restavracijah iz zgolj previdnosti.
da kakega vlake ne zamudim. *
Na vlaku proti Waukeganu se nas je zbrala "elite" kon venčna družba, sedeča na mehkih stolih, v ekstra vagonu, za kar smo morali doplačati 45 centov. Bolj na tiho smo "za-žingali" eoo slovensko, potem
se j« ps rasvnel pogovor o tem in one«.
a
Živijo Waukegan-North Chicago! Smo že ns cilju! Tamkaj na meji mesta je bilo vse pokonci in vso v zastavah. Cemu ps tudi no? Take imenitne konvencijo v Waukeganu še niso doživeli. V veliki gnječi pred dvorano in cerkvijo sem svojo boljšo polovico isto jutro trikrat izgubil Sklenil sem, da bom vzel na prihodnjo konvencijo s seboj mali zvonček, katerega bom soprogi na klobuk privezal, da se mi ne bo zopet izgubila, ali jo bom pa z malo vrvico k sebi privezal. Je res hudo, če te kdo vpraša za tvojo ženo, pa je ne moreš najti. Tako je tudi moja soproga vedno mene iskala.
Mesta Volkegon ne bom tukaj opisoval, ker je že itak po celi Ameriki znano. Resnici na ljubo moram povedati, da tam nisem videl nobenega volka; pač pa imajo v Možinovem parku dva črna medveda. Po moji sodbi bi bilo bolj primerno ime Medvede-gon, kajti medvedje se v resnici nahajajo v prvi in edini slovenski menažeri j i (Zoo) v Ameriki, in ta je v go-rioznačenem parku. Oba nar vedena medveda razumeta po angleško in tudi po slovensko, osobito če jima kdo ponudi pest peanatov ali pa zavojček olado-leda. Na Ice Cream imatp posebno piko in pa sladko soda-vico.
Prva smola je takoj prvi dan zadela delegata Okorna, ko je opoldne pri kosilu svoj slamnik izgubil. Ce- ga je našel ali ne, tega ne vem. Tožil mi je samo to, da bo zahteval od konvenci je odškodnino za izgubljeni co-
loradski slamnik.
•
Nikdar nisem pričakoval in mislil, da imam jaz v Waukeganu toliko nečakov in nečakinj. Vsak mlad fant ali punca me je ondi nagovoril "stric.*' V resnici je to od naših mladih ameriških Vrhničanov, oziroma Coklarjev lepa navada, ker pravijo vsakemu tujcu "stric" ali pa "teta." Beseda "boter" bi tudi pristojala.
*
Na piknik v Možinov park sem jo sam peš u rezal, ker ni bilo na nobenem avtomobilu prostora zame. Imeli smo se dobro. Posebno živahne^ je bilo okrog onega aparata, kjer smo z betom po deski tolkli, da bi pri številki 3,000 zacingljalo. Jaz sem spravil ono železno muho enkrat na 2,400, višje pa ni šlo. Kaj si mislite od naših kanadskih delegatov! To so vam junaki in pravi Martin Krpani. Brat ykevich iz Edmon-tona je ono železno muho kar 16-krat po vrsti z eno samo roko do vrhunca pognal, da je zazvonilo; enkrat pa celo z levico. Tako je tudi delegat Ivanetich iz Waukegana trikrat po vrsti z vso silo na oni aparat vdaril, da se je kar zemlja stresla in je v resnici pri vrhu zacingljalo. Ni čuda! Brat Ivanetich je doma iz Waukegana; gotovo gre večkrat čez teden v Možinov park prakticirat z onim batom, ali pa dela doma na svojem dvorišču slične vaje. Jaz bi ne spravil one železne muhe do vrhunca, če bi nanjo magari do prihodnje konvencije tolkel. Mislim, da je kladivo malo pretežko in
pa oni zvonček previsoko. »
Vse je šlo gladko in aH right pri tej tekmi, samo naše sestre delegatinje niso pokazale svoje moči, kako močno znajo z onim lesenim kladivom tolči. Stavil bi pač, da bi ena izmed njih lahko tako silno ž njim vdarila. da bi kar pol ure pri vrhu cin-gljalo.
Pri
žogometni tekmi popol-so zmagali Jolietčani. Jaz pa stavil dva kvodra na South Chikažane. Koncem kon-smo stavo zakadili.
dne sem
ca
Ns $om pikniku sem po dolgih letih zopst videl starega znanca Brenceta, ki opravlja službe mestnega policaj«. Obljubil mi jo posebno protekcijo in varnost v slučaju kake ne-prilike. Mr. Brencetu iz srca želim, da bi bil pri prihodnjih volitvah res izvoljen za okrajnega komisarja; potem se mu bom ponudil za privatnega tajnika, če me bo maral.
•
Med vsemi gosti na tem pikniku se mi je Frank Jereb, po domače Lorenc, iz Lesnega Brda najbolj dopadel, ker je imel kakor kaka rehta velik mehi-kanski klobuk. Posodil mu ga je rojak Frank Petkovšek. Ce bi prišel ta orjaški Vrhničan enrat med Mehikance s tem klobukom, bi se ga vsi zbali ter bežali pred njim, kakor Brdavs pred Martin Krpanom. Da, v resnici, coklarska kri nikdar ne "sfali."
(Dalje sledi) -o-
Pismeni pozdravi XVII. konvenciji
V predzadnji izdaji Glasila smo priobčili vse brzojavne pozdrave, poslane delegaciji minule konvencije v Waukeganu; za danes pa tukaj navajamo pismene pozdrave in čestitke. Radi pomanjkanja prostora ne moremo dobesedno priobčiti vsebine vsakega pisma posebej. Vsebina istih je skoro povsem enaka; torej naj zadostujejo samo imena in kraj odpošiljalcev teh pismenih pozdravov kakor sledi:
Poslaništvo Jugoslavije v Washington, D. C. Podružnica reda Kolumbovih vitezov št. 731, Waukegan, 111. Označena podružnica je poslala takoj prvi dan konvenčnega zasedanja krasno košarico svežih cvetlic zborovalcem v pozdrav.
Dvajsetletni član KSKJ brat Anton Paur, glavni tajnik Hrvatske Katoličke Zajednice v Gary, Ind., je poslal zbornici zelo laskavo pismo, ki je bilo prečitano in z navdušenjem sprejeto. Družba sv. Družine, Joliet, 111., po glavnem predsedniku, tajniku in blagajniku
Podružnica Slovenske Ženske Zveze, št. 20, Joliet, 111. Člani ce Slovenske Ženske Zveze, št. 5, Indianapolis, Ind. Mary Ur-bas in Mary Glavan, v imenu podružnice Slovenske Ženske, št. 10, Collinwood, O.
Slovenski Narodni Dom v Clevelandu (Newburg), O., podpisani: Andrej Žagar, Andrej Režin, John Vene, Vencel Miklavčič, Martin Rakar, Josip Blatnik, Louis Rozman, John Evan, Joseph Percun, Mike Verček.
Frank Trempus, bivši glavni odbornik KSKJ in član društva št. 50, Pittsburgh, Pa. Rev. Salezij Glavnik, O.F.M., urednik "Ave Marije." John Lamuth, tajnik društva sv. Jožefa, št 30 JSKJ, Chisholm, Minn.
Anthony J. Fortuna, tajnik društva sv. Vida, št. 25 KSKJ, Cleveland, O. Anton Dekleva član KSKJ, Pittsburgh, Pa.
Članice društva Marije Pomagaj, št. 196, Gilbert, Minn., živeče na Elcor, Minn. Mary Smolich, tajnica durštva sv. Srca Marije, št. 198, Aurora. Minn. ' Eli Smolich, član društva št. 131, Aurora, Minn. Josip in Ana Koren, Kancijan in Ana Kronovšek, člani in članice društva sv. Alojzija, št. 52. Indianapolis, Ind. Terezija Zde-šar v imenu društva sv. Kristine, št. 219, Euclid, O.
John Russ stari, bivši večletni tajnik društva sv. Vida. št. 25, Cleveland, O., ob navzočnosti Joe Germa, odbornika Ohijske Lige. Brat Russ je zložil v ta namen primerno pesmico. Zadnji dve kitici iste se glasijo dobesedno takole: "S pozdravom potrdim Zalarjev stan;—zaupno na njega, bo zopet izbran.—Prebrisana glava in pridne roke,—vsaj takemu pošteno tajništvo gre!"—Delujte složno in veselo, pa bo dober uspeh imelo. Prepir, zavist, rodi razdor, ovira iti vsem na-
vzgor." Bara atekovich, Gilbert, Minn.
John Jager, tajnik društva sv. Družine, št. 109, West Ali-quippa, Pa. Gertrude Tuaar, članica društva Marije Pomagaj, št. 196, Gilbert, Minn., zaeno čestita k imendanu delegatinj i Heleni Jurčič in delegatinj i Heleni Mally.
Frank Skok, slovenski fotograf, West Allis, Wis., član društva sv. Jožefa, št. 103.
Chas, Krall, predsednik društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O. Anton Trunkel, predsednik društva sv. Družine, št. 136, Willard, Wis. Antonija Retzel, blagajničarka društva sv. Ane, št. 139, La Salle, IU.
Mary Kastelic, ustanoviteljica društva Marije Pomagaj, št. 119, Rockdale, 111., in Ana Ma-rentič, predsednica označenega društva. John Augustine, predsednik društva sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis.
Dolgoletni član KSKJ v Jolietu, IU., s posebnim pozdravom na sedanjega Jednotinega predsednika. Društvo sv. Družine, št. 207, Maple Heights, O. Organizacija združenih društev KSKJ v Milwaukee in West Allis, Wis., po uradnikih: Louis Jankell, Louis Velkovrh in Joseph Jerant. Josip Peshel, v imenu društva sv. Jožefa in Marije Vnebovzete, Ely, Minn.
Mrs. Frances Skuly in hčere delegata, oziroma predsednika društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., brata Anton Skulja.
Družina Ignac Slapnika, slovenskega cvetličarja, Cleveland, O., koje vsi člani spadajo k naši Jednoti, je poslala poleg čestitk tudi krasno košarico svežih rož iz Clevelanda, ki je ves čas krasila oder. Tako je znana cvetličarska tvrdka Slapnik Bros. delegaciji poslala tudi 300 svežih vrtnic "American Beauties,' 'ki so bile takoj po prejemu zborovalcem razdeljene, da smo bili isti dan res vsi "v rož-cah." Iskrena hvala cenjeni družini Slapnik in cvetličarski tvrdki Slapnik Bros. v Clevelandu za to pozornost!
Društvo sv. Terezije, št. 225, South Chicago, 111., po tajnici Dorothy Kekich. Društvo Vitezi sv. Florijana, št. 44, South Chicago, 111., podpisano po podpredsedniku Frank Kaplerju Sr. tajniku Candid I. Germeku in blagajniku John Novaku.
Frank Perovšek, član društva št. 136, Willard, Wis. Frank Ura j nar, mnogoletni član društva sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind. Navedenec želi, da bi se vršila prihodnja konvencija v Indianapolis, Ind. Zelja se mu bo čez štiri leta izpolnila.
Društvo sv. Ane, št. 123, Bridgeport, O. Alojz Sterbenc, član društva Vitezi sv. Florijana, št. 44, South Chicago, 111. John Znidarsich, član društva Friderik Baraga, št. 93, Chisholm, Minn.
La Sallita, znana sotrudnica Our Page. Navedena mlada in vrla La Sallečanka želi, da bi se angleški del čtiva v Glasilu na Our Page pomnožilo še za eno stran. Njej in ostalim mladim čitateljem bo ta želja po Novem letu ustrežena.
Frank Telban, tajnik društva sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa. Jakob Resnik in družina, vsi člani društva št. 63 in št. 150 v Clevelandu (Newburg), O. Mary Urbas, članica društva št. 169, Cleveland (Collinwood), O. Mary Gačnik, Indianapolis, Ind. Tudi tej se bo želja izpolnila, da se prihodnja konvencija vrši v Indianapolisu, Ind.
Mrs. Simon Setina in Josephine Erjavec, članice društva sv. Genovefe, št. 108, JoUet, 111. Samostojno društvo sv. Alojzija v Clevelandu (Newburg), O. Podpisani: John Vidmar, predsednik; John Rogelj, taj nik-blagajnik je pa pri vas. Jacob Stonich, član društva sv. Štefana, št. 1 in Nicholas Badovi-nac, član društva sv. Jožefa, št. 7, pišeta iz Hollywood, Cal, med drugim sledeče: "Bog naj blagoslovi Vaše delo! Dva sta-
rš člana: en Kranjc in en Hrvat, je bil ie vodno brst!"
Genovefa Zupan, predsednica nadzornega odbora društva sv. Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O. zaključuje svoje pozdravno pismo sledeče: "Preljubi sv. Urban, po celem svetu znan! Prosi delegacijo, da nas vzame v centralizacijo zraven mladice še stare ženice!"
-o-
Pri sinovih večnega ledu
Ni je tako daljne, odljudne in nevarne dežele, da bi se je izognil katoliški misijonar, iščoč neumrjočih duš za božje kraljestvo. Tudi v polarnih predelih je postavil svoj žrtvenik, da oznani Eskimom krščansko blago-vest. O tem je predaval v dunajski Leonovi družbi pater Wilhelm Schaeffer:
Domovina Eskimov je ameri-ško-azijska obala severnega Ledenega morja in otoki pred njo. Nič na svetu ni puščobnejšega, nič brezupnejšega nego te neizmerne, gole ledene in snežene puščave. Tu pomladi in jeseni skoraj ne poznajo, marveč si sledita poletje in zima skoraj neposredno. Dolge noči v ledeni puščavi legajo na duha in ga more. Pozimi nepregledna površina ledu in snega; poleti golo kamenje in brezkončna močvirja, suša, žoltosivo mahovje—to je vsa uboga izprememba v tej enolični pokrajinski sliki! Ostri vetrovi iz Ledenega morja, ki imajo po v sod i odprto pot, izključujejo vsako bujnejše rastlinstvo. Mraz naraste na 40 do 60 stopinj.
Samo za eno moremo ljudi v teh pokrajinah zavidati: za severni sij. Nenadoma se pokaže in v orjaškem svetlobnem oblo-ku podboči nebesni svod. Potem izpreminja svojo obliko in lije v širokih, krasnobarvanih pramenih. Prameni so v neprestanim gibanju, ustvarjajoč vedno nova čuda svetlobe in barv. Najprej kakor mogočna mavrica, nato solnca, iz katerih švigajo snopi svetlobe, slednjič se razpusti celo nebo v morje svetlobe. Vse te prikazni spremlja čudno sikanje. "Duše rajnkih se gibljejo," pravijo Eskimi. Zrak je vsled strašnega mraza prenasičen z elektriko, ki se proži v bliskih, bodisi da si gladiš brado ali da primeš za puško.
V tej deželi oznanjajo misijonarji evangelij. Njihovo stanovanje je kladara, katero pokriva v notranjosti 30 cm deba-la ledena plast. Ko pišeš, ti zledeni črnilo; pri sv. daritvi primrzne mašniku kelih na ustnice.
Vendar v teh ledenih in sneženih puščavah le ni zamrlo vse življenje. Velike črede divjih severnih jelenov se pasejo tu, neštete jate ptic selivk gnezdijo mirno po barjib; grbast bivol in los hodita tu svoja pota. Kiti, beli medvedi in ribe vseh vrst in velikosti vrve poleti v teh,
obče zamrznjenih in samotnih vodah.
Koliko je Eskimov, nimamo zanesljivih ševilk. Cenijo se na največ 20.000 duš. Očividno so v sorodu z mongolskimi plemeni, posebno Tunguzi in Ja-kuti v severni Sibiriji, ženske so po postavi, obrazu in barvi nežnejše nego moški; imajo ognjevite oči, a lase nosijo kakor Kitajke in Japonke v šopu, pritrjenem vrh glave. Eskimo je nadpoprečno visok, skladne postave, širokih pleč in prožnih gibov/
Eskimi so narodič, ki slovi po svojem gostoljubju, plemenitosti, postrežljivosti in vljudnosti; seveda pa ni brez napak, med katerimi se more trma stopnjevati do junaštva. Oblačijo se Eskimi v kože, stanujejo v najboljšem slučaju v lesenih kočah, drugače pa v podzemskih jamah ali snežnih kočah. Luč in toploto jim daje mah, na topi jen s tulnjevo mastjo.
Eskimo uživa samo surovo hrano; vsak dan poje neko količino mesa, katerega žvečijo že (Dalle na 5. strani)
tii.Amn « s, K x. SEPTEMBER »m 1M0
JOHN JOHN JOHN MATT RUDOLPH a
IVAN
tur
An,
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
NOVO DRUŠTVO SPREJETO V K. S. K. JEDNOTO
Novo ustanovljeno društvo "Knights and Ladies of Baraga," št. 237, Milwaukee, Wis., sprejeto v Jednoto dne 19. avgusta, 1930. Imena članov in članic so:
312 Michael Pechauer, roj. 1913, R. 17, $600 ; 31291 Rudolph Maierle, roj. 1913, R. 17, $600 ; 31292 Joseph Matzelle, roj. 1912, R. 18, $600 ; 31203 Joseph Maierle, roj. 1911, R. 19, $500; 17822 Agnes Jenich, roj. 1913, R. 17, $500; 17823 Agnes Pechauer, roj. 1911, R. 19, $500; 17824 Ann Pechauer, roj. 1910, K. 20, $500; 17825 Jennie Maierle, roj. 1909, R. 21,, $500; 17826 Mae Kotze, roj. 1905, R. 25, $500. Društvo šteje devet članov in članic.	^ Josip Zalar, glavni tajnik.
ZAPISNIK SEJE GLAVNEGA ODBORA
VRŠEČE SE DNE 16. AVGUSTA, 1930 V GLAVNEM URADU
V	smislu Jednotinih pravil so se udeležili revizije knjig sledeči glavni uradniki: Anton Grdina, glavni predsednik; Josip Zalar, glavni tajnik; John Grahek, glavni blagajnik; nadzorniki: Martin Shukle, Louis Železnikar, Frank Francich, Michael Hochevar in Louise Likovich.
Nadzorni odbor se je takoj podal na delo k pregledovanju knjig tajnika, blagajnika in upravnika Glasila. V četrtek dopoldne je dospel na sejo tudi John Dečman, predsednik porotnega od))bora.
Brat glavni predsednik Anton Grdina poživlja h kratki seji navzoče glavne odbornike, katere so se udeležili vsi gori omenjeni. Seja je bila otvorjena ob 9. uri dopoldne z molitvijo.
Brat Shukle, predsednik* nadzornega odbora poroča, da je odbor pregledal knjige glavnega tajnika, glavnega blagajnika in upravnika Glasila, ter iste našel vse v popolnem redu, kar bodo lahko potrdili ostali nadzorniki in nadzornica. Pregledali so tudi na Joliet National banki vse Jednotine vrednostne listine in bonde ter pronašli vse pravilno in v redu. K poročilu brata Shukleta se pridružujejo tudi ostali nadzorniki in se v celoti strinjajo z njegovim poročilom.
Poročilo nadzornega odbora se vzame na znanje.
Poročilo glavnega predsednika
V	teku minulih šest mesecev sem imel največ posla z premikajočimi slikami, to je bilo že prejšnjih šest mesecev in ravno tako zadnjih.
To je sicer zelo naporno delo, ki zahteva veliko pozornosti. Prvič je delo s slikami samimi, drugič je pa delo s programi in društvi v dopisovanju in pripravah.. Ravno tako je zopet težavno, kadar se s temi potuje po naselbinah, ker se mora nositi seboj precej prtljage.
V	moji predkonvenčni poslanici ste že čitali o skupnih dohodkih. V koliko je za Jednoto doseženo še na drugi strani, to se bo šele izkazalo. Odmev je povsod dober. -Ljudje so v splošnem zadovoljni. Škode se nikomur ne dela, marveč se dela še naselbinam in cerkvam dobiček, kadar se gre za skupno prireditev, kar je največ v naselbinah doseženo.
Tukaj prilagam izkaz dohodkov kazanja slik iz naselbin, od katerih je skupna svota dohodkov znašala svoto $554.80.
Dne 18. maja, San Francisco, Cal., $95.80; dne 25. maja, Enumclaw, Wash., $50.00; dne 31. maja, Anaconda, Montv $10.00; dne 1. junija, Butte, Mont., $49.50; dne 2. junija, Great Falls, Mont.,* $2.50; dne 4. junija, East Helena, Mont., $27.00; dne 7. junija, Rock Springs, Wyo., $30.00; dne 11. junija, Lead-ville, Colo., $30.00; dne 12. junija, Salida, Colo., $16.75; dne 13. junija, Canon City, Colo., $50.00; dne 14. junija, Pueblo, Colo., $42.50; dne 15. junija, Denver, Colo., $50.00; dne 16. junija, Colorado Springs, Colo., $40.00; dne 21. junija, Frontenac, Kans., $40.65; dne 22. junija, Kansas City, Kans., $20.00. Skupaj $554.80.
Ako bi si hotel odračunati vse stroške, bi iz takega daljnega potovanja preostalo le malo za Jednoto; toda vzel sem svoto le $200.00 balance $354.70 je prišteta Jednoti k drugim prejšnjim dohodkom, ki znašajo sedaj $1,454.70 in nekaj pre ostanka je še na banki, in sicer $16.35.
Pri tem sem nakupil novih filmov in na iste jemal slike po naselbinah, deloma društven«* parade, deloma pokrajine in druge zanimive kraje zapadnih in drugih strani. To bo zelo primerno za v jeseni in pozimi prikazovati drugim društvom slike naših kr&j6v«
Za te nove slike, katerih je nekaj nad 2,000 čevljev, še nisem vzel plače, kar je predloženo odboru na razpolago za odobritev. Aparat imam svoj za snemanje slik. Tudi imena slikam smo naredili doma, tako da sedaj pridobivamo slike za mali denar vse kompletne ali dovršene.
Poročilo glavnega predsednika se sprejme in odobri.
Za filme sem plačeval po zapadu po $6 za sto čevljev, v Clevelandu jih dobim na debelo po $4.50. S tem, ko se plača za filmo, je vse plačano, le naslov se mora še k temu posebe.1
napraviti, kar je pa zelo malo stroška.
Tu imam na razpolago pisma, s katerimi si dopisujemo z onimi v domovini, ki za nas slike snemajo. Upam, da bomo
imeti na jem trio zanimivih stik iz domovina, kar ljudje tako žalijo videti V dogovoru smo, da se bodo «Uke lahko zamenjale z drugimi.
Po moji misli so slik« zelo fina ideja za zabavo za nai* krajevna društva in njih prireditve ob zimskih večerih. Za jako malo odškodnino se iste lahko prikazujejo združeno s drugimi točkami: plesi ali petjem ali kar še druitva želijo prirejati.
Kakor sem ie omenil v mojem poročilu, je potreba ustanoviti poseben odsek, ki bi ga zvali "Prosvetni odsek," ki bi imel na skrbi taka sredstva za agitacijo in iirjenje imena naš« Jednote. Premikajoče slike so modernost današnjih dni. Kar je treba, je treba organizirati in spopolniti. Imamo veliko t* kih, ki bi se tega oprijeli in b* • tem tudi lahko zaslužili, da bi na več načinov lahko širili reklamo. Priporočam vam, da bi to na konvenciji zagovarjali in priporočali, kajti bo v veliko korist Jednote. In ker imamo investicijo v slikah, moramo to izrabiti za dobro Jednote. Ker smo v tem času ie toliko v tem prigo-spodarili, pri tem ima Jednota še vse nakupljeno blago, filme in orodje, radi tega je treba gojiti naprej in sodelovati za prire ditve. Do spomladi je lahko vse plačano in pri tem bo vrednost imetja ie ravno toliko vredna.
Druge zadeve med tem časom sem opravljal kakor po navadi. Nekaj druitvenih nesporazumov sem pomagal urediti do sporazuma. Podpore onemoglih in par manjših odpravnin, ki s<j bile nujno potrebne, so bile izplačane iz sklada za onemogle. Poročilo glavnega predsednika se vzame na znanje.
Poročilo glavnega tajnika Cenjeni sobrat predsednik, odborniki in odbornica: Ker smo ravno pred konvencijo, zato sem pripravil za prvo polovico tekočega poslovnega leta le bolj kratko poročilo, kajti obširnejše poročilo bo predloženo konvenciji in isto je tudi bolj obširno priobčeno v konvenčni izdaji Glasila.
AKTIVNI ODDELEK Dohodki od 1. januarja do 30. junija, 1930
Prejeli od društev________________$244,140.23
Obresti_____________________ 37,679.20
Najemnina________________ 1,320.00
Zvišana vrednost Jednotine hiše------ 11,000.00
Dobiček pri nakupu obveznic-------- 150.00
Provizija pri napravi posojil na hipoteke 290.00
Dobiček od Jednotinih "Film"_______ 500.00
Razni drugi dohodki--------- 227.85
Investicij«:
Cfbveznio s« je nabavilo za 150,000. Na hipoteke se je posodilo $64,000. Na North American Trust Co., Cleveland, O., se je vložilo po 4% $7,769.68.
Za dozorele obveznice se je prejelo $27,409.67. Kot odplačila na hipoteke se je prejelo $6,760.
Razporedha denarja po skladih:
Smrtninski sklad----------__$1,197,902.33
Bsservni sklad :--- 1,081,414.93
Skupni dohodki .
Posmrtnina ________
Pošk. in oper. podp. — Central, bol. podp. — Podpora onemoglim — 70-let starostna podp.
$ 295,307.28
Izplačila:
___$94,606.25
______22,425.00
___ 40,489.50
__ 3,250.00
___ 1,093.36
Skupaj plačanih podpor
Dozorele obresti kupljenih obveznic
Premija kupljenih obveznic-----
Upravni stroški-------
„$161,864.11 $ 654.79 __ 1,401.52 „ 32,262.07
Poškodninski sklad _
Centralni bolniiki sklad _ Dolgotrajni bolniiki sklad
Sklad podpor onemoglih__
Stroškovni sklad _
826.98
30.143.81 61.75
X,027,49
67.562.82
Vsota
Denar je investiran kakor sledi:
Na hipotekah se nahaja______
Na obveznicah____
.$2,348,940.11
---$ 324,660.00
__ 1,902,706.84
--- 70,000.00
------ 29,583.27
Jednotin dom (gl. urad) in hiia v Laurium, Mich. 22,000.00
Na bančnih vlogah po 3 in 4% Na čekovnem računu po 2%
Skupaj
-$2,348,930.11
Prejeli od društev Obresti_____
MLADINSKI ODDELEK Dohodki:
----------------$10,430.35
-------1,163.19
Skupni dohodki
Plačana posmrtnina Razni stroški _
Izplačila:
$ 11,593.54
$ 3,604.00 . 3,054.97
Skupni stroški Prebitek ____
Preostanek 1. januarja
6,658.97 4,934.57 91,782.36
Preostanek 30. junija, 1930
$ 96,716.93
Dne 30. junija mladinskemu oddelku pripadajoč denar, še ne plačan, oziroma plačljiv___________$
3,340.12
Vsota — Dolg _
$100,057.05 204.95
Cisto imetje 30. junija, 1930
$ 98,852.10
„ Skupna izplačila----------
Šestmesečni prebitek —-
Preostanek 1. januarja, 1930 —
Preostanek 30. junija, 1930 —
-$ 196,182.49 ^ 99,124.79 _ 2,249,815.32
$2,348,940.11
Dne 30. junija, 1930 Jednoti pripadajoč denar, ki še ni bil plačan, oziroma, ki ni bil še plačljiv:
Neplačani ases. od strani društev
Obresti_____________
Imetje Glasila___________
Razno_________________
Inventar____________
4,538.51 51,228.63 2,220.83 534.49 8,897.80 $
67,420.26
$2,416,360.37 11,194.67
$2,405,165.70
Skupno imetje------------—-----------
Dolg Jednote________________________
Cisto imetje 30. junija, 1930 __________________
Članstvo:
V prvi polovici letošnjega leta je pristopilo v odrasli oddelek 1,021 članov in članic.
Skupno število članov in članic 22,982.
Za prvo polovico tekočega leta so sledeča društva opravičena do nagrad za pridobitev največjega števila novih članov in članic;
Prva nagrada: Društvo sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O.
Druga nagrada: Društvo sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa.
Tretja nagrada: Društvo sv„ Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo.
Tem kakor tudi vsem ostalim društvom, ki so pripomogla, da je tako lepo število članov in članic pristopilo v Jednoto, gre priznanje in pohvala. Pričakovati je, da se bodo vsa društva tudi v bodoče trudila, da pridobijo kar največ mogoče veliko število novih udov pod zastavo naše dične organizacije.
Umrli.
Tekom prve polovice tega leta je podleglo kruti smrti 113 članov in članic, kojih skupna zavarovalnina je znašala $95,0OO-
Število umrlih vedno narašča, zato ni misliti na znižanje smrtninskega asesmenta.
Poškodbe in operacije.
Za poškodbe in operacije se je plačalo%$22,425.00. Poleg tega je pa bilo ob zaključku prve polovice teg*> leta neplačanih poškodninskih in operacijskih podpor v znesku $2,575.00.
Da se teh podpor ni plačalo, je vzrok ta, ker so listine dospele v glavni urad že potem, ko so bili računi za prvo polovico leta že zaključeni. Poleg tega moram pa pripomniti, da tudi če bi poškodninske listine dospele v glavni urad pravočasno, bi se izplačilo podpor ne moglo izvršiti iz razloga, ker v poškodninskem skladu denarja ni.
Da ni bilo treba tekom prve polovice leta razpisati posebni asesment za izplačila poškodninskih in operacijskih podpor, zato se je iz sklada podpor za onemoglo preneslo v poškodninski sklad $3,000. V poškodninskem skladu se nahaja le $826.98, poleg tega pa smo dolžni skladu podpor za onemogle $3,000. Iz tega je razvidno, da je neobhodno potreba, da glavni odbor določi razpis posebnega asesmenta.
Bolniška podpora.
Centralni bolniški sklad prav dobro obstoji. Čeravno se je plačalo nad 40 tisoč bolniške podpore, vseeno pa znaša preostanek centralnega bolniškega sklada $30,143.81.
Centralnemu bolniškemu skladu se je v prvi polovici leta prištelo obresti v znesku $675.45. Istotako se je v smislu pravil iz tega sklada prepisalo $1,000 v stroškovni sklad.
Pregled imetja
V	obveznicah je investiranega $91,500.00; na čekovnem računu se nahaja $5,216.93.
Tekom prve polovice leta se je investiralo v obveznice $5,000. Za dozorele obveznice se je prejelo $500.
Članstvo:
V	mladinski oddelek je pristopilo 775 členov in članic. Skupno število članstva mladinskega oddelka 11,805.
Za prvo polovico leta so do nagrad opravičena sledeča društva:
Prva nagrada: Društvo sv. Jožefa, št 169, Cleveland, O.
Druga nagrada: Društvo sv. Južefa, št. 12, Forest City, Pa.
Tretja nagrada: Društvo sv. Ane, št. 218, Calumet, Mich.
S tem zaključujem svoje poročilo, ter se glavnim kakor tudi društvenim uradnikom in uradnicam iskreno zahvaljujem za prijaznost in naklonjenost.
Imam še razne druge stvari, o katerih hočem poročati, toda o tem bom poročal in spregovoril, ko bo dopuščal dnevni red.
Bratski predloženo,
Josip Zalar, glavni tajnik.
Poročilo glavnega tajnika se sprejme in odobri.
Brat Grahek, glavni blagajnik omenja, da zadnjega polletnega računa ne tx> navajal v številkah, ker ga je enako baš prečital. glavni tajnik. Ves tajnikov račun se strinja v celoti z njegovim, kar so že tudi nadzorniki potrdili s podpisi in prisego. Poročilo glavnega blagajnika se odobri.
Brat Shukle opomni, da je nadzorni odbor opazil, da je zaostala vsota neplačanih obresti in dolg neplačanih oglasov pri listu Glasilo. Pravi, dar bo o tem poročal tudi konvenciji.
Brat predsednik vpraša vpraša glavnega tajnika, čemu se ni odslovilo hišnika, kakor je bilo sklenjeno meseca januarja t. 1. Brat Zalar pojasnuje, da se ga je nujno potrebovalo, zato ga je moral obdržati. Pravi, da ako bi odslovil tega, bi moral najeti druzega.
Brat glavni predsednik Anton Grdina temu ugovarja in pravi, da je plača $40.00 za tako delo, ki ga opravlja hišnik, pretirana.
Brat Dečman je mnenja, da se mora vpoštevati sklep glavnega odbora. Soglasno sklenjeno, da naj glavni tajnik razpiše v Glasilu tozadevno službo. Osebi, ki se priglasi za najnižjo plačo, naj se delo hišnika poveri. Sprejeto.
Brat Grahek, glavni blagajnik prosi, da se ga nadaljne seje oprosti zaradi važnih opravkov. Se ga oprosti.
Zadeva posmrtnine umrlega Simon Skrtich, člana društva sv. Florijana, št. 44, South Chicago, 111., se izroči pomožnemu odvetniku Jednote, Leopold Kushlanu. Sprejeto.
Zadeva posmrtnine Rudolf Cherne, člana društva sv. Treh Kraljev, št. 98, Rockdale, IIL, kateri je utonil leta 1924, se za istega posmrtnina še ne more izplačati, dokler ni natančno do-gnano in proglašen mrtvim.
Brat glavni tajnik Zalar prečita prošnjo sobratov Math R. Tomec, Anton Urich in John Stopnika,. kateri apelirajo na
POPRAVEK H KONVENČNE-MU ZAPISNIKU
Tukaj navajamo nekoliko popravkov k že priobfenem zapisniku zadnje konvencije kakor sledi:
Tretja seja—K resoluciji glede kanadskih društev naj ee za besedomi "soglasno prejeta" dostavi še sledeče besede: ter
stopi takoj v veljavo. Peta seja.—V 6. odstavku
zdolej naj se glasi pravilno: Brat KOBE, namesto Koge.
Štirinajsta seja.—K pravilom centralnega bolniškega oddelka, naj se dostavi sledečo točko:
40—Bolniška podpora se v slučaju telesnih poškodb vsled ponesrečenja plačuje s prvim dnem, ko je bil član ali članica poškodovan, za vse druge bolezni se pa bolniška podpora plačuje kakor v teh pravilih, drugače določeno.	;
Ta pravila je sprejel zbor delegatov centralnega bolniškega oddelka na 17. redni konvenciji KSKJ, vršeči se v Waukegan, DL, dne 22. avguste, 1930 in so bila v celoti potrjena po konvenčni zbornici na 14. seji, dne 25. avguste, 1930. Rev. Milan Slaje, Mary Hochevar, Ivan Zupan, konvenčni zapisnikarji.
(Nadaljevanj« iz 4. strani)
tudi dojenčkom. Ob tej hrani se razvije Eskimo v močnega človeka z dobro razvitimi mišicami, obilno krvjo in debelim salom. V sili more Eskimo osem dni in noči korakati brez hrane, ves premočen. Ne prehladi se nikoli.
žene opravljajo vsa domača dela, moški hodijo na lov. Ne straši jih nobena nevnrnost, strahu ne poznajo in se lotijo medveda s svojim pri prosti m orožjem iz neposredne bližine. Vsekakor se strelno orožje tudi med Eskimi vedno bolj Siri.
Eskimo je izredno bistrega uma. njegov spomin je občudovanja vreden. Misijonarji hvalijo tudi otroke, da so nadarjeni in pazljivi. Eskimski jezik je bogat, zmiselno in dosledno oblikovan. Verujejo Eskimi v eno božanstvo, ki ga imenujejo "Anuta"—oče; razen tega imajo celo vrsto drugih dobrih in zlih duhov, čarovnikom se pri njih dobro godi.
Katoliški misijonarji, ki domu jejo ob ustju reke Mackenzie in Hudsonovem zalivu, se morajo boriti z nepopisnimi težavami. Vendar so uspehi lepi. Pater Turquetil, apostol Eskimov, toplo hvali nove kristjane, ki ga spominjajo na prve kristjane. Prišel bo čas, ko se temu narodu, tako revnemu na zem-skih dobrinah, v celoti odklenejo zakladi prave vere.
SMEŠNICE
Sen en voz. Kmet vpraša fanta, ki stoji pri prevrnjenem se-nenem vozu in obupno joka: "Kaj se ti je voz prevrnil?"— "Seveda!" tuli fant.—"Pojdi » menoj na klobaso in kos kruha, potem prideva s hlapcem, pa ti voz dvigneva."—Fant gre, a jesti ne more skoro nič. "čemu pa ne ješ? Ni dobro?"—Fant: "Pač, ali očetu ne bo prav, če jem."—Kmet: "Nič ne maraj! Oče niti ne ve, da se ti je voz prevrnil."—Deček "O dobro ve, saj leži pod vozom!"
Izvrsten zdravnik. Bolnik:
glavni odbor za nekoliko odškodnine, oziroma povrnitev stro-	"Dvomim, da bi mi zdravnik po-
škov za zamudo časa, katero so imeli pri tožbeni aferi kot priče	magal. Zgodilo se je, da je bol-
Absetz versus K. S. K. J. Brat Martin Shukle predlaga, da se	nika zdravil za mc^ganskim
iim Dlača vsakemu po $5.00 na dan. Predlog podpiran po bratu	vnetjem, umrl je pa za trebuš-
J. Dečmanu. Sprejeto.	nim."-Zdravnik: "Tega se pri
Predložen je račun sodnijskih stroškov tožbene zadeve Ab-	meni m bati. če jaz koga zdra-
setz vs KSKJ kateri znaša $150.00. Brat Francich predlaga,	vim za možganskim vnetjem,
sestra Likovich podpira, da se predloženi račun izplača. Sprejeto,	tudi umrje za možganskim vne-
Brat Zalar, glavni tajnik predlaga, da ostanejo vse nagrade	tjem."
društvom tudi v bodoče kot dosedaj. Sprejeto.	-
Brat Dečman, predsednik porotnega odbora poroča, da je	Besedo nazaj. Sodnik: "Ob-
vse sporne zadeve v zadnji polovici lete rešil v splošno zado-	toženec, Miha Lešnik, ie enkrat
voljstvo. Ima pa namreč na rokah dve, katere bo pa predložil	vas vprašam, ali vzamete nazaj
konvenciji prihodnji teden. Poročilo brata Dečmana se odobri,	besedo 'magarac,' s katero ste
Ker je bil dnevni red izčrpan, brat predsednik Anton Grdina	razžalili soseda Jožeta Troho?"
zakliuči seio z lepim nagovorom in molitvijo. Seja zaključena	—Obtoženec: "Pa naj bo, če
.	.	vam je že toliko na tem. Tedaj:
ob 12. un opoldne.	v<uu JC	"
Anton Grdina, glavni predsednik Louis Zelezmkar, zapisnikar. Magarac, nazaj!"
K. S. K. J., SEPTEMBER 9TH. 1930
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Umrl je v starosti 61 let splo-ino znani mariborski posestnik ter lastnik gostilne "Pri lipi"' v Gregorčičevi uliti Ivan Roj k o.
Tri m itonwi j« pomtfl te dni v Krškem g. stolni dekan in kanonik Ignacij Nadrah.
Ko jo kotel skočiti aa vlak na postaji Mlačevo pri Grosupljem v smeri proti Ljubljani, je 2&-letni delavec Janez Fer j an iz Zagradca padel in udaril z glavo ob tračnico tako nesreč-1 mostu je dovolilo prometno .mino, da si je prebil črepinjo. Pre- i nistrstvo.
peljali so ga v ljubansko bol j Zopet ▼ rokah pravice. Vlo-nišnico.	mileč in ropar Josip Petrič je
Stisnilo mu je vrat. Posest- bil svoj čas strah Ljubljane in nik Miha Gorjup na Gornjem okolice, dokler ga niso prijeli, vrhu pri Grobelnem je naložil Moral bi odsedeti daljšo ječo v
menu" poročajo: Od osvoboditve Križevca od Turkov 1. 182S do 16. avgusta 1980 se v Križevcu ni izvršila niti ena poroka po turikem obredu. Te dni pa se je albanski izseljenec Redžep Djulio poročil z gdč. Antonijo 2nidarič iz Slovenije. Nevesta je prestopila v muslimansko vero. Tudi njen dosedanji nezakonski sin je dobil ime Skender.
Osem milijonov za dograditev novega mostu pri Zidanem
v gozdu voz okroglega lesa, na menjenega v št. Jur na žago.
mariborski kaznilnici, od tam pa je pobegnil m nato zopet
Ker je cesta visela, je drža) pričel svoje vlomilsko življe-voz,kisejeprevrgelnanj.Stis- nje skupno g sebi gnakovred-nilo mu je vrat in polomilo ude. nim Jakobom čimžarjem. Orož-Bil je takoj na mestu mrtev. V niki pa s0 kmalu ujeli oba. bližini se nahajajoči železniški petrič je bil obsojen na pet let delavci so potegnili mrtvega iz- Ječe in bi morai biti pred pri-pod voza. Star je bil komaj 30 bližno 14 dnevi prepeljan nalet. Lansko leto se je poročil zaj- v mariborsko kaznilnico, ter zapušča ženo in pol leta sta- Spotoma pa se je blizu Prager-rega otroka.	skega iztrgal orožnikom in se
Na domače šegnanje je pod- pognal z osebnega vlada. Pa-legel poškodbam. Mlad delavec del pa je precej nerodno in Anton Gorše iz Sp. Brezovega obležal nezavesten. Našli so ga se je peljal s kolesom domov po neki delavci, ki so ga pobrali cesti Stari trg-Draga. Za njim ne vedoč, da je vlomilec, .nalo-pa je privozil g. Bošnak, založ- žili na prvi tovorni vlak in ga nik piva v Ivančni gorici, s svo- poslali dalje proti Pragerskem. Jim tovornim avtomobilom. Ne- Petrič pa se je spotoma zavedel sreča je hotela, da je na ovinku \n tudi spoznal, kam se pelje, avtomobil zavozil v kolesarja, Hitro je skočil s tovornega vla-kolo zbil v stran, fanta pa po- ka in izginil. Kje se je nato vozil ter mu prizadejal zlasti klatil 14 dni, ni znano. Zadnje na glavi težke poškodbe. G. dni pa se je pojavil v Stožicah. Bošnak je ponesrečenca urno Popoldne je sedel v neki gostil-peljal do bližnjega zdravnika. „i jn pil. Nekateri so ga spo-ta ga je za silo obvezal ter ta- znaijt nihge pa se ni upal nič koj odredil prevoz v ljubljan- črhniti, le nekdo je odšel zve-sko bolnico. Poškodbe so bile ger v Ljubljano in policiji pove-tako velike, da se nesrečni Gor-! dal, da se v Stožicah potika ne-še ni več zavedel in je na praz- varni Petrič. Policija je na to nik popoldne, ravno na domače opozorila orožnike. Zvečer ob žegnanje, podlegel težkim ra- 9. sta odšla dva orožnika in več nam.	tajnih policajev proti Stožicam.
Glavo ao mu raskilL Rudni- Preiskali so vse skednje ln koški delavec Štefan Bevc, 34 let zoiCe, dokler niso po dveinpol-star, oče dveh otrok v Zagorju, urnem iskanju okoli polnoči le je popravljal na rampah pri za- na$ij Petriča spečega v nekem gorski postaji rudniški tir. Po kozolcu v Klečah. Oba orožni-enem tiru je privozila rudniška ka sta bila prav ista, ki jima je lokomotiva premog. Bevc se jipred štirinajstimi dnevi Petrič je umaknil na drugi tir. Po ti- ušei z vlaka. Zato je bila um-stem tiru pa so v tem trenutku ijiva njuna vnema, saj sta de-za njegovim hrbtom pritekli jala, da prav rada iščeta vso vozički z odpadki in slabim ma- noe, samo da najdeta Petrica. 'terialom. Ti vozički so Bevca petrič je bil uklenjen in odgnan podrli na tla, šli čezenj in mu v Ljubljano. — V kratkem bo razbili lobanjo, da je v par tre- pa moral—bogve kolikič že— nutkih izdihnil.	zopet nastopiti pot v mairbor-
Padla je na trda cementna sko kaznilnico. Da bi se mu to-tla. Čevljar jeva žena Antonija krat zopet posrečil beg, ni do-Meznarič v Ormožu je pomi- sti verjetno, vala okna v stanovanju g. Mli- «... ...	„
narja. Pri tem je omahnila, pa- _ St; .Jur,j ^
dla na cementna tla in pri priči d™žn*a 8V' J*koba Av Pade*u preminula.	Je doblla nov bronast zvon, ki
so ga vlile Strojne tovarne in li-
1	a" varne v Ljubljani. Zvon tehta
lentte Lavnš iz Horjula je raz- 190 k __ Tudi domača ž
bijal po1 patrom, ki se je razle- cerkev se imenitno y. s
tela Odtrgala mu je dva prs a pronevljenimi lam. Dela je
na desni roki, levo roko pa zelo izvrši, Jenko iz gt yida _
razmesanla Zdaj premišljuje Na južni gtrani župnišča
vaientin v Dolnici vzrok svoje pravil
g. župnik kaj ličen vrt v ne^.rece	.	_„ terasah, ki bo kraju res v
^T^v," *	v! okras. — Podjetni trgovec Jo-
DR. IVAN
JANEZ ČEBULJ
MISIJONAR V AMERIKI
Meseca februarja, 1871 je bila dulutska cerkev toliko dole-lana, da se je mogla že služba
božja v nji pričeti. Plačal sem nad 4,000 dolarjev in pustil še 900 dolarjev dolga. To se ve, da je bila notranja cerkvena oprava le začasno in revno oskrbljena. Ali to se bo sčasoma vse dalo čedno napraviti. Ko bo cerkev dobro dodelana, bo veljala blizu 7,000 dolarjev. Marca, 1871, sem prepustil Duluth in vse druge minnesotske
wisconsionskih gozdov, med njimi 19-letnega mladeniča, sina prvega poglavarja Lac des Oreilles. Tega mladeniča je navdajala nenavadna pobožnost in pol svetega navdiha zavpije-"O ko bi me Veliki Duh precej poklical s tega sveta zdaj, ko je moja duša očiščena in še brez madeža."
Indijanci so ostali 14 dni skupaj. Bil sem takrat prav v svoji stroki. Naključilo se je namreč, da so bili pričujoči več-jidel vsi pevci in pevke, karkoli sem Indijancev in pol Indijancev izuril za petje. Čvrsto so se prepevale indijanske pesmi v izvrstnem četverospevu ter
misijone Kellerju, francoskemu privabiie tudi marsikaterega
Splitu ljubljanski trgovec Jean
sip Knez je postavil poleg svoje
Stacul. Pr, kopanju je skočil v trgovine noVQ 8tanovanjsko
m°rje: Z * T del Da PhtVln° sl°PJ'e' ki b0 obdano z nasadom in si zlomil tilnik.	pritličnega drevja. - Na čate-
Tovorni vlak je zavozil v žu pri Št. Jur ju je otvoril Leo-množico. Ob priliki evharistič- pold Knez novo trgovino v Bo-nega kongresa v Zagrebu so za- stičevi (Vojetovi) hiši. — šol-žigali na posebnem prostoru gka oblast je odredila za 29. razne vrste umetnega ognja, avgust ob pol 13. v št. Jurju Velike množice so se zbrale komisijonelni ogled šolskega okrog ognjemeta v igrališču poslopja, kako tji se dobili novi Concordije. K nesreči pa so se prostori za učilnice. Drugi dan, nahajali ljudje tudi na želez- 30. avgusta, pa bo ob 9. sličen niškem nasipu in na železni- ogled na Dobovcu pod Kumom, škem mostu. Ob 9. zvečer je kjer se sedanja enorazrednica privozil tovorni vlak, ki se mu razširi. — Ob šklendrovcu, ki množica ni mogla pravočasno se pri Zagorju izliva v Savo, je in brez nesreče ogniti. Mnogi šmerčah Ignac Fincinger kupil so preskočili ograjo in je pri Drnovškov mlin in ga preuredil tem izgubilo življenje 5 ljudi, v fužino, kjer bo na vodni po-15 pa je bilo težje in lažje ra- gon izdeloval v prvi vrsti sekire njenih. Med ponesrečenci ni in motike. — Oni dan so na nobenega Slovenca.	1 šentjurskem pokopališču polo-
Hiia je zgorela Martinu žili k večnemu počitku 97-letno Bond ju v Duplah. Gasilci so vdovo Jero Penko iz Srednjega
duhovniku, pomožnemu misijonarju, ki je že mnogo misijonov ustanovil v Minnesoti. Superior in Douglas County na wis-consenski strani je pa prevzel De Goey, holandski duhovnik. Ali ker ta dva gospoda ne govorita indijansko, sem Indijance teh dveh misijonov še sebi prihranil.
Čudno je, kako se vse na svetu spremeni. Na prav tistem kraju, kjer stoji zdaj Duluth. lepo bogato mestece s 6,000 prebivalci, ni bilo pred tremi leči še drugega kot gosto, temno, neprijazno lesovje. Kjer je zdaj poglavitna gostilna, velikansko poslopje, ki je gotovo veljalo 100,000 goldinarjev, je stala nekdaj majhna, iz brezovih kož napravljena kočica. V njej sem pred nekoliko leti sede in kleče na golih tleh umirajočega Indijanca krstil in pripravil na smrt, potem pa navzočim Indijancem pridigoval v očip-vejščini.
Kdo bi si bil nadejal, ko sem še pred malo leti po divjih gozdih reke sv. Ludovika koračil po krpljah in mnogokrat spal v snegu, da bo tam še v mojih dneh vlak drdral in hlapon tulil.
Leta 1861 koncem aprila sem peš potoval v St. Paul, 160 milj hoda od Dulutha. Imel sem spremljevalca s seboj. Sla sva od doma (Superior) v ponedeljek okoli dveh in prišla v St. Paul v petek zvečer. Kakih 50 milj je bilo treba hoditi po krpljah, ker jc bilo še snega dva ali tri čevlje globoko. Bolj ko sva se bližala St. Paulu, manj je bilo snega. Zadnjih 40 mlij, ko prideva že na golo ravnino, ni bilo več snega. Toda bilo je toliko prahu na potu, da sem si želel nazaj v gosto lesovje ir? globoki sneg Gornjega jezera.
Spala sva dve noči pod milim nebom. Kettle River je bila takrat silno velika in brez mostu, ki ga je bila deroča voda nekoliko dni poprej podrla. Zvezala sva torej tri hlode z vejami skupaj ter se prepeljala. Ko prideva blizu nasprotnega bre-
pogana k vsakdanjim jutranjim in večernim molitvam. Tudi si-1 cer smo za kratek čas prepevali različne nedolžne pesmi, za katere je Vincencij Roy, pol Indijanec, dobro poučen in mož bistrega uma, zložil besede; nekaj sem jih tudi jaz skoval. Nehote sem se takrat v duhu vrnil v nekdanje čase, ko smo! z Boštjanom, Matijem itd. (tu misli sošolca Seb. Tebaška in M. Torkarja), po novih masah prepevali Bogu slavo in se sicer z nedolžnimi kratkočasnica-mirazveseljevali.
Pozimi začetkom leta 1872 je šel Čebulj zopet pogledat v Minnesoto. Obiskal je tudi Trobca v Wabashi. Tega sestra, Marija Trobec, je nekaj dni pozneje o tem pisala v Ljubljano prednici in sestram v uršulinskem samostanu:
"Pretekli teden nas je obis-, kal gospod Čebulj. Ostal je pri nas šest dni. Neizrečeno nas je razveselil s tem obiskom. Pa kako se mi je zasmilil, ko je rekel, da je moral štiri noči na! snegu spati—in pa v taki hudi zimi, preden je prišel do nas. Imel je s seboj velike krplje, kak poldrugi vatelj dolge. Te naveže na noge, ker je debel sneg, da laže gre po vrhu, da se tako ne vdira. Čeprav so precej težke, je vendar se letel { v njih, da bi ga še vsak ne do-: hajal. Veliko lepega je pripovedoval o misijonu,'pa ne morem popisovati; upam tudi, da ste brali v 'Danici.' Sila težaven misijon ima, ker mora več-jidel peš hoditi in po samotnih gozdih tolikokrat prenočiti na snegu. Sam je rekel: 'Precej sem že prestal v Ameriki.' Nekoč je bil sam kuhar, pa je le krompir kuhal; in sicer ga je v ponedeljek skuhal velik pis-ker„ da ga je potem ves teden jedel, pa nazadnje že ni bil več dober. Rekel je, da je že zbolel od njega. Zdaj ima hrano pri i neki družini. Kadar gre na misijone med Indijance, vzame s seboj v vrečicah vsake reči: ne
klenih mišic, priča dejstvo, da je v enem dnevu prehodil na krpljah 84 milj, od Sawyer do Superiora. Njegova spremljevalca sta na polovici pota obnemogla in ostala v Fon du-Lac, Minn., tako da je zadnjih 18 milj moral sam hoditi. Indijanci, ki na take stvari bolj gledajo kot na rožni venec, tega še zdaj niso pozabili.
"Kaj se pravi na krpljah hoditi ,8em sam izkusil. Meseca marca leta 1898 ko sem obiskoval indijansko rezervacijo (naselbino), sem od osmih zjutraj do desetih zvečer prehodil le 17 milj, od mesteca Aitkin do Rice Lake; snega je bilo povprečno pet čevljev in mraza 20 stopinj pod ničlo. Nato sem ob Sandy Lake krstil 13 Indijancev. Star sem bil tedaj 34 let, torej v najboljši dobi. Indijanci se še tega dobro spominjajo in o meni govore. Toda Čebulj u bi pa jaz še leščerbe ne mogel držati."
Šestdeset ali 70 milj Čebulj u baje ni bilo nič posebnega peš prehoditi v enem dnevu in večkrat je moral prepotovati večje daljave. Ni čuda, da je naposled pri naseljencih in Indijancih slovel ne le kot vzoren misijonar, ampak tudi kot izbo-ren pešec.
Čebulj v Sloveniji
Čebulj je že spomladi leta 1869 nameraval iti na Kranjsko, kakor je sam pravil misijonarju Ignaciju Tomazinu, katerega je sredi februarja 1869 obiskal v St. Paulu. Prišel je na krpljah čez drn in strn in se drugi dan po istem potu vrnil domov. Toda takrat so se mu načrti glede potovanja v domovino izjalovili.
(Dalje prihodnjič.)
Žrtev poklica
"No, kako je bilo na ienito-vanjskem potovanju?"
"O, strašansko. Kakor veš, je moj mož natakar in kadarkoli je kdo v hotelu potrkal na kozarec, je tja letel."
. Zgodnja ljubezen
'"Vsako jutro, ko vstanem, je moja prva misel pri tebi, draga moja." "Gašperinov Janez tudi pravi tako." "Lahko da tudi reče, toda jaz pol ure prej vstanem kot on."
Na tramvaju
V	nekem polnem vozu cestne železnice je sedela debela gospa, ki je tehtala najmanj 120 kilogramov. Poleg nje pa je bil stisnjen suh časopisni raznaša-lec, ki je izgledal poleg nje kakor postrv poleg soma. Dama je opazila, da dve gospodični poleg nje stopita, vsled česar je nahru-lila fanta: "Zakaj pa ne vsta-neš ter pustiš eno teh dveh gos podičen sesti?" "Pa vi vstanite, se bosta pa obe gospodični lahko vsedli," je odgovoril dečko v
splošno zabavo vseh potnikov. •
V	jezi. "Od jeze bi skočil i/, kože!" — "Poskusi! Samo pazi, da potem v naglici, ko boš nazaj vanjo silil, ne zgrešiš prave hlačnice!"
ZOPET SMO DOBILI NOVE
COLUMBIA plošče
od naših priljubljenih pevk Mary Udovich in Josephine Lausche. katere vsakemu priporočam.
10 inch 75 centov
25142	' Spomin," besedilo Mr. Ivan Zormana. Glasbo priredil Dr. William J. Lausche
"Jest pa za eno deklico vem." Mary Udovich in Josephine Lausche.
25140	"Kaj ml nuca planinca." Mary Udovich In Josephine Lausche.
"Plenice je prala," Mary Udovich in Josephine Lausche 25139 "Uspavanka," Mary Udovich in Josephine Lausche
"Kadar boft ti vandrat fcu," Mary Udovich in Josephine Lausche
Za ples, Irra Hojer Trio
25143	"Karolina"—"Samo tebe ljubim," valček
25138 "Vesela Urfcka." valček—"Ribenčan Urban," polka 25135 "Hopsasa," polka.—"Večerni valček" 25129 "Oocdni valček"—"Veseli godec,1" polka
Poje dru&tvo Adria iz Chicaga
25141	"Žabja svatba"—"Kukovica" 25132 "Na morju," 1. ln 2. del, komična.
25127 "Predpustna"—"Brez cvenka ln soli." komična Nore hrvatske plošče. 10 inch 75 centov 1153 "Laza Jajaroš postaje gradanin." 1. 1 2. dio, komična 112S "Soštarski majster"—""Nančika 1 Stefek." komična 1124 "Maksa traži burt," 1. i 2. dio, komična
1137	"Maksa bježi iz Spitsburga u Detroit," 1. i 2. dio, komična
1138	"Maksa na burtu u Detroitu." 1. i 2. dio, komična
Dvesto glasnih igel zastonj, kdor naroči Štiri plošče ali več. V zalogi imamo tudi vse druge Columbia plošče.
Se priporočam
Anton Mervar,
6921 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
ga, se hlodje ločijo ter oba pa- koliko kruha, mesa, sladkorja, deva v vodo, ki nama je bila do j kave» čaJa itd- 0 kako ie vratu. Prišla sva h kraju, ali duhovnik vesel! Tako so se mi
obvarovali bližnje hiše.
ae je poročila s mu-V belgrajskem "Vre-
Osredka. Do zadnjega je šivala in čitala brez očal. Je pač trden ta kuuiljanski rod!
kaj je bilo zdaj storiti? Takrat se je že mračilo; ponočna sapa je jela ostro pihati; bila sva mokra od nog do vratu; vžigalice so se bile zmočile, tako da ni bilo mogoče napraviti ognja. Kaj hočeva početi? Sklep je bil kmalu storjen. Naprej koračiva še 20 milj, da prideva do prvega človeškega prebivališča ob Snake River, kjer sva se posušila, pogrela in počila.*
Tako je bilo poprej. Ali vse drugače je zdaj, ko železnica sklepa St. Paul z Gornjim jezerom. Zadnjo pomlad, ko sem šel v St. Paul, sem v Superioru ob Gornjem jezeru zajutrkoval, v St. Paul pa večerjal. Tudi je zdaj med St. Paulom in Gornjim jezerom dokaj trgov in postaj, ki jih prej ni bilo. Tako svet napreduje. Časi se spreminjajo—in mi se spreminjamo v njih.
Koncem septembra, 1871 je bil velik shod in zbor Indijancev ob Bad River, pri katerem je bilo izmed 4,00Q wisconsionskih Indijancev in pol Indijancev blizu 2,500 pričujočih, ki so prišli po letno plačilo. Krstil sem pri tej priložnosti pet odraslih Indijancev iz notranjih
zdeli kratki dnevi, ko je bil pri nas. Zmeraj nam je povedal kako šaljivo. V nedeljo je imel veliko sv. mašo z angleško pridigo. Moj brat je igral na orgije; naš pevski zbor mu je bi) prav všeč. V ponedeljek je pa šel proti domu. Nekaj se je peljal po železnici in potem je še sto milj peš šel po gozdu."
Čebulj je bil tudi prvi, ki je sv. mašo daroval na Cloquet Indian reservation pri Big Lage v Minnesoti; zdaj se ta okolica imenuje Sawyer. Stari Indijanci ti še pokažejo prostor, kjer je maševal pod milim nebom, in ti zatrjujejo, da tam, kjer je stal oltarček, ni 15 let rasla nobena trava. To je Čebulj u omenil naš benedijctinec o. Roman Homar, ko ga je leta 1895 obiskal v Newberry; on pa se je le prijetno nasmehnil in rekel: "Ne vem, ali je bil to čudež ali ne; vendar pa mi je pripomogel krstiti precej trdovratnih poganskih Indijancev." Hodil je v Cloquet od leta 1862 do 1874.
Prej omenjeni indijanski misijonar o. Homar, kateremu so Indijanci dali ime "Ogitchida," to je korenjak, piše: "Da je bil Čebulj čvrste postave in je-
Finančni izkaz,
The M American Trust Co.
CLEVELAND, OHIO
z dnem 15. avgusta 1930
AKTIVA:
Posojila na prve vknjižbe______________
Posojila na note, na kratke obroke_____
Bondi in varnostni papirji_____________
Bančno posestvo za novo banko_________
Gotovina na banki______________________
Razna druga gotovina_________________
>1,91 1,107.00 727,865.19 2,571,881.33 25,500.00 546,390.21 10,977.88
$5,793,721.61
PASIVA:
Kapital .....----------------------------$ 200,000.00
Preostanek in nerazdeljen dobiček______ 281,030 51
Vloge ------------------------------------ 5,307,421 ^42
Druge obveznosti------------------------- 5,269.68
$5,793,721.61
LA BALLS gA«*™ By Lt Sallita
La Salle, 111., waa boat to forty-three delegstesto the eighth convention of the D. S. D. (Holy Family Society). The carnation went into fall swing on Labor Day when the reception of delegates took place. At 10 o'clock a solemn high maaa waa sang by the Rev. Skur of Pittsburgh, Pa., for the living aad dead members of the Union. He was assisted by the Rev. Francis Salo-ven and the Rev. Anselm Mum of Chicago.
aHa
By He Spy
Ae I sat in my comfy chair, smoking my pipe and dreaming pleasant noth-ings, I happened to automatically pick up my binoculars and as I gazed through them I find the foUowing being enacted in various walks of life. „ LEAVING FOR SCHOOL
Hennina Prieland leaving for St Mary's School of Nursing.
Ann Zore leaving for the National School of Cosmeticians at Chicago, 111.
Joe Kovasik will continue the studies of medicine at Marquette University, Wilwaukee, Wis.
August Droll is resuming his studies at the. School of Engineering at Chicago, 111.
Having spent three years of study at Notre Dame, Emeric J. Juricek will complete his education at Alabama Tecll, Alabama.
Ia the neighborhood' of 100 persons attended the banquet, which was held at aoon on Labor Day. The delegates were welcomed by the Hon. Mayor Frank Brzygot. Brief addresses were also made by Dr. Urbanowski, local medical examiner, the Rev. Fathers
Francis Saloven and Anselm Murn, i Mar« p«« „, . Dr. Kolumbatovic of Chicago, as wel Lafon	VJu'^u^ W"h-
as some of the Supreme Board mem-!w?s	U at M,lw»ukec>
_Ha	I Anton Suscha entering the Univeraity
| of Wisconsin at Madison, Wis.
The Joliet D. S. D. won the game	-
from the picked-up team of La SaUe! Christine Suscha had quite a time
Slovenian players to the tune of 13 to 9. introducing the handsome blond from
Nevertheless, it was a very hotly con- Joliet to a few select girl friends
tested gsme and sure was a thriller. Lucky girls, eh, what ?
Ask "Dynamite" to tell you all about!	—<«
that game if you didn't happen to see it We certainly must compliment Mrs.
aHa	i Frank Grobelnik on the way she sang
Joliet had a great aggregation down "Ave Maria" at the Gorenz-Stiglitz here, the most prominent being young nuptials with her besutiful soprano "Sissy" Mutz, who was bent on display- j voice, ing his knickers and hunting about for1	—
some more explosives. How about it Veronica Rosenstein has returned "Sissy"?	from Milwaukee, where she spent her
aHa	entire summer vacation. This is Vo-
Anna Scheuer had a bet with Mr. ronica's senior year at high school.
Wedic of Joliet on the gsme. We think	-
Mr. Wedic carried back the prize much We are very fortunate in having our to his satisfaction. Too bad that you Verona back, due to the fact that if that didn't stake a little higher.	handsome lifeguard had not revived her
aHa	after she went down for the third time
Ed Kompare was formally initiated she would have drowned, and what and classed as a stanch friend and co- /eally transpired thereafter we don'f
backer of the Sallies. The initiation kn°w-	-
took place at St. Roch's Hall, where Sunday, Aug. 24, the Holy Name Eddie was requested to sit down and congregation celebrated its 85th anni-and partake of some ice cream and Slo- versary, in which all of the Slovenian venian IT. But what he had after that sodalities and lodges participated.
mixture—I do not believe I will tell	-
■ ■	!■ Jean Fale finds that socks do in
aHa	emergency. But find your hosiery for
■next Thursday, Jean, even though you are not on time.
Hit 51 (Mr Av*., Ckv+mi. 0.
you.
Eddie Koinpare was also introduced to the Nutty Club members that were present st the time. If they had hung around much longer we do believe he would have been initiated into their fold.
aHa
Mrs. Agnes Gorisek of Pittsburgh, Pa., and a member of the Supreme Board of Jurors of the K. S. K. J., has
Night baseball being the thing in Sheboygan at the present time, I find a few ball- fans among our fair sex. Setting my binoculars well into the reserved section I find Mary and Ann Zore and in the third row from the front I find Elsie Sebanz and Mrs. An-
been spending the past week at the ton Sebanz rooting for Sheboygan, of home of Mrs. Frank Bruder Sr., who course. Keep it up, girls, the boys also was a delegate to the convention, can't help but win.
aHa	——
e . e. a » c John Stublar's cigar was missing On Sunday, Sept. 14 St. Ann s So- Sunday, for the simple reason that he ciety, No. 139 K. S. K. J., will hold its was demonstrating how to drink pop regular monthly meeting in the school and eat ice cream gt
the same time,
hall. Everyone is urged to attend this and in the fracas the st disappeared.
meeting, as our delegate will give her	_
report on the convention at this time. It certainly is a miraculous coinci-And dont forget, boys and girls, we dence that Stanley Lorger, our flour-have a sports fund in the K. b. K. U ishing business man, isn't reprimanded and with the increase of members ia or fined for continuaily parking his car the juvenile section the fund wtfi alsoMn	of Mary^ home on
be increased. So let s get to work. Ave
aHa	• -
We saw a rather keen yellow road- Just what does Augie Droll prefer— ster parading around town on Labor blonds or brunets—or is he our offi-Day. Upon inquiring we found it to cial woman hater?
be none other than the one owned by	-
Jando of Chicago. Mr. "Bidda" Mladic I have often wondered what sort of made a rather good impression on a technique Math Jeray uses to be so certain party. But, oh, my, what about popular with the ladies. Won't you "Carbolic" acid!?!?!?!?!	give me a break, Math?
aHa	—~^
_ . . . .. . .	Monday being Labor Day, the SS.
Frances Jancer claims that she is	c ,,, and Methodius congregation mo-
still hoarse from hollering at the game.	tored t0 Ho, Hi„ where the Rev
That s all right, you stuck for them	Cherne celebrated High Mass at 9:30.
through thick and thin, didnt you?	The choir chartered a bus, drove down
ST. STEPHEN'S SPORTS By The Old Sport
Our baseball team has been going "great guns" since finishing the league schedule. Out of eight gamea played they have won six. The boys have shown that they have the real stuff in them, In spite of the very bad breaks they had from the beginning of the sea-son. Although the season is coming to a close and many teams have laid aside their bats, our boys are out every Sun day, sometimes playing double-head ers.
Next season they will be in position to open up with an experienced team, and judging by their last few games, these youngsters will mske the older team sit up and take notice.
Akorat
Joe Piber pitched a great game against the Cullerton Orioles, winning by a score of 5 to 3. The opposing team did not get an earned run. Put it down: Joe's a comer.
Akorat
Our Georgie Banich ("Kegler" for short) has been emulating the famous Hack Wilson. He stands high with homers, having three circuit clouts to his credit. He also specializes in shoestring catches, for which the pudgy Hack is also famous—from there on they differ, as Hack catches one sometimes. Still, Georgie is young.
Akorat
John "Turk" Terselich and Joe Piber are going hack to school in De Pue when classes open this fall. Johnny battted well over .600 and fielded perfectly, until the last week, when he took a tumble. Considering that this is his first yesr, his showing is a real surprise.
Akorat
Johnny Šinkovec started out as an outfielder, but found his niche at sec ond base. He bought a new bat to improve his batting, and while his average crept up a few points, he is still shy of what he should have. There are more bats at Turk's, Johnny.
Akorat
For an all-around player Hank Basco is as good as any. He even pinch-hitted for Joe Kappa, as man-, ager, the last week, while the latter was roaming around De Pue, Oglesby and La Salle.
Akorat
After going hitless for the last few games, Jake Basco got one in the last game last time at bat. Hang out the danger sign—he got a whiff of blood.
Akorat
Bowling and basketball next. Arrangements are now being made for a basketball team and a four-team bowling league. If interested, put your name down at Turk's.
-0-
NEWS IN AND AROUND JOLIET By The Klever Kid
That's the spirit.
...	t posal for the entire day.
All credit for the organization of the r	_ '
picked-up team is given to Charles and Born tQ Mf and Mrg Joe Frgnces John Just, who were untiring m their Jr. a robust son. Congratulations! efforts to accommodate the visitors.	_*
...	.	u , c__;,	Why bother about seeing the Booster
We augmented the Holy Family So- even jn shom? M presumptions are ciety No. 5 K. S. K. J., with another thgt the d egotistical lad is knock-rnember, with the entrance of Uuis kneed and ,,m SUfe La ^, vanj Sever in our ranks Dobrodošli or couldn>t tolerate h incessant rattlinJ in other words, welcome, Louis. How many more members are we going to get now—we won't say in advance. aHa
We wondered who the towering giant was at the baseball game. After bc-
in a body, having the bus at their dis-
of knees.
BITS ABOUT ELY By S. B. Cyril
...	.	This little article is written for all
ing formally introduced one of my 0ur Page fans in general, but in par-em issanes reported it to be none other ticular for the edification (?) of those than Rutolph Skulj of Joliet, who puts ardent K § K j in £, Minn all the classy English writeups in the _	. „.	"
Amerikanski Slovenec. How about it, .Speaking of Ely we must mention
Rudv aren't we right?	that lt ,s some ,m,e bur«' Pa še how!
Kuay, aren i we ngni	It boasts a p0pUiation of some 5,000 to
Joe Jurjovec and Vince were having 6;°<>?	<am *	j£isa?)' ,n:
one grand old time with the Sallies at eluding qui e a number of Slbvenes and the "veselica." We wondered what all; "ot a 'Eskimos. The former are the commotion was about when they the «ar"est»	typ? «°m-
entered the building and soon found mon to the North and Northwest while .u w •	»h« fair cpv the Eskimos—oy, oy, those Eskimos!
them being besieged by the fair sex. | E,y .g quJte '^nown in the Mid-
dlewest as a resort town, and justly so, for it offers to the visitor the best
aHa
Mutz of Joliet had the fol-
lowfng^slogan at the b^.l «.me ^shing/kum^ knd'eamp^g Sides when he referred to a certain Sallie- the8Northw£t. -	*
"Vim, Pep and Vitality. Oh, my, oh, _	.	,
my, what a description, "Sissy."	utK are tney ever
aHa
in the Northwest. Are the fish game?
One of the stupendous spectacles a
a	j d	«r rhiMon visitor should not miss is the sight of
Anna and Rose Vogrich of Chicago {he bJack and whife cQw (the ^ wjth
the cowbell) complacently meander- i
are vacationing at the home of Miss Sophia Pirnat, north of La Salle. We
Here we are, back again after a few weeks' absence from Our Page. We were rather busy and couldn't manage to let you hear from us.
Mr. and Mrs. George Ritonia of Milwaukee, Wis., on their way to La Salle, IU., stopped and visited friends in Joliet.
Extra! Extra!
Have been asked by one of our young Slovenian fellows to let a young lady of Victory St., Waukegan, know through my column that he fell for her and would like to see her again. Isn't that nice of him to say that, Miss Ma—?
Oh, La Sallita, did you really dream about us? And, wouldn't you be surprised to know that I saw you and know who you are? Now, let's see where? Oh, yes, at Waukegan, Mozina Park. Too bad our bus was in a hurry or we would, have had the pleasure of meeting you.
Gee Dee: Your story "Sink or Swim" is going over big. We enjoyed it very much. Hope to hear more from you in the future.
Why didn't Ann and Marie keep the promises made at Mozina Park? Result is that a Joliet conventioner is rather blue.
The Two Klever Kids wish to thank all Our Page writers for the compliments accorded them on their poem, "Our Own K. S. K. J."
Believe It or Not—
Joe Fabian looking good as ever.
Sparky Mutz still going to school.
Lawrence Terlep making a hit with one of Waukegan's belles.
Marge Lukanich making a trip to Waukegan by bus.
Frank Juricic back from his vacation.
Frank Ogrin entertaining company.
Christine and Ella at the Village.
Big boy Ryba called sonny boy.
The Two Klever Kids are not Mary
BARAGA CENTENARY ; OBSERVANCE
(Continued from last Edition)
Here was disclosed again the terrible longing of the Slovenian people as a whole for a national saint. Other saints are near and dear to them, other intercessors are powerful hi heaven, yet in every true Slovenian heart there is felt the need for someone nearer to them, who had lived the life they were leading, suffered what they had suffered and enjoyed what they had enjoyeii: in brief, they were longing for someone who would "understand." Some day their wish will be fulfilled. Let us hope and pray that this is the beginning of the end of the long struggle of the Slo-venisn people to attain their heart's desire—* national saint on the altars of their country.
After these proceedings were com pleted, the final act of the celebration at Marquette was the visit to the tiny shrine in the lower part of the church, where the remains of Bishop Baraga are preserved snd cherished. One brief glance at the tomb, a hurried kiss on the engraved cross, and a whispered prayer or two, was sll that time permitted to the throng of devout pilgrims, yet who knows what manifold blessings, what powerful grSces, what strength to battle and conquer, were imparted to the hearts of Slovenian people on that occasion? Time alone will tell.	r
The visit to the tomb of Bishop Baraga officially brought to a close the celebration in Marquette. The people gradually dispersed to their various destinations, to convene again, however, in greater numbers than before at Calumet and Eagle Harbor, to take part in the final act of this great drama of the life end work of that noble priest and warrior, Frederic Baraga.
Not for many, many years will Cal-umet and the copper country again witness such a wonderful succession ot events as that which brought to its climax the observance of Bishop Baraga's Centenary. From the time of the Sol-emn Benediction in St. Joseph's Church, Calumet, Saturday evening, until the completion of the Requiem High Mass for the deceased Slovenian missionaries in America, at Eagle Harbor, Monday morning, there was not a moment free from the all-embracing, enthusiastic, religious atmosphere which had suddenly arisen there. Catholics and Protestants, Slovenians and members of other nationalities—all united in their efforts to make this occasion not only a beautiful and memorable one, but what is much more important, one that would be fruitful and beneficial in the far-off future.
That their first aim was attatined is apparent to all. Attendance at but one of the many services or celebrations would be sufficient fo convince even
SHEBOYGAN CHATTER By The ReporteretS
Every Labor Day the Sheboygan Slovenes make a pilgrimage to Holy Hill. This year the event was more impressive, since It was combined with the celebrstion commemorating the anniversary of Bishop Baraga's arrival to Amer;ca. Many out-of-town peoplo were present to participate in the-festivities. The Rev. Ambrozich of Lemont, IU., made a very impressive ser-mon. The foUowing represented the clergy at the event: Reverends Gruden, Schiffrer, Cherne, Gladek and Po-tochnik.
A group of our local boys went for the wide open spaces recently. On their return one of the reporterets cornered them and asked if an interview would be granted. They refused to make a statement. Upon close questioning, we found out that they spent their time hunting, fishing, swimming and catching turtles—that Louis Me-lauz was the best fisherman—that Joe J. got homesick and a little lovesick— that Zaggy's riemesis were snakes— Karl spent most of his time thinking about his loved ones at home.
Miss Pauline Virant spent the weekend with a group of girls at a cottage at Crystal Lake.
Miss Kaker and Ella Stiglitz made a trip to Joliet to spend a few days.
Do you know—
Vic Kalan: They call him "Kalan," and he is one of the nicest feUows we have ever met. He is a real optimist. Medium height, large mustache very noticeable when he smiles. He is the church sexton.
If you're feeling somewhat blue, Or you're needing a smile, too, Look in the Chicago Chipso column. If the week's gregt hits you want tc
know,
Or a smile on your face to grow, Look in the Chicago Chipso column. Every week I come to you. By the author nothing passes, Thst is done by boys and lasses. To the K. S. K. J. this news passes, Through the Chicago Cipso column.
The news fust lesked out that the saxophone was invented in 1860. The Civil War broke out in 1861.
One Bright Sunny Sunday Afternoon Just Around the Corner
Flat tire, what luck to have J. M. B. Say, Frank, you better have Mr. Stayer clean up that glass he has laying around that corner. I know how it feels to have tire trouble when you're all dressed up and taking the Mrs. for a spin.
You are P-p-p-pard-pardon, La Sallita, but you have another guess coming. Better luck to you! Try T-t-t-ne.
Johnny learned in class that an anecdote was "a short funny tale." Later he made use of the information in the foUowing manner: "A rabbit has four legs and one anecdote."
Labor Day, 5:30 in the morning, found Bidda, Pard and one of the young ladies standing on the corner of 22d St. and Lincoln waiting for the rest of the gang to show up to spend the day at the dunes. Waited till they got tired and went home in good humor.
Eddie Kompare seemed to have "IT" Labor Day in La SaUe with the Sallies
CONVENTION SIDELIGHTS By St Floriaa Booatsr
John Stublar: Active—heads the a" "ound him, not giving Chipso a Booster Club—also secretaried and chance to meet the girls of that town, treasured for the Bowling Club. Has But. anyway, Chipso had a good old
a willing hand at all entertainments. Everyone likes "Johnny."
We wonder if the Spy (he or she) is
time at that dance.
Cenjena zbornica ...
The K. S. K. J. convention ia Waukegan was interesting from several points of view. From a business standpoint, it could have been boiled dowa to a few days less, hsd not a few "ringers" been inserted to creste sn upheaval in the calm diffidence of the supreme conclsve. The individusls responsible for the turmoil really got it in the neck anyway.
Considering the convention from a socisl aspect, the Booster can report it as a grand success. Such wonderful hospitality as afforded to the delegstes snd visitors by Waukegan and North Chicago Slovenes can scarcely be excelled.
Throughout the first week of convention sessions there was slways some sort of entertainment to assusge the confused tempersments of the weary delegates.
Monday evening, Aug. 18, the K. S. K. J. delegates were royslly entertained at a banquet snd dance in the school hsll. A very appetizing dinner was served by pretty Slovenian maidens who were garbed in attractive pink dresses. A program of speech-making was in progress the major part of the night, but it was fsvorably interspersed with musical selections by Miss Elizabeth Grsyhsck. popular Slovenian operatic star, and John Germ, official K. S. K. J. accordionist. I might add that an impromptu party was staged after the formal festivities were over, and the waitresses played the part of hostesses. WOW!
Tuesday evening was given over to initiation of various K. S. K. J. candidates. The degree team was composed of young feUows of St. Stephen's Parish, Chicago. Led by Ludwig Skalla, Schonta, Tony Bogolin and several others, the proceedings were of an impressive nature and will not bc very easily forgotten by the participants.
Wednesday evening, Aug. 20, the church choir of Mother of God Parish, Wsukegan. offered a concert of sacred hymns and Slovenian folksongs. Their efforts were very enthusiastically re-u/h i ceived by the audience, if loud and "nat s prolonged applause is any criterion. Dancing also was in order.
Another one gone! This time it's
___________ Mr. Joseph Zeman. Has been married
incognito when on the j'ob. In fact, we ab°ut a week ago. Of course, we al-wonder "why" we wonder.	most tmought it was, John. "" " _ the matter, "Smiles"?
Klever Kid: If it wouldn't be taking	---
any of your valuable time, would you . Some of the Chicago people were at- Thursday night the Dramatic Club of mind writing a little poem abouf She- racted to La Salle by the convention. Mother of God Parish offered a play boygan? We know you like the town. ' hope that my good friend Miss U for the edification of the KSKJ
' sallita win take good care or them, j delegation. It was presented in Slove-
rw	t , ..„ .. . „ nian and was the source of much enter-
Une case and Inch left the boys tainment
again. This time to go to Wisconsin	_
for a short vacation with some of his fellow workers. No, not fishing.
The reporterets would like to know if Frank Augustine is employed on Chip-so's staff. Toodle-oo.
Jaz predlagam . . .
BARBERTON KIDS By The Kidder
r> . • r-	.. , .	The Karcher Hotel in Waukegan was __Certain Guy is working hard on that	the «hot s t» of th K s con:
... .- .	surprise he has in store for us. It's	v-„tinn „ v,,""
Now, girls, I know that you missed	going to be a storv Let's hooe it wiU	v®?t,on- buch a »P r,t of good-fellow-
my articles, but there is so much to do	be af good as Gee Dee^s stoT^s	Sh!f ^ famcrfdcne Polled that it
in this wonderful community of Bar-	8 _ >	endu,:ed mt° tl?e .wec, hours of the
berton that I simply could not write.	At last this column have I filled	JToSar
th«. rnnfirm^ . , «: , " .0ur ""»'acturew are getting so	With this week's leading newsettes,	0f.P0P«laj: delegates »as a general
° . pessimists, f Enthuslasm human lately that, they are giving	And hope my readers it has thrilled,
was contagious during these days. The j everyone two-week vacations without	AU the men folks and fanettes.
oeautirul religious ceremonies, the long! asking you whether or not you want it.	_
and colorful processions, the eloquence , Real generosity, I call it.	Sh-h-h! Beware, "The Spy" has en-
or the speakers, the clemency of the j Outside of a few things, everyone is	tered Our Page
weather, with not a single unrortunate | having a swell time figuring what they incident to mar the enjoyment of the! are going to have for tomorrow's eats, day—how could the people help but! Picnics are held every Sunday and obtain a vivid impression that will en- " dure in years to come?
As to the attainment of the second and more important aim, that is a mat-
iorder of'^businesss^ •
If I may be so bold to mention, Room 307 was the "headquarters" for the unofficial delegation.
lodges are all making good money on them (figuring backward).
Now that the children went back to
THE TWINS from
Waukegan and North Chicago
What a break! Rudy Rudman's room was right next door to No. 307.
Stanley Zupan and Eddie Kompare typified the K. S. K. J. twins, for they
. -----. j «1	»ng up the Sheridan St. hill (the main	anH Flizahpth
lust wonder if it doesn t make Jamos	* f If , luck	and fcHzabeth
lust a wee bit lonesome.	bovine may condescend for your ben-	tio;a ball,ta was really at the conven'
I^bcUevei^rt^s^cr^	g0^sMutZ fla8hin* *	"" °<
idea'a'^to your Identity* but HI neve"!	^ whether the door is locked or	Luksich playing well, as per
never tell who told me as that certain	PR " . how's evervthinc in Elv?	us"aI- . _ ,
party is liable to get into an imbroglip	^ [^t'm0^	^dS?*" ^ ^^ " ^
rrom which he will be unable to	jng fo j( jn that cunning original way weaa,n*-	_
emer8e' aHa	that it is always filled? Does Carbun-	More visitors to Joliet. This time
I notive we have* "The Spy" as a new	^ra^films'Sc^Do^	are Stiglitz, Julia
reporter to the English section. Wel-	' ^ludfi Tony S.) sm	^^tS^^ SuSha' a" °f ShC'
come to our ranks, Mr. Spy, but please	1 aground the ?able ty0 hold the	Wis.
dont come spying down to this little	». h , sessj0n with the root beer and	Weeklv flash• K,„ma „;,i
^ Th.C. iti,aobi!.t°.haf;	sinkers (oh those sinkers) ? I	tZlX ilk-l s. D^vemfon
Come on, Ely, get your favorite type-j	"Toots" " -
Vacationists
The Frank Lokars of Pittsburgh, Pa., and sons Robert and Buster made a
school, we poor hard-working people I a^Woo^weJe fo°s?	d'S nofhM? were constantly together, and no doubt
have a chance to sleep in peace.	^ UP t0 their old tricks"
If the Joliet Joker thinks he plays a	f taken ity ourselves to give Triw,mc frftJT: c.iiu« th. om
mean hand of poker he shouldI bring s	«a bjt of new^from this wonderful cI^^iT^St1^ Sll
roll and get in a game with the Magi-	:own vnown a<! Wank^nn »port, bt. Florian Booster and Gee Dee
cian and myself. Our mottto is: "Do	n ai YVdUKCgan' were read at the convention sessions,
unto others, as they would do unto	Met Gee Dee at convention. Girls? ®f ««D "f^f.nTfS
M . . . . .	if you haven't yet met this young man K' SportS and CnlargC
The Magician may be good in throw-	£ are sure m'issj some/hing* Out Page.
ing his vocabulary around but as a	Waukegan is surely having conven- „ w,6 orat:fxi~tn nnt„ th„
golf player he isnix gut. On a par 48	tion bIu(fs this Week-espedslly th • j!" JSSSSS lt.1?
A°U:Sev.,?e ,USUally KbagM" Ca.Sy 84<	girls. They miss the nice boys from ESSfta !£®3SS, k c J "i TK!"
And while I am on him, if he puts any-	different nlsces sented in the ofncial K. S. K. J. dele-
more sassy remarks about me in Our	AmongPthe recem Waukegan visitors «tfSan^JSE?1. on
Page I'll stick my finger in his eye.	were Je|n petkovsek, Josie Ahlin and J* " ^ °f r" /J iSin.
Mr	F^ieSrnkJ of K. S. K. J. sports and Our Page.
(He knows what that means.)
There is no reports about our boys and girls, as they are all vacationing. Miss Nettie Yankovich and Mr. An-
ter of which we can never be certain.« will have a chance to sleep in peace. ,rnm th.m mnr(. havp, tht.r„ The thought that long after this cele-' »	„ ;from them any more. We have, there-
bration and those who participated in it are forgotten, its results will be do-ing good in the world, is wonderful. Think what it means to give a new saint to the world. Forevermorc, while life exists on this planet, the Slovenian nation will have a powerful intercessor at the throne of God. Does that mean nothing at all? We can but place our trust in God, and endeavor, by continued labors, to hasten the day that will see the manifestation of His will.
This is imperative: that we take up and carry on, to the utmost of our power, the work begun by this celebration. "A good tree bringeth forth good fruit." ir we, as Slovenians, would produce the fruit of Bishop Baraga's canonization we must first become the good tree. As Father Odilo in his sermon in the morning, and Judge AUe-gretti in his speech in the afternoon, stated, there must be in the lives of the Slovenian people a closer imitation of the life of Bishop Baraga, a more lasting adherence to his prrnfiiples and ideals, and finally, the fervent desire to become worthy of this man when one day we will honor him on our altars as a saint of God.
Then, and only then, will this celebration of Bishop Baraga's Centenary have attained its two-fold purpose. To this end let us pray and work unceasingly.
Frank Srebernak,
Detroit, Mich. --o-
Mr. Germ surely deserves many
. ., . , .thanks for the wonderful entertaining	_ . , , , .
thony Gerbic were the central figures he has done wjth hjs acc0rdion. I'm	Brother Frank Lokar of Pittsburgh
in a nuptial event solemnized at the positive every Waukegan member who	won a place on the Board of Trustees
Sacred Heart Church Sept. 6. May heard his beautiful music wishes to	and W. F. Kompare of-South Chicago
they live in peace! thank him for showing us such a good	Put "P a stiff batttle to win a place on
-0- ' time.	the Board of Jurors. These young fel-
Al'so met the St. Florian Booster, who	lows were leaders among the younger
happens to be a very handsome, so-	delegates, who, despite the fact that
ciable, entertaining young man. A real	they were in the minority, showed the
The Forest City K. S. K. J. baseball j gift to women.	opposition that they just couldn't be
team made such a good showing this Stanley Kromar, Cleveland's come-	aownea. year that Francis Novak cf Cowtown,; dian, was in Waukegan Sunday.
THINKS FOREST CITY WORLD-BEATER
Seemed to enjoy our town very much	It seemed as though the Pennsyl-
--vania delegation held the controlling
Jean Cesnovar seems to be missing vote. They had a ticket that was pre-
that certain party from Steelton, Pa.	arranged and with good politics could
--havewon. But under the leadership of
Miss Jennie Cepon, president of the	the "floor chairman" Zbasnik they
Young Ladies' Sodality, is in the hospi-	bolted rrom one side to another, with
Referring Vo a^recent game the writer tal foUowing an operation. We hope	the result of gainnig only a meager
claims: "There wasn't a man on the you soon get well again and join our	representation.
diamond who wasn't heart and soul crowd.	...	-„ ...
for winning They went into the game Anne Slana seems to have found an	We must confess that if the "pohti-
with the idea that they would 'smack' answer to her maiden's prayer i-n a	cians" of various delegations co-oper-
thc Dill to every corner of the lot, and Clevelander. _ No wonder she seemed	ated in true harmony, the election re-
they did The Richmondale A. C., op- so blue Wednesday, the day he left for	suits would have been vastly dirrerent.
Pa., thinks it should receive recognition in Our Page. Mr. Novak writes: "The Forest City K. S. K. J. team is a group or rellows who deserve real credit. The boys have played real ball this season behind an honest.-to-good-ness management.
. . —- -- ------ - i oonents in their last encounter, couldn't Cleveland.
three-day sojourn at Joiiet, IU., follow-1	th baU »	The convention was a great thing.
>ng the K. S. K. J. convention. They Comoarinn the Forest City team with | Besides doing a lot or good ror the were entertained by Joseph Zalar and|otherKHs £ I teams, the communica- ; lodge, it also gave the younger gent-rank Gospodarich. Mr. Lokar is a I tinn cneaks to loliet thuslv: "If you eration opportunities to acquaint them-newly elected ofricer to the Supreme j Vol^t Wlows want to play ball with selves with other people. I now know
Board or the K. S. K. J.	\J ; ^ ski team you wll have to who La SaUita is. She was the young as rain was concerned, but the twin
The Misses Dolores Zalar and B. inin th'. National Leacue next year be- lady who was strolling in Mozina's cities were both wet; and the K. S. K. J Koelsch returned to Joliet last week |' team has a pitcher who twirls Park in a brown outrit the first Sunday convention was "all wet."
.u". koli _____ »lat* with n z i on— of the convention. Are we not right?	-
But, as it is, the younger generation got the breaks, so we are extremely happy.
Who gets the "zaupnice"?
There may have been drouth as far
the Zuliches and Grdinas.
--0-
Benefit Tournament
Elmwood Shore Club miniature links will be the scene of a benefit tourna-
pen to you as did to the Booster, as "" r^m« on" Elv'aet vour Yavorite tvoe-	u- convention, ment Wednesday, Sept. 10, to be given
you probably remember that ramous wr^e ^nge ^l^ned up" and ^	Mce^ Jsf WhY?	H°ly Cr°SS Parish °f QeVe'and
K. S. K. J. tragedy that occurred on have a8n anster to this in the next issue tverytmn* ls mce and ros»y-	Tee-orf will be at 9 a. m. and will
Lovers Leap.	of Our Page.	ueiDt n.,_f	continue until closing time. Valuable
t> i	a,,a L t,	. m P. S.: Bet you can't tell what S. B. Ua. . .___v'. " , , . prizes will be given to men, women and
Proclamation: If the Bosoter fails . rhe author's name stands for.	c Haia«!m$le n»«htmare last night. -t-"J ........-
to appear at the bowling tournament in ,n tne autnor S ™	{ Saw the "Spy" peeping in my window.
shorts—regardless of the cold weather	-0--°h> Chipso, what'll I do? I'm so
—he is therefore pronounced as one Plumber: Did you want a plumber, afraid! Maybe it's a sign thst I'm going who does not fulfill his promises. So Mum?"	; to expire soon. Please advise!
long—until the bowling tournament. Lady: Want a plumber, indeed.;	_ _
aHa *	why, I wrote to you last July.	1	u
Puff, puff, who's got the powder puff. Plumber-(to his mate): Wrong house, As Ossie, the ofrice pup, says: "Walt Why, Gee Dee, of course. Congratifla- Bill, the lady we're looking for wrote j is so ignorant he thinks flu is a chim-tions	| laat May.	I ncy disease."
after spending several weeks in Cteve- i^Viil over" the" olat^'with" a~zipp--	of the convention. Are we not right
land They were tendered parties by ' a , don'. mean mavbe you will have	--One thing that Waukegan really has
—	to make a g^d record ir you will want	, Two people who seemed unaffected	in its favor is pretty Slovenian girls
o have anything to do with the Forest	from the convention and very much in-	A person would have to search far and
r'Mf K SKI	terested in each other are Millie Ben-	wide to find a bevy of reminme pul-
In closing', Mr. Novak tenders his	cina and Bobo Noval^	£ritUde ,0 matCh "P W'th Waukegan'a
congratulations to the Forest City boys	best and wishes all K. S. K. J. teams suc-
children. Albert J. Kausek and Stanley P. Zupan, operators of the course, announce that the standard prices— 25 cents for day play and 35 cents for night play—will prevail-
The course, 18 holes, is located on the beautiful gardens of Anton Kausek, 530 E. 185th St. You are invited to participate in this benefit tourney. Instructions given cheerrully.
cess in the next season.
-a
We are very proud that out or this	-
town or Waukegan the president or the	Mary Zore, a pretty Slovenian lass
K. S. K. J. should be chosen, who is	rrom Sheboygan, Wis., was on hsnd
Mr. Frank Opeka.	ror most or the restivities. We might
IMPORTANT --add that she left several languishing
(Chicago) Math "Bib" Slana, Waukegan's popu-	hearts behind her.
"Friday Sept 26, at 7:30 p. m., will lar sheik, is making a visit to the great	-
be the first meeting of the young ladies city of Cleveland. Hope you enjov	A young rellow who stood out in the
of the Blessed Virgin Sodality or St. yourseir, Bib.	limelight or the convention was none
Stenhen's Church after the vacation. Hilda, Millie and Marie Grom were	other than Joe Zorc, secretary or the
Everv voung lady who is a member much interested in some young men	Waukegan reception committee. His
and wants to continue being one must rrom the North Side. Who sre your	was a gigantic job. So well did he ex.
appear at this meeting. good-looking rriends?	ecute his duties and so erficiently did
Look for the "why" and "what-for"	—
in the next issue of Our Page.	That's all for this time. See you
1	m. Garbais. i again next week. Toodle-oo I
his co-workers carry out their that the entire K. S. K. J. delegation gave them a rousing vote of tbaaw
Jm
——
Moja
Ko sem v Hartumu nekoč obiskal svojega prijatelja Latijef-paio, mi je pokazal mlado, zelo ljubeznjivo levinjo, ki jo je pred kratkim d obli kot darilo od nekega poveljnika njemu podrejenega arabskega plemena, živalca je bila zelo krotka, silno ljubezniva in pri tem tako zelo navajena na človeka, da je v svojem gospodu gledala svojega zaščitnika in prijatelja. Levinji je bilo ime Bakida, kar bi se reklo po slovenski "Srečna." Lati jef-paša je imel veliko veselje nad to prijazno stvarco.
Ne bom tajil, da si je levinja
po vrsti zadal toliko udarcev, da se je levinja temeljito prepriča la, da brez resnega boja nikdar ne bo odnesla zmage. Tedaj je prvič to sicer tako krotko živsfl napadla jeza. Besna vsled sramote je skočila na tiča, ki pa se je med tem že pripravil na nov napad. Bakida ga poskuša pograbiti s Sapami, toda marabu je niti blizu ni pustil, pač pa jc opet z izredno hitrostjo in gotovostjo naštel celo vrsto krepkih udarcev s kljunom. Tuleč je levinja še enkrat poskusila in se vrgla nad nevarnega nasprotnika. Ta pa je menda slutil, da gre sedaj za odločilno zmago, je zbral vse svoje moči in postregel četveronožcu tako obilno
v trenutku osvojila moje srce Končno sem se vendar ojunačil udarci, da se je ta hitro obrnil
ter sem povedal svojemu zaščitniku in prijatelju, da se mi je levinja zelo priljubila in da sem čisto zaljubljen vanjo.
Za Turka so take besede dovolj, da dotični predmet takoj ponudi kot darilo in Latijef-pa-ša je preveč Turek, da bi bil opustil tako vljudnost. Kmalu, ko sem se vrnil domov, je prišel neki Arnavt z levinjo v naročju in poročilom, da njegovega gospoda silno veseli, če more svojemu in svoje dežele gostu in prijatelju to malenkostno darilo poslati kot znak svojega spoštovanja.
Ni dolgo trajalo in živalca je bila na našem dvorišču popolnoma udomačena, čeprav se je še dolgo časa spominjala svojega prejšnjega gospodarja. Zakaj, kadarkoli je ta jahal mimo naše hiše in je bila Bakida slu čajno pri vratih, ni nikdar opustila, ga spremljati na njegov dom, odkoder so jo morali zopet nazaj prinesti. Mi smo seveda pustili levinjo, da je prosto letala okoli, kar smo pustili pri nas vsem živalim, ki so se te predpravice vredne izkazale. Pretaknila je vse do zadnjega kotička. Velikokrat je splezala na ravne strehe in se je pri tem obnašala z veliko gotovostjo.
V kratkem času me je zelo vzljubila. Sledila mi je kot pes, me ob vsaki priliki ljubkovala, včasih do nadležnosti, posebno če se je zmislila, da me je ponoči obiskala v postelji ter me vzbudila s svojimi ljubeznjivostmi. V takem slučaju je nisem mogel zlepa spraviti od postelje.
Kmalu si je priborila komando čez vse, kar je bilo živega na dvorišču. Opice so delale strašne obraze, kadar se je pokazala, ali so bile čisto zmešane, kadar je skočila za njimi, da bi se z njimi igrala. Kamele, katere so šle mimo naše hiše, so delale obupne skoke, kakor bi zagledale strašno pošast. Pogosto se je pripetilo, da so pri teh skokih zgubile vso svojo prtljago, kadar se je nenadoma pokazala Bakida na zidu. Dobra levinja je tako žela kletvine in zmerjanje gonjačev, čeprav se ji nihče ni upal v hudobnem namenu približati.
Ko sem si število krotkih živali na dvorišču pomnožil, je imela Bakida priliko, da se je po svoji ljubi volji igrala z njimi, ogostokrat je na celem dvorišču povzročila strašen nered, ker ni nobene živali pustila pri miru. K antilopam, ki smo jih semin-tja dobili, je seveda nismo smeli pustiti, ker so te živali, kadar so zagledale levinjo, obupno rinile v steno in se tako poškodovale, da so poginile. Nekoč sem dobil k svoji živalski druščini marabuja. Tega mogočnega pti * ča je levinja takoj napadla, toda ta si je bil svoje veličine tako svest, da napada ni le mirno čakal ampak ga takoj zmagovito odbil. vBakida je dolgo časa po mačje in mahajoč z repom prežala na tleh ter novega pri-sleca srepo opazovala. Ta pa se navidezno ni prav nič zmenil zanjo in se je ponosno sprehajal po dvorišču. Kadarkoli pa je levinja napravila skok nanj, tedaj se je tič pač prestrašil, skočil kvišku, toda se takoj zavedal ter je srčno z napol razprtimi krili padel sad začudeno levinjo ter ji s svojim močnim kljunom kar
in pobegnil, marabu pa za njim. Po vseh kotih je podil levinjo, ki se je morala končno skriti s tem, da je hitro splezala po steni nizkega poslopja na streho.
Samo z enim tovarišem, se je zdelo, da živi levinja v velikem prijateljstvu. To je bil ponosen kozel, ki je bil vedno pripravljen pogračkati se z levinjo. Kakor hitro se je Bakida približala kozlu, je ta pobesil glavo k boju. Navadno je dobila levinja krepek sunek z rogovi in bila s tem pooplnoma zadovoljna. Včekrat pa se je tudi levin posrečilo, da je kozlu priložila s šapo, na kar je bila jako ponosna. Ta ljubezen pa je kmalu doživela polom. Pri nekem dvoboju je kozel menda preveč surovo sunil in levinja je nenadoma zbesnela, se vrgla nanj in ga na nič manj ljubezniv način obdelavala s šapami. Drugi dan je bil kozel mrtev.
Veliko šalo si je dovolila Bakida nekega dne, seveda na račun mojega sostanovalca v hiši. V drugem delu mojega stanovanja je bil namreč neki debel grški trgovec, ki nam je bil radi svoje domišljavosti silno neprijeten. Bil je ravno deževni čas, ko si je nekoč Bakida tega Grka izbrala za svojo igračo. Na našem dvorišču je bilo polno blata in vode in levinja je imela posebno veselje, da je z mogočnimi skoki škropila to blato in vodo po celem dvorišču, da so se vse živali skrivale po kotih. Kar stopi skozi zadnja vrata na dvorišče bela postava; bil je naš Grk s sveže opranim, snežno-belim pokrivalom, z gornjo, ta-larju podobno obleko, ki jo nosijo vsi boljši Sudanci. Imel je namen obiskati "svojega prijatelja" pašo. Silno pazljivo in počasi je stopical skozi blato, da bi prišel do hleva, v katerem je imel svojega ježnega osla. Bakida je ležala v najglobljem blatu in dolgo časa začudeno zrla na to belo postavo. Kar se zlek-ne po tleh, ostro pogleda Grka, napravi velikanski skok nanj in že je ležal dobri mož od strahu napol v omedlevici v blatu.
Bakida bi se gotovo zadovoljila s tem prizorom, ko ne bi mož začel kričati. Na to znamenje je razigrana žival seveda mislila, da mora svojo igro nadaljevati. še drugi skok in mož je ves v blatu, levja pošast pa mu sedi na telesu, ga prijazno objema in ga valja semtertja, tako da tudi za perišče velik kos snežno-bele obleke ni ostal čist. Vse svetnike je klical na pomoč, pa nobeden mu ni pomagal. Končno smo mu mi pomogli iz neprijetnega položaja.
Proti meni se je obnašala Bakida vedno zelo ljubeznivo, le enkrat sem jo moral zelo krepko kaznovati, kar pa bi bilo kmalu zame precej usodno. Bakida je namreč zelo grdo ravnala z mojo najljubšo opico, jo končno usmrtila in požrla, tako da sem se moral bati, da bodo morale sčasoma tudi druge živali deliti isto usodo. Peljal sem jo z bičem v roki k ostanku njene žrtve, k glavi in repu uboge opice in sem jo krepko pretepel. Skušala je uiti, toda jaz za njo, ter sem jo končno pripodil v neki kot našega dvorišča. Ko je videla, da ne more več uiti, je takoj spremenila svoje obnašanje in se mi je tako krepko postavila v bran, da sem se jo moral
bati. Prepričan pa sem bil, da bi se besna levinja vrgla name, ko bi se le za korak umaknil. Tega nisem storil, pač pa sem ji
dal prostor za prost izhod med tem pa sem jo brez prestanka obdelaval z bičem. Ona pa je hitro porabila prostor ob strani ter ušla. te čez pol ure pa se je njena jeza popolnoma ohladila in je zopet prišla ljubezniva kot zmerom, kakor bi prosila odpuščanja k meni, se mi prilizovala, tako da mi je bilo v resnici .žal, da sem jo tako pretepel. To je bil edini prepir, ki sem ga kdaj imel z njo.
Njen čut za čistočo je bil čudovit. Ko smo se peljali po Nilu proti morju, ni nikdar med vožnjo ponesnažila kletke, temveč je z bolestjo čakala trenutka, ko je ladja pristala ob obrežju in je levinja dobila svojo običajno svobodo. Kakor hitro je bila izpuščena iz kletke, je hitro skočila na obrežje, da se.je izpraznila, kar se je vedno zgodilo na kakem skritem mestu in čisto na mačji način s tem, da je izkopala jamo in je potem zopet pokrila z zemljo. Ko je to važno opravilo končala, je bila zopet vsa vesela in razigrana.
Levinjo smo oddali v berlinski zverinjak. Leta so prešla, da sem zopet imel priliko videti Bakido. šele po dveh letih, po svojem povratku iz Afrike, sem prišel v Berlin in moje prvo vprašanje je bilo seveda po Ba kidi. vV svoje veliko veselje sem zvedel, da se jako dobro počuti, da je postala velika in lepa, ter da je še popolnoma ohranila svojo staro ljubeznivost. Tedaj me je z vso silo gnalo k njej. Precej velika množica radovednežev je stala pred njeno kletko, ko sem se ji približal. Opozorili so me, naj ne hodim priblizu. Toda jaz se nisem zmenil za njihova svarila in sem ljudi pomili, češ, da imam moč, krotiti živali samo s svojim pogledom in bom takoj dokazal, da je to res. In res je bil glasen posmeh nekaterih prisotnih, ki so slišali te moje besede,' prezgoden. Ker sem bil popolnoma drugače oblečen, me Bakida res ni v trenutku spoznala. Toda ob prvi besedi, ki sem jo spregovoril, je ostro posluhnila, oči so se ji zabliska-le in vlegla se je, kakor da bi se pripravila na skok in je zopet, posluhnila. In ko sem ji rekel, kakor nekdaj: "Bakida, ja Bakida, Habibti kef chalak, kef salamtak?", to se pravi, ko sem jo pozdravil, kakor se pozdravi zvesta prijateljica z besedo, ki se govori dobri prijateljici, tedaj je bila Bakida z enim skokom ob omrežju in mi je skozenj podala obe šapi. Jaz sem ji brez strahu podal svojo roko, ki jo je ona potegnila k sebi, se vlegla na hrbet, kakor je vedno storila takrat, kadar se je posebno srečno
počutila, in se je pustila v svoje največje zadovoljstvo gladiti in božati kak* v prejšnjih dneh. Veliko sem se moral premagati, ko sem se moral ločiti od te Ijub^ ke živali.
Bilo je to zadnje slovo; zakaj Bakida je mrtva.
(Po Alfredu Brehmu.)
"Tukaj se govore vsi jeziki." Na nekem hotelu v Medžimurju je stal napis: "Tukaj se govore vsi jeziki!" — Vstopi potnik in vpraša za prenočišče. Govoril je slovenski. Odgovora nič. Vpraša hrvaški. Nič. Vpraša nemški. Zopet nič. V jezi za-robanti po madžarsko: "Kdo pa, vraga, govori tu vse jezike?" — "Potniki!" se je glasil madžarski odgpvor.
VeKki JESENSKI IZLET v JUGOSLAVIJO
»ni in izkušeni ravnatelj „ LEQ ZAKRAJŠEK • 1 M
ika Mid to w n bank*	^	f
na ogromnem in poznanem Cunardovem parniku
katero priredi tnrtetorskef*
Aquitania
IZ NEW YORKA (preko Cherbourga)
V SREDO I. OKTOBRA
Vsem onim, ki nameravajo potovati letošnjo jesen v staro domovino, se nudi jako lepa prilika, da se pridružijo tej grupi izletnikov. Zagotovljeno je prijetno, brezskrbno in hitro potovanje. Preskrbite si prostor takoj!
MIDTOWN BANK	JOHN L. MIHELICH CO.
Leo Zakrajšek	(August Hollander, poslovodja)
830 Ninth Avenue. New York. N. T. 641» St Clair Avenue, Cleveland. Ohio
ali
25 BROADWAY NEW YORK 1022 Chester Avenue, Cleveland, O.
CUNARD LINE
Neki bogataš se je pritoževal, da ga čevlji zelo tiščijo. Njegov prijatelj je menil, da bi si pač lahko par večjih omislil, toda oni je odvrnil: "Imam ženo, ki me venomer samo jezi, imam tri otroke, ki mi delajo samo preglavice, moje edino veselje je je trenotek olajšave, ko si zvečer čevlje sezujem."
Le potrpljenja je treba. A.:
"Edino, kar mi na moji zaročenki ni všeč je to, ker je tako majhna. Kadar stoji poleg mene, mi komaj ramena doseže." — B.: "O, le potrpi, ti bo že še čez glavo vrastla."
KsswsmmmmmsammmmnBmi
THE NORTH AMERICAN TRUST COMPANY
Edina slovenska banka v Clevelandu, Ohio.
GLAVNI URAD:	PODRUŽNICA:
6131 St Clair Avenue	15601 Waterloo Rd.
G LAV NIČNO PREMOŽENJE POL MILIJONA DOLARJEV CELOTNO PREMOŽENJE
NAD S MILIJONOV
Na tej slovenski banld vložite denar brez skrbi in lepe obresti
-^j { Kadar hočete podati denar v stars dMnovhm, pošljete najceneje po naši banki
SPREJEMAMO HRANILNI VLOGI TUDI PO P08TI
Kr
"""...................................................................................................................................rmrmimii
glllllllllllllllllllllliiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiir
ZASTAVE, BANDERA, š REGALIJE IN ZLATI ZNAKI |
sa društva ter člane K.S.K J. Izdeluje
EMIL BACHMAN
1845 S. Ridgoway Ave, Chicago, m. Pišite po cenik.
ZANIMIV
RAZPIS SLUŽBE
Išče se osebo za snaže-nje in čiščenje Klavnega urada K. S. K. Jednote.
Ponudbe naj se pošljejo na popisanega:
alar, gl. tajnik, N. Chicago St Joliet, IU.
[slovenski ! dnevnik
s imate S zahaja S
v svoji hiši, ako 5 v vašo hišo	=
V DOMOVINO
i 'Ameriška Domovina9 ij
U Izhaja dnevno. Prinaša vse rvetovne novice, slovenske vesti iz cele Amerike, krasne, originalne povesti, Članke ter dosU ca šalo in za pouk. Naročite se. Naročnina po Ameriki le 85.50 za celo leto.
v staro S pridru- S bodo od po to- s
, Ako ste to jesen namenjeni domovino, ste vabljeni, da se ti te svojim Bojakom. ki vali iz Ntw Yorka
v sredo, 1. oktobra t. L z znanim angleškim brzoparnikom
AQUITANIA Kakor na drugih skupnih potovanjih te linije, se vam nudijo tudi ob tej priliki razne ugodnosU.
Ako hočete hitro in udobno potovati v družbi svojih rojakov priglasite se takoj na
LEO ZAKRAJŠEK OP
Midtown Bank of New York
630 — 9th Ave. NEW YORK, N. Y.
Lepe tiskovine
lahko naročite ob vsakem času v tiskarni "Ameriške Domovine." vam # bodo točno in po najbolj zmernih cenah postregli. Se priporočamo.
(Ameriška Domovina |
| 6117 St. Clair Ave. | CLEVELAND, O. j
^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllli'
•"lili............lil..............................................
Neglede kje živite, v Kanadi aH Združenih državah
je pripravno in koristno za vas, ako se poslužujete naše banke v obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovimo. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 H procentov, nove vloge se obrestujejo že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljenci prejmejo torej denar doma, brez zamude časa, brez nadaljnih potov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljate-ljem v dokaz pravilnega izplačila.	'
Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini.
Nnjna nakazila izvršujemo po Cable Letter sa pristojbino 75 centov.
Sakser State Bask
82 Cortlandt St. NEW YORK, N. Y. TeL BARclay 0380
HH^ Kalifornijsko grozdje
"»Jit let, tako	tadl letos na isbero
Ako	nS^Sff^L,^	KALIFORNIJSKEGA GROZDJA.
JOSEPH P. KRISTAN
P. O. Box 587 FRESNO, CALIFORNIA
ŠEST DNI PREKO OCEANA
Naj k raj »a in najbolj ugodna pot u potovanje na ogromnih parnikih:
lie de France Sept. 12 Oct. 3
noon 4 P. If.
Paris ............Sept. 19 Oct. 10
4 P. M. 6 P. M.
France __ Sept. 26 Oct. 17
7 P. M
Najkrajia pot po ielesnici. Vsakdo j« v posebni kabini s vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. I »redno nizke cene.
Vpralajte kateregakoli pooblaščenega agenta Ali
FRENCH LINE
26 Public Square Cleveland, Ohio.
msmumm.
ErfablisM «67
1 i SREČNI DNEVI
so zopet tukaj r (Happy Days are here again), tako se glasi najnovejša, zelo popularna pesem. Da, to je resnica! Pomlad je doba sreče in veselja.
Toda prave in trajne sreče ni ondi, kjer so finančne potežkoče. Naredite in poskusite torej srečo s tem, da nalagate svoj denar na obresti v naši banki. Sprejemamo z veseljem manjše in večje vloge.
Hranite in varčujte, pa boste srečni 1
Najstarejša ia največja banka V J« Sknpno premoženje nad $18,000,008.80
JOSEPH KLEPEC javni notar 107 N. Chieago St., Joliet, 111. Zavaruje hiše, pohištva in avtomobile. Tel. 5768 in 2389-J
DOMAČA ZDRAVILA.
V	zalogi imam Jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in im-portirana zdravila, katera priporoča Msgr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
V	ceniku boste našli še mnogo drugih koristnih stvari.
MATH PEZDIR Bos 778, City Hall Station New York. N. Y.
Našim trgovcem

|e dobre znana al) ud na postrežba naše banke. Ugodnosti, ki Jih prejemajo od bm potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne. Tadl vi ate lahko istih deležni ako imate ULOŽEN denar ka ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga nala druitva pla&fleio avoje Izdatke a teki, izdanimi na našo banko; iatotako K. S. K. Jenota v avoje popolno zadovoljnost.
Kadar pota Jote, ___
pot naše potniško teke, katere
, , .	izmenjate lahko povsod kakor
navadni papirnati denar. Vendar ao bolj varni kot denar, ker te ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga v slučaja izgubili.
Nai kapital ia rezervni sklad v vsoti več kol $740,808. Je nosti sa vai---
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON St ::
Wm. Redmond, proda.	Chaa.
Joseph Dunda, pomol, kaair
hhhmhiiih.........................................in...............................
JOLIET, ILE. G. Patra,
t«"1 ■ ------—*—--—.................... ................tt 1111 m 111 itm 111 i II1IJJXI-IXXXX i
t m fiTmnTlli iTlTiTl 111111H i mi 11111.....milim................1...........
vi ir n n il n	v o v t n_*a_____
F. KERŽE,
1142 Dallas Rd. N. E. CLEVELAND, O.
K. S. K. J. Društvom:
Kadar naročate zastave, regalije in drugo, pazite na moje ime ln naslov, če hočete dobiti najboljše blago za najnižje cene.
Načrti in vaorci ZASTONJ!
" ' Načrti in veorci ZASTONJ I t...................................................................umu.....................