z es 3/'88 STROKOVNA REVIJA Gozdarski VQSinik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1988 • LETNIK XLVI • ŠTEVILKA 3 Ljubljana, marec 1988 VSEBIN"A - INHALT - CONTENTS 1 O 1 Janez Pogačnik VključevanJe gozdarstva v urejanje prostora D1e Emschllessung des Forslwesens in die Raumpla- nung 112 Marjan Kotar Pomen pomlad.itvene dobe pn načrtovanju gospodarje- nja z gozdovi Die Bedeutung der Veoiingungsperiode Jn der Fars/ WJrtschaflsplanung 124 Boštjan Košir, Mirko Medved Traktorji goseničarj1 za spravilo lesa Caterpillar lractors used for wood skiddmg 131 Marjan Zupančič Pogozdovanje s pionuskl11li drevesnum vrstam1 na težavmh rast1ščih eroduanega iMa l3G Borut Sočan Človek m gozd jutn - ali larJ111D>.\):UI!IOOWCIJ1rOII!IItiiJACIIGYJIJI llAIIOYWSU"-I.IIIlJ.LIIri.J{ Izločanje in kategorizacija gozdnih po- vršin sta napravljena tako, da smo ohranjali najkakovostnejše dele prostora, manj po- membne. vendar primerne za gradnjo, pa namenili pozidavi. Pri tem smo razmejili gozdni prostor na naslednja območja: - zazidljiva površina, - obrobni pas krčitve, - ožji varovalni pas gozda, - vmesni gozdovi, namenjeni za rezervne površine za gradnjo, varovalni gozdovi ali gozdovi. namenjeni za park, - relaeacijski gozdovi. Za vsa območja so dane smernice za gospodarjenje (priloga 5). Ocenjujemo, da taka oblika sodelovanja lahko vodi k boljšim rezultatom, le da bi pri tem morale posamezne stopnje potekati v ustreznejšem zaporedju (iz širšega prostora in pred družbeno potrditvijo) in v primer- nem časovnem razmiku. V kratkih časovnih obdobjih ni mogoče ustrezno pripraviti tako zahtevne strokovne podlage. Tudi razisko- valno delo s tega področja ni dovolj inten- zivno in celovito, kar kaže opisani primer, saj je bila okvirna študija izdelana že leta 1984. Ni mi pa znano, da bi jo sistematično nadaljevali pri Urbanističnem inštitutu. Hkrati pa Biotehniška fakulteta in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo že drugo leto c=J 11llllJIYIPOfliiiA 8-~I~8 1110111 m n{mr :::-=:=~] O)JI YAIOYJUI ril iiiiiiiiiD l(l{ln! IOY.IA "10. ~UIDYILII(,j!IOirrl ~ 141101!Ut~U ~lllUACIJ!III.OIODVI sodelujeta pri skupni, širše opredeljeni razi- skovalni nalogi Problematika vnašanja tuj- kov v gozdni prostor. 5. SKLEPNA RAZMIŠLJANJA IN PREDLOGI Z urbanistično in krajinsko zasnovo je dana možnost, da se najbolj kakovostni deli slovenskega prostora varujejo in zavestno oblikujejo. Znanja in kadrov za te namene je že nekaj, morali pa bi delovati povezano in usmerjeno, le tako bomo znanje bolj učinkovito uporabili. Zato je potrebnega več interdiscipliniranega strokovno odgo- vornega dela. Zato predlagam, da bi med sklepe vključili tudi naslednja razmišljanja: l. O sistemski dopolnitvi zakonodaje v sistemu družbenega planiranja, pri katerem bi bilo v urejanje prostora vključeno krajin- sko planiranje kot sestavni del prostorskega planiranja; krajinski načrti pa bi postali predvsem skupna strokovna podlaga za vzporejanje interesov pri urejanju prostora za dejavnosti, katerim so naravne dobrine in naravne ter kulturne dediščine zaupane · v upravljanje in gospodarjenje. Krajinski načrti bi bili torej obvezna strokovna pod- laga za izdelavo .laajinskih in urbanističnih zasnov; krajinsko planiranje pa kot poprejš- nje preverjanje nosilcev, ki gospodarijo z naravnimi in z delom ustvarjenimi vrednota- mi. 2. Z zakonom o družbenem planiranju, zakonom o urejanju prostora, zakonom o gozdovih, zakonom o vodah, zakonom o kmetijskih zemljiščih , zakonom o rudarstvu, zakonom o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč ter zakonom o naravni in kulturni dediščini bi morali predpisati: • obvezno strokovno izobrazbo, stro- kovno usposobljenost in neposredno odgo- vornost za samostojne izdelovalce strokov- nih podlag, izdelovalce projektov, za vodje izvedb in za revizorje projektov (ki morajo biti za ta področja predpisani), • vsa navedena zakonodaja naj enako- vredno obravnava sistem samoupravnega organiziranja in odločanja v organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih, ki upravljajo in gospodarijo z dobrinami splošnega in posebnega pome- na, • za vse dejavnosti, ki gospodarijo z dobrinami splošnega in posebnega pomena naj se sistemsko in enakovredno uredi zago- Slika 2: Smučišča na Kržišču nasproti Krvavca. kj so bila urejena leta 1976 na podlagi laajinsko ureditvenega načrta; vidni posegi v taJni profil- samovoljni poseg investitorja v letu 1987 109 tavljanje strogo namenskih sredstev, ki bi neprekinjeno omogočalo izvrševanje pred- nostne naloge dejavnega varstva naravnih dobrin, • z zakoni je treba zagotoviti učinkovito delo strokovno usposobljeni inšpekciji, • v kazenskih določbah naj se za vsa področja predvidijo strožje kazni (tudi za- porne). 3. Pri urejanju prostora naj se s pomem- bnostjo pri opredeljevanju strokovnih pod- lag uveljavijo dejavnosti v sorazmerju s potrebami po prostoru, ki ga potrebujejo za svoj razvoj (gozdarstvo gospodari z več kot 50% prostora!). Navedeni predlogi bi po naši oceni le pomagali učinkoviteje razreševati zaostritve pri iskanju ustreznega prostora za razvoj. Razumljivo, da razvoja ni mogoče zaustaviti, čeprav večina programov prihaja v naspro- ~e z varovalnimi vidiki gospodarjenja s prostorom. Poglobljeno strokovno delo mora ta nasprotja omiliti in optimalizirati razvoj v prostoru. Povzetek Gozdovi že dolgo niso več pomembni samo kot trajni naravni vir za pridobivanje lesa, vse bolj postajajo nepogrešljivi sestavni del pre-stara zaradi varovanja okolja. Trajno varovanje in laepitev vseh funkcij gozda je osnova za ekološko ravno- težje v prostoru. Ker smo priče vidnemu propada- nju gozdov v SlovenUi zaradl onesnaženega ozrač­ ja, skuša gczdarstvo po svojih močeh prispevati k varovanju okolja. Zato je že leta 1979 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije sprejela stališča in smernice o temeljnih nalogah gozdarstva pri prostorskem planiranju. Še vedno pa ostaja nedorečena vrsta vprašanj, kako zadovo- ljivo vključiti vlogo in pomen gozda v urejanje prostora, zlasti v primerih neposrednih posegov v gozdove. Pri vseh večjih posegih v prostor, ne glede na dejavnost, v okviru katere je poseg načrtovan (kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo, tur'aem itd.) bi bila nujno potrebna obvezna izdelava laajinskih načrtov. Pripravo strokovnih podlag za poseg v prostor bi tako razdelili v dve stopnji: - stopnje strokovnega načrtovanja (LZVedba raz- ličnih krajinskih analiz), - stopnjo usklajevanja strokovnih načrtov. V prispevku sta predstavljena dva primera sodelovanja gozdarjev pri večjih posegih v pro- stor. Ob načr:ovanju obsežnih smučišč za potrebe Rekreacijsko-turističnega centra Krvavec je bila na zahtevo gozdarjev opravljena krajinska raz- člemba prostora. Na podlagi ovrednotenja posa- meznih predelov prostora z naravovarstvenega Slika 3: Grobi posegi pri urejanju smučišč na Velikem Zvohu v zadnjih letih llO vidika in glede na primernost za smučišča je laajmska razčlenitev predstavila optimalno rešitev pri načrtovanju smučišč. Načrti smučišč, ki so upoštevali usmeritev krajinskih razčlemb, so bili tudi realizirani. Drugi primer obravnava sodelovanje gozdarjev pri načrtovanju stanovanjskega naselja v območju gozdov. Nekoliko prepozno je bila za mnenje o takšnem posegu zaprošena Biotehniška fakulteta - Katedra za krajinsko arhitekturo, ki je tudi IZdelala krajinsko analitično študijo območja za zidavo. Na podlagi te študije so razpisali natečaj za zazidalni načrt. Pri njegovi izvedbi so s krajšo, a konkretno študijo spet sodelovali gozdarji. Ocenjujemo, da navedene oblike sodelovanja lahko vodijo k ustreznejšim rešitvam pri posegih v prostor. Pri tem je treba pazili, da si posamezne stopnje pri pripravi posegov v prostor resnično slede v pravilnem vrstnem redtL DIE EINSCHLIESSUNG DES FORSTWESENS IN DIE RAUMPLANUNG Zusammenfassung Die Bedeutung der Walder ist schon langst nicht mehr nur diejenige der permannenten Na- hlrquelle fiir Holzgew:innung. Walder sind jedocb ein unentbehrlicher Raurnbestandteil im Umwelt- schutz geworden. Ein permanenter Schutz und die Kraftigung aller Wald.funkhonen stellt die .Basis fur das okologische Raumgleichgewicht dar. Angesichts des sichtbaren Wa1dsterbens in Slo- wenien wegen der Umweltverschmutzung, ver- sucht die Forstwissenschaft dem Umweltschutz so weit wie moglich Beitrag leisten. Deswegen hat schon in 1979 die selbstverwaltende lnteressenge- meinschaft fur das Forstwesen der SR Sloweniens die »Gesichtspwlkte und Richtlinien uber die Grundaufgaben des Forstwesens in Raumpla- nung« verabschiedet. Viele Probleme Uber elie Einschliefiung der Waldrolle und bedeutung in die Raumplanung, var allem im faD der Eingri.ffe m den Wald, bleiben noch immer unerledigl. Bei allen Eingriffen in den Raum, abgesehen von der T<'iligkeit in deren Rahmen sie geplant werden (die Landwirtscbaft. das Forstwesen, der Bergbau, der Tourisrnus), wiirde das Ausarbeiten der Regionalplane notig sein. Vorbereitung der fachmannischen Unterlagen fur Raumeingrille wfude also in zwei Phasen eingeteilt werden: - die Phase der faclunannischen Planung (die Durchfuhrung verschiedener Regionalanalysen), - die Phase des Koordinierens der fachmannis- chen Plane. Im Aufsatz werden zwei Beispiele der forstwis- senschaftlichen Teilnahme im Problemaufbeben bei grOBeren Raumeingriffen dargestellt. Beim Einrichten urnfangreicher Schigelande fur das Rekreationstouristzentrum in Krvavec wurde auf den Anspruch der Forstwissenschaftler eine regionale Raumanalyse ausgearbeitet. Auf Grund der Auswertung der einzelnen Raumgebiete an- gesichts der Umweltschutzrolle und der Ange- messenheit fur Schigelande erwies die Regionala- nalyse eine optimale Losung in der Schigelande- planung. Schigelandeplane, die die Richtlinien der Regionalanalysen berticksichtigten, wurden auch realisiert. Der zweite Beispiel schitdert die Teilnahme der Forstwissenschaftler in NeuansiedJungspla- nung in einem Waldgebiet Noch rechtzeitig wurde die Biotechnische Fakultat - AbteUung fur Regiona1archttektur in dieses Untemehmen he- ran.bezoger_ um ihre Meinung liber ein solches Eingriff zu aufieren. Sie hat ei.ne regionale analy- tische Srudie des Gebietes, das fur die Bebauung bestimmt wurde, ausgearbeitet. Auf Gnmd dieser Studie wurde der Wettbewerb fur den Bebauung- splan ausgeschrieben. Die RealisiP.rung des Be- bauungsplans wurde schon wieder durch eine kllrzere aber konkrete forstwissenschafttiche Stu- die begleitet. Man behauptet, dafi die angefilhrten Beispiele der Zusamr.1enarbeit zu besseren Lo.sungen, was die Eingriffe in die Um welt angeht, ilih!-en konnen. Dabei mufi man darauf achten, daB die einzelnen Phasen in der Umwelteingriffvorbereitung eine richtige Reihenfolge haben. Viri l. Jazsrnao: Bistvo in vsebina krajinskega plani- ranja v Švic.i na primeru vzorčnih študij, Kranjsko plamranje, Zb. št. 5, BF. Ljubljana 1972 2. - Stališča in smernice o temeljnih nalogah gozdarstva pri prostorskem planiranju, GV voL 37, (1979) št. l. s. l-9 3. - Dolgoročni plan gospodarjenja z gozdovi v Sloveruji. Ljubljanja, 1985 4. Pogačnik, J.: Napovedovanje vplivov na na- ravne sisteme pri načrtovanju smučišč v gorskem svetu, Zb. gozdarstva in lesarstva, l. 14, št. 2, s. 221-314, Ljubljana, 1976 5. Pogačnik, J.: Krajinska analiza ;xostora in načrtovanje smučlŠč za območje Krvavca, stro- kovno gradivo, Kranj, 1976 6. Pogačnik, J.: Krajinski ureditveni načrt za RTC Krvavec. Kranj, 1978 7. Pogačnik, J.: Večnivojsko načrtovanje v go- zdarstvu, GV voL 45 (1987), št. 2, s. 61-67 8. Pogačnik, ]. : Pregled pomembnejše zakono- daje, ki zadeva posege v gozdni prostor, Proble- matika vnašanja tujkov v gozdni prostor, BF. Zb. (seminarsko gradivo), BF, Ljubljana, 1987 9. Pogačnik, J.: Gozdnogospodarska problema- tika pri posetitvi v gozd na območju Bitenj, KranJ, 1984, (strokovno gradivo) lO. Pogačnik, ]. : Gozd in kvaliteta bivanja, Zb. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesar- stva (posvetovanje), Ljubljana, 1985 111 Oxf.: 231.3 Pomen pomladitvene dobe pri načrtovanju gospodarjenja z gozdovi Marjan Kotar* Izvleček Kotar, M: Pomen pomladitvene dobe pri načr­ tovanju gospodarjenja z gozdovi, Gozdarski vest- nik, št. 311988. V slovenščini s povzetkom v nem- ščini. cit. lit. 5. Avtor opredeljuje pojem pomladitvene dobe pn različnih sistemih gospodarjenja z gozdom ter podrobneje obravnava optimalne dolžiJle pomla- ditvenih dob - glede na cilje. ki jih zasledujemo pri gospodarjenju ter glede na različne sestojne in rasti.ščne vplive, k.t se jun moramo z dolžino pomlaclitvenih dob ustrezno prilagajati. Poznava- nje ustrezne pomlad1tvene dobe je predstavljeno kot nujen pripomoček na vseh ravneh gozdnogo- spodarskega načrtovanja l. OPREDELITEV POMLADITVENE DOBE IN NJENA UPORABNOST PRI NAČRTOV .ANJU V GOZDARSTVU Pri opredelitvi pojma >>pomlad.itvena do- ba« in določanju njene dolžine se srečujemo pri današnjih sistemih gospodarjenja z dolo- čenimi težavami. Pri nekdanjih sistemih, ki so temeljili na starostnih razredih, je bila določitev pomladitvene dobe razmeroma jasna in preprosta. Tako so pri sistemu gospodarjenja s sečnjo na golo obnovili sestoj že v letu poseka. Če so te gozdove obnavljali z naravnim pomlajevanjem, je znašala dolžina pomladitvene dobe do dvaj- set let, to pa je bila tudi širina starostnega razreda. Celoten sestoj se je moral obnoviti v dvajsetih letih, sicer je izgubil značaj enodobnosti. Pri današnjih sistemih gospo- darjenja, ko želimo maksimalno izkoristiti tako rastiščne kot sestojne zmogljivosti, mo- ramo biti pri določanju dolžine pomladi- tvene dobe bolj prožni. Danes obnavljamo največkrat hkrati le posamezne dele sestoja, in to pri različni hitrosti odstranjevanja sta- rega sestoja. Zato imamo v istem sestoju na različnih mestih različne dolžine časovnih *prof. dr. M. K. , dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo. Večna pot 83, 61000 LJubljana, YU 112 Synopsis Kotar, M.. The signi.ficance of the rejuvenation period in forest management planning. Gozdarski vestm.k:, No. 3/l988. In Slovene W1th a summary m German, lit. quot. S. The re)uvenation period concept m diiTerent forest management systems is being defi.ned and the optima! rejuvenation period duration in rela- tJon to the desired goals in management and to di.fferent natural stand and natural site influences, to which t.te latter has to be corresponclingly adjusted, is dealt with in detaJl. The knowledge of the adequate rejuvenation period is being presented E.S an indispensable help at all levels of forest management plalilling. razdobij, ki potekajo od ta!aat. ko smo začeli s pomlajevanjem, pa do končne od- stranitve dreves starega sestaja. Zato ločimo splošno pomladitveno dobo, pomladitveno dobo sestoja in delno (parcialno) pomladi- rveno dobo. Splošna pomladitvena doba se nanaša na sestoje nekega gospodarskega razreda in predstavlja povprečno časovno obdobje od trenutka, ko smo začeli pomlajevati pa vse do konca pomladitve, tj. odstranitve zadnjih dreves starega sestaja (SPEIDEL 1972). Splošna pomladitvena doba je torej pov- prečje pomladitvenih dob sesto:ev, ki so uvrščeni v obravnavani gozdnogospodarski razred. Pomladitvena doba sestaja (sestojna pomladitvena doba) se nanaša na konkretni sestoj ali celo na del sestoja. V slednjem primeru bo ta del sestaja (sedaj starega) v novem prcizvodnem ciklusu predstavljal sa- mostojen sestoj (v nov1 generaciji sestojev). V sestoju, v katerem poteka pomlajevanje (in to na različnih mestih in z različno hitrostjo), pa imamo delne (parcialne) po- mladitvene dobe, ki so pomemben pripo- moček podrobnega gozdnogojitvenega načrtovanja . Delna pomladitvena doba je čas, v katerem obnovimo del starega sesto- ja, in se nanaša na zaokroženo površnino z istim začetkom pomlajevanja -na negovalno enoto. Nova generacija gozda na tej površi- ni, ki je polaita z delno pomladitveno dobo, je le del novega sestaja. Novonastali sestoj, ki je v začetku precej helewgen, nastane z zlitjem manjših sestoj ev (negovalnih enot, ki so nastali ob različnih delnih pomladitvenih dobah, vendar imajo ti deli sestaja toliko skupnih lastnosti, da jih lahko obravnavamo kot en sestoj. Za boljše razumevanje vze- mimo zelo enostaven primer: gospodarski razred gorskih smrekovih gozdov odlične kakovosti z visokimi lesnimi hektarskimi zalogami. Splošna pomladitvena doba znaša štirideset let. Povprečni vrednostni pr ira- stek sestojev na teh rastiščih kulminira pri sto tridesetih letih. Dolžina proizvodne dobe je sto petdeset let. Tu smo predpostavili, da je učinek zastrtosti dvajset let (KOTAR 1987). Imamo sestoj, ki je star sto trideset let in spada v ta gospodarski razred. Polo- vico sestaja je podpovprečne kakovosti in ima nižjo lesno zalogo, kot bl jo moral imeti v tej starosti; druga polovica pa je nadpov- prečne kakovosti z visoko hektarsko lesno zalogo. Tu imamo zdaj možnost, da prvo polovico sestaja pomladimo v zelo kratkem - času, vzemimo npr. skrajm primer z golose- kom in saditvijo; drugo polovico pa z na- ravno pomladitvijo npr. v petdesetih letih. Tako bi nastala dva nova sestaja; v prvi polovici starega sestaja bi znašala sestojna pomladitvena doba O (nič) let (tu je delna pomladitvena doba tudi O let). V drugi polovici pa petdeset let (čeprav je splošna pomladitvena doba teh sestojev št1rideset let. V tem primeru smo izhodJščni sestoj razdelili na dva nova sestaja. Imamo pa še več možnosti ; ena izmed smiselnih bi lahko bila naslednja: prvo polovico sestaja bomo naravno obnovili v dvajsetih letih (po po- trebi bomo posamezna prazna mesta izpo- polnili s pogozditvijo), drugo polovico pa v petdesetih letih. V prvem delu starega se- stoja znaša delna pomladitvena doba dvajset let. v drugem pa petdeset let. Sestojna pomladitvena doba tega sestoja ]e petdeset let, ker bo v petdesetih letih v tem sestoju pomlajevanje končano . V prvem primem bosta nastala dva sestaja, saj bo povprečna starostna razlika med njima petindvajset let (razlika v razvojni in ne dejanski starost1). V drugem primeru pa bo razlika v razvojni starosti med drevesi posameznih delov le petnajst let. To pa niso razlike, ki bi zahte- vale, da novonastala dela obravnavamo kot posebna sestaja. Poleg teh možnosti jih je še cela v-rsta, saj bi bilo smiselno tud1 v drugem delu sestaja začeti uvajati pomlaje- vanje šele pri sto štiridesetih letih itd., itd. Najpogosteje pa bo kakovostna zgradba starega sestaja narekovala več kot dve delni pomlaclitveni dobi. Če obravnavamo pomladitveno dobo na takšen način, vidimo, da ima sestavljalec podrobnega gozdnogojitvenega in sečno­ spravilnega načrta ogromen manevrski pro- stor. Če določimo splošno in sestoj no pomla- ditveno dobo na prvi oziroma drugi ravni gozdnogospodarskega načrtovanja, imamo zagotovilo, da ohranjamo načelo traJnosti na racionalen način (ko določimo splošno in sestojno pomladitveno dobo, za:;Jotavljamo pravilne deleže razvojnih faz) ter racionalno izkoriščamo proizvodne sposobnosti rastišč (rodovitnost) in proizvodne zmogljivosti se- stojev (kakovostni prirastek) z vidika gozd- nogospodarskega območja in gozdnogospo- darske enote. Vse rastiščne in sestojne posebnosti, tj. posebnosti posameznih šo- pav, skupin in gnezd, pa bo upošteval se- stavljalec podrobnega načrta, m to tako, da bo v sestoju predvidel različne začetke pomaljevanja in različno hitrost odstranjeva- nja delov starega sestaja, tj. različne dolžine delnih pomladitvenih dob. Na kratko lahko zapišemo, da dolžino pomladitvene dobe uporabljamo kot inštru- ment za ~>doziranje« obnavljanja sestojev, s tem pa uravnavama: - razmerje razvojnih faz, - traJnost donbsov, - izkor:ščanje proizvodne zmogljivosti se- stoj ev. Opozoritt moram, da pomladitvena doba sestaja ni seštevek delnih pomladitvenih dob in da ni vedno enostavno enaka naj- daljši delni pomladitve ni dobi. Delne pomla- ditvene dobe znotraj istega sesto)a se pre- krivajo in se ne začenjajo vse ob istem času. S samo dolžino pomladitvene dobe po- sredno vplivamo tudi na dolžino proizvodne dobe, tj. dolžino proizvodnega ciklusa, zato je razumlJivo, da je pomemben pripomoček gozdnogcspodarskega načrtovanja. Čeprav je splošna pomladitvena doba tista, ki do- loča razmerja razvojnih faz, bomo v nasled- 113 njem poglavju obravnavali le vpliv dolžine delne pomladitvene dobe na posamezne prvine gospodarjenja. Zakonitosti, ki veljajo pri delni pomladitveni dobi, lahko smiselno prenesemo na pomladitveno dobo sestaja, pa tudi na splošno pomladitveno dobo. 2. DOLOČITEV DOLŽINE POMLADITVENE DOBE 2. l. Odnos med splošno pomladitveno dobo in pomladitveno dobo sestaja Dolžina pomladitvene dobe sestaja, pa tudi delne pomladitvene dobe je odvisna od rastišča, drevesne vrste, kakovosti sta- rega in novo nastajajočega sestaja (dela se- stoja), proizvodnih stroškov in pomembnosti proizvodnih in neproizvodnih funkcij gozda na obravnavanem mestu. Dolžina splošne pomladitvene dobe je odvisna od dolžin pornladitvenih dob sestojev nekega gospo- darskega razreda (ki bi veljale, če bi imeli uravnoteženo razmerje razvojnih faz) in od razmerja razvojnih faz glede na uravnote- ženo razmerje razvojnih faz v gospodarskem razredu in območju. Tako bomo - če nam primanjkuje pomlajevancev - težili k dolgim pomladitvenim dobam. Pri določanju dolžine pomladitvene dobe ima izmed vseh naštetih dejavnikov - poleg rastišča in drevesne vrste - najpomem- bnejšo vlogo kakovost novonastajajočega sestaja. Pri pomlajevanju je naše oko usmer- jeno predvsem naprej, v prihodnost, ne smemo pa zanemariti sedanjosti, tj . v naj- večji meri izkoristiti rastnost starega sestaja. 2.2. Vpliv sestojnih kazalnikov (parametrov) na dolžino pomladitvene dobe Najprej si oglejmo vpliv različne dolžine pomladitvene dobe in vpliv začetka pomla- jevanja na izkoriščenost proizvodne zmoglji- vosti sestaja. Obravnavamo le delno pomla- ditveno dobo oziroma sesto)no pomladi- tveno dobo, če začnemo s pomlajevanjem sestaja na celotni površini. Zakonitosti, ki veljajo med prirastkom, lesno proizvodnjo ter dolžino delne pomladitvene dobe, lahko brez dodatnih razglabljanj smiselno razši- rimo tudi na sestojne in splošne pomladi- tvene dobe. 114 2.2. 1. Optimalna dolžina pomladitvene dobe glede na celotno lesno proizvodnjo V gozdarstvu je že dolgo časa znana, žal pa vse preredko uporabljena zakonitost, da je najprimernejši čas (z vjdika sestaja) za pomlajevanje, talaat, ko kulminira pov- prečni vrednostni prirastek, to pa je čas, ko sta povprečni in tekoči vrednostni prirastek enaka. Ker je vrednostni prirastek tesno povezan z volumenskim prirastkorn ter ka- kovostjo sestaja, se bomo najprej seznanili z odnosi, ki veljajo med tekočim volumen- skim prirastkom, izkoriščenostjo proizvodne sposobnosti rastišča, začetkom pomlajeva- nja in dolžino pomladitvene dobe. Iz teh ugotovitev bomo potem sklepali na odnose, ki veljajo, če volumenski prirastek in pro- izvodno sposobnost rastišča po količini na- domestimo z vrednostnim prirastkom ter proizvodno sposobnostjo rastišča po vred- nosti. Te zakonitosti bomo najlaže doumeli na modelu. Vzemimo za model smrekov sestoj, kjer začnemo pomlajevati natančno v času kulminacije povprečnega volumenskega prirastka. Rastiščno ga uvrščamo med gor- ske smrek::>Ve gozdove z višinskim bonitet- nim razredom SI-24 (site index 24). Predpo- stavimo, da ima ta sestoj iste značilnosti kot sestoj SI-24 v švicarskih donosnih tablicah EAFV-1968 (gl. Gozdarski in lesnoindustrij- ski priročnik, Ljubljana 1980, stran 258), se pravi: l. povprečni volumenski prirastek se- stoja kulmmira pri starosti devetdeset let; 2. povprečni in tekoči volumenski prira- stek v tej starosti znašata 13,4 m3iha; 3. proizvodna sposobnost obravnavanega rastišča S-24 znaša l3,4/ha/1eto (ker ima sestoj polno zarast). V modelu predpostavljamo, da pornlaju- jemo pod zastorom in da je dolžina pomla- ditvene dobe štirideset let. Na koncu pom la- ditvene dobe ima novonastajajoči sestoj to- likšno višino, kot bi jo imel dvajsetletni smrekov sestoj na istem rastišču, če ne bi bil zastrt z matičnim sestojem. Novi sestoj ima takrat razvojno starost dvajset let, če­ prav so drevesa starejša (posamezna celo štirideset let). Pravimo, da znaša negativni učinek zastrtosti dvajset let. Nadalje predpostavljamo, da se v času pomlajevanja velikost tekočega volumen- skega prirastka zmanJSUJe sorazmerno z zmanjševanjem lesne zaloge. To pomeni, da ima dejanski tekoči voh.unenski prirastek sestaja glede na tekoči volumenski prira- stek tabličnega sestoja (pri isti starosti) delež(%), ki je enak deležu dejanske lesne zaloge sestaja glede na lesno zalogo tablič­ nega sestaja (ki pa ni v pomlajevanju). Ce s prvo pomladitveno sečnjo odvzamemo 50% lesne zaloge, potem se tudi tekoči prirastek zmanjša za 50% tiste vrednosti, ki bi jo imel sestoj, če še ne bi začeli pomla- jevati. Takšna premosorazmema odvisnost prirastka od višine lesne zaloge je upraviče­ na, ker so sestoji že starejši in so krošnje že dokončno izoblikovane. Tu je prenos prirastka z odstranjenih dreves na tista dre- vesa, ki so še ostala v sestoju, že močno zmanjšan. Izjema so nekatere drevesne vrste na nekaterih rastiščih, ki se odzovejo s t. i. svetlitvenim prirastkom, ki se lahko zavleče celo v čas pomlajevanja. V modelu smo predpostavili, da bomo med pomlajevanjem petkrat odstranili dre- vesa matičnega sestaja, in sicer : - prvič ob začetku pomlajevanja z jakost- . jo 30 % lesne zaloge stoječega sestoja, - trikrat, in sicer na vsakih deset let z vsakokratno ja kostjo 50% takratne višine lesne zaloge stoječega sestaja, - petič pa na koncu pomladitvene dobe štirideset let, ko odstranimo še poslednja Tabela la: Sestaja ne pomlajujemo (samo red čimo) al ip i, v D-10-letni št. let m3/ha!leto m3/ha!!eto m3/ha m3/ha 50 10,8 371 19,2 96* 60 12.2 467 17,5 105* 70 13,0 537 15,7 101 * 80 13,3 593 14,0 98* 90 13,4 635 12,4 91 '* 100 13,3 668 ll,l 88* IlO 13,1 691 9.9 84* 120 12,8 706 8,8 130 7,8 140 drevesa matičnega sestaja. Gibanje lesnih zalog, prirastkov ter sečenj je prikazano v tabelah št. la, lb, le, le in lf za različne začetke pomlajevanja. Tabela 1 b : Sestoj pomladirno z umetno obnovo pri devetdesetih letih (umetno po- gozdovanje na goloseku) a 1 i1 V D- lO-letni a 2 št. let m3/haJ1eto m3/ha m3 št. let 101 * 80 14,0 gg~· 90 (635) o 635 o o lO 1* 15 20 ]4,4 32~ 127 30 18.8 57~ 258 40 Tabelal c: Sestoj začnemo pomlajevati pri starosti devetdeset let al it v D-10-letni a2 št. let m3/haJ1eto m3/ha rn3/ha št let 70 537 15,7 lOP 80 593 14,0 gg• 90 445 190 o 8,7 100 266 266 4,4 110 155 155 10 2,0 120 89 88 + i* 130 (100) 15 lO O 20 Tabela 1 d: Sestoj začnemo pomlajevati pri starosti osemdeset let al lr v D-lO-letni az št. let m3/halleto m3/ha m31ha št. let 70 537 15,7 !Ol* 80 415 178 o 9,8 90 257 256 5.0 100 154 153 10 2,6 IJO 90 90 + 1* }.3 120 (103) 15 103 20 Posamezni znaki pomenijo: a = starost (razvojna) sestaja v letih: a1 = matični sestoj 115 a2= novonastajajoči sestoj ip = povprečni volumenski prirastek i1 = tekoči volumenski prirastek V = lesna zaloga stoječega sestaja po redčenju oziroma po pomladitvenem po- seku D = redčenja oziroma posek pri pomladi- tveni sečnji (redčenja so označena z*) Pri zadnjem pomladitvenem poseku, tj . pri pospravni sečnji, smo hektarsko lesno zalogo podali v oklepaju, ker se nanaša na lesno zalogo starega sestaja tik pred pas- pravnim posekom. Lesna zaloga novega Tabela le: Sestoj začnemo pomlajevati pri starosti sto let aJ il v D-10-letni a2 št. let m 3/ha!leto m3/ha m3Jha št. let 80 593 14,0 98* 90 635 12,4 91* )00 468 200 o 7,8 110 273 273 3,9 120 156 156 lO 1,9 130 88 87 + l* l. O 140 (98) 15 98 20 Tabela l f: Sestoj začnemo pomlajevati pri starosti šestdeset let al ' 1f v O-lO-letni a2 št. let m3/halleto mJ/ha m3Jha št. let 50 371 19,2 gs~ 60 32.7 !40 o !2,3 70 225 22~ 6,8 80 147 146 lO 3,5 90 91 91 + 1* 1,8 100 99 (15) 99 20 sestaja pa znaša pri starosti sestaja 20 let 15m3/ha. Da bi bil model še bolj razumljiv, so podatki iz tabele l prikazani še grafično . Tako je na grafikonu št. 1 prikazan model oziroma primer, ko pomlajujemo z umetno obnovo na goloseku. Sestoj v času kulrnina- cije povprečnega volumenskega prirastka posekama na golo in pogozdimo. Za umetno nastali sestoj predpostavljamo, da bo v ce- loti izkoriščal proizvodno sposobnost rasti- šča. Zato smo na grafikonu prikazali novona- stajajoči sestoj, tako kot da v celotL izkonšča. rastiščno sposobnost oziroma da je tekoči Grafikon št Potek volumenskih prirastkov v sestoju. Proizvodna doba je 90 let, pomladi1vena doba je O let (golosečni sistem gospodarjenja), začetek pomlajevanja pri 90 letih. PrirHstek m3 /ha !leto 18 16~. ·~ r- '2-.:..-= ,;......-. ....... - 12 lO 70 80 90 o -----.-----.let 70 80 90 116 /' -·-·-·+·- ·-·-·-·-·- ·-3 10 20 10 20 1 - tekoči volumenski priras tek matičnega cestoja la- tekoči volunenski prirastek novega sestaja 2 - povprečni volw.enski priraslek matičnega sestaja 3 - proizvodna sposobnost rastišča jo 30 starost let dejanska starost 40 let novega sestaja s tarost matičnega sestaja volumenski prirastek že enak 13,4 m3/ha. Ker se mladovje razvija na prostem, višinski prirastek ni zmanjšan, razvojna in dejanska sta1o~l pa sla enaki. Dejanskega tekočega volumenskega prirastka v fazi mladovja ne ugotavljamo, zato ga nadomestimo v celoti do dvajsetega leta razvojne starosti z vred- nostjo povprečnega tekočega prirastka v času kulminacije, tj. 13,4 m3/ha. V višjih sta- rostih podajamo prave vrednosti tekočega prirastka. Kot vidimo, imamo pri goloseč­ nem sistemu gospodarjenja trajno zagotov- ljeno letno lesno proizvodnjo v višini 13.4 m3/ ha. ProiZvodna doba znaša v tem primeru devetdeset let. Na grafikonu št. 2 imamo primer gospo- darjenja s pomladitveno dobo štirideset let in z začetkom pomlajevanja pri starosti de- vetdeset let (torej v času kulminacije pov- prečnega volumenskega prirastka). Učinek zastrtosti v tem, pa tudi v vseh nadaljnjih primerih, ki so prikazani na graflkonih, je dvajset let. V tem primeru znašajo izgube lesne proizvodnje v matičnem sestoju v prvih dvajsetih letih pomlajevanja 128m3/ha, vendar matični sestoj prirašča še v drugi "polovici pornladitvene dobe, in to skupaj 33m3. Tu smo računali, kot da je novonastajajoči sestoj nastal samo v drugi polovici pomladi- tvene dobe in da je rasel na prostem; dejansko je rasel štirideset let. vendar je njegova višina tolikšna kot pri starosti dvaJ- set let. če bi se razvijal zunaj zastora. Končni saldo v primerjavi z golosečnim sistemom je negativen, in to 95m3/ha v štiridesetih letih oziroma 0,86 m3/halleto za celotno pro- izvodno dobo, ki znaša v tem primeru sto deset let. To pomeni 6,4% proizvodne spo- sobnosti rastišča. Pri teh pogojih je sposob- nost rastišča količinsko izkoriščena le 93,6- odstotno. Na grafikonu št. 3 imamo primer z enako dolžino pomlad.itvene dobe, začetek pomla- jevanja pa je pri starosti sestoja osemdeset let. Skupna dolžina proizvodne dobe je sto let. Izgube prirastka starega sestoja v prvih dvajsetih letih pomlajevanja znašajo 128,70 m3, donos starega sestoja v drugi polovici pomladitvene dobe pa je 38.S m3 na ha. Skupna izguba v štiridesetih letih je 90.2 m3/ha oziroma -0,902 m3/ha med vso proizvodno dobo sto let. Relativna vsota tega je 6,7%, proizvodna sposobnost ra- stišča je torej izkoriščena le 93,4-odstotno. Na grafrkonu št. 4 je prikazan primer, ko začnemo pomlajevati šele v starosti sestoja sto let (proizvodna doba znaša v tem pri- Grafikon št. 2 Potek volumenskih prirastkov v sestoju. Proizvodna doba 110 let, pomladitvena doba je 40 let, pričetek pomlajevanja pri 90 letih. Pnras~ek m3tna/leto ::~. /' 14 ~. .. " ,___.- ·- ·-·")- ·- ·- · T ·- ·- ·- .:7· ,~,~.: ~~~""'' """'"' 10 i \ 1 .:: 1 matičnega sestaja . 1 ·~ j : j la-tekoči 1101Lmensl-·-·-'\-·-·- -i--·- -~: ... /-·-·- ·-·-3 10 i\ 1 'i 1 - tclmč> ""~•mki pcico•t•k ·~ ( .· .-·····// mat1Čnega sestaja la - tekoči volumenski prirastek novega sestoja -~ .· ... / 3 - proizvodna sposobno.<:t rastišča .. . ·K···· 1 1 •. ············ ''i ·--......_ i i . . . . . . . . . . i . ""-.J 70 80 10 20 30 40 50 60 let ::.t;;.rost dejanska starost o lO 20 30 let novega sest:Jja starost rn.~tičnega 90 100 110 120 let sestaja Zato priporoča, da v primeru dolgih pomla- ditvenih dob začnemo s pomlajevanjem že pred časom kulminacije povprečnega vred- nostnega prirastka. Če pa to zmanjšano proizvodnjo izrazimo z deležem proizvodne sposobnosti rastišča, vidimo, da je naj pri- memejši čas začetka pomlajevanja (pri dol- gih pomladitvenih dobah) ravno v času kulminacije povprečnega volumenskega prirastka. Pomik začetka pomlajevanja v višje starosti od tiste, pri kateri kulminira povprečni voh.unenski prirastek, pomeni tudi na.glo zmanjševanje lesne proizvodnje oziroma večje izgube zaradi pomladitvenih dob. 2. 2. 2. Dolžina pomladitve ne dobe glede na celotno vrednostno proizvodnjo Zakonitosti, ki srno jih ugotovili na modelih v prejšnjem podpoglavju, veljajo tudi v mo- delu, v katerem bi volumenske prirastke nadomestili z vrednostnimi prirastki in vred- nostno proizvodnjo. Le točka .kulminacije povprečnega vrednostnega prirastka na- stopi v višji starosti sestoja in krivulja gibanja tekočega vrednostnega prirastka je dru- -gačna kot v prejšnjih primerih V času pomlajevanja zmanjševanje tekočega vred- nostnega prirastka ni v sorazmerju z zmanj- ševanjem lesne zaloge. Pri pomlajevanju navadno pustimo do konca pomladitvene dobe najkakovostnejša drevesa, zato je v tem času vrednostni prirastek sestaja še vedno velik. Krivulja, ki poda~a gibanje tekočega vrednostnega prirastka v času pomlajevc..nja, je konveksna (pri volumen- skih prirastkih pa konkavna) in poteka nad krivuljo tekočega volumenskega prirastka. Zato so izgube v celotni vrednostni pro- izvodnji v matičnem sestoju zaradi pornladi- tvene dobe - izražene v odstotkih - manjše kot pa pri modelu s količinsko proizvodnjo. Te izgube so tem manjše, čim bolj kakovost- na so drevesa, ki jih pustimo kot zastor v času pomlajevanja. Pri vrednostni proizvodnji moramo upo- števati negovalni učinek matičnega sestaja na novonastajajoči sestoj. Zaradi negoval- nega učinka starega sestoja je kakovost mladja boljša, kot če bi se razvijalo na prostem - v skladu s tem je količina potreb- nih negovalnih del Mladje, ki. se razvija pod zastorom, potrebuje manj negovalnih del, to pa se potem zrcali v večji neto 'l!ednostni proizvodnji. Zato je v večini primerov, ko obravnavamo skupno vrednostno proizvod- njo matičnega in novonastajajočega sestoja, učinek pomladitvene dobe pozitiven - pozi- tivni učinki so večji od negativnih. Pri teh učinkih pomladitvene dobe ne smemo poza- btti tudi na povečane stroške pridobivanja lesa. Dolge pomladitvene dobe pomenijo Grafikon št. 4 Potek volumenskih prirastkov v sestoju. Proizvodna doba 120 let. pomJaditvena doba 40 let. pričetek pomlajevanja pri 120 letih. Prira5tek m31ha/leto ::~, /' l~ ~- .' 12 lO '-·-·-·-·-~·-·-.- ·-· -· -·- ·-r·./-·-·- 3 -~~ 1 r' 70 80 90 1 . : · 1 - tekoč 1 vol Ll:llensk i prira~~el< /1 l / l!'.at1Čl1ega segtoja 1 · 1 la- t"](oč i volur.ensld prirastek 1 ·~ 1 /i 1 '>-i··········· 1 ......... •• / ~· 1 1..········ ; --·"-..i 100 10 20 30 lO 20 100 110 120 130 140 novega se.stoja. 3 - proizvcdna spooobnoo t ra~tišča .star0.9t . let dejan3ka starost let nov~ 3e!ltoj;a starost matič.-.~ :;estoja let 119 dražje pridobivanje lesa; koncentracije lesa so manjše, sečnja in spravilo sta zahtevnejša, prehodnost je manjša. Ti povečani stroški pridobivanja zmanjšujejo vrednost neto proizvodnje. 2.2.3. Dolžina pomladitvene dobe glede na nelesne funkcije gozda Pri gospodarjenju z gozdovi stopajo v zadnjih desetletjih v ospredje nelesne funk- cije gozda. Njihov pomen je različen; pone- kod so celo pomembnejše kot proizvodnja lesa. Precejšnji del ukrepov, ki pospešujejo lesno funkcijo, pospešuje tudi nelesne fun- kcije gozda, vendar ne vse in ne v vseh gozdovih. Napačno je razmišljanje, da imamo s trajno visoko lesno proizvodnjo trajno zagotovljene tudi ostale učinke gozda. b = dolžina pomladitvene dobe Ab = vrednostna proizvodnja starega se- stoja v času pomladitvene dobe (tj. razlika med celotno vrednostno proizvodnjo na koncu pomladitvene dobe in celotno vred- nostno proizvodnjo pred začetkom pomlaje- vanja) Zato moramo dolžino pomladitvene dobe prilagoditi zahtevam po okoljetvornih in družbeno pogojenih funkcij gozda. To prila- gajanje poteka tako, da najprej ugotovimo primerno dolžino pomladitvene dobe glede na drevesne vrsto, rastišče in vrednostno proizvodnjo lesa, potem pa jo podaljšamo ali pa slaajšamo glede na poi!1embnost zahtev po družbeno pogojenih in okoljetvor- nih funkcijah določenega gozda. Kolikor do danes poznamo povezavo med zgradbo go- zda in izpolnjevanjem njegovih neproizvod- nih funkcij, moramo navadno podaljševati pomladitveno dobo. Pri določanju dolžine pomladitvene dobe, pri kateri upoštevamo celotni sistem gozdnogospodarskih ciljev, drevesno vrsto in rastišče, skušamo maksi- mirati naslednji izraz: Aneg = vrednost negovalnega učinka ma- tičnega sestoja na novonastajajoči sestoj (tj . razlika med vrednostjo negovalnih del v mladovju - do višine hciei• ki se razvija na prostem, in vrednostjo negovalnih del v mladovju, ki se razvija pod zastorom matič­ nega sestaja; k tej moramo prišteti še more- Grafikon št. 5 Potek volumenskih prirastkov v sestoju. Proizvodna doba 80 let, pomlad.itvena doba 40 let, pričetek pomlajevanja pri 60 letih. 120 Prirastek 20 m3/ha/leto :: \:-·-·- ,- - -·-·/~· ·-·- ·- ·- 3 12 j '\ ! :~: : 1 - tekoČ1 volU!llenskt prirastek rnaCičnega sestaja 10 · 1 :" • la- tekoči volunenski prirastek novega sestaja ~ \ ~ 3 - pro1zvodna sposobnost. rastišča. ~ ...• · : 1 .•.. ··· ·,! ~-,.JI~ L-......:6Lto-:.:;·~···_··_··~70~----18of----..90 ___ "-.Jl~OO-----.-----let s tarost .------.-------~----.---dejanska starost novega sestaja O 10 20 30 let 60 70 Bo 90 100 starost ITI3t. sestaja let bitno večjo vrednost večjo kakovost novona- stajajočega sestaja) 2 S = vrednost povečanih posrednih učinkov gozda zaradi pomladitvene dobe (tj. razlika med vrednostjo posrednih koristi pri sestoju s pomladitve no dobo in sestojem, ki ga umetno obnavljamo) ~ei === višina mladja na koncu pornladi- tvene dobe (starost b) h = višina mladja v starosti b, če bi se razvijalo na prostem Aa = bruto vrednostna proizvodnja se- stoja v starosti, ko kulrninira povprečni vred- nostni prirastek (zmanjšana za stroške pri- dobivanja) 2 D = bruto vrednost donosa iz redčenj (zmanjšana za stroške pridobivanja) a = starost sestoja, pri kateri kubninira povprečni vrednostni prirastek Ta izraz velja za določanje dolžine pomla- ditvene dobe, če začnemo s pomlajevanjem v starosti, ko kulminira povprečni vrednostni prirastek. če začnemo pomlajevati prej ali kasneje, moramo nadomestiti >>a-..t .;.( Ql ~ >{) =- 800 1 Kolesniki 1 700 Wheelec.l 1 tractors 1 1 600 1 1 1 1 soo ./-- ./ / 1 400 1 1 1 1 Zgibniki 300 1 Logginq ./ ~""', 1 skidde:_s./ 1 1 -· ...... --·-· 200- \ 1 / v / Goseničarji " Caterpillar 100.. ;1 / tractors / -----,/ 1966 Ql 70 72 74 76 78 80 82 84 Leto Year Diagram 1. Kljub prev1adovanju kolesnih traktor- jev ostajajo goseničarji s pribl. 100.000 m3 letnega učinka očitno nepogrešljiv nadomestek za spravilo lesa v specifičnih razmerah dela. Diagram l. Jn spite of the facl lhai wheeled tractors prevail, caterpillars, with a stagnalion of almosl 100 000 m3 of the annual effect, have ob- viously remained indispensable subst.ilute for wood skidding under speci/ic conditions. Traktor je bil namenjen le za vlačenje tesa, breme pa so ročno zbirali in ob cesti tudi sortirali (7, 6). Po skoraj tridesetletni adap- taciji je traktor danes širok 1,44 m in ima motor s 50 kW. Opremljen je še z naletno · in odrivno desko, s hidravličnim pettonskim vitlom, ima pa tudi zaščitno kabino. Name- njen je zbiranju sortimentov, vlačenju in rampanju, lahko pa opravi tudi manjša po- pravila zemeljskih del na gozdnih vlakah. Organizacijska oblika dela je 1 + l ali 1 + O. V tem času je bilo na njem opravljenih tudi precej ergonomskih izboljšav (6, lO). V letih uveljavljanja goseničarjev fiat, ki jih uporabljamo v gozdni proizvodnji v Slo- veniji, so se precej povečale njihove pov- prečne moči. Povečanje povprečnih moči goseničarjev in n)ihove učinke dela v raz- merju z močjo prikazujemo na diagrarnu 2. Povečano moč smo izračunali tako, da smo sešteti moči različnih tipov traktorjev in seštevek deWi z njihovim skupnim številom. 125 JO 26 1966 &9 70 72 74 Leto 'fe ar 120 -- ~~ 100 ~~ 60 40 Diagram 2. Povprečne moč1 goseničarjev za spra· vilo lesa v Sloveniji od leta 1966 naprej in učinki dela glede na povprečno moč traktorjev. Diagram 2. The average wood skldding caterpillar power values in Slovenia after 1966 and work effects in respecl of the average trador power. Obratno sorazmerni težnji povprečnih moči in povprečnih učinkov na enoto moči goseničarjev kažejo, da za spravilo lesa uporabljamo vedno močnejše stroje, hkrati pa je njihov učinek na enoto moči vedno manjši. V zadnjih letih se je ustalil med 50 in 60 m31kW na leto. Očiten padec učinka v letih 1972-1974 (skoraj za polovico) je posledica spremembe organizacijske oblike dela. To spremembo pa je nareko- vaJa tudi vse dražja delovna sila in njen vedno večji delež v vrednosti delovne ure. V tem času so iz organizacijske oblike dela I + 5 prešli na 1 + 1, kar pomeni, da breme v gozdu ni bilo več pripravljeno na sankalni plošči ali zbrano na kupu, za zbiranje sorti- mentov so začeli uporabljati sistem l>cho- ker« in odrivno desko za rampanje (6). V tabeli 2 prikazujemo še nekaj podatkov o spravilu z goseničarji v družbenem sek- torju gozdarstva Slovenije. Stagniranje števila traktorjev goseničarjev in njihovega skupnega učinka pri spravilu lesa je za teh dobrih dvajset let značilno. Ugotovimo le to, da so učinki v začetku osemdesetih let nekoliko višji kot konec sedemdesetih, če za leto 1986 prištejemo še povprečni učinek 10.500 m3 iz Lesne. V zadnjih letih tudi vedno več zasebnikov uporablja gosenične traktorje za spravilo lesa. Natančnih podatkov o njihovem številu in učinkih nimamo. V anketi o gozdni meha- nizaciji in storilnosti za leta 1986 v podatkih za območje GG Kranj naštejemo že 22 126 Tabela 2: Spravilo z goseničarji v družbe- nem sektorju gozdarstva Slovenije od leta 1966 do 1986 Table 2: Caterpillar skidding way in Slovene forest enterprises from 1966 until 1986 Leto število traktorjev Skupni učinek (kom.) (m3) Year Tractor number Total effect (piece) (m3) 1966 31 86.931 1968 29 91.277 1970 32 93.192 1972 28 91.130 1974 40 79.175 1976 35 81.825 1978 SI 84.341 1980 36 75.904 1982 43 94.512 1984 39 93.756 1986* 36 81.941 * Podatki brez Lesne iz Slovenj Gradca - ta je leta 1982 uporo.b~ala tri, leta 1984 pa štiri goseničarje s povprečnim skupnim učinkom 10.500 m3 letno. * The data given do not indude the Lesna Slovenj Gradec where lhree caterpillar traclors were used in 1982 and four in 1984 with the average total effect of 1 O SOO m3 per year. zasebnih goseničarjev z učinkom okoli 22.000 m3. Vedno več jih je tudi na območju GG Bled. Ob takih delovnih zmogljivostih bi bilo morda vredno razmišljati o bodočem razvoju organiziranega dela kooperantov v naših gozdovih ter o poenotenju meril (po- godbe, varnost pri delu, spravilno načrtova­ nje, nadzor opravljenega dela ter poškodb na tleh in sestoju itd.) na slovenski ravni. 3. SODOBNI TRAKTORJI GOSEN1ČARJI ZA SPRAV110 LESA Traktorji goseničarji so marsikje izgubili tekmo z adaptiranimi kolesniki in zgibnirni traktorji. Kljub temu so se v tem času tako razvili, da imajo danes povečane možnosti pri spravilu lesa na zahtevnih zemljiščih. Podobno kot pri kolesnih traktorjih je tudi ena iz med značilnosti razvoja goseničarjev velika pestrost. V skupini traktorjev z gose- nicami imamo danes velikane, ki so upo- rabni samo za spravilo lesa v nemogočih tropskih razmerah, poznamo pa tudi majhne goseničarje, narejene po vzoru motornih sani, nič kai večje od kolesnih monokultiva- torjev. Za ta prikaz smo razdelili gosenične trak- torje v tri skupine in sicer za : a. zbiranje (jekleni konjiči), b . zbiranje in vlačenje, c. nakladanje in vožnjo lesa. V nadaljevanju bomo podali osnovne zna- čilnosti teh skupin goseničnih traktorjev in opozorili na razlike v primerjavi s starejšimi tipi goseničarjev. V ta namen smo analizirali odvisnost mase (kg), specifične mase (kg/kW) in imagi- narne ploščinske mase (masa na enoto po- vršine, ki jo dobimo z zmnožkom med naj- večjo širino in dolžino traktorja - kg/m2) od moči traktorskega motorja (kW). Vir podat- kov so bile tehnične značilnosti traktorjev po navedbah proizvajalcev. V analizo smo vključili dvajset tipov goseničnih traktorjev, od tega dvanajst sodobnejših, osem pa po podatkih iz leta 1958. (Diagrami 3, 4 in 5.) Na diagramu 3 smo prikazali soodvisnost mase traktorja in moči motorja, kajti ta dva . kazalca zelo dobro opredeljujeta velikost stroja. Odvisnost je že na pogled zelo tesna. Z naraščanjem moči motorja je pojasnjeno kar 79 % variabilnosti mase traktorja (masa = 277 + 96. moč; n = 12; R 2 = 0.789), če izračunamo linearno regresije s podatki iz skupine 1 do 3. Če v račun vključimo tudi skupino starejših goseničarjev, nam izraču­ nana odvisnost pojasni že 83% variabilnosti mase traktorja (masa = 364 + 118. moč; N = 20; R 2 =0.831). Tem izračunom ni pripisovati prevelikega pomena, saj bi se rezultat najbrž spremenil, če bi v analizo vključili še druge traktorje. Vseeno pa lahko iz diagramov 3 do 5 povzamemo naslednje: - skoraj vsi sodobni goseničarji so bi- stveno lažji od prvih serij teh strojev, ki smo jih uporabljali v gozdarstvu, razlike v moči pa so zanemarljive. - Specifična masa sodobnih goseničarjev je bistveno manjša kot pri starejših trah..ior- jih. - Podobno je tudi imaginarna ploščinska masa bistveno manjša in se že približuje ali pa je celo manjša od mase v skupini adap- tiranih kolesnih in zgibnih traktorjev (12). - Manjša je specifična masa traktorjev prve skupine (traktorji za zbiranje lesa), vendar se od druge skupine ne razlikuje toliko kot pri masi in imaginami ploščinski masi v odvisnosti od moči motorja. Traktorji izpred tridesetih let so pravi okomeži in na vseh diagrarnih izrazito izstopajo. - Tretja skupina traktorjev (za nakladanje in vožnjo) potrebuje za premikanje precej manj moči od drugih, enako močnih strojev. To nam kaže razmeroma velika specifična masa traktorjev. - Ta skupina traktorjev ima razmeroma maj- hno imaginarna ploščinsko maso, kar po tej plati dokazuje, da so primerno konstruirani za prevoz lesa po zemljiščih z majhno nosil- nostjo tal, npr. močvirjih. Vse tri skupine sodobnih goseničarjev za spravilo lesa se razlikujejo med seboj tudi po morloloških značilnostih, vendar bomo opisali raje tiste razlike, ki izhajajo iz na- membnosti teh strojev (slika 1). V prvo skupino smo uvrstili male goseni- čarje traktorje, ki imajo gumijaste gosenice in moč motorja do približno lO kW. Za gozdno delo so opremljeni zelo preprosto. Tisti, ki les vlačijo, imajo oplen in majhen vitel z vlečno silo okrog 20 kN. Le nekoliko spremenjena oprema traktorja pa omogoča tudi prevažanje lesa. Traktor ima v ta namen lahek priklopnik in pripravo za ročno nakla- danje. Delavec največkrat hodi poleg stroja ali jezdi na njem. Traktorji seveda nimajo ka- bine in so dejansko le dodatna motorna pomoč gozdnemu delavcu. Podiranje, obde- lava in transport lesa potekajo hkrati, saj isti delavec opravi obe delovni fazi. Primerjava s konjem je posrečena, saj delavec upravlja stroj kot z uzdo prek nekakšne ročice, na kateri so komande. Ti stroji so narejeni za premik lažjih bre- men - drobnega lesa - po brezpotju, saj so široki le približno 1 m, zato smo jih opredeWi kot traktorje za zbiranje lesa. Seveda pa lahko v mnogih primerih enako opremljeni stroj opravi celotno fazo spravila lesa. V drugi skupini so goseničarji, ki so po moči in gozdarski opremi zelc podobni kolesnim traktorjem za spravilo lesa. Moč motorja je nad 20 kW, imajo prednjo odrivno in zadnjo naletno desko za vlačenje, varnost- no kabino in eno- ali dvobobenski vitel z vlečno silo 30 in več kN. Redki med njimi 127 Diagram 3 3000 O"t:J'I Fig ure 3 ~.:: 7000 cd+J 6000 ·n.C:: 1-10'1 Q·....j 4--' ru soo o .u.:t cd 1..4 l-t 4000 +JO .j.J cd u Ul cd 3000 lU 1-1 l:E-< 2000 1000 o 160 Diagram 4 ~~-~ Figure 4 ra~ o U) ......... +J~ 140 It! 0"1 u 3: E.:U·n U ~ ..-1 l-l·rl 100 4-l0'!-4.j.J ·rl +) •rl .c u~ u 01 (1) lil Q) ·ri 80 o. 1-t o. (1) U).j.JU13 60 40 co CX' lflll"\ 20 "'Q\ o MM .--i>, • 1 . 10 20 - • • -_. . 10 20 o o - ~· ~ lb ~ 1 • 30 40 50 60 Moč - Power o o ~o o o ~ o lb_ •• • 30 40 50 60 Moč - Power o 70 (kW) o 70 (kW) lU cd c c Diagram S Figure 5 ·rl o. • ....j p. P.=' 0..::::1 N :JO ::1 o ~ 1000 ~l-t .l>(.l-1 {/)~ U)l.:) 111 Ol ,:.! ~ Ul • o ~ 800 •rl 'O >O lil )1/1 o o ...-! 600 ...-! o.--. ra N 4J ,...., ..... NN cd e: 1-1 c: ......... fd 400 ." ro 1-1 0"1 c ~ ra.)w!ro · ....j p. ·rl o. c:;:~QJ Q,::J P.:J -,.{ ..,-1 ::::1 o ='o O'llll...-1 200 ~ H .:.! H Iti' Ul O.. U)(!) Cfl(.!) 1': Iti'~ Hf:;H • • • • o 10 imajo nekakšno polprikolico in preprosto nakladalno napravo, vendar les vedno vla- čijo po tleh. Opremljeni so torej tako, da opravijo podfazi zbiranja in vlačenja lesa. ~irina traktorjev je med l, 4 in l, 7 m, vsi pa 128 o o o o o o 1 o • u• 20 30 40 so 60 70 Moč - Power (kW) imajo težišče zelo niZko in so zato odlično prilagojeni delom pri večjih nagibih. Traktoni tretje skupine so grajeni posebej za prevoz po slabo nosilnih tleh. Imajo udobno kabino, iz katere delavec upravlja a Slika 1: a: primer traktorja iz prve, b : druge in c : tretje skupine. Piclure 1: a: an example of the t.raclor from the first, b: the second and c: lhe llu"rd group. tudi hidravlično nakladalno napravo. Les prevažajo na priklopniku, ki je prav tako na gosenicah. Največje hitrosti so seveda pre- cej višje od tistih, ki jih razvijajo traktorji, ki les vlačijo pretežno po tleh. Tako dosežejo traktorji prve skupine 4-7 km/h, traktorji druge skupine 10-15 km/h, traktorji zadnje skupine pa 20 km/h. Ergonomsko spadajo med boljše stroje, vendar je njihova uporab- nost omejena na terene, kjer z drugačnimi načini ne moremo do lesa in kjer je gradnja gostejšega cestnega omrežja predraga ali nemogoča. Za današnji razvoj goseničarjev pri spra- vilu lesa je značilna predvsem manjša spe- cifična masa stroja. S sodobnejšimi prenosi moči od motorja do gosenic ter s posebnimi izvedbami gosenic so dosegli tudi nekaj večje hitrosti ter zmanjšali okvare na prenosnem mehanizmu strojev. Posebnost v razvoju je skupina traktorjev za zb1ranje, ki jih lahko koristno uporabimo tudi za prevoz različnega materiala po brezpotju. Pri nas poznamo samo traktorje iz druge skupine. Opremili smo jih z varnostno kabi- no, dvobobenskim vitlom, zaščitno desko in desko za ram panje. Osnovni stroj smo dobro pnlagodili za delo v gozdu (slika 2), vendar takšen, kot je, ne dopušča več veliko mož- nosti za izbojšave in razvoj. Goseničnih traktorjev za prevoz najbrž ne· bomo nikoli uporabljali, saj nam naše se- stojne in terenske razmere tega ne dopušča­ jo. Traktorji iz prve skupine pa so zanimivi za zbiranje drobnega lesa pri redčenjih, kjer ne želimo imeti prevelike gostote vlak in kjer so terenske razmere za to seveda primerne. Njihova uporaba pa je vezana na uvajanje nove tehnologije in vsaj na začetku tudi na zahtevne delovne priprave, čemur pa sedanji čas ni posebej naklonjen. 4. SKLEP Traktorji goseničarji pomenijo začetek mehaniziranega spravila po tleh, vendar so prednosti drugih načinov zožile njihovo de- lovno območje. Vseeno pa ostaja v Sloveniji več predelov na najtežjih terenih, kjer je 129 Slika 2. Gosenični traktor tip BNT 665 C Picture 2: Caterpillar tractor type BNT 665 C spravilo z goseničarji namospodarnejše. Analiza uporabe teh traktorjev po letu 1960 kaže na njihovo stalno prisotnost pri rneha- niziranem spravilu s približno 100.000 m3 letno. Poleg tega kaže analiza tudi razvoj teh traktorjev od zelo skromno opremljenih in razmeroma šibkih FI.A T 411 do tehnološko in ergonomsko naprednejših BNT 665. Po- sebno zanimiva je vztrajna težnja naraščanja moči motorjev teh strojev. Sodobne traktorje goseničarje smo razde- lili na skupino traktorjev za zbiranje, za zbiranje in vlačenje ter za nakladanje in vožnjo lesa. Skupine so med seboj dobro ločene tako po velikosti kot po tehnološki opremi strojev. Od starejših tipov goseničar­ jev jih ločujejo predvsem manjša masa in specifična masa strojev ter sodobnejša konstrukcija in oprema. Čeprav so ti stroji hitrejši od nekdanjih, so najbolj uporabni na tistih terenih, kjer so pri spravilu lesa po- trebne velike vlečne sile pri majhnih hitro- stih, ter tam, kjer je za uporabnost stroja pomembna njegova sposobnost premaga- vanja posebnosti terena-naklona in slabo nosilne podlage. CATERPILLAR TRACTORS USED FOR WOOD SKIDDING Summary Caterpillar tractors represent the start of mec- hanized wood skldding on ground but due to therr numerous rusadvanlages, the working range of caterpillars bas d1mimsned in cornparison lo wheeled tractors and other skidding ways. In spite of this, there are still severa! parts of very difficull terrain in Slovenia where caterpillar skid- dmg way is the most economic one. The analysis of these tractor use after 1960 proves their constant presence in the mechanized skidding with about 90 000 m3 per year. The development of these 130 tractors, which started with the poorly equiped and relatively weak FIAT 41 l to the more advan- ced types BNT 665 as regards the technological and ergonGmical point of view, is also shown in the analysis. A constant trend in the increasing of motor power of these machines is especially interesting. Modern caterpillar tractors have been divided into the bunching, the bunching and hauling and the loading and transporting tractor groups. The _ size as weU as the technologic equipment of machines are a distinct criterion according to which the division among the groups has been done. They di.ffer from older caterpillar types especially due to smaller weight and me specific machine weight as well as because of a more modern construction and equipment. Steep slopes of the terrain, wayless ground and ground with poor ground carrying capacity have remained the area where caterpillar tractors are stili used. ln spite of the fact that these machines are faster than the types used in the past, they can be best used in the area of high tractlve power and small speed values. LITERATURA IN VIRl l. ANON: Tread-Laying Belts Propel New Ag Tractor, AgricuJtural Engineering, april 1987 2. ANON: Mehanizacija u šurnarstvu (priročnik), Poljoprivredno-šurnarska komora NRH, Zagreb, 1958 3. DANIELSEN, G. : The Variotrac Crawled Tractor, Norwegian forest Research Institute, Re- port on Forest Operations Research, 13, 1975 4. HEIK.A T., SIREN M.: Forwarcling of Timber on Soft Soils in Finland; Zbornik IUFRO div. 3, Ljubljana 1986 5. JACOBSEN, R.: Testing the Crabat 232 Craw- ler, Norwegian Forest Research Institute, Report on Forest O:Jerations Research, 17, 1978 6. KE]2AR, V.: Varnost pri delu na GG Kranj in nastanek adaptacije goseničarja fiat, seminar: Er- gonomsko oblikovanje dela v gozdarstvu, Jezer- sko, 1983 7. KELIH, l.: Dvokolni naslon za spravilo lesa s traktorjem goseničarjem. Gozdarski vestnik, Ljub- ljana, 1968, 2 B. KRIVEC. A, STANOJEVIC, : Traktorkolesnik aJi goseničar pri spravilu lesa, Gozdarski vestnik, Ljubljana, 1S65, l 9. KRIVEC, A.: Sodobni gozdarski traktorji kolesniki in primerjava njihove uporabnosti z dru- gimi, pri nas vpeljanimi spravilnimi sredstvi, Go- zdarski vestnik, Liubljana, 1968, 2 10. LIPOGLA VSEK M., KO~ IR B.: Ergonomske znač:Jlnosli traktorjev za spravilo lesa: Zbornik gozd. in les. 21, Ljubljana 1982 Il. REMIC, C. : Stanje mehanizacije\' izkorišča­ nju gozdov SR Slovenije koncem leta 1966, 68, . . . , 84, IGLG, Strokovna i.n znanstvena dela, Ljubljanja, 1967, 69, ... , 85 12. SEVER, S.: Jstraživanje nekih eksploatacij- skih parametara traktora kod privlačenja drva, dok.1or. disertacija, Zagreb, 1980 Oxf.: 233:(497.12) Pogozdovanje s pionirskimi drevesnimi vrstami na težavnih rastiščih erodiranega fliša Marjan Zupančič* Pri naših pogozdovanjih pogosto naletimo na težavnejša rastišča - navadno na suhih, vetru in soncu izpostavljenih tleh. Z običaj­ nim načinom saditve ter s sadikami pov- prečne kakovosti na takih rastiščih nimamo uspeha. Naš dolgoletru zgrešeni splošni raz- voj nas ne sili k ustreznemu upoštevanju kakovosti, kar se pozna tudi pri gozdnih sadikah in pogozdovanjih. Izboljšanje kako- vosti je naša velika neizrabljena možnost. Dober primer težavnega, suhega rastišča so erodirane goličave in slabo porasle po- vršine na flišu v Slovenskem Primorju. Pogo- zdovalne probleme na erodiranem flišu obravnava elaborat M. Zupančiča Proučitev tipov varstvenih ukrepov na ilišu, IGLG, Ljubljana 1987. V tem elaboratu najdemo - tudi seznam literature in obširnejše besedilo s prilogami, zato se bom tukaj omejil le na bistvene ugotovitve tega elaborata. Rastišče na flišni kamnirU kot primer težavnega rastišča Kot fliš označujemo kamnine, nastale v eo- censkem morju z mehanskim drobljenjem in usedanjem pod vplivom morskih tokov. Njihov sestav je zato precej različen : menja- joče se plasti peščenjakov, laporjev, lapora- stih glin, konglomeratov, apnenecev. Geo- morfologija flišne krajine se že na prvi pogled razlikuje od geomorfologije apnen- častega krasa. Flišni svet je mehko zaobljen, ima bujnejšo vegetacijsko odejo in tekočo površinsko vodo. Toda slabost fliša je nje- gova velika erodibilnost. Tla na flišu imajo slabo izražene in slabo obstojne talne agre- gate. Flišne kamnine v glavnem močno preperevajo in slabo prepuščajo vodo. Tako imamo na flišu zelo intenzivno in raznoliko vodno erozijo. * dr. M. z., dipl. inž. gozd .. lnšhtut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU V Sloveniji imamo približno 100.000 ha površin na flišu, in sicer le v Slovenskem Primorju (Goriška brda, Vipavsko, Pivška kotlina, dolina Reke, Brkini, Šavnnska brda). Najbolj erodiran svet najdemo v najvišjem delu šavrinskih brd in še naprej na flišnem področju hrvaške Istre. Neugodnosti pod- nebja, ko: so močni poletni nalivi, dolgo- trajne suše, močna burja itn. še prispevajo k eroziji. Flišna tla, ki so lahko tudi zelo globoka in rodovitna, so na erodiranih po- vršinah močno skeletna, nerazvita, pogosto le preperina brez vskakega humusa. Poleg tega imamo pogosto opraviti s sumimi po- bočji, na katerih se tla poleg vsega še rušijo. Pri izboljšanju takih erodiranih tal ima pogo- zdovanje daleč največji pomen. Protierozij- ska gradbena dela, utrjevanje rušečih se pobočij z zatravljanjem ali s setvijo in sadi- tvijo grmovnega rastia (žuka) so le priprav- ljanje pogojev za pogozdovanje. Izbor d..revesnih vrst na težavnih rastiščih Če opazujemo naravno progresijo (napre- dovanje) gozda, moramo postati pozorni na t. i. pionirske drevesne vrste. To so vrste, ki jih odlikuje določena nezahtevnost glede ekoloških razmer rastišča, nagla mladostna rast in zato tudi krajša življenjska doba, močni in globoki koreninski sistemi, obilna semenitev in predvsem zelo široka ekološka amplituda. Klasične pionirske vrste evrop- skega gozda so breze, trepetlika, razne jelše, razne vrbe, poleg tega imamo še celo vrsto manj opazruh pionirskih vrst, npr. jere- bika, tennofilne listavce. Nekatere gozdno gospodarsko pomembnejše drevesne vrste imajo tudi vsaj delno pionirski značaj, npr. črni bor, rdeči bor, macesen, javor. Za pogozdovanje goličav so seveda najbolj pri- merne pionirske drevesne vrste. Pri pogozdovanju erodiranega fliša v Slo- 131 venskem Primorju so uporabne bogate izku- šnje pri pogozdovanju krasa. Pred dobrimi sto leti, ko se je v večji meri začelo pogozdo- vanje krasa. so bili takratni gozdarji v dilemi, ali pogozdovati z avtohtonimi listavci ali pa kakšno vnesena oziroma tujerodno pionir- sko vrsto. Kot vemo, se je uveljavil črni bor, ki vsaj na našem t. i. nizkem krasu gotovo ni avtohton. Črni bor še danes velja za nenadomestljivo pionirsko vrsto za pogo- zdovanje nizkega krasa, pa tudi erodiranih flišnih rastišč . V ožjem obalnem pasu ga lahko nadomesti alepski bor, v hladnejših višjih legah pa rdeči bor. Seveda naj bi vsi ti bori le pripravili tla za avtohtone vrste listavcev, ki so tudi manj ogrožene zaradi požara, kar je v primorju zelo pomembno. Na erodiranih flišnih površinah bi bilo smiselno ponoviti poskus nekdanjih pionir- jev pogozdovanja krasa - pogozdovanje z avtohtonimi listavci, in sicer z najbolj pionir- skimi med njimi. V poštev pridejo predvsem mali jesen (Fraxinus om us L.), gabrovec (Ostrya carpinifotia Scop.) in morda tudi laaški gaber (Carpinus orientalis Mill., sino- nim C. duinensis Scop. ). Te pioni.rske vrste listavcev, ki se odlikujejo tudi z zelo široko ekološko amplitudo, so glede rastišča zah- tevnejše od npr. črnega bora, in tako niso primerne za najrevnejša rastlišča. Njihove prednosti pa so: - lažje prenašajo neustaljenost tal, - bolje vežejo tla, - pri listopadnih vrstah nismo vezani predvsem na kratko pomladansko saditveno sezono, ampak lahko začnemo saditi že jeseni, - sestoji listavcev so manj gorljivi, - imajo zmožnost poganjanja iz panja, kar je na težavnih rastiščih še posebej po- membno. Kakovost sadik Za posebna rastišča potrebujemo tudi posebno kakovost sadik, ki ni samo dobra, ampak posebej dobra. K temu spada še slabno ravnanje s sadikami, skrbno in stro- kovno sajenje itn. Potrebujemo kakovost, kakršne naši zastareli in ohlapni standardi sploh ne predvidevajo. Starejši rod gozdar- jev, ki se je ukvarjal s pogozdovanjem golega la3Sa, je dobro vedel, kakšna mora biti kakovostna sadika (prim. Gozd. v., 1954, št. lO) . Slika 1: Pogost prizor na slovenskem primorskem flišu (foto: J. Grzin) 132 Pri oceni morfološke kakovosti sadik pa- zimo na naslednje: - sadika mora biti tršata, imeti mora raz- meroma kreyko in debelo debelc:e, - koreninski sistem mora biti dobro raz- vit, gosto razvejen, .kepast in tako pripraven za saditev: - iglice morajo biti zdrave zelene barve. Nič manj ni pomembna fiziološka kako- vost sadik, vendar te žal ne moremo preso- diti že na prvi pogled. Oblikuje se pri vzgoji v drevesnici. Zato naj navedem smernice za vzgojo v drevesnici: - Tla v drevesnici naj bodo optimalno negovana in tako dovolj obilno in predvsem uravnovešene preskrbljena s hranili in s humusom. Zaradi oblikovanja koreninskega sistema naj bodo tla rahla, grudičasta. - V drevesničarskih lehah nikakor ne sme biti gneče ali celo zapleveljenosti. - Sadike moramo vzgajati v ostrejših pod- nebnih razmerah, pa čeprav jih nekaj zaradi tega propade. Sadike morajo biti utrjene in nikakor ne »pomehkužene<< v preveč ugodnem podnebju ali celo z zalivanjem in zasenčeva­ ·njem. Za tak način vzgoje so najbolj pri- merne območne drevesnice blizu kraja po- gozdovanja. Kontejnerske sadike V nasprotju z navadnimi sadikami kontej- nerske saciike vzgajamo v tako imenovonih kontejner)ih oziroma nekakšnih lončkih. Pri saditvi vzamemo take sadike iz kontejnerja skupaj s taJno podlago, ki obdaja korenine in jih tako posadimo. Sadimo lahko tudi sadiko skupaj s kontejnerjem, če je ta iz lahko razgradljive snovi, ki ga korenine prerastejo (o različnih sistemih kontejnerjev Gozd. v., 1978, št. 3). Prednosti kontejnerske sadike so ~asne: sadiki močno olajšamo t. i. presaditveni šok, sadimo lahko vse leto, če tla niso presuha ali če niso zmrznjena. Kontejnerske sadike poznamo že dobrih dvajset let, posebej so se uveljavile v Ame- riki in Skandinaviji. Začetno navdušenje za- nje se je kasneje močno ohladilo. Danes imamo že več izkušenj in znanja in tako lahko uporabnost kontejnerskih sadik bolje presodimo. Med slabe strani kontejnerskih sadik spada predvsem velika nevarnost, da je prostornina kontejnerja za bujno rastočo sadiko premajhna. Posledica tega je grobo deformiranje koreninskega sistema. Kore- nine so grdo skrotovičene, se spiralasto navijajo ob steni kontejnerja itn. Deformira- nost primarnih korenin tudi desetletja po Slika 2: Naravni zasejanec črnega bora na robu erozijske rane Cfoto l Grzm) 133 presaditvi ne izgine, kar pomeni slabo zako- reninjenost, slabo stojnost in zato slabše uspevanje drevesa oziroma nasada. Novejše vrste kontejnerjev s svojo oblikovanostjo to nevarnost močno zmanjšujejo. Slaba stran kontejnerskih sadik je seveda tudi približno trikrat višja cena. Med prednosti kontejnerskih sadik spada tudi možnost vzgajanja v rastlinjakih na indu- strijski način, s tekočim trakom in avtomati- zacijo. Zaradi wnetno ustvarjenih ugodnih podnebnih pogojev v rastlinjaku je posebno pomembna prilagoditev .sadik na neugodne podnebne pogoje, ki jih čakajo pri presadit- vi. Kontejnerske sadike, kolikor jih dobimo pri nas, za pogozdovanje na težavnejših suhih rastiščih niso uporabne. Če so kontej- nerji veliki kot naprstnik in iz njih rastejo 15 ern visoke smreke ali bori. se to morda dobro obnese na močvirnih tleh v Skandina- viji, ne pa na kamnitih suhih tleh na jugu Evrope. Primerne vrste kontejnerskih sadik za naše razmere bo treba šele razviti. Pri tem bo treba upoštevati naslednje: - prostornina kontejnerja mora biti dovolj velika, npr. za dvoletno sejanko črnega bora najmanj 170 cm3; - talna podlaga v kontejnerju se v suši ne sme razsušiti in naj ne bo sestavljena predvsem iz šote; - izberemo vrsto kontejnerja, ki ne pov- zroča deformiranosti korenin; - klice oziroma sejanke v kontejnerjih ne smemo imeti predolgo v rastlinjaku, mo- ramo jih čim bolj prilagoditi na razmere na terenu. Predstavitvi slovenskega gozdarstva v tujih gozdarskih revijah Gozdarji po svetu poznajo slovensko go- zdarstvo predvsem iz lastnih obiskov pn nas. Zlasti zadnji kongres IUFRO je veliko prispeval tudi k poznavanju in afirmaciji našega gozdarstva. Letos pa sta dve gozdar- ski reviji v celoti posvetili eno svojo številko slovenskemu gozdarstvu. Revija News of Forest History, kl jo izda- jata IUFRO - skupina za gozdarsko zgodo- vino - in avstrijski zvezni gozdarski inštitut na Dunaju, je marčno številko posvetila zgodovini slovenskega gozdarstva. Dušan Mlinšek. Iztok Winkler, Boštjan Anka in Igor Smolej so v kratkih in jedrnatih prispevkih predstavili zgodovino gozdov in gozdarstva, mesto gozdarske zgodovine v visokošolskih študijskih programih, novejše raziskave o zgodovini gozda in gozdarstva, gozdarske razstave, zbirke in muzeje, strokovna sreča­ nja z zgodovinsko tematiko. Na koncu pa še celotno bibliografija del s področja zgodo- vine gozda in gozdarstva v obdobju 1980- 1986. Prispevki so napisani v nemščini, imajo 134 pa tudi povzetek v angleščini in francoščini. Nemški gozdarski časopis Allgemeine Forst Zeitschrift pa je v februarski številki predstav1l slovensko gozdarstvo. V sedem- najstih prispevkih so predstavljeni gozdna vegetacija (Robič), slovenska laajina (Po- gačnik), slovensko gozdarstvo danes (Re- mic), zgodovinski presek (Mlinšek), gozdar- sko šolstvo in raziskovalno delo (Hočevar), gozdarska zakonodaja (Nastran), gojenje gozdov (Mlinšek), zasebni gozdovi (Win- kler), gozd na slovenskem krasu (Gašper- šič), kranjsko-primorsko gozdarsko društvo iz obdobja 1875-1914 (Zupančič), umiranje gozdov (~olar), gozdovi na nekaterih značil­ nih rastiščih (Košir, Perko, Kordiš, Dolin- šek), divjad v slovenskih gozdo'Jih (ČOp in Adamič) ter lesna industrija Slovenije (Leb). Obe predstavitvi sta gotovo lep prispevek k boljšemu poznavanju slovenskih gozdov in gozdarstva med tujimi gozdarji. Iztok Winkler Oxf.: 903 Človek in gozd jutri - ali lahko preži vita ?* Borut Sočan** Generaciji, ki ji pripadam, rojeni v zgod- njih šestdesetih letih, se je spričo izjemnega tehnološkega napredka in skokovite indu- strijske rasti obetala bleščeča prihodnost v slogu »krasnega novega sveta«. Edini cilj tega obdobja je bil - proizvesti čim več in čim hitreje na kar najbolj mehaniziran način. Na težave, ki bi utegnile nastati z vedno večjim siromašenjem naravnega okolja, ve- čina sploh ni hotela pomisliti. V Sloveniji so bile ravno takrat opravljene raziskave, ki so pokazale, da je približno lO% jelk poškodovanih. Poškodovanost je bila hujša v treh močneje onesnaženih ob- močjih. Danes, ko končujem študij, je poško- dovanih že 90% jelk, morda še več, znake ogroženosti pa kažejo tudi druge drevesne vrste. Krog umiranja se širi kot ogromen · oblak smrti iz srednje Evrope navzven. Južni sosedje na Hrvaškem so opazili prve poškodbe nekoliko pozneje, vendar njihovi najlepši jelovi sestoji propadajo da- nes z nezmanjšano naglica. Lahko bi se upravičeno vprašal, kakšna je prihodnost našega poklica; bomo gozdarji samo še grobarji bolnih gozdov? Prepričan sem, da ima gozdarski poklic prihodnost in da bo gozdarstvo v prihodnje igralo bolj pomembno in odgovorno vlogo kot kdajkoli prej. Vendar bosta morala gozdarstvo samo in človeška družba v celoti spremeniti marsi- kaj, če hočemo zaščititi gozdove in tudi sami sebe. Gozd je predvsem izredno pomemben tvorni del naravnega okolja in ne le nekak- šna tovarna za proizvodnjo lesa, kot mar- sikdo misli. ))Razvit« - klimaksni gozdni ekosistem je sposoben z majhno količino energije na * Prispevek je bil podan na X.V. mednarodnem srečanju študentov gozdarstva, kl je bilo v aprilu 1987 v Mi.inchnu. * * B. S., študent gozdarstva, Biotehniška fakulte- ta, VTOZD za gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU enoto biomase izjemno učinkovito vzdrže- vati veliko pestrost življenjskih oblik, lastno ravnovesje in odpornost proti različnim mot- njam. Ob poslabšanju razmer v okolju zaradi onesnaženja in ob človekovem nasilnem poseganju v naravo zaradi želje po kratko- ročnem dobičku odpove tudi tako popoln sistem. V okolju ima gozd neprecenljiv pomen zaradi: - uravnavanja količine vode, - zaščite pred erozijo, - zmanjšanja moči vetra in - celovitega vpliva na podnebne procese in dogajanja v okolju. Pomen in nenadomestljivo vlogo gozda v okolju nam lepo ponazarja kraški svet. Če primerjamo stanje pred pogozditvijo in po njej, vidimo, da na površinah, pokritih z gozdom, ni več erozije, znatno je zmanjšana moč vetra in tudi preskrba z vodo je boljša. Tako si lahko zamislimo Evropo brez gozdov. Večino plodne zemlje s hribovitih delov bi odnesli hudourniki, vode bi bilo enkrat preveč, drugič premalo, čez ogolele pustinje bi divjati močni vetrovi . .. Krajina bi bila povsem opustošena, sledila bi razpad in uničenje kmetijstva, na samem koncu pa popoln propad civilizacije. Da je tudi to mogoče, nas učijo številni primeri iz zgodo- vine. Ali je naš odnos do gozda pravilen? Naši predniki so gozd izrinili na območja, ki večinoma niso bila primerna za druge načme rabe prostora. Nad njegovo usodo so se zamislili šele, ko jim je v okolici mest in rudnikov zmanJkalo dragoce:1ega lesa. Drugačen odnos do gozda so imeli pred- vsem hribovski kmetje, ki so bili v vsakda- njem življenju odvisni od gozda Znano je na primer, da so se drevesu opravičili, preden so ga podrli. Posebej močna pa je navezanost na gozd pri nekaterih prirnitivnih ljudstvih. 135 Prof. Heyerdahl navaja, kako izjemno so pradavni Polinezijci spoštovali gozd. Pred podiranjem pragozdnega velikana so imeli pred njim svečan govor, v katerem so mu razložili, da bodo njegovo deblo >>hudobno« uporabili za izdelavo kanuja. In ti Polinezijci so kljub vsemu potovali čez ocean. Omeniti moramo tudi, da je gozdarstvo v Evropi razvilo svoj etični kodeks. To še zdaleč ni značilnost industrijskih tehnologij, posebej umazanih ne ! 2al se mi zdi, da je izjemno pozitivni gozdarski etični kodeks ponekod prekrit s prahom kratkoročnih ekonomskih interesov. V današnjih razmerah gozdu ne moremo pomagati z opravičevanjem in svečanimi 136 govori, ampak le s tem, da spremenimo svoj odnos do narave in priznamo pomen, ki ga imajo naravni ekosistemi za življenje na vsem planetu. Gozd je predvsem neprecenljiva vred- nota! Ekonomska korist gozda je majhna, komaj primerljiva z drugimi koristmi. Toda človek ima napako, da ceni samo vrednote, mer- ljive z denarjem. To je tudi razlog, da so današnji gozdovi daleč od svoje naravne samobitnosti. Močno so pohabljeni in tako niso sposobni kljubo- vati različnim vplivom. Mimogrede, ni go- zda, ki bi se bil sposoben upirati sedanjemu onesnaževanju. Tudi gozdarstvo samo se mora nehati :prenevedati. Moledovanje in tarnanje, da ;rozdovi propadajo, hkrati pa uporaba težke mehanizacije in neupoštevanje naravne zgradbe - vse to ne bo rešilo evropskih gozdov. Narava si vedno prizadeva ohraniti ravno- težje. Današnji gozdovi so izrinjeni, motena in spremenjena je njihova naravna struktura. Ali naj pričakujemo maščevanje narave - protiudarec našemu nasilnemu poseganju vanjo \? Gozdarstvo mora za boj proti propadanju gozdov razviti svojo strategijo iz dveh razlo- gov: - zaradi spremembe lastnega obnašanja, predvsem pa - zaradi razvoja predlogov, ki bodo vpli- vali na politične odločitve. Predvsem pa je pomembno, da gozdar- stvo stopi iz svojih okvirov in posveti vso pozornost sodelovanju z drugimi znanostmi. V Sloveniji je bil prvi tak korak že storjen. Leta 1985 je bila postavljena mreža bioindi- kacijskih raziskovalnih točk za ugotavljanje zdravstvenega stanja gozdov. Obenem se je začelo tudi sodelovanje z biologi. Njihove ugotovitve so pokazale, da se vzporedno z zunanjimi poškodbami rastlin pojavljajo tudi citogenetske poškodbe kro- mosomov oziroma genetskega materiala. Genetske poškodbe so se začele pojav- ljati tudi pri ljudeh in ži\·atih. To je še razlog več zu zdmžitev vseh vej znanosti pri reše- vanju problemov neslutenih razsežnosti. ki nastajajo zaradi onesnaževanja okolja. Samo znanost pa teh problemov ne more rešiti. Neizogibna je sprememba načina življenja, saj današnja energetsko potratna družba nima prihodnosti. Nasilno poseganje v naravo se je izkazalo za zgrešeno. Naša prihodnost je v prilagajanju naravi. To pa predvsAm zahteva razumevanje in poznavanje dogajanj in zakonitosti v njej ter usmerjanje razvoja v skladu z njimi. Tu mora pomembno vlogo odigrati »go- zdarska informacijska služba« oziroma stiki z javnostjo, ki so sedaj šibka točka gozdar- stva. Ljudje so utrujeni in naveličani od neprestanega »bombardiranja« s preštevil- nimi zastrašujočirni podatki. Učinki so zato lahko povsem nasprotni od naših pričako­ vanj, saj ponekod že poročajo, da so ljudje postali povsem otopeli in ravnodušni. Pri obveščanju moramo posebej poudariti kakovost vsebine in tako predstaviti gozd 137 kot vsestransko pomembnega tvor ca krajine z vsemi njegovimi pozitivnimi učinki ter izpostaviti pomen ohranitve gozda in drugih naravnih ekosistemov za človekov obstoj. Nedvomno pa je treba poudariti pogoje za to ohranitev. Naš cilj mora biti kakovost življenja v zdravem okolju, ne pa brezmejno kopičenje gmotnih dobrin! To zahteva spremembo načina življenja in mišljenja. Gozd lahko preživi brez člove- 138 ka, medtem ko človeštvo brez gozda ne more. Človek se mora spremeniti iz izkorišče­ valca in trniče val ca narave v njenega harmo- ničnega partnerja. Prvi korak na tej poti je zamenjava »antropocentričnega« obravna- vanja narave, v katerem se vse vrti olaog človeka in njegovih kratkoročnih interesov, z »naravocentričnirn«, v katerem se človek prilagaja naravi in njenim zakonitostim. Oxf.: 945.2 Postojnski mladi (bori) Marko Kmecl* V roke sem dobil Mlade bore. Prvo šte- vilko strokovnega in literarnega glasila učencev Gozdarskega šolskega centra v Postojni v šolskem letu 1987/88. 200 izvodov. Na 40 straneh. Sodelujejo učenci in profesorji. Razrnnoženo je na osebnem računalniku (PS). Glasilo strokovnega in eksistencialnega razmišljanja, naravoslovni eseji, literarnoso- cialne analize, politično in ekološko angaži- rane študije in agitke, ki izpričujejo globoko prizadetost piscev ob nerazumnih socialnih in politično-ekoloških konfliktih družbe in časa, sporočilno bogata, ponekod pat etična, kričeča, vendar vseskozi poštena. 2e kar tradicionalno praviJo je, da srednje šole izdajajo literarna glasila, v katerih pre- skušajo dijaki svoja prebujajoča, običajno domovinska in ljubezenska čustva po vzoru literarnih junakov iz učnih ur slovenskega jezika posnemalno sporočati, da bi presegli konvencionalnost šolske običajnosti, da bi sprožili prve naboje svoje intelektualne ust- varjalnosti. Kaže, da so srednješolska glasila še vedno najprimernejša oblika takšnega, marsikdaj sicer neurejenega sproščanja us- tvarjalnosti, ki pa ima v procesu oblikovanja intelektualne osebnosti izjemno pomembno vlogo. Zapisal sem - pravilo. Prenaglil sem se, kajti le slaba polovica srednjih šol v Sloveniji izdaja svoje glasilo; med tehniškimi smermi pa so šole s takšnimi glasili že kar izjema. Glasilo naših gozdarskih srednješolcev sestavljajo : politično-ekološki uvod (profe- sor), literamosoc1alne razprave(ice) o od- nosu človeka do okolja (učenci), leposlovje z vsebino emocionalnega ekološkega doživ- ljanja (učenci). strokovne razprave (učenci, profesorji), prevod (dijak), analiza naravo- slovnega dne - biologija vode, hidrodina- mika vodotoka, geografija -viri onesnaženja * M. K, dipl. inž. gozd .. oec., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljublja- na, YU (profesorji). V primerjavi s podobnimi glasili sloven- skih srednjih šol gre v Mladih borih za spontano sintezo strokovnega in emocional- nega spor::>čila, kar pravzaprav redko sre- čujemo tako v stroki (katerikoli) kot v lepo- slovju. Takšen pogled oziroma 12raz dijakov ter njihovih mentorjev ima podlago v dolgo- trajnem ustvarjalnem delu, s povsem spro- ščeno in odprto ter svobodno mislijo profe- sorja in dijaka (oba nastopata v reviji z ramo ob rami), s tradicijo, ki se ne meri samo s štirimi letniki učne dobe, temvec z delom, ki se prenaša iz generacije v generacijo, z vzgojnim delom na ekskurzijah, izletih, po- hodih, na strokovnih vajah - s tistim delom torej, ki je bilo tako zelo značilno za »stare gimnazije(<, s katerim so le-te dijakom dajale potrebno nazorsko širino. 40 strani kakovost- nega besedila ne more biti rezultat trenut- nega navdiha, temveč rezultat dela in razmi- šljanja v preteklosti in sedanjosti za prihod- nost. Kdo ne bi z navdušenjem sprejel identifi- kacije teh mladih ljudi, ki. šele ·vstopajo v življenje in v stroko, ljudi z najnaprednejšimi pohtičnirru in družbenimi preobraževalnimi idejami, kdo ne bi bil vesel njihovega popol- nega naravoslovnega angažiranja, kdo ne bi z gorecnostjo podpiral njihove strokovne privrženosti, ki je modrijanom starejših ge- neracij tako kritično primanjkuje . . . V vse- bini Iv1ladih borov začutiš materinsko skrb za materinščino, naravoslovno idejno narav- nanost razvoja mladega duha. Z;rrajena je na strogem in doslednem verovanju v znan- stveni dialektizem učnega in vzgojnega pro- cesa (teorijo, tezo in hipotezo dokazujejo s poskusi, meritvami, znanstveno analizo in sintezo, z aplikacijami itd.). Primere ne iščejo v Krupi, v Mežici. 2e ob prestopu šolskega praga kritično opazujejo, merijo in primerjajo. Pečat odraslosti dajejo reviji prevodi kakovostnih odlomkov iz tuje ekolo- ške literature in exlibrisi s temo gozda in varovanja okolja. Tudi grafika (revija je 139 natisnjena z osebnim racunalnikom) izpri- čuje modernost in zavzetost učencev m mentorjev za sodobna tehnična pomagala, ki daJejo prihodnjim tehnikom ali študentom posebno ceno. (Obvladovanje osebnih ra- čunalnikov v gozdarski strokovni operativi je za zdaj še vedno izjemen primer.) Žal pa revija Mladi bori Gozdarskega šolskega centra v Postojni z ničimer, razen z naslovom in kolofonom, ne dokazuje svo- jega gozdarskega porekla. V reviji ni niti gozda niti gozdarja. To bi lahko bila tudi revija zelenih, tudi ekologov. Nanjo bi bili lahko ponosni geografi in urbanisti, ki se rudi gredo poznavalce okolja. V reviji manjka tipično : propadanje gozdov, gojenje gozdov, in bodočega gozdarskega tehnika niti ne čutimo. Kosovelovi Bori, bori izginjajo v burjo pozabljen ja . .. ali jih res ni?! Pogre- šarno bore, gozdarstvo in predvsem gozdar- je. Sklepamo (potrjuje se nam), da reviji in okolju teh ljudi manjka gozdarstvo kot misel, kot irnič, kot delo. Lahko se odkrijemo kulturi, nazoru, po- znavanju splošnega in odkrivanju intelek- tualnega. Delo naših kolegov profesorjev splošnih in nekaterih posebnih predmetov ima kapitalne razsežnost in globino. Tega ne dokazujejo samo Mladi bori ... Gozdarstvo pa ostaja v tem srednješol- skem okolju mazohistični pastorek, ki še vedno ni premagal začetniškega samoljubja in ki nenehno išče botra, ki bi mu v pravil- nikih Centra predpisal vodilni status. Toda čemu? če ne brskamo po preteklosti, če pogle- damo samo današnje pogoje (pretekli pa niso bili slabši), je evidentno, da je imel G~C vedno primerne pogoje dela. Gozdna gospodarstva so z veliko mero naklonjenosti in zaupanja izpolnjevala svojo starševsko vlogo - njihov prispevek ni bil samo »Žepa- rac«. Učni načrti in predmetniki v gozdarskem usmerjenem izobraževanju (GŠC Postojna) veljajo za najnaprednejše in niso nasedli splošni evforiji usmerjenosti (kar se drugim že zdaj kaže kot napaka). V njih je splošno integrirano v strokovno do največje možne mere, kar zagotavlja tudi čistim strokovnim predmetom višjo intelektualno raven. In vendar gozdarski predmeti (gozdar- stvo) na GŠC mso mogli do povprečne 140 TROHNENjE LISTA ali FOTOSINTEZA SMRTI Kn. sem. krik in odmev. Krik divjine? Nisem ... sem le spev. Kaj si ti človek/ Kača za hrbtna ? Strel v temo? Košček veselja ali pesem, ki te pojo? List sem, Jd že zdavnaj sem rmtev, trohnim, trohnim v pozabo . .. A vesel sem, da vračam se tja, kjer moj dom je porušen, kjer gozda več ni, kjer voda ne leče in sonce ne žari. V temo, pozabo, nemir - spet priletel je ta - »Velild vampir«. !zpil mi oči je, kri je razbil, razdrobil me v prah je, mi Je roke pust.Jl. Ko pa veter zapiha in jaz se zbudim, da oči bi si zlepil in roke umiJ . . . ln videl bi: Da, list sem! Trohnim ... a se večkrat zbudim - da krenem v prihodnost, da zagledam sedanjost in da pomnil bi večno, da me človek je ubil. Roman Debevec, l. b sistemske in predmetne afirmacije, kar bi šoli zagotovilo skladnost in integralno kako- vostno raven, ki bi jo morala imeti. Ali je torej gozdcu.stvo storilo dovolj, če je prispevalo po načelu »da bi bil mir<<. Res, da je v pogojih samoupravno razdrobljene pristojnosti težko vplivati in uveljavljati si- stemske interese, ker se ti običajno križajo s ))hišnimi« - pa vendar. vedno imeli za najpomembnejšo ))postran- ske stvar«, vendar smo si raje zatiskati uho in še oko povrhu. Zaradi tega problemov na G~C nismo strokovno proučevali in tudi rešitve niso bile zadovoljive. Zato so mladi bori simptomatični! Toda ostanimo pri lepem in spodbudnem. GŠC Postojna je naša gozdarska (ne koga drugega!) hipoteka, naš greh, naša usoda, ki se ji ne moremo in tudi ne smemo odreči. Naša usoda zato, ker nas spremlja že vse od druge svetovne vojne dalje. Center smo Učenci v Postojni dobivajo želeno in po- trebno splošno intelektualno razgledanost - moramo jim zagotoviti, in to za vsc.ko ceno, da bodo dc-bili tudi strokovno razgledanost. Tem mnogim fantom in dekletom - mladim in malo manj mladim .. . vrag jih pocitraj, zares so dobri l Skupščina ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije bo v četrtek, 23. junija 1988 v prostorih LESNINE, Ljubljana. Parmova 53. V petek, 24. junija 1988 ob 9. uri bo v veliki dvorani Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani sledilo posvetovanje ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH KOT STRATEŠKI DEJAVNIK POSPEŠEVANJA NAŠEGA DRUŽBENEGA IN TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA REFERATI: l. prof. Zoran Jelenc: 2. dr. Boštjan Anko · 3. dr. M1rko Tratnik: KOREFERATI: l. prof. Tone Slanc. 2. dr. Franc Gašperšič: 3. dr. DlJŠan Mlinšek: 4. Marija Sekirnik, dipl. inž. : S. Nenad Bartol, dipl. mz. · 6. Pavel Kumer, dipl. inž .. 7. Janez Kapun, dipl. soc.: IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH KOT STRl\ TESKI DEJAVNIK POSPEŠEVANJA NAŠEGA DRUZBENEGA IN TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA OBLIKE NEFORMALNEGA PODIPLOMSKEGA IZOBRAŽEVANJA V GOZDARSTVu PODIPLOMSKO IZOBRAŽEVAl\.JE LESARJEV PREDSTAVITEV PROGRAMOV IZPOPOLNJEVANJA lN USPOSABLJANJE V LESARSKEM SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU MOTIVI JN OVIRE ZA. UČINKOVITO PERM..ANENTNO IZOBRAŽEVANJE V GOZDARSTVU PR!PRAVNI~TVO INŽENIRJEV GOZDARSTVA ALl BOLJE DIPLOMIRAN IH INŽENIRJEV GOZDARSTVA PRIPRAVNIŠTVO V "LESNI" SLOVENJ GRADEC IZOBRAŽEVANJE V GOZDNEM GOSPODARSTVU MARIBOR DOPOLNILNO USPOSABL]ANJ3 GOZDARSKIH DELAVCEV V GOZDNEM GOSPODARSTVU CELJE IN BREŽICE PROBLEMA TIKA NA PODROCJU VZGO)E IN IZOBRAŽEVANJA Z VIDIKA :ZOBRAZEVANJA ODRASLIH 141 Oxf.: 832. 1 O Žaganje hlodovine iglavcev v lubju Dušan Dobnik* Na posvetovanju »Možnosti razvoja žagar- stva v Sloveniji« v Zemonu pri Vipavi, 16. maja lani, je bil tudi govor o centralnih mehaniziranih skladiščih (CMS), ki so po- stavljena ob samih žagarskih obratih. Kaj vse smo hoteli doseči s postavljanjem CMS pred žagarske obrate, je bilo že precej rečenega in napisanega; zato tega ne mislim v tem sestavku ponavljati, vendar se mi zdi, da še mnogi žagarji nimajo posluha za posta- vitev CMS. Ne mislim jih naštevati, še manj imenovati, tudi ne povedati, s kakšnimi količinami hlodovine iglavcev razpolagajo in jih še danes žagajo v lubju. Če se te količine gibljejo med lO ali 50 tisoč m3 letne kapacitete, bi bilo brezpogojno nujno strojno lupljenje hlodovine. V razvitejših deželah je spodnja meja lO 000 m3 hlodovine iglavcev, ko se že splača strojno lupljenje, pa četudi brez sortirnih boksov. Navedel bi samo primer, ki sem ga ne- davno imel priložnost videti v nekem kraju v Bosni: žagarski obrat tudi 45 000 m3 hlodo- vine iglavcev letno razžaga v lubju, ne zavedajoč se, kakšno škodo povzroča tak način predelave hlodovine. V takih primenh vsekakor ne more biti izgovora, da ni finan- čnih sredstev za investicijo CMS. Kako bistvenega pomena je žaganje hlo- dovine iglavcev brez lubja, oziroma kolikšno škodo povzročarno z žaganjem v lubju, naj povedo podatki, ki smo jih dobili pri prak- tičnem poizkusu žaganja obeh vrst hlodo- vine (primerjalno žaganje). Izbrali smo enako količino s približno enakim premerom in kvaliteto srnrekove hlodovine v lubju in brez lubja in vsako posebej razžagali tako, da smo posneli po- treben čas efektivnega žaganja za vsako vrsto hlodovine posebej. Napadli žagam les in obrezline smo zlagali ločeno z namenom, da ugotovimo tudi razliko v kvaliteti. Ugotovili smo tole: l. Poraba časa žaganja hlodovine v lubju je bila za 14 % večja kot pn žaganju brez lubJa. *D. D., dipl. inž. gozd., Tovarniška \8, 61370 Logatec 142 2. Kvaliteta desk je bila razred nižja za- radi grobega reza, visečih rezov in umaza- nije od skorje. 3. Obrezline v lubju imajo 50 % nižjo pro- dajno ceno, ker so zaradi lubja neuporabne za nadaljnjo predelavo v papirni industriji. 4. Žagini listi zaradi lubja s peskom in blatom hLtreje otopijo, kar povzroča več­ kratno brušenje ter večjo porabo žaginib listov kakor tudi brusnih plošč (potrošnega materiala). 5. Poraba delovnega časa in električne energije je bila večja zaradi prej navede- nega večkratnega brušenja žaginih listov. 6. ManLpulacija hlodovine v lubju na krlišču je težavnejša. 7. Izguba časa pri čiščenju transportnih naprav je večja zaradi zamašitve s skorjo (odpadnim lubjem) med transportno verigo in kori torE, kar pa povzroča izpad proizvod- nje od polnojarmeni.ka pa do sortirnice žaganega lesa. Če bi na koncu sešteli vse povečane stroške, ki nastanejo pri žaganju hlodovine v lubju, bi gotovo uvideli, kako pomembna je priprava hlodovine za žaganje. Če ne bi bilo tako, se tudi gozdarji in lesarji ne bi tako dobro (kot še nikoli) sporazumeli glede postavljanja CMS pri nas, da ne govorimo o sosednjih zahodnih deželah. Dovolj žalost- no je, da nekateri še vedno dvomijo, kako zelo gospodarno je žagati obeljeno hlodovi- na. K navedenim stroškom bi morali prišteti še izgubljeno vrednost lubja, ki ga dobimo pri lupljenju hlodovine in ki je danes zelo ugodno ovrednoteno. Ob vsem navedenem je res škoda, da v Sloveniji še vedno okrog 10% oblovine iglavcev razžagujemo v lubju. Naj na koncu omenim še podc.tek, nave- den v referatu inž. Štamparja, da predstavlja lupilni stroj le 8% od celotne investicije CMS. Potem pri manjših količinah lesa (10000 m3), pri katerih popolna sortirna linija še Dl potrebna, mehaniziran::> lupljenje lesa resnično ne bi smelo biti vprašanje sredstev. -- Oxf. : 832. lO Žaganje hlodovine iglavcev v lubju (Mnenje k članku Dušana Dobnika) Zdravko Turk* Članek Dušana DOBNIKA, dipl. inž., do- kazuje ekonomsko zgrešenost industrij- skega žaganja hlodov iglavcev v lubju. Na kratko našteva številne vrste in obseg ško- de, ki nastaja pri tem. To je ugotovil s poskusnirn primerjalnim žaganjem na žagar- skem obratu (ne navaja količine preizkuše- nih vzorcev). Članek inž. Dušana Dobnika obravnava izredno pomembno in sodobno vprašanje, ki mu gozdarstvo in lesarstvo doslej nista posvetila potrebne pozornosti. Kljub temu, da lahko že dolga leta opazujemo, kako v žagarskih obratih, v katerih nimajo naprav za mehanično lupljenje, sprejemajo in razža- gujejo hlodovina iglavcev v lubju. Nujno bl bilo treba zagotoviti primeren obseg tovrstnih raziskav, da bi dobili dovolj zanesljive izsledke. Te bi potem lahko upo- rabili za presojo gospodarnosti zdajšnjih in načrtovanih mehaniziranih skladišč lesa. v članku omenjenim vrstam škode je treba prišteti še škodo zaradi širjenja lesnih škodljivcev, ki napadajo les in znižujejo njegovo kakovost, kadar neobeljena oblo- vina iglavcev v poletnem času leži več mesecev, preden jo razžagajo, kar je pisec navedenega članka menda nehote prezrL Saj tudi pri strojnem lupljenju poznamo pravilo, po katerem je treba oblovino iglav- cev poleti olupiti najpozneje v enem mese- cu. Tam je to koristno tudi zato, ker je učinek strojnega lupljenja tem večji, čim bolj sveža sta oblovina oziroma lubje. žagar- ske hlade iglavcev je torej treba v vsakem primeru pravočasno olupiti (obeliti). Vpra- šanje je le, kako in kje. Oblovino lahko obelimo strojno a~ ročno. Strojno lupljenje je najbolje opraviti na žagarskem obratu, ročno pa praviloma v gozdu. Pri tem pa je zelo vprašljiva, toda odločilna gospodarnost lupljenja. CMS (centralno mehanizirana skladišče), ki poleg lupljenja omogoča še *Z. T., dipl. inž. gozd., prof. v p., Rožna dolina XVII/21, 61000 Ljubljana, YU druge vrste opravil - krojenje, merjenje in sortiranje- je najbolj priporočljive, če je le na voljo dovolj oblovine. CMS je namreč zelo velika naložba, ki zahteva za svojo ekonomičnost v naših razmerah veliko koli- čino lesa, najmanj 40 000 m3 ob1ovine, toliko več, kolikor debelejša je oblovina. Napačno je primerjati potrebno količino lesa za eko- nomičnost CMS pri nas s potrebno količino lesa v razvitih zahodnih deželah, kot izzveni iz navedenega članka. CMS z lO 000 m3 je namreč v Zahodni Nemčiji veliko bolj eko- nomično kot pri nas skladišče s 40 000 m3. To je razvidno iz diagramov ekonomičnosti glede na količino lesa v knjigi Mehanizirana obdelava oblovine iglavcev in njena ekono- mičnost (Inštitut GLG, Ljubljana 1974, na str. IlO naše razmere, na str. 120 razmere v Zahodni Nemčiji). V isti knjigi so navedeni tudi vzroki za to. Danes je navedeno raz- merje še slabše. Za majhno količino lesa je smotrno skladišče lesa s prilagojeno meha- nizacijo samo za lupljenje. Pri tem je treba razmisliti, če ne bi bila primernejša pre- mična strojna lupilna priprava. Možne reši- tve so nakazane v članku Vpliv koncentra- cije lesa na ekonomičnost strojne obdelave oblovine iglavcev s posebnim ozirom na lupljenje v Lesu št. 7-8/1983 in Gozdarskem vestniku št. 111984. V strokovnih krogih je bilo že večkrat poudarjeno, da bi si morali prizadevati za koncentracijo žagarskih obra- tov, ld bi zagotavljala tudi koncentracijo hlodovine v količinah vsaj okrog 50 000 do 100 000 m3, kar pa je pri nas zaradi območ­ nih interesov pogosto težko izvedljivo. Na Finskem se jim je na primer posrečilo zbrati celo 700 000 m3 hlodovine. Naj bo še tako zaželeno, ::la tudi manjši žagarski obrati poiščejo primerno rešitev za strojno luplje- nje, pa to dodatno slabi omenjeno, zaželeno koncentracijo žagarskih obratov. Marsikje je še vedno najprimerneje hlade beliti ročno, in sicer že v gozdu, pa čeprav to ni všeč razvajenemu načinu razmišljanja, 143 ki lahkomiselno zapostavlja gospodarnost. Zlasti velja to za zasebne kmečke gozdove, kjer lahko lastniki pogosto lupijo v soku, kar je najlažje in najcenejše. Olupljeno oblovino tudi laže spravljamo oziroma vlačimo. Ročno lupljenje se tem bolj obrestuje, čim debe- lejša je hlodovina, ker učinek lupljenja, izražen s kubičnimi metri lesa, raste z de be- lino hlodovine. Lubje, ki ostane v gozdu, pa je dobrodošlo gnojivo. Razmislimo na koncu tudi o tem, da v gozdarsko in tehnično razviti Zahodni Nem- čiji ob boyali izbiri strojev in sredstev za vsakovrstne tehnologije uporabljajo za lup- ljenje oblovine iglavcev tudi premične lu- pilne strojne priprave oziroma cenejše, pri- lagojene rešitve, če so gospodarnejše od Oxf. : 362.7 CMS. K temu jih vodi gospodarnost, ki ji povsod posvečajo osrednjo pozornost Zato pa tudi gospodarsko napredujejo. Mi pa se še naprej vederno negospodarno ter za- pravljamo denar, tudi z žaganjem hlodov v lubju, kar je škodljivo v mnogih pogledih, predvsem pa s takšnim žaganjem zmanjšu- jemo kakovost in VYednost dragocenega lesa. Čas je že, da uvidimo, da ne gre brez- glavo ali brez ekonomskega izračuna graditi mehanizirana skladišča za nezadostne koli- čine lesc. le zaradi varljivega prestižnega vtisa ali posnemanja drugih zaletelov in tako po nepotrebnem dvigati proizvodne stro- ške, ki lahko večkrat presežejo ceno pre- prostega ročnega lupljenja. Šestdeset let tehnološkega razvoja motorne verižne žage in podjetja STIHL Lojze Žgajnar* Že dobrega četrt stoletja je motorna žaga tudi pri nas strojno orodje, brez katerega si ne moremo več zamišljati gospodarjenja z gozdom. Vse bolj nepogrešljiv pripomoček je postala tudi na različnih drugih področjih, skorajda povsod tam, kjer smo nekdaj upo- rabljali ročno žago oziroma sekiro. Med vse številnejšimi proizvajalci motor- nih žag, ki se danes pojavlJajo na svetovnih trgih, je zahodnonemško podjetje STIHL vseskozi med vodilnimi. Lani je to podjetje praznovalo pomemben jubilej- šestdeset- letnico obstoja. Njeni proizvodi so tudi pri nas močno uveljavljeni in cenjeni, saj je bilo npr. leta 1984 od skupaj 62 000 motornih žag v Sloveniji kar 23 500, ~· 38 odstotkov znamke STIHL. Ker je današnja stopnja tehnične in ergonomske izpopolnjenosti mo- tornih žag sploh tesno povezana rudi z * L. Ž., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pol 2, 61000 Ljubljana, YU 144 razvojem te znamke, menim, da ni odveč, če ob tej obletnici namenimo nekaj pozorno- sti razvoju tega podjetja. Predvsem pa si s kratko kronologijo nekoliko osvežimo tehno- loški razvoj tega, danes nepogrešljivega in nenadomestljivega pripomočka. Kronika podjetja STIHL se začenja leta 1926, ko je inž. Andreas Stihl skupaj s sodelavcem začel proizvodnjo verižnih žag v skromni delavnici. Že LStega leta se je pojavila na tržišču njuna prva verižna žaga na električni pogon. Žaga se je hitro razširila in uveljavila po skladiš~ih hlodovine in ža- garskih obratih, povsod tam, kjer so imeli možnosti priključitve na elektriko. že v naslednjem letu (1927) je prišla 12 njegove delavnice prva Stih lova verižna žaga na bencinski pogon. Kljub za današnje pojmovanje izjemno veliki specifični masi 10,4 kg/kW (masa žage 46 kg, moč motorja 4,4 kW)- specifična masa sodobne motorne žage je v povprečju pod 2 kg/kW - je bil to zelo pomemben konstrukcijski napredek, saj je bil to prvi bencinski stroj, ki ga je bilo mogoče uporabiti pri podiranju drevja v gozdu. Pomemben mejnik v razvoju žag STIHL je bilo leto 1931. Takrat je namreč delavnica STIHL izdelala motorno žago, ki je imela pn masi 47,5 kg že moč 6,47 kW. Že v naslednjem letu se pojavi pomembna novost - prvo samodejno mazanje verige. Serijska proizvodnja motornih žag, ki jih je lahko uporabljal le en delavec, se je začela leta 1950. Glavna slabost teh žag sta bila še vedno velika masa in seveda menjal- nik za vključevanje in izključevanje pogona verige. Tudi o ropotu in tresljajih še niso veliko razmišljali. Prva, za tedanje čase res lahka motorna žaga, se je pojavila na tržišču leta 1954. To je bila žaga STIHL BLK, z maso 14 kg in močJo 3,3 kW. Tudi ta je še imela menjalnik. Zelo pomemben mejnik v tehnološkem razvoju motornih žag je iznajdba centrifu- galne sklopke. Ta je leta 1959 omogočila izdelavo tudi pri nas dobro poznane vrste žage Contra, ki je imela le še 12 kg, moč ·4,6 kW in membranski uplinjač. Smo v obdobju, ko se motorna žaga zače­ nja močneje uveljavljati tudi v Sloveniji. V začetku šestdesetih let je bilo v gozdni proizvodnji že tisoč motornih žag. Prevlado- vale so JOBU- Tiger (650 kosov), Stihlovih žag Contra je bilo 233 - 24 odstotkov vseh žag. Na podlagi nekajletnih izkušenj je v tem času močno prevladovalo mnenje, da je žaga STil-IL - Contra med najuporabnej- šLmi. Prve domače obsežnejše znanstveno strokovne ugotovitve po laboratorijskem in pra:k-iičnem preverjanju več znamk in vrst motornih žag pa so takšno mnenje prej ovrgle kot potrdile. To dokazuje tudi nasled- nja pregledmca nekaterih najpooernbnej- ših izsledkov raziskav: Iz preglednice je razvidno, da so bile vibracije naJvečja pomanjkljivost žage STIHL. Prve ugotovitve o težkih p:::>sledicah vibracij za zdravje delavcev so pogojevale uvedbo pr:::>tivibracijskega sistema pri žagi STIHL leta 1965. Leta 1971 postane podjetje STIHL največji izdelovalec motornih žag na svetu. V naslednjih sedemdesetih letih je podje- tje STIHL postavilo tovarne v Braziliji, ZDA in Avstraliji. Tedaj je tudi med motornimi žagami v Sloveniji delež Stihlovih žag nara- stel celo na 60 %. Takšna je kratka zgodovina tovarne STIHL in tehnološki razvoj motornih žag. V šestdesetih letih se je i.z slaomne delavnice z dvema delavcema razvila v najsodobnejše podjetje, ki posluje po vsem svetu ima prek 5000 zaposlenih, njene proizvode pa proda- jajo v 130 državah. Tudi v Sloveniji so bili proizvodi podjetja STIHL vseskozi zelo po- membni in cenjeni, še posebej v letih 1972 do 1982. Slika 1: Dvoročna motorna žaga- model iz začetka 60 Jet dolge razvojne poti motornih žag Preglednica l: Razvrstitev nekaterih motornih žag na podlagi najpomembnejših ergonom- skih, tehničnih in ekonomskih kazalcev po raziskavah iz leta 1965 (vir: S) znamka -vrsta ropot vibracija poraba goriva učinkov1tost splošna motorne žage in maziva usposobljenost STIHL- Contra l-2 5 3 3 4--5 JOBU-Tiger l-2 3 4 6 4--S Partner R 12 3 2 ) 2 1-2 DolmarCC 4 4 5 1 1-2 McCulloch 1-71 s 1 2 4 3 Razlaga k preglednici: l - najboljša lastnost. 5 - najslabša . 145 Delež motornih verižnih žag znamke STIHL v skupnem številu uporabljanih žag v Sloveniji v obdobju 1962--1982 št. mot. Žag vooo 70 50 50 40 20 10 1962 65 72 74 78 Podjetju STIHL lahko izrečerno priznanje za dosedanje pionirsko delo pri razvoju motorne žage, danes nepogrešljivega orod- STALIŠČA IN ODMEVI BO Legendo: ~ delež žog STIHL 82 84 le1o ja gozdarjev, in mu ob lepem jubileju zaže- limo tudi v prihodnje veliko razvojnih in poslovnih uspehov. Raba spoznanj o rastiščih Nisem mogel ugotoviti, kaj bolj skrbi Arneja Kozino: - raba spoznanj o rastišču v ne posvečene namene - za potrebe pridobivanja gozdnih sortimentov in celo za panožno sporazume- vanje, - šibke strokovne predpostavke oziroma neskromni zaključki in povzetki o uporabno- sti rastišča kot kazalca potrebnega časa za sečnjo in obdelavo drevja, - razlike med tem, kaj si o medsebojnih vplivih, vzrokih in posledicah dejavnikov in ukrepov na rastišču oziroma znotraj rastlin- ske združbe predstavlja A. Kozina, in tem, kaj je ugotovljeno z raznimi raziskavami, tudi mojo, - stanje naših gozdov, raziskovanje rastiš- čnih zakonitosti, nizek izkoristek rastiščnega potenciala in še kaj ter resnost in treznost presoje. 146 Vsekakor ga je moj prispevek v lanski deveti številki Gozdarskega vestnika tako vznemiril, da se je hitro odločil povedati (KOZINA, 1988) naši strokovni javnosti, kaj on misli o vsem navedenem. S tem prispevkom se oglašam iz dveh razlogov. Prvi razlog leži v naslednjem: Leta 1984 so v Sloveniji sprejeli samou- pravni sporazum o skupnih izhodiščih in osnovah za usmerjanje pri razporejanju do- hodka, čistega dohodka in delit\.1. sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V normativih, ki so sestavni del samouprav- nega sporazuma, se je pojavila rastlinska združba kot eden od kazalcev (meril) po- trebnega časa za sečnjo in izdelavo drevja. Takrat se je tudi začelo razpravljati o pri- mernosti rabe rastlinske združbe v te name- ne, ki traja še danes. O tej tematiki sem nameraval že večkrat plSati. Ker članek (REBULA, 1987). ki je spodbudi! k pisanju A. Kozino, niti ni imel namena širše obrav- navati to tematiko, naj to storim na tem mestu. Pojasniti želim predvsem: l. namen in uporabnost normativov, 2. uporabnost rastlinske združbe v te na- mene in težave s tem v zvezi, 3. možnosti rabe normativov za sečnjo m spravilo brez upoštevanja rastlinskih združb. Določili so me za sestavljalca t.i. republi- ških normativov za pridobivanje sortimen- tov. Nalogo sem razumel tako, da naj bi sestavil normative, ki bi bili enako »težki« (trdi, visoki) za vsa gozdna gospodarstva. Zagotavljali naj bi »približno enak zaslužek za enaka opravila« v vsem gozdarstvu Slove- nije, ob predpostavki, da imajo delavci (sekači, traktoristi, vozniki itd.) enake urne postavke. Takih normativov, ki bi bili še dovolj pregledni, podrobni, natančni in da bi bili še vsem pogodu, Rebula ni mogel sestaviti (in bi jih tudi sedaj ne mogel) . Mislim, da bi jih tudi nihče drug ne mogeL To sem že tedaj povedal vsem pnzadeti.rn ·in tudi napisal (REBULA, 1985). Pač pa sem lahko sestavil okvirne normative. Ti so zago- tavljali dosego cilja (enako težo - enak zaslužek). Podrobnost, natančnost, pregled- nost, uporabnost in končno tudi všečnost pa naj bi z dopolnitvami, prilagoditvami, vgra- jevanjem svojih vhodov, upoštevanjem prejšnjih načinov dela in navad ipd. zagotav- ljali (dosegli) v okviru posameznega gozd- nega gospodarstva. Uporabnike takih okvirnih normativov je bilo nujno seznaniti, kje jih lahko rabijo. Pri normativlh za sečnjo smo naredili tako, da smo povedali, od kod izhajajo oziroma v kakšnih okoliščinah so bili ugotovljeni. To smo storili na dva načina: a) z navedbo rasUinske združbe, b) z opisom delovnih okoliščin : velikost in sestava krošnje, suhe veje, čisto deblo, kamnitost, strmina, tarifa ipd. Kolega J. Mu- šič, dipl. inž., je ta opis domiselno strnil v nazorno sli čico (karikature) za vsako rastiš- če. Tako je bila ponujena (omogočena) raba okvi.rnih normativov brez upoštevanja rastlinskih združb. Uporabniki - strokovnjaki posameznega gozdnega gospodarstva - naj bi presodili, kateri načm je za njih primernejši in te9a tudi upora:Oili. Obravnavanje vseh težav, ki so nastale pri rabi t. i. republiških normntivov, presega okvir tega članka. Nekaj o tem, z drugega področja, sem že pisal (REBULA, 1985). Tu bi se omeJil le na težave okoli rabe rastlin- ske združbe kot kazalca normativov. Očitke o pomanjkljivosti rastlinske združ- kot kazalca. potrebnega časa za sečnjo in obdelavo drevesa, ki sem jih slišal od kole- gov, bi lahko strnil v naslednje: - veliko gozdov v Sloveniji še ni fitoceno- loško kartiranih, - kartiranje ni dovolj podrobno, - poimenovanje združb ni enomo, - združbe niso več naravne sestave. Se- stoji v naših gozdovih so znatno spremenje- ni. Gornje ugotovitve gotovo otežkočajo ali celo onemogočajo rabo rastlinske združbe kot kazalca časa, potrebnega za sečnjo in izdelavo. V bistvu pa ne oporekajo pravilno- sti (ustrez:1osti. smotrnosti) rabe združbe v te namene. Predpogoj je vseka~or, da je združba dovolj podrobno določena in jo poznamo. O namenu in uporabnost1 okvirnih norma- tivov ter o pogojih za njihovo uspešno upo- rabo pri posameznem gozdnem gospodar- stvu, na konkretnem sečišču, tako kot sem to razumel jaz, sestavljalec nonnativov, sem že pisal. Razlagalci normativov so namen nonnatlvov razumeli drugače. Okvirne nor- mative so razglasili za »republiške«. Razla- gali so, da so taki normativi že kar uporabni za neposredno rabo. Odločiti se je treba le za določene nize normativov in opredeliti, kje te rabiti. V takih okoliščinah so se pri gozdnih gospodarstvih odločali, tako kot je običajno, okoliščinam ustrezno in racionalno, upošte- vaje razpoložljive infonnacije. Sodbo o tem, zakaj »na žalost tudi že v prakso 0) neusmi- ljeno procfua nadvse neverjetna teza: čas, ki ga porabi gozdni delavec za izdelavo gozdnega sortirnenta. je odvisen od rastišča oziroma rastlinske združbe (celo subasocia- ci je!), v kateri je zraslo drevo« ... (KOZINA, 1988) prepuščam bralcu. Prav gotovo se navedeno ne dogaja zato, ker bi hoteli kolegi delati narobe, tudi zato ne, ker so toliko nespametni, da bi kar verjeli Rebuli 147 in tudi zato ne, ker bi bili tako leni in neiznajdljivi (moderno: neiventivni), da ne bi našli boljše rešitve. Zakaj torej? Drugi razlog, zaradi katerega sem se odločil napisati ta prispevek, je naslednji: moram zagovarjati, ubraniti svoje trditve. Tudi podkrepiti domneve, ki zadevajo moje področje dela. Ne morem in ne nameravam pa oporekati in zavračati sumov, domnev, trditev ipd., ki se nanašajo na zadeve izven mojega področja dela. Oglasiti se moram končno tudl zato, ker mi je že nekaj kolegov, ki sicer nimajo nič opraviti z izdelovalnimi časi, poznajo pa gozd in gozdarstvo, vprašalo, kaj imava midva (Kozina in jaz) med seboj. Tu bi takoj odgovoril, da nimava nič ali pa ravno toliko, kot ima A. Kozina z vsemi drugimi, ki se jih tičejo trditve v njegovem prispevku. Človek si neprestano prizadeva vse raz- vrstiti v ustrezne predalčke (razrede, skupi- ne, grupe, stratume ipd.). Za vsak predalček ugotovi skupne lastnosti, značilnosti predal- čka, in vsebino predalčka opiše. Prav nič drugače ni z rastlinskimi združ- bami v gozdu. Tudi tu gre za razvrščanje gozdov v ustrezne predalčke. V kakovosti razvrščanja se kaže uporabnost klasifikacij- skega sistema. Čim bolj (tudi vsestransko) je klasifikacijski sistem uporaben, tem več je vreden. Zato je raba gozdne klasifikacije po rastlinskih združbah za potrebe napove- dovanja potrebnih časov za sečnjo in obde- lavo drevja v bistvu njeno priznanje. Da rastlinska združba kaže med drugim tudi razlike v rasti drevesa (in s tem tud1 razne njegove dimenzije), nisem od.lail jaz. To sem le ponovno prikazal v svojem pri- spevku. Mislil sem, da je to jasno vsakemu gozdarskemu inženirju. V >)neslaomnih za- ključkih in povzetkih« sem skromno zapisal. da razlike v časih, potrebnih za sečnjo in izdelavo, nastajajo prav zaradi različnih »di- menzij« posameznih delov drevesa. Še bolj skromno sem priznal, da z razliko v delež1h časa, potrebnega za kleščenje, ne moremo pojasniti razlik v potrebnem času za sečnjo in izdelavo. Koliko torej rastlinska združba vpliva na potrebne čase za sečnjo in obdelavo dre- ves? Vsekakor gre tu za posreden vpliv. V okviru rastlinske združbe je variabilnost 148 ))dimenzij dreves« manjša kot v vsem gozdu. Zato je združba nekak stratum, ki je podan z opisom in značilnostmi združbe, predstav- lja pa ga kar ime združbe. Da je tovrstno stratificiranje (biološko) za potrebe napove- dovanja potrebnega časa za sečnjo in izde- lavo primernejše od tehnološkega stratifici- ranja, je za območje GG Postojna dokazano (REBULA, 1983). To ni več domneva. Dom- neva pa je, da ta ugotovitev velja tudi drugod. Neumno bi bilo trditi, da je rastlinska združba idealen stra tum. Ima veliko powanj- kljivosti, ki smo jih nekaj že omenili. Nadalj- nje pomanjkljivosti so neizrazite meje, dolgi prehodi iz ene rastlinske združbe v drugo in nepoznavanje združb. Toda podobne po- manjkljivosti so tudi pri vseh drugih načinih stratificiranja, le da so lahko bolj subjektivni in zato manj točni. Končno pa bo o tem razsodila bodočnost. Počakajmo! Kako si predstavljam bodočnost na tem področju? Mislim, da bo sestavljanje raznih normativov dela za potrebe ugotavljanja zaslužka delavcev vse manj potrebno in vse bol) nesmiselno. Pač pa utegne narasti po- membnost tovrstnih normativov za potrebe organizacije (priprave, vodenja) dela. V tem primeru bodo gozdna gospodarstva za svoje potrebe izdelala točne normative za sečnjo in izdelavo. Gotovo ti ne bodo izde- lani za vsako združbo ali celo podzdružbo. Izdelani bodo v glavnem za skupine združb s podobnimi značilnostmi glede »dimenzij dreves«, ki vplivajo na delo. Lahko pa bodo celo ločeni za facies (npr. srnrekova kultura na jelovem bukovju s torilnico), če bodo to ugotovili za potrebno. Kako jih bodo krstili, ni pomembno. Pomembno je, da bodo nor- mativi boljši od sedanjih. Pravijo, da je kritika prvi korak in gonilo napredka. Napredek najbrž pptrebujemo. Lepo pa bi bilo, če kritiki ne bi ostali le pri prvem koraku. Zaključil bom z naslednjo mislijo: Jean Gabin je menda v svojih zrelih letih rad prepeval: )>Ko sem bil mlad, sem vedel vse. . . zdaj vem le to, da nikoli ne bom vedel ničesar.« Edvard Rebula (Pnspevek se nanaša na članek KOZINA, A., 1988: O rastiŠču in raziskovanji11 v njem še nekoliko drugače, Gozdarski vestnik, št. l/1988.) Pojmovanje in poimenovanje bukovih združb (ob knjigi Bukovi gozdovi na Slovenskem) Izvleček V knjigi Bukovi gozdoVI na Slovenskem je pisec A. MARINČEK uporabil svojo nomenklaturo pri poimenovanju gozdnih združb. Prispevek kritično ocenjuje poimenovanje združb, ki ne upošteva nomenklatumih pravil srednjeevropske fitoceno- loške šole, in ocenjuje odnos med novo poirneno- vanimi združbami ter dosedanjimi, ki so uveljav- ljene z gozdnovegetacijsko karto in opisom goz- dnih združb Slovenije ter uporabljane v gozdarski operativi. V knjigi Bukovi gozdovi na Slovenskem avtor A. MARINČEK predstavlja ekološko in vegetacijsko pestrost naših bukovih go- zdov z gozdnimi združbami, ki so bile opi- sane po metodi srednjeevropske šole. Če­ prav želi pisec predstaviti gozdne združbe poljudno, se že v uvodu dotakne teoretičnih vprašanj in se zelo polemična loti nomenkla- turnih osnov te fitocenološke šole. Tako v poglavju o poimenovanju gozdnih združb I).avaja svoje poglede, ki jih sklene z ugoto- vitvijo, »da je edino smotrno poimenovati združbe po geografskih in ekoloških kriteri- jih«. Zahteve po poimenovanju združb glede na prisotne rastlinske vrste pri tem označi kot »Zahteve birokratske narave, ki delajo slabo uslugo fitocenologiji, ker se veča raz- korak med združbami, ki so bile na silo postavljene na značilnicah, in dejanskimi fitocenozami«. Pri tem A. MARINČEK ne upošteva, da >>te birokratske zahteve« določa Kodeks fitocenološke nomenklahrre, ki so ga spre- jeli fitocenologi srednjeevropske šole (1974). Z njim so postavljena pravila za poimenovanje glavnih in pomožnih vegeta- cijskih enot in priporočila za obnašanje pri tem poimenovanju. Naj na kratko povza- memo samo tiste določbe kodeksa, ki. so pomembne za poimenovanje ali preimeno- vanje združb, o čemer teče beseda: - ime združbe je sestavljeno iz znanstve- nega imena ene ali dveh rastlinskih vrst, ki sta sestavni del izvirne diagnoze združbe; - za poimenovanje se uporabljajo imena rastlin, ki vegetacijsko enoto označujejo (za- hteva po pomembnejših in ne značilnih vrstah); - ime združbe se uporablja v skladu z nomenklaturnirn tipom, ki ga predstavlja vegetacijski popis (tabela, sintetična tabe- la), naveden v izvirni diagnozi združb. No- menklaturni tip je prvina vegetacijske enote in jo spremlja pri vseh sintaksonomskih spremembah (združevanje, delitev, spre- memba položaja itd.); - vegetacijska enota (istega obsega, po- ložaja in ranga) ima lahko samo eno ime, ti. najstarejše, objavljeno in oblikovano v skladu s pravili: - imena vegetacijske enote ne smemo ovreči zato, ker to vegetacijsko enoto neka druga vrsta bolje označuje; - imena vegetacijske enote ne smemo ovreči zato, ker je imenovana po rastlinski vrsti, katere ime se danes uporablja le kot sinonim; - ime vegetacijske enote moramo ovreči, če je naknadni homonim (tj. enako ime za vsebinsko drugo vegetacijsko enoto, drug nomenklaturni tip); - ime vegetacijske enote moramo ovreči, če je pridevek (epiteton) oblikovan po zem- ljepisnih ali geoloških posebnostih (npr. Fa- getum sudeticum, Piceetum subalpinurn itd.). Iz tega izvlečka iz kodeksa vidimo, da je njegov cilj čim bolj omejiti število spre- memb. Že v uvodu kodeksa je tudi podano stališče: »Ce se mora iz nomenklaturnih razlogov ime spremeniti, naj to ne služi temu, da se lahko dodaja svoje ime kot avtorja.« Zemljepisna imena lahko uporabljamo le kot dodatek k imenu združb, če gre za geografsko raso (vikariančna združba): še tu prevladuje mnenje, da lokalne rastlinske vrste bolje označujejo te vegetacijske enote kot ime ozemlja, ker so te v okviru teritorija navezane na določeno okolje. Geograiski pridevki tud1 nič ne povedo : predalpski svet obdaja vse Alpe, tudi Pano- nija in Dinaridi so v vseh smereh obdani s prehodnimi ozemlji, ne le v Sloveniji. Ta ozemlja pa se razlikujejo med seboj po ekološldh razmerah in vegetacijski sestavi, 149 ki specifičnost združb najbolj označuje (kar priznava tudi MARINČEK. ko pojasnjuje osnove ekosistema). Fitogeografskega teri- torija tudi ni mogoče natančno omejiti (kot to zahteva MARINČEK), ker to ni geogiaf- sko-kartogiafska, ampak ekološka, flori- stična in zgodovinskorazvojna kategorija. Gozdne združbe, ki so tesno navezane na določeno rastišče, srečujemo v ekološko ekvivalentnih razmerah še daleč zunaj za- črtanih mej fitogeografskega teritorija, torej na ozemlju, ki po prevladujočih ekoloških razmerah že pripada drugemu teritoriju. Podobno tudi vegetacijske stopnje niso funkcija nadmorske višine, ampak funkcija sprememb v celotnem ekološkem komplek- su, na katere pa ne vpliva le nadmorska višina. Takšna ekološka opredelitev tudi primerjalno nič ne pove: »Subalpinum« v Centralnih Alpah ima povsem drugačne ekološke razsežnosti kot »subalpinum« na našem Snežniku. Pomen značilnic, kakršnega predstavlja MARINČEK, je bil ovržen že konec petde- setih let. Tudi v Kodeksu fitocenološke no- menklature sta pojma značilnic in razlikoval- nic enakovredna pri postavljanju izvirne diagnoze. Krize v poimenovanju novih vege- tacijskih enot ni, če so res nove! Po drugi strani pa MARINČEK ugotavlja (ko obravnava ekosistem), da »pod plaščem floristične sestave združujemo ekološko, ho- rološko in razvojno sorodnost«. Zakaj je torej združbi potreben geografski in conalni pri- devek (epiteton)? Poimenovanje, kakršnega uporablja MA- RINČEK, poznamo iz samih začetkov fitoce- nologije, ko so bile združbe postavljene za cele regije (zveza asociacij, Br.-Blanquet, Zlatnik, Tomažič, Horvat idr.). Danes ga uporabljajo v nekaterih predelih jugoslavije le fitocenologi, ki se tudi sicer bolj ali manj odmikajo srednjeevropski fitocenološki šoli. V srednji Evropi (in tudi sosednji Hrvaški) pa se je poimenovanje vegetacijskih enot po uveljavitvi Kodeksa (1974) nomenkla- turno povsem poenotilo. Nimam namena komurkoli oporekati uporabe »svoje« no- menklature, vendar naj je ne postavlja ob bok združbam, poimenovanim po srednje- evropski fitocenološki šoli; tega tudi PI- SKERNIK, kadar je uporabljal svojo nomen- klaturo, ni počel. 150 Nomenklatura ni znanost, ampak prakti- čen prip:Jmoček, ki zagotavlja pregled nad opisanimi vegetacUskimi enotami. Kdor se ukvarja s fitocenološko literaturo, ve, kako številni so sinonirni in kako nestabilna so imena vegetacijskih enot. Nomenklaturna enotnost in določena stabilnost sta zato nujni, posebno še, ker imena združb (subasocia- cij) uporabljajo tudi nepoklicni fitocenologi. Gozdarstvo, ki ima značaj dolgoročnega načrtova:1ja gospodarjenja, si takih spre- memb še posebej ne more privoščiti. Gozdarstvo že dobrih trideset let uporab- lja dognanja fitocenologov o lastnostih gozd- nih združb. Z Gozdnovegetacijsko karto Slo- venije (1974) in Opisom gozdnih združb (ZORN, 1975) je bilo združeno vse dotedanje delo fitocenologov, ki je dosegljivo v gozd- nogospodarskih načrtih, fitocenoloških ela- boratih, strokovnih študijah, fitocenoloških kartah in znanstvenih publikacijah. Ne glede na način prve objave vegetacij- ske enote so bila vsa imena gozdnih združb, za katere je bila postavljena izvirna diag- noza s popolnim (ne kompleksnim!) vegeta- CiJSkim popisom. tabelo ali sintetično tabelo, priznana (validirana). Karta in Opisi (v več merilih in prireditvah) so bih r_atisnjeni in dani v uporabo gozdarstvu za njegovo načr­ tovanje in za družbeno planiranje na vseh ravneh. Pri tem so bila prvotna imena po- pravljena. kot je tedaj predvideval osnutek Kodeksa. Ker MARINČEK uporablja v navedeni knjigi drugo znanstveno nomenklaturo (slo- venska imena so ostala v glavnem ista) za že znane in opisane združbe, ali pa so te združbe združene v nove vegetacijske enote in predstavljene kot nove združbe, naj v kratkem pojasnim odnos med njego- vimi združbami in združba.m.i. ki jih poznamo iz Gozdnovegetacijske karte in Opisa gozd- nih združb Stovenije: Podgorski (predgorski) bukov gozd je po MARINČKU sestavljen iz dveh ekološko, vegetacijsko in sindinamično ter (kar je za gozdarstvo posebej pomembno) produkcij- sko in gojitvene povsem različnih združb (Hacquetio-Fagetum in Querco-Fagetum). Obe združbi je uvrstil v isto vegetacijsko stopnjo, čeprav bukov gozd z gradnom sploh ni submontanska združba. Gorski bukovi gozdovi v slovenskem predalpskem prostoru so bili prvič prouče­ vani in kartirani v Kamniški Bistrici kot Cardamineto-Fagetum (CVEK TOMAžiČ). Na severni strani Karavank pa je podoben subilirski bukov gozd opisal AICHINGER že dvajset let pred tem (Fageturn silvaticae dentarietosum (digitata in eimeapbyllos)). Ko so proučili tipične ilirske bukove go- zdove v Sloveniji, so bili ti iz našega pred- alpskega sveta uvrščeni v vikariantno združ- bo Dentario enneaphylli-Fagetum var. Ane- mone trifolia (EF). Na tem teritoriju postavlja MARINČEK sedaj novo združbo, Lamio-orvalae-Page- turn in se s tem izneveri svojim nomenklatur- nim merilom, saj bi jo moral imenovati »montanum({. Pri tem pa je zdrsnil v druge težave »birokratske narave« : preimenova- nje vegetacijske enote po drugi rastlinski vrsti, ki naj bi jo bolje opredeljevala, Kodeks izrecno prepoveduje. Le kam bi to vodilo! Obe rastlinski vrsti (Dentaria enneaphyllos in Lamium orvala) imata v nomenklaturnem tipu združbe Dentario enneaphylli-Fagetum .enak položaj. Druga težava pa je v tem, da je nomenklaturni tip za Lamio orvalae-Fage- tum predtem za dinarski gorski bukov gozd (Orvalo-Fagetum 1954) postavil TOMAŽIČ, pred njim pa za vse ilirske bukove gozdove Hrvaške HORVAT (1938). HORVAT je že tedaj uvidel, da takrat uporabljan! zemljepi- sni pridevki združb niso ustrezni in je pred- lagal: »Če bi se pri monografskih obdelavah želelo izogniti dosedanjim geografskim ime- nom kot Fageturn carpaticum, Fagetum praealpino-jurasicum, ... predlagam. da se opisana združba (tj. Fagetum croahcum) imenuje Fageto-Lamieturn orvalae«. Zemlje- pisno poimenovane združbe bukovih go- zdov, predstavljene kot kompleksne zdru- žbe, so bile v srednji Evropi že davno razčlenjene. V Sloveniji je Tomažičev »Fa- getum praealpino-praedinaricum« razčle­ njen v petdesetih in šestdesetih letih (TRE- GUBOV, TOMAŽIČ, CVEK, KOŠIR, WRA- BER). Na Hrvaškem, kjer je podal HORVAT najbolj izčrpne izvirne diagnoze za bukove gozdove, pa so ortografsko popravili ime, ki ga je predlagal, v Lami o orvalae-Fagetum HORVAT 1938 noro. inv. p. p . in ga ohraniti za čiste bukove gozdove. MARINČEK je torej postavil že drugi homonim (za Tornaži- čem) in ga je ne glede na· to, da za združbo ne postavlja nove izvirne diagnoze, ampak jo le na novo poimenuje, že po kodeksu treba ovreči . Gozd bukve in velike nutve koprive (po MARINČEK 1981) zajema več oblik združbe Dentario enneaphylli-Page- tum var. Anemonae trifolia, izmed katerih so oblike z D. digitata, A. ursinum in C. trifolia (kot typicum) že bile kartirane in op1sane. S to Marinčkovo združbo tudi ni mogoče primerjati združbe Dentario-Fagetum WRA- BER, v kateri so bukovi gozdovi zajetl zelo kompleksno, podobno kot je to zdaj na Hrvaškem z Lamio orvalae-Fageturn. Dinarski in preddinarski visokogorski bu- kov gozd (Adenostylo-Fagetwn dinaricurn = AdP in Cardamino savensi-Fagetum = SF) sta bila deležna le preimenovanja v skladu z merili pisca knjige o »edino smo- trnem« po~rnenovanju združb po zemljepis- nih in ekoloških značilnostih. Predalpski visokogorski bukov gozd, ki je opisan kot Adenostylo glabrae-Fagetum praealpinurn SMOLE 1971, v knjigi ni obravnavan. Ni pa jasno, kaj opredeljuje vegetacijska enota Fagetum altimontanum praealpinum, ki jo MARINČEK postavlja na isto ozemlje in v isti vegetacijski pas. To bo verjetno pojas- njeno, ko bo avtor posredoval svoj nomen- klaturni tip v primerjavi s Smoletovim. Podobno je tudi z visokogorskimi buko- vimi gozdovi na nekarbonatni podlagi. Sicer velja tud1 v tem primeru ugotovitev, da postavljanega nomenk:laturnega tipa ni mo- goče ovreči oziroma mu spreminJati ime mimo veljavnih pravil obnašanJa, vendar so tu razmere še bolj nerazumljive: neutrofilni bukovi gozdovi so namreč na vegetacijski enoti višjega ranga uvrščeni med kisle bu- kove gozdove! Prikaz položaja teh bukovih gozdov je že dolgo obširno dokumentiran in primerjalno obdelan z drugtmi podobnimi gozdovi v bližnji in daljnji okolici. Zato naj na tem mestu le zapišem, da je predstavljanje me- šanih gozdov, kjer se v drevesni sestavi uveljavlja tudi je1ka, kot Abieti-Fagetwn pri- neslo gozdarstvu že marsikatero težavo (u- vajanje drevesnih vrst, način gospodarje- nja). Različen položaj jelke v združbah lahko ugotovimo le s podrobnimi komparativnimi raziskavami celotnega ekološkega kom- 151 pleksa. V primeru pohorskih gozdov je bilo ob proučevanju in kartiranju teh gozdov doslej narejenega še največ. V to smer bi bilo treba usmerjati fitoceno- loška in ekološka proučevanja, manj pa v menjavanje že znanih vegetacijskih enot. Če bi hoteli kljub »poljudnim« besedilom knjigo nameniti kot strokovno osnovo za . delo gozdarjev, bi bilo treba temu odločno oporekati, ker daje knjiga številne napačne podatke in je zasnovana na subjektivnih in nedokumentiranih predstavitvah, ki odsto- pajo od vseh podobnih konceptov v srednji Evropi. Knjiga, verjetno zaradi svojega po- ljudnega značaja tudi ni bila recenzirana. Vendar, če predstavljamo slovenske bu- kove gozdove, ki so obkroženi z italijanski- mi, (švicarskimi), avstrijskimi. (slovaškimi), madžarskimi in hrvaškimi, bi jih pač morali tudi OVH~dflolili v skladu z normami, ki jih poznajo fitocenologi teh dežel. Knjiga, ki je izšla pri založbi DELAVSKA ENOTNOST, ima s številnimi fotografijami gotovo namen slikovito predstaviti naše bu- kove gozdove. Žal ji pre pogoste napake pri podnapi.sih zmanjšujejo tudi to vrednost. Toliko na kratko. Celovitejša in obširneje dokumentirana ocena knjige, kl. je z moje strani zelo negativna, bi seveda zahtevala mnogo daljši prispevek. Živko Košir Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo Tugomir Cajnko je v l. letošnji številki Gozdarskega vestnika objavil svojo raz- pravo na decembrskem posvetovanju Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesar- stva Slovenije v Slovenj Gradcu o zagotavlja- nju sredstev za gozdno reprodukcijo. Cajn- ko spada vsekakor med tiste borce za stabilnejše ureditev gospodarjenja z go- zdovi in v tem okviru tudi financiranja gozd- ne reprodukcije, ki jim je vredno prisluhniti, vendar so nekatere njegove trditve v ome- njeni razpravi le pomanjkljive. Cajnko hvali ureditev financiranja gozdne reprodukcije v obdobju 1951-1961, ko so delovali gozdni skladi. Pozablja pa, da so bili gozdni skladi oblika samofinanciranja gozdarstva, nihče drug ni prispeval sredstva za financiranje gozdne reprodukcije kot go- zdarstvo samo. Sredstva gozdnih skladov so se oblikovala administrativno, višino pri- spevkov pa so sproti prilagajali razmeram na trgu. Tisti, ki so sredstva ustvarjali, niso imeli neposrednega nadzora nad njihovo uporabo. ln tako je marsikateri dinar šel iz gozdnega sklada tudi v negozdarske name- ne; v obdobju 1954-56 je bilo takih sredstev celo polovico, v naslednjih letih pa 14-24 % 152 (glej o tem podrobneje Winkler, Zasebni gozdovi v SR Sloveniji kot družbenoekonom- ski problem, Ljubljana 1970). Gozdni skladi so imeli Lidi dobre strani, zelo pomembno je bilo to, da so omogočali prelivanje sred- stev iz gozdarsko aktivnih v pasivna območ­ ja. Tako možnost smo ponovno dobili šele leta 1975 z ustanovitvijo Samoupravne inte- resne skupnosti za gozdarstvo Slovenije. Resnično črno obdobje financiranja gozd- ne reprodukcije gotovo pomeni obdobje, ko smo ·;Jozdove obravnavali kot druga osnovna sredstva in od njihove vrednosti odračunavali amortizacijo. Strinjam se s Cajnkorn, da smo sistem financiranja gozdne reprodukcije bistveno izboljšali z zakonom o gozdovih leta 1974 in ga spet oslabili s sedanjim zakonom o gozdovih. Seveda pa je le še deloma točna Cajnkova ugotovitev, da so prispevki, izraženi v deležih prodajne cene posekanega lesa, najbolj zanesljiv in realen vir za zagotavljanje sredstev za gozd- no reprociukcijo. To je res in dobro toliko časa, dokler so in bodo ustrezni prihodki od prodanega lesa. Kaj pa potem? Na to smo opozorili tudi v našem razisiovanju in predlagali nekaj dodatnih virov za gozdno reprodukcijo, ki so za nekoga morda skrom- ni, ki pa vendarle kot celota nekaj predstav- ljajo. Že iz razprave Slavke Kavčičeve na istem posvetovanju in njenega objavljenega prispevka v isti številki Gozdarskega vest- nika pa lahko vidimo, da drobne rešitve (včasih še skromnejše kot pri nas) brez sramu iščejo tudi drugod po svetu in da jim celo pri tem ne gre vse gladko. Glavni očitek sestavljalcem gradiva za posvetovanje je bil, da nismo predlagali splošnega prispevka za financiranje gozdne reprodukcije.· Tudi la je možen in v konč­ nem tekstu raziskave ga tudi predlagamo kot eno izmed možnosti. Ne zato, ker bi želeli popravljati raziskavo zaradi razprave v Slovenj Gradcu, ampak zato, ker smo po končani redakciji gradiva za posvetovanje v Slovenj Gradcu dobili podatke ankete javnega nmenja v Sloveniji za leto 1987, ki kažejo na zelo veliko povečanje prizadetosti ljudi zaradi propadanja gozdov. To nas nav- daja z optimizmom, da je pri realizaciji predloga možno računati na podporo širo- kega kroga ljudi. Najbrž nam to ne bo uspelo letos, najbrž tudi ne prihodnje leto, ·ampak kmalu prav gotovo. Cajnko nas po krivem obdolžuje, da pri- čakujemo sredstva od številnih porabnikov gozda in njegovih funkcij samo na prosto- voljni podlagi. Za večino predlaganih pri- spevkov smo izrecno rekli, da jih je treba zagotoviti z zakonsko prisilo, tj. s spre- membo zakona o gozdovih in drugih zako- nov. Marsikje pr:l homo morali biti priprav- ljeni tudi na čisti gospodarski odnos po načelu storitev-plačilo. Prepričan sem, da je treba delovati sočas­ no na več straneh, iskati zaveznike za splo- šni družbeni prispevek za gozdove, hkrati pa uveljavljati tudi vse druge možne vire za zbiranje sredstev za gozdno reprodukcijo. Za vse pa velja, da bo njihovo upravičenost treba potrjevati tudi s konkretnimi programi, delom in rezultati. Na lepe besede nihče več ne da denarja. Tudi o tem bomo morali začeti razmišljati. In še glede prenašanja rešitev iz tujine. Nikdar nismo rekli, da niso zanimive in uporabne, vendar pa niso neposredno pre- nosljive, ker nastajajo v drugačnih razme- rah. Zaman se nam cedijo sline po proračun­ skih sredstvih, ki so v večini razvitih držav tudi izdaten vir pomoči gozdarstJU, če pa pri nas tak vir ni realen in so v navadi drugačne poti združevanja sredstev. Še en- krat kaže opozoriti na prej navedeni prispe- vek Slavke Kavčičeve. Celo v visoko razviti Japonski ne gredo odločitve o prispevkih za gozdove enostavno skozi parlament Iztok Winkler Podiranje drevja le ob mlaju Pri raziskavah na Inštitutu za varstvo go- zdov pri Zvezni gozdni poskusni ustanovi na Dunaju (v Schonbrunnu) so dognali, da je drevje, ki so ga posekali ob polni luni, posebno vabljive za lubadarje. S poskusi so dokazali, da tako drevje ob polni luni obli- kuje v kambiju iz organskih snovi večjo množino posebnih kemičnih spojin, ki pri- vabljajo lubadarje. To dognanje pa ni novo, je le eksperimentalna potrditev tistega, kar je že pred 300 leti videl znameniti pridigar Abraham a Santa Clara (ki je zanesljivo pridigal, če že ne deloval tucti v Ljubljani). Zapisal je· ))Zakaj je les, podrt ob polni luni, podvržen črvivosti, drevje, posekana ob mlaju, pa je rešeno tega objedajočega go- sta? Vzrok tega ve filozof (Philosophus).« }. Maček 153 STROKOVNA SREČANJA XVa mednarodni kongres študentov gozdarstva V Munchnu je bilo od 22. · do 26. aprila lani 15. mednarodno srečanje študentov gozdarstva. Predlanskim je bilo podobno srečanje v belgijskem Gentu, prej pa so jih trinajst priredili Britanci. Naslov srečanja je bil Gozdovi v nevarnosti - človekov vpliv in je bil tako kot srečanje samo povsem v skladu z letošnjim evropskim letom okolja. Iz skoraj vseh evropskih dežel je prišlo prek osemdeset študentov, poleg tega so bih na srečanju še trije Kitajci in dva Zairčana, ki sicer študirata v Belgiji. Referati, nekaj več kot dvajset, so bili razporejeni v naslednje tematske skupine: imisije; biotske in abiotske poškodbe v gozdnih ekosistemih, ki jih je povzročil člo­ vek; gozdarstvo kot način rabe prostora v »boju« z ostalimi rabami: mehanizacija in racionalizacija - ali lahko vodita v ekološko in ekonomsko uglašeno gospodarjenje z gozdom. Referati 12 prve tematske skupine so bili vsi iz srednje Evrope, kar jasno kaže na specifično razsežnost problema onesnaže- nja in z njim povezanega propadanja gozdov v Evropi. V referatih so bili prikazani nera- zveseljivi podatki o poškodovanosti gozdov in dejstvo, da onesnaženje ne priznava niti državnih niti ideoloških mej. Prispevki iz druge skupine so pokazali, da tudi nenaravni način gospodarjenja z gozdovi povzroča poškodbe, še posebej v predelih, ki so obremenjeni zaradi onesna- ženja. V Evropi veliko gozdarjev še vedno m pripravljenih, vsaj glasno ne, priznati pomen naravne zgradbe gozdov. To je posebej značilno za gozdarske šole, ki obravnavajo gozd kot njivo za proizvodnjo lesa in imajo gozdarstvo za podaljšano roko kmetijstva. Na srečanju je prevladalo mišljenje, da je treba spremeniti odnos do gozda in do narave v celoti na vseh področjih človekove dejavnosti, prihodnji razvoj pa usmerjati v sozvočju z naravo. Največ prispevkov je bilo iz tretje skupine, ki je obravnavala gozdarstvo kot način rabe prostora glede 154 na ostale rabe. Prispevki so se med seboj vsebinsko precej razlikovali. Obravnavali so teme od problemov pogozdovanja in nasprotij med kmetijstvom in gozdarstvom, različnih metod zaščite živali v gozdovih in štetja ptic, sprememb fitocenoze ob gozdnih cestah do »rnultiobjektnega načrtovanja mnogodelne uporabe gozdov«. Največ pozornosti je vzbudil švedski pri- spevek, ki je prikazal, kako nasilno velika gozdarska podjetja na severu ŠVedske po- segajo v življenjski prostor Laponcev. V tematski skupini mehanizacija in racio- nalizacija sta bila le dva prispevka, omeniti pa bi veljalo poljskega, ki je opisoval škod- ljive vplive zvočnega onesnaženja z motorno žago v gozdnem ekosistemu. Na srečanju so predstavili precej zanimi- vih referatov, mnogi avtorji so jih tudi pope- strili z diapozitivi in folijami. žal so nekateri udeleženci zaradi slabega znanja angle- ščine predstavili svoje prispevke na skoraj nerazumljiv način. V okviru srečanja so priredili dve poldnevni ekskurziji Prvo so pripravili študenti s pomočjo društva · za sonaravne gospodarjenje z gozdovi. Ogle- dali smo si xomiinchenski mestni gozd« v Taubenbergu, približno sedemdeset kilo- metrov južno od Mlinchna. Tu je velik vodni zbiralnik, namenjen za preskrbo mesta s pitno vodo. Gospodarjenje na tem območju (1760 ha) je podrejeno zagotavljanju čiste in kakovostne vode na področju zajetja. Vodozbirno območje prekrivajo razno- dobni mešani sestoji. Ob koncu ekskurzije smo si ogledali še poskus premene smre- kove rnonokulture v raznodobni mešani se- stoj. Nasledn~,i dan popoldne srno obiskali go- zdove kneza Thurn tmd Taxis blizu Regens- burga. Thurn tmd Taxis je največji zasebni gozdni posestnik v ZRN in ima okrog 3200 ha gozda na različnih krajih po vsej južni Nemčiji. Pokazali so nam zaradi onesnaženja močno poškodovane srnrekove monokultu- re, ki so jih v zadnjem času na več mestih opustošili vetrolomi in snegolomi. Thurn und Taxisovi gozdarji so menili. da naravni mešani gozdovi niso nič bolj odporni od smrekovih monokultur. Kljub vsemu pa na- meravajo v prihodnje gospodariti z meša- nimi raznodobnimi gozdovi, ki so bliže da- nim rastiščem. Nenavaden je tudi poskus, ki se ga je v Thiergartnu lotil prof. Koch z munchenske univerze. Na vrhu dvajsetmetrske smreke je v posebni komori zaprl dve skoraj enaki veji. V eno izmed komor dovajajo navaden zrak, v drugo pa očiščenega. Zrak čistijo v posebnem stroju na tleh. Natančne naprave beležijo razlike v fotosintezi in dihanju med obema vejicama. Gostitelji so se pohvalili, da je to edini tak poskus na svetu, vendar do posebnih odlaitij zaenkrat še niso prišli. Med srečanjem se je veliko govorilo o mednarodnem sodelovanju v gozdarstvu. Prebrali smo sporočilo s predlanskega sre- čanja študentov gozdarstva v okviru kon- gresa TIJFRO v Ljubljani, ki vsebuje zame tke ideje o organizaciji študentov gozdarstva, ki naj bi omogočala hitrejši pretok podatkov in spoznanj med študenti iz različnih dežel. Propadanje gozdov ima široke mednarodne razsežnosti, zato mora biti tudi boj proti njemu organiziran v široki mednarodni fron- DRUŠTVENE VESTI ti. Pomembno je, da se gozdarji že kot študentje seznanijo z razmerami in izsledki zunaj svoje dežele, poleg tega pa navežejo še medsebojne stike za nadaljnje sodelova- nje. Tako bi v prihodnje na eni izmed gozdar- skih fakultet zbirali različne podatke in po- nudbe za izmenjavo prakse in strokovnih ekskurzij, jih uredili in v obliki nekakšnega biltena večkrat letno razposlali po drugih fakultetah. Prirejali bi tudi mednarodne štu- dentske tabore - workshope, na katerih bi mlndi gozdarji izmenjavali poglede in razmi- šljanja ter na ekskurzijah spoznali gospodar- jenje z gozdovi v deželi gostiteljici. To je priložnost, da se naši študentje dejavno vključijo v mednarodno sodelova- nje na strokovnem področju in tako s pridom izkoristijo ugled in vlogo naše fakultete v svetu, še posebno po organizaciji kongresa IUFRO v Ljubljani. Na koncu moram omeniti še odlično orga- nizacijo sre::':anja, za katero so p::.:>skrbell kolegi iz Munchna. Naslednje, 16. medna- rodno srečanje šh.ldentov gozdarstva, bo letos septembra v Asu na Norveškem. Borut Sočan Ekskurzija upokojenih gozdarjev in lesarjev Skupne ekskurzije upokojenih gozdarjev in lesarjev so postale že tradicionalne. Na njih se starejši kolegi vsaj enkrat letno })v živo« seznanimo z dogajanji v naših dveh strokah, z uspehi pa tudi s težavami, k1 si v operativi že od nekdaj podajajo roke. So pa ekskurzije seveda tudi priložnost za prijeten pomenek med starejšimi kolegi. Tudi v letu 1987 srno se upokojeni gozdarji in lesarji zbrali na naši skupni ekskurziji. 22. maja ob 8.30 smo z avtobusom krenili iz Ljubljane na našo krožno pot. Ilirska Bistrica, Brkini in Hrastovlje so bili v razporedu ekskurzije zapisani kot najpomembnejši po- stanki. Na poti prot1 Ilirski Bistrici nam je tovariš Leb pripovedoval o aktualnih problemih lesne stroke, ki jih je v poslovnem oziru zlasti zaostril neustrezen zakon o deviznem poslovanju, ki izvozno usmerjeni lesni indu- striji odvzema dohodek in ji ceb prinaša znatne izgube. Po uri in pol prijetne vožnje smo že prispeli v Ilirsko Bistrico, kjer so nas pred vhodom v tovarno Lesonit sprejeli predstavniki te delovne organizacije, skupaj z direktorjem tovarišem Serdo Klaričem. 155 Prekinitev obratovanja stare tovarne vlak- nenih plošč, ki je 40 let dajala kruh Lesani- tovim delavcem, a je s svojim mokrim po- stopkom zelo onesnaževala reko Reko in oslonitev le na sodobni, suhi postopek proi- zvodnje vlaknenih plošč je tisto, o čemer je ob ugledu tovarne največ tekla beseda. Uvodne besede, pogostitev in seznanjanje s tovarno, vse je minilo v nadvse prijetnem vzdušju. Kolektiv tovarne Lesonit zasluži pohvalo za prehojeno pot. Nedvomno bo zmogel tudi težave v zvezi z opustitvijo stare in prehodom v celoti na novo tehnologijo proizvodnje vlaknenih plošč. Lahko jim pri tem zaželimo še veliko delovnih uspehov. Poldne je bila ura, ko smo v spremstvu inž. Franca Prelca in inž. Silva Čehovina iz Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa iz Sežane nadaljevali pot proti Brki- nam. Pot nas je vodila po Slemenski cesti (ime ima, ker vodi po slemenu brkinskega hribovja), s katere je lep razgled na znaten del našega primorskega Krasa. Človeku dobro dene, ko že sam opazi, potem pa to potrdijo še natančni podatki gozdarjev, da je nekoč tako zelo goli primorski Kras vsako leto bolj zelen. Znatne površine je zarasel črni bor, veliko so jih osvoJili tudi listavci, ki kraško pokrajino napravljajo še posebno prvobitno. Zavod za pogozdovanje Krasa, ki gospodari s 66 000 ha gozdov na 153 000 ha veliki površini, seveda ni brez skrbi. Problem primorskega Krasa, kot so ga videli avstroogrski gozdarji konec prejš- njega stoletja, je resda rešen. Njegova goz- dnatost se je povzpela že na 40% in bo po besedah inž. Čehovina okrog leta 2000 zna- šala že kar 60%. Potrebno pa je te mlade gozdove skrbno negovati in varovati pred biološkimi in nebiološkimi škodami. Zlasti žledovi in požari so v preteklih letih tem gozdovom povzročili največ gorja. Z željo, da bi bila kraškim gozdarjem sreča naklonjena in bi jih podobne nesreče v prihodnosti čim manj ovirale pri njihovem plemenitem poslanstvu - negi naših kraških gozdov, smo se poslovili od prijetnih gosti- teljev in nadaljevali pot proti Hrastovljam. Cerkvica v Hrastovljah iz 12. stoletja nas je s svojimi znamenitirni freskami, med kate- rimi je še posebej znana freska »Mrtvaški ples(<, ki ponazarja življenjsko pot člove­ škega bi~a od rojstva do smrti, ponovno prepričala o lepotah naše kulturne dedišči­ ne. Preden sklenem zapis o prijetno prežive- tem dnevu, naj predstavnikom obeh delov- nih organizacij, katerih gostje smo bili, Leso- nita iz Ilirske Bistrice in Zavoda za pogozdo- vanje Krasa v Sežani, izrečem v imenu vseh udeležencev ekskurzije še enkrat iskreno zahvalo ze. topel sprejem v njihovem okolju in za izčrpen prikaz njihovega dela. Z željo, da bi v prihodnje imeli še več delovnih uspehov in kar najmanj težav. Z željo vseh nas, da se še srečamo na podobnih ekskurzijah, se zahvaljujemo tudi organizatorjem ekskurzije, še posebno pa zvezi DIT gozdarstva in lesarstva Slovenije, ki nam je finančno omogočila tako prijetno srečanje nas starejših kolegov. Nasvidenje prihodnje leto! V imenu vseh udeležencev ekskurzije Dušan Dobnik* *Avtorju se opravičujemo zaradi pozne objave prispevka. Gozdarski vestnik si gozdarji pišemo sami. Je odraz naše strokovnosti in pismenosti. Oglasite se s prispevkom! Uredništvo 156