LETO XXXIII., ŠT. 49 Ptuj, 11. december 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Proizvodno delo v usmerjenem izobraževanju (stran 5) To je kot neskončnost (stran 9) 20 let razvoja tovarne „Jože Kerenčič" (stran 11), ZAVEST IN SOLIDARNOST Rezultati glasovanja na nedelj- skem referendumu za krajevni samoprispevek, ki je bil v II KS na območju F*tuja, v KS Kidričevo in KS Polenšak, so ugodno preseneti- li celo največje optimiste. Visoka udeležba na glasovalnih mestih in glede na splošno gospodarsko sta- nje — visok odstotek za uvedbo samoprispevka, sta znovično po- trdilo visoke samoupravne zavesti naših delovnih ljudi in občanov, razvitega čuta za solidarnost. V času od 10. novembra do 4. decembra smo na območju ptuj- skih krajevnih skupnosti izvedli predavanja iz dopolnilnega pouka prebivalstva s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Program je obsegal 4 teme, dvakrat po dve šolski uri. Udeležba na vseh predavanjih je bila izredno dobra, pozornost po- slušalcev na višini. To je nedvo- mno bila manifestacija priprav- ljenosti občanov — izobraževati se in usposabljati za obrambo proti vsakomur, ki bi ogrožal našo do- movino in naš sistem socialistične- ga samoupravljanja. Na nedelj- skem referendumu pa so naši ob- čani še pokazali, da so pripravljeni tudi prostovoljno odreči se delčku svojega osebnega dohodka za raz- voj svojega kraja, svoje samo- upravne skupnosti in za solidar- nost. Dejstvo je, da ta zavest ni nastala spontano, sama od sebe, temveč je plod aktivnega delovanja dru- žbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v vsaki krajevni skupnosti. Ze pred dvema letoma in pol, ko smo po ustavni preobrazbi velike ptujske krajevne skupnosti izvajali referendum za samoprispevek, smo bili nadvse zadovoljni z visokim odstotkom za samoprispevek. Toda na nedelj- skem referendumu je ta odstotek še višji in to kljub težki situaciji v kateri se nahaja naše gospodarstvo zaradi nepojenjajoče mednarodne gospodarske krize, kljub temu, da našemu delovnemu človeku realni življenjski standard pada. To pa je tudi tisto, kar nas navdaja s pono- som, nas potrjuje v zavesti, da naši delovni ljudje in občani vse bolj neposredno odločajo o uresniče- vanju s\ojih skupnih interesov in potreb. Tega dejstva so se prav dobro za- vedala vodstva krajevnih skupno- sti, ki so z neposrednimi stiki z ob- čani skupno oblikovali in usklaje- vali planske dokumente za obdo- bje do leta 1985, ki so s podro- bnejšo informacijo vsem gospo- dinjstvom dali pregleden obračun, kaj smo v zadnjih dve in pol letih naredili iz samoprispevka, česar nismo naredili in zakaj nismo, kaj smo dodatno naredili in koliko sredstev prenašamo v naslednje srednjeročno obdobje. Prav to je pri občanih še zlasti naletelo na ugoden odmev, in ta pot nam je tudi vodilo za delo v naprej. Z nedeljskim referendumom so naši delovni ljudje in občani tudi dokazali, da razumejo naš gospo- darski položaj, da programov v krajevnih skupnostih, enako kot na vseh drugih nivojih, ne moremo načrtovati neodvisno od stvarnih materialnih možnosti, da ne mo- remo več-trositi kot ustvarjamo. Za konec samo ugotovitev: Uspelo nam je mobilizirati vse delovne ljudi in občane za uresni- čitev skupnih interesov v krajevni skupnosti in Ptuja kot celote. To nam je uspelo tudi zato, ker smo že prej v vsej naši samoupravni so- cialistični družbi dosegli visoko stopnjo notranje-politične enotno- sti. Prav to pa nam mora biti tudi vodilo za naprej, ne le v krajevni skupnosti, temveč tudi v vsaki or- ganizaciji združenega dela, v inte- resni skupnosti in v občini. FF Povsod so bila glasovalna mesta lepo okrašena, na zunaj pa so vabile parole, ki so jih napisali učenci ptujskih šol Foto: Kosi SKUPNA SEJA PREDSEDSTEV OK SZDL INDSZSSPTUJ Dogovor o planskih dokumentih Dogovor o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 —85 in osnutek resolucije o družbeno ekonomskem razvoju občine Ptuj v letu 1981, je bila osrednja tema razprave na skupni seji predsedstva občinske konference SZDL in občinskega sveta ZSS Ptuj, ki sta se sestali v torek, 9. decembra v Ptuju. Predsednica OK SZDL Ptuj, Marica Fajt je uvodoma poudarila, da smo osnutek družbenega dogovora že obravnavali na skupnem zase- danju občinske konference SZDL in plenuma OS ZSS Ptuj. Sedaj gre za to. da predvsem ugotovimo, koliko so stališča, sprejeta na skupni seji upoštevana, da do tega pomembnega dokumenta zavzamemo stališče, ki bo tudi podlaga delegatom družbenopolitičnega zbora SO Ptuj in da se s tem dokumentom podrobneje seznanimo, saj sta oba organa tudi njegov podpisnik. Po obširni obrazlagi Janka Bezjaka, člana občinskega izvršnega sveta, seje razvila živahna razprava, kije podrobneje opredelila stališča do posameznih poglavij v dogovoru. Splošna ugotovitev je bila, da so bila stališča sprejeta na skupni seji v glavnem upoštevana. V razpravi pa so člani opozorili predvsem na dve področji, ki nista bili dovolj upoštevani, to je razvoj turizma, ki mora biti v občini ena od prednostnih nalog in povezovanje organizacij združe- nega dela. ki mora biti konkretno opredeljeno, saj je to pogoj za dose- ganje boljših rezultatov dela. Danih je bilo tudi več drugih pripomb in predlogov, ki bodo prav gotovo v predlogu dokumenta upoštevani. Podrobneje o razpravi o tem pomembnem dokumentu in o osnutku resolucije o družbeno ekonomskem razvoju občine v letu 1981 bomo poročali v naslednji številki. FF SEJE ZBOROV SO PTUJ SO PRELOŽENE /..itvii !■ 'i iiN.ilua rokov za sprejem srednjeročnih planskih do- Mih.v:..... . > I. i' jjskcSbčinske skupšČHie fVe bodo sestali 17. irrl8.' decembra. Točke dnevnega reda.ki bijih naj delegati obravnavali na teh sejah, bodo v obravnavi na skupnem zasedanju in nato na ločenih sejah 29. decembra. Zato naj delegati že prejeto gradivo predelajo, v teh dneh pa bodo dobili še dodatno gradivo, saj bo dnevni red skupnega zasedanja oziroma ločenih sej dopolnjen. N. D. Vsa Jugoslavija je biSa v temi v ponedeljek 8. decembra, nekaj minut po šestnajsti uri, je razpadel elektroenergetski sis- tem v vseh jugoslovanskih republikah, razen v Črni gori in BIH. Do zaključka naše redakcije dispečerska služba skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva še ni ugotovila natančnega vzroka za ta izredno redek pojav. Menijo, da ne gre za preobremenjenost omrežja, kot je bilo sli- šati v prvih sporočilih. Vedo le, da je nekje na mreži jugoslovanskih daljnovodov prišlo do okvare, kar je povzročilo izpad številnih elekt- rarn, med-drugim tudi elektrarne Djerdap, ter vseh slovenskih elektrarn vključno s Šoštanjem, ki zadovoljuje 50 odstotkov slovenskih potreb po električni energiji. Dipl. ing. Stojan Kcrblcr, vodja energetske službe v TGA Kidričevo nam je o tem dejal: ,,V TGA je ob 16.02 prišlo do podfrekvenčne- ga izpada obeh proizvodnih elektroliz, se pravi hale A in B. Takoj za tem ob 16.05 pa je prišlo do splošnega izpada električne energije. Ob splošnem izpadu pa je izpadel tudi lastni genera- tor. Prvo napetost smo dobili ob 16.47, tako, da smo lahko elektrolize ponovno vključili do. 17.05. Zaradi izpada nekaj časa nismo prišli na normalo. Ob 17.15 smo sicer dosegli končno .stopnjo, vendar to ni dovolj. - V času prekinitve električne napetosti je bila kritična predvsem proizvodnja v Glinici. ker me- šalci — dekompozerji niso delali dalj časa. Obstajala je nevarnost, da se vse skupaj slrdi, ker je izpad električne energije trajal razmeroma dolgo. V elektrolizi A smo zvečer ob 19.26 spet doživeli podfrek venčni izklop. Ponovno smo jo priključili, oziroma vklopili ob 20.16. Dodati je treba da znaša celotni izpad elektrolize A več kot 90 minut, kar je že kritično, čeprav je čas izpada bil deljen. Posledice tega izpada bodo vsekakor precej- šnje. Proizvodnja bo kljub večji porabi surovin in električne energije zmanjšana. Vse to pa zahteva od naših delavcev še večji napor in zavzetost, če želimo doseči normalno stanje." — OM^ Bela opojnost? Da. res je bela in opojna, ta naša lepa haloška pokrajina. Pa bolj za tiste, ki hodimo med haloške griče na izlete, na sprehode. Srce zavris- ka, oko se orosi ob pogledu na ta lepi košček naše domovine. In po- nos prevzame človeka, ko pobelje- ne griče obsijejo zimski .sončni žar- ki. Dosti manj opojna pa je ta čudo- vita pokrajina za haloškcga člove- ka, ko vsako jutro gazi po globo- kem snegu, hiti v tej beli opojnosti na svoje delovno mesto. Premraže- ne roke drže polna vedra vode, telo se šibi pod težo, ko z jutranjim ko- rakom stopa po beli opojnosti. Se manj romantično je, ko po ne- kajdnevnem sneženju postanejo ce- ste težko prevozne ali sploh nepre- vozne. Kljub rani zimi, cestni delavci niso bili presenečeni. Dokaj hitro so očistili in usposobili za promet večino cest, le tu in tam jih je prehitel mraz in naredil iz cest prave drsalnice. Pa so ob pomoči občanov marsikje — čeprav z zamudo — opravili vsa potrebna dela. Tudi hišni sveti v mestu in v naseljih so poskrbeli za varne poti okrog blokov in hiš, le pločniki so marsikje ostali neočiščeni. Pri Komunalnem podjetju v Ptu- ju so povedali, da so v preteklih dneh posipali po cestah 50 ton soli, sedaj pa čakajo na pošiljko 100 ton iz Portoroža. Lomljenca za posipa- vanje pa imajo dovolj. Organizirali so tudi dežurno službo, ki nadzira ceste in je pripravljena za akcijo, če se izkaže, da je to potrebno. Tako torej poskušajo kar se da dobro Zimd Sobotni seminar sodi v redno obliko idejnopolitičnegain akcijskega ■ usposabljanja članov zveze komunistov, da bi podkrepljeni s teoretičnim'^ in praktičnim znanjem s pojno odgovornostjo v vseh okoljih sodelovali ■ pri reševanju odprtih vprašanj življenja in dela. Takoj po novem letu ; bodo v občinski organizaciji zveze komunistov pričeli tudi z izobraže-1 vanjem članov komitejev za SLO in družbeno samoza.ščito. N. D. ' 2-DRUŽBr ;M GOSPODARSTVO 11. december 1980 — TEDNIK delov ;m organizacija agis H Letošnji rezultati in prihodnje naloge z doseženimi poslovnimi rezultati za devet mesecev letos so v delovni organizaciji Agis v določeni meri lahko zadovoljni, saj so pla- nirali celotni prihodek presegli za 8 %, v primerjavi z letom 1979 pa za 21 %. Dosegli so 750 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Doseženi dohodek je v skladu z določili resolucije za letošnje leto. Ugotavljajo, da so ugodni poslovni rezultati delno tudi posledica dviga cen njihovih proizvodov in občutnega povečanja vrednosti zalog nedokončane pro- izvodnje polizdelkov in gotovih izdelkov. Umirjena rast porabljenih sredstev, dohodka in obveznosti iz dohodka so ugodno vplivali na nekoliko hitrej.šo rast čistega dohodka, kije za 11 % večji od planiranega in za 27 % večji od doseženega v preteklem letu. Posebej poudarjajo, da so kljub težavni zunanjetrgovinski problematiki plan izvoza presegli, ugotavljajo pa tudi. da je precej p«rasla prodaja med TOZD znotraj delovne organizacije. To kaže. da primerne ravnj dohodkovne povezave še niso dosegli. V tretjem trimesečju so se povečale težave na področju likvidnosti, saj .so se morali dodatno zadolžiti pri poslovnih bankah in drugih delovnih organizacijah. Zadolženost seje v primerjavi z letom 1979 povečala za 37 odstotkov. Ob tem pa v Agisu ugotavljajo, da so se zaloge repromateriala povečale 32 milijonov, nedokončane proizvodnje za 16 milijonov go- tovih iz.di.lkov za 8 milijonov in terjatve za 44 milijonov dinarjev. Vzroki za pospešeno rast zalog .so zlasti v hitri rasti cen repromateriala. na porast nedokončane proizvodnje, ki je niso mogli dokončati, pa so bistveno vplivale težave pri uvozu. Z vedno večjimi težavami .se srečujejo na domačem nabavnem trgu. saj nekaterih osnovnih materialov močno primanjkuje, ob tem pa so včasih postavljeni pred nemogoče pogoje dobaviteljev. Posebej zaskrbljujoča je rast terjatev do kupcev, kije že zdavnaj presegla termin 15 dni. Zalo bodo morali med kupci opraviti selekcijo in izločiti tiste, ki zamujajo s plačilom. Najmanj uspešni so bili na področju investicijske politike —- iz- vedbaje le 25 odstotna. Razloga sta zaostreni pogoji investiranja in padec likvidnosti delovne organizacije. Prizadevali si bodo. da zaključijo začete investicije, vse nadaljne pa temeljito analizirati. V Agisu predvidevajo, da bodo do konca letošnjega leta planirani prihodek presegli za 3.8 odstotka, fizični obseg proizvodnje pa se bi- stveno ne bo povečal. Glede na težave pri uvozu, te se nato izredno poznajo v končnih proizvodih (avtomobili), in težave pri zagotavljanju surovin na domačem trgu. bodo poskušali v vseh TOZD dosegati na- jvečje možne učinke, prizadevali si bodo za pokrivanje uvoza z izvozom ter kompletirati programe in tako obdržati kupce. Značilnost temeljnih organizacij v Agisu je, da imajo razmeroma malo skupnih proizvodov, največ stičnih točk pa je v istih tehnologijah. Zato bo pomembno, da bodo zasedli vse proste kapacitete na teh istih tehnologijah. Iz prej omenjenih podatkov je razvidno, da dohodkovna povezanost med TOZD še ni dosežena. V tem času pa imajo v razpravi sistem internih cen. ki temelji na poprečno doseženi produktivnosti v Agisu, tu vidijo začetek dohodkovnih odnosov. Pri usklajenosti med TOZD. bodo to najprej poskušali doseči na področju izvoza. Jugoslovansko tržišče je namreč omejeno, zato bodo poskušali večji prodor na zunanje tržišče. To pa zahteva bistveno večjo cvaliteto proizvodov in poslovanja tako v Agisu kol širše (kvalitetni repromalerial na domačem trgu. pravočasnost dobave in podobno). Več o prihodnjih nalogah (gre za obdobje 1981 —1985) pa v pri- hodnji številki. 1. kotar^ KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ Pomembne proizvodne naloge v prihodnjem srednjeročnem obdobju bomo morali veliko fozornost usmerili na področj^e zagotavljanja hrane, torej našemu metijstvu, tako družbenemu "kot zasebnemu. To pa po eni strani pomeni veliko obveznost organizacij združenega dela in zasebnih kmetovalcev, po drugi strani pa večjo pripravljenost družbe da kmetij- stvu zagotovimo takšne pogoje, da bo zahtevne proizvodne naloge lahko izvedlo. Tokrat bomo predstavili letošnje delo v Kmetijskem kombinatu Ptuj in naloge, ki so sijih zastavili za prihodnje srednjeročno obdobje. Glavni direktor Branko Gorjup, naš sogovornik, je uvodoma predstavil to delovno organizacijo in rezultate, ki so jih dosegli v devetih mesecih leta 1980. »Kmetijski kombinat Ptuj združuje 16 TOZD. s 1. januar- jem 1981 pa bo z delom pričela nova TOZT) v Velenju, skupaj s sezonci pa nas je 20()() zaposle- nih. V devetih mesecih letos smo ustvarili I,milijardo in 409 mili- jonov dinarjev celotnega prihod- ka, to je 35 '/o več. dohodka pa kar za 62 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Zato smo lahko sredstva za poslovni sklad povečali za 257 "Ii. rezervni sklad za 36 % in sklad skupne porabe za 51 % več. Višina naših osebnih dohodkov je pod po- prečjem gospodarstva v ptujski občini in republiki. Poprečni neto osebni dohodek je znašal 6577 dinarjev. Zaradfi velike vsote osnovnih sredstev smo v tem obdobju ustvarili tudi precei amortizacije, tako predpisane kot pospešene. z.al pa ob teh rezultatin moramo ugotoviti, da so tri TOZD poslovale z izgubo. To so TOZD Ptujske toplice, TOZD Petovia in TOZD Vino- gradništvo Haloze. V Ptujskih toplicah ta izguba znaša 2,26 milijona in je dosti manjša kot ob polletju, saj so močno povečali dohodek. V vinogradništvu v Halozah je izguba sezonska in je oh koncu leta ne bo. saj je pride- lek realiziran po devetmesečnem obdobju. V TOZD Petov la so stvari krenile na dobro, ob koncu leta pričakujemo majhno izgubo ali pa še te ne. imajo vclilcb in zelo kvalitetno proizvodnjo za katero je kupcev izredno veliko. V devetih mesecih je Kmetijski kombinat Ptuj ustvaril brutlo akumulacije, ce računamo vse sklade in celokupno amortizaci- jo, za 78 % več kot v enakem obdobju lani. Rezultati so spodbudni, ven- dar moramo upoštevati, da .so v ležkih pgoojih stabilizacije in razvrednotenja dinarja zaradi inflacije dejansko razvrednoteni. Naši načrti za naslednje srednje- ročno obdt)bje na področju pre- hrane so veliki, za kar pa jasno nimamo dovolj lastne udeležbe za ponujene kredite.« — Rezultati so spodbudni,, tudi v TOZD. ki .so poslovale z izgubo. Kakšni pa so obeti do konca leta. so možnosti, da doseženo .še izboljšate, kljub težavam, ki .so vas pestile? »Ob koncu leta bodo ti rezul- tati pravgotovo ostali, vendar bi morali biti še boljši, saj so nas med letom pestile velike škode. Toča in mraz sta nam povzročila za 100 milijonov dinarjev škode, povodenj v Pesniški in Polskav- ski dolini ter rušitev teras zaradi obilnih padavin pa nadaljnih 150 milijonov. Velike težave smo imeli ori soravilu jesenskih pri- delkov, zato se moram vsem udarnikom, tako srednješolcem, vojakom in delovnim kolekti- vom, v imenu kombinata in v svojem zahvaliti za pomembno pomoč pri spravilu. Razen slad- korne pese smo pospravili vse pridelke in opravili jesen.sko setev krušnih žit na vseh planira- nih površinah.« — Med stabilizacijskimi priza- devanji je na prvem mestu izvoz. Kakšne rezultate dosegate na tem področju? »Pri izvozu imamo velike ome- itve. Izvažamo zlasti hmelj, ne- "ca|virra, večji izvoz nam onemo- toca zastarela polnilnica, zato omov prihodnjem letu postavili novo, večji izvoz pa beležimo pri govejih pitancih, to pa potelca prek drugih partnerjev zlasti v Grčijo in Italijo. Kljub temu, da je izvoz relativno velik, smo tu deficitarni. Potrebe jpo uvozu so namreč večje od možnosti izvoza. Ne smemo namreč izvažati kru.š- nih žitaric, svinjskega mesa in vrste drugih proizvodov, ki jih Rotrebujemo na domačem trgu. .ačunamo. da bomo uvoz z izvozom uskladili do leta 1985. z velikimi napori pa želimo več izvažati kot uvažati. Uvoz je sedaj dosti višji zaradi strojev in naprav, ki jih pri nas ne izdeluje- mo, zaradi določenih dodatkov za močna krmila, zdravila za živinorejsko proizvodnjo in tistih repromaterialov. kijih pri nas ni — to so umetna gnojila na bazi kalija in fosforja. Moram pove- dati, da vsi od nas terjajo devize, teh pa žal nimamo. Zato bi morali še bolj izvažali kmetijske &rehrambene proizvode, kar pa o zelo težavno.« ■ — V prehrambeni bilanci ; občine, regije in republike ima ' Kmetijski kombinat Ptuj po- ; membno mesto in odgovorne i naloge. Lahko predstavite nalo- i ge. ki ste jih zastavili za naslednje i srednjeročno obdobje! i » Plane imamo pripravljene. ■ nravtako prioriteto izvajanja. Temelje planov za naslednje srednjeročno obdobje bodo v TOZD sprejemali 15^ decembra, sestavljen pa je tudi samoupravni sporazum o temeljih plana delo- vne organizacije. Tako bomo glavne planske odločitve sprejeli v postavljenih rokih. Glavne odločitve v naložbah so: nakup 1200 ha zemlje, hidro- melioracije 2000 ha. komasacije 2000 ha. obnova 40 ha hmeljišč, obnova 85 ha vinogradov in 54 ha sadovnjakov ter 16 ha višnje- vih nasadov, celotna proizvodnja visenj je namenjena izvozu v ZDA. izgradnja 1200 stoji.šč za pitanje mlade goveje živine in nova že v prihodiijem letu začeta naložba izgradnja farme za na- daljnih 30 lisoč kosov prašičev. Naslednje so naložbe v predelo- valne objekte, zlasti na področju mlekarstva, saj bomo od sedanjih 16 milijonov predelavo povečali na 24 milijonov litrov mleka, osvojili pa smo tudi novo tehno- logijo v smeri maslenih namazov, pri izdelavi tehničnega in pre- nrambenega kazeina in kazeina- ta. Vso proizvedeno mleko v zasebnem in družbenem delu smo namreč dolžni odkupiti, predelati in prodati. V živilski industriji — TOZD Petovia —, kjer je močna predelava vrtnin, bomo sedanjo proizvodnjo od 3 tisoč povečali na 5 tisoč ton. Moram povedati, da bodo na področju predelave investicije tekle zgolj v opremo, naprave in stroje, zelo malo pa v stavbe oziroma zidove. S tem hočemo povečati produktivnost in zago- toviti dosti več izdelkov za trži- šče. Za naložbe v zemljišča bomo potrebovali 302 milijona dinar- jev, za živinorejske objekte 24 milijonov, za mehanizacijo in ostalo 211 milijonov dinarjev, nasade 92 milijonov. V primarno kmetijsko proizvodnjo bomo ta- ko vložili »45 milijonov dinarjev. V predelavo bomo vložili 28 milijonov dinarjev in 17 milinov v manjše predelovalne kapacite- te. Dokaj velike naložbe planira- .mo tudi na področju turizma in gostinstva. Znano je, da v Ptuju nimamo dovolj nocitvenih kapa- citet, zato bodo naložbe tekle predvsem v tej smeri. V ptujskih toplicah pa v smeri izgradnje avtokampa, bungalovov in proti koncu srednjeročnega obdobja tudi v začetek izgradnje hotela. Vse investicije bodo za Kmetij- ski kombinat Ptuj glede na velike anuitete pomenile kar krepko obremenitev. Zraven omenjenih naložb bo- mo v Vojvodini, kjer imamo v direktni kooperaciji 7000 ha in od tu se oskrbujemo z 10 do 15 tisoč tonami koruze, 1000 tonami oljaric za tovarno olja v Sloven- ski Bistrici ter povrtninami za potrebe Petovije, naložili določe- na sredstva. Odpiramo se navzven, tudi do IPK Osijek in nekaterih drugih kombinatov na področju Slavo- nije in Vojvodine. Zlasti zaradi zagotovitve repromateriala, predvsem koruze. Zraven tovarne močnih krmil, kije sedaj kapacitete 30 tisoč ton, bomo zgradili novo tovarno, ki bo v dveii izmenah (sedanja dela v treh) proizvedla /O tisoč in v triizmenskem delu teoretično celo 90 ti.soč ton krmil. Stari silosi so imeli kapaciteto 10 ti.soč ton, letos smo zgradili baterijo za novih 10 tisoč ton. V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo Zjgradili baterijo za nadaljnih 10 tisoč ton. To je nujno, če želimo zagotoviti dovolj surovin za tako veliko proizvodnjo mesa na po- dročju našega kombinata. V TOZD Kletarstvo Slovenske gorice bo nova polnilna linija pomenila zaključek in komplcti- ranje celotne investicije. Naložbe v polnilnico in zalcljuček te investicije bodo dokaj velike že v prihodnjem letu, kreditni aranž-J mani in sredstva so v celoti] zagotovljeni, z deli bomo pričeli] takoj spomladi. J Z vsemi naložbami borno naslednjem srednjeročnem ob-i dobju zagotovili zlasti naslednje tržne in zelo pomembne viške: 5100 ton pšenice (sedaj 3000), 12.000 ton koruze za zrnje (5600), 15.000 ton koruze v kooperaciji v Vojvodini, 27 tisoč ton sladkorne pese (sedaj 24 tisoč ton), 17.000 ton koruze za krmljenje, 5000 ton vrtnin, 228 ton "hmelja, 2000 ton sadja, 5 milijonov litrov vina, 70 tisoč ton koncentratov in močnih krmil, predelavo 24 milijonov litrov mleka. 12 milijonov litrov raznih pijač. Računamo, da bomo do konca leta 1985 proizvedli okrog 90 tisoč ton tržnih viškov. S tem se uvrščamo med zelo pomemb- ne proizvajalce hrane, ne samo v Ptuju temveč tudi v celotni Sloveniji.« — Za tako veliko proizvodnjo hrane so vlaganja res izdatna. Po drugi strani pa ste omenili, da ste precej zadolženi. Kako premosti- ti to težavo in zagotoviti sredstva za izvedbo teh pomembnih nalog na področju zagotavljanja tržnih viškov? »To je posebni problem. Let- nih anuitet imamo prek 60 mili- jonov dinarjev, celotna amortiza- cija komajda zadošča oziroma praktično ne zadošča za odplači- lo. Računamo, da bomo glede na usmeritev v Sloveniji v nasled- njem srednjeročnem obdobju zlasti za kmetijsko infrastrukturo dobili predvsem dotacijska sred- stva. Računamo na večji znesek teh sredstev, saj tak.šna je da- našnja usmeritev, zato na tem področju večjih težav ne pričaku- jemo. Pri velikih vlaganjih v proizvodnjo mesa gremo na združevanje sredstev, na sovlaga- nje. Moram povedati, da so tu veliki interesi od Time, Merca- torja. Emone. Grude. Vajde. od Šentjurja do Škofje Loke. Mož- nost vseh sovlagateljev za pomoč bomo izloristili. saj si ti želijo zagotoviti trajno preskrbo z me- som.« — Ugotovimo lahko, da Kme- tijski kombinat ni zaprt v občin- ske meje saj vaši programi segajo celo na medrepubli.ško področje. »Znotraj občine imamo vse plane usklajene, tudi v regiji in severovzhodni.Sloveniji in celot- ni republiki. Žal pa tega nismo dosegli pri izgradnji tovarne močnih krmil, saj jo zeli zgraditi tudi Maribor. cep.'-av bo nova tovarna, katere izgradnja gre .sedaj h koncu, dovolj velika za pokritje potreb na tem območju. Kmetijski kombinat se odpira in je odprta delovna organizacija, še povezujemo in poslovno sode- lujemo tako v Ptuju kot izven. Težimo pa predvsem, da bi v ptujski občini morali ustvariti večji prehrambeni kombinat — torej sKupaj KK Ptuj, Mesokom- binat Perutnina in obe kmetijski zadrugi. Zal tu prihaja do dolo- čenih odporov, vendar se bomo povezovali še bolj čvrsto ob preseganju vseh obcin.skih in tudi regionalnih meja.« 1. kotar Pri farmi prašičev bo v kratkem dograjena nova tovarna močnih krmil (foto Ciani) Devetmesečni rezultati gospodarjenja v Dtuiski občini Ko analiziramo gospodarska gibanja v ptujskih občini v deve- tih mesecih letošnjega leta ne moremo mimo razveseljivega spoznanja, da so delovni ljudje vzeli stabilizacijska prizadevanja nadvse resno in da si prizadevajo izboljšati gospodarski položaj tako svoje organizacije združene- ga dela. kot občine. Na podlagi lega pa lahko ugotovimo, da so rezultati gospodarjenja v ome- njenem obdobju boljši kot v okviru republike. Na področju gospodarstva so opazna prizade- vanja za realnejšo delitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade. Večina delovnih organi- zacij upošteva delitvena rezmer- ja, navedena v resoluciji, predv- sem v zadnjem obdobju, ko je pri.šlo v septembru do spremem- be družbenega dogovora, ki v določenih primerih dovoljuje večjo rast osebnih dohodkov, kot je bilo prvotno določeno. Na te ugotovitve pa meče senco drugi podatek, ki govori o velikih izgubah, ki jih je zabeleži- lo pet TOZD in znašajo kar 22 milijonov dinarjev, kar je znatno več kot so znašale izgube v istem obdobju lanskega leta. Potrebno je povdariti. da sta dve TOZD s področja elektrogospodarstva (TOZD Elektro Ptuj in HE Formin) zabeležili kar polovico omenjene izgube, ta pa je posle- dica neurjenih dohodkovnih raz- merij znotraj slovenskega elek- trogospodarstva in nima nepo- srednega vpliva na gospodarstvo občine. Pri ostalih organizacijah združenega dela izguba ni za- skrbljujoča, saj je upati, da je nekatere TOZD ob koncu leta ne bodo izkazovale. To velja predv- sem za TOZD Vinogradništvo Haloze, z mnogo manjšo izgubo bo zaključila letošnje poslovno leto tudi TOZD petovia. TOZD Toplice pa tako poslujejo s plansko izgubo, ki jo krije ptuj- sko gospodarstvo. Rezultati gospodarjenja v de- vetih mesecih kažejo tudi na padanje rasti dohodka, pričako- vati je. da bo rast dohodka do konca leta še nižja, predvsem zaradi občutnega povišanja cen energije in reprodukcijskega ma- teriala. To je še posebno boleče zaradi tega. ker smo v začetku leta pričakovali nekoliko hitrejšo rast i1d povprečja v republiki, tako bi si utrdili položaj med ilRvitimi občinami. Še posebno nas skrbi dejstvo, da je padanje rasti dohodka — zabeleženo tudi pri dveh glavnih nosilcih razvoja občine — to sta TGA in Perutni- na. Omenjene ugotovitve so iz razprave na predsedstvu občin- skega sveta zveze sindikatov Slovenije Ptuj. Predstavnik SDK je med drugim opozoril na potre- bo, da bi poročila o poslovnih rezultatih vsebovala tudi opis vpliva družbenopolitičnih orga- nizacij na gospodarjenje in nji- hov vpliv na odpravljanje gospo- darskih težav v delovnih organi- zacijah. Zastaviti bi morali vse sile. da bi čisti dohodek v proiz- vodnih TOZD rastel hitreje kot v neproizvodnih TOZD. spremljati prizadevanja skupnih služb za smoternejše gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Temeljito bi se morali lotiti vprašanja zamud pri plačilu obveznosti saj izgleda, da nihče ne nosi odgovornosti za nelikvid- nost, za velik razkorak med obveznosmi in terjatvami. Nlno- ge pogodbe temeljijo na plačilu z menicami, ki nato ležijo kot mrtev kapital, za premostitev težav, ki se zaradi tega pojavijo, pa so potrebni kratkoročni kredi- ti. Tu se pojavlja vprašanje gospodarjenja z družbenimi sredstvi, saj izgleda to v mnogih TOZD. kot da gre za privatne poslovne odnose. Osnovne organizacije sindika- ta naj o vsem tem razpravljajo, seveda naj bo razprava objektiv- na in kritična, rezultat pa ocena poslovne politike v TOZD. V delovnih organizacijah bi morali tudi bolj upoštevati določilo zakona o združenem delu. ki govori o zagotavljanju socialne varnosti med temeljnimi organi- zacijami združenega dela. . . JB V slepi ulici če ugolav Ijaino posledice vpliva stabilizacijskih gibanj na posa- mezne organizacije združenega dela v ptujski občini je potrebno reči. da so ta najbolj prizadela gradbeništvo, oziroma obe temeljni organizaciji združenega dela s področja gradbeništva. Znano je. da so investicijska vlaganja v objekte zelo omejena in povsem jasno je. da za obe organi- zaciji — TOZD Gradbeništvo Drava in TOZD Gradnje — na območju občine ne bo dela. Potrebno je dodati, da združevanje dela in sredstev z delovnimi organizacijami zunaj naše občine ni dalo željenih rezultatov, prej na- sprotno, saj je razvoj TOZD Drava, ki je združila delo in sredstva z mariborsko delovno organizacijo Slavbar. v tem času stagniral. če ne- celo nazadoval. Rešitev iz te »Slepe ulice« je vse prej kot enostavna, je pa v povezovanju ptujske gradbene operative. saj bodo lahko le s združenimi močmi in enotnim nastopom uspeli na tujih tržiščih, v tem pa je brez dvoma njihov edini izhod. JB Na pobudo odbora za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lasti, skupnosti požarnega varstva in požarnega inšpektorata pri upravi za inšpekcijske službe občine Ormož in Ptuj je samoupravna stanovanjska skupnost pripravila predavanje o požarni varnosti v sta- novanjskih objektih. Na predavanju, kije za predsednike hišnih svetov obvezno, udeležijo pa se ga lahko tudi nosilci stanovanjske pravice, bo govora o ravnanju s tekočim naftnim plinom, kurilnim oljem ter o rokovanju z razpoložljivimi gasilnimi sredstvi. Predavanje bo v ponedeljek, 15. decembra ob 16. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Ptuju. N. D. Seja poslovnega odbora KBM PE Ptuj Danes so se ob dvanajstih sestali člani poslovnega odbora pri Kreditni banki Maribor — Poslovni enoti Ptuj. Beseda je bila o poslo- vanju poslovne enote v devetih oz. desetih mesecih tega leta, predlogu sporazuma o temeljih srednjeročnega plana KB Maribor za nasledn-ih pet let ter predlogu sprememb organiziranosti konferenc delegalo\ posarneznih panogah. Člane so seznanili še s stališči, ki so bila sprejeta na p*oblen; k' konferenci ČK ZKS v zvezi s samoupravno preobrazbo bank. N. Kotar TEDBIIK — 11. december 1980 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 S skupščine požarne skupnosti občine Ptuj v ponedeljek 8. decembra opoldne so se se- stali tudi delegati obdi zborov skupščine požar- ne skupnosti občine Ptuj, ki ji predseduje Si- mon Pešec. Po uvodnem pregledu realizacije sklepov in sprejemu zapisnika zadnje seje so največ besed namenili vsebini že tolikokrat pre- delanega predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ptuj za obdo- bje 1981—85. O vsebini tega predloga smo pisa- li že v prejšnji številki Tednika. Tokrat naj opo- zorimo le na spremembo v osmem členu. Po pr- votnem predlogu naj bi podpisniki — uporabni- ki na območju občine Ptuj združevali sredstva za izvajanje programa požarne varnosti v skla- du z oceno požarne ogroženosti in sicer: 0,20 odstotka od dohodka združenega dela in dela- vcev, ki upravljajo s sredstvi v lasti občanov, od intelektualnih storitev ter po 150,— din od ob- čanov, ki plačujejo davek od dohodka po določenem pavšalu. Razen tega naj bi se sred- stva zbirala od prispevkov krajevnih skupnosti, velik del pa bi naj prispevala tudi gasilska dru- štva sama. Dejstvo je, da je gasilstvo sestavni del dru- žbene samozaščite in da dobiva iz leta v leto ve- čji pomen. Ob upoštevanju tega dejstva in na drugi strani na že tako preobremenjeno združe- no delo je izvršni svet temeljito proučil možno- sti prispevne stopnje združenega dela in podprl predlog, da naj bi v naslednjih petih letih zdru- ževali sredstva OZD v višini 0.17 odstotka in ne po stopnji 0,20, kot je predlagala skupščina po- žarne skupnosti občine Ptuj. Takšen predlog so potrdili tudi delegati obeh zborov skupščine po- žarne skupnosti in o njegovi vsebini že razpra- vljajo v organi7.acijah združenega dela, razprave pa naj bi bile končane do 10. dcxcmbra. Glede na to, da je vsebina predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne in- teresne skupnosti za varstvo pred požarom za obdobje 1981—85 vsklajena prek politične koordinacije, upravičeno pričakujejo, da bo v združenem delu predlog sporazuma dobil podporo. V celoti gledano, naj bi v naslednjih petih letih združeno delo po stopnji 0,17 prispe- valo približno enak delež sredstev, kot do sedaj. V drugem delu jc Štefan Vidovič. tehnični se- kretar požarne skupnosti občine Ptuj podal ob- razložitev k vsebini osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije za obdobje 1981 — 85. Pred kratkim so v Ljubljani že raz- pravljali o vsebini tega dokumenta, žal pa ugo- tavljajo, da v republiškem merilu zaostajajo za nekaterimi občinskimi SIS. V občinskem merilu smo namreč že sprejeli predlog občinskega spo- razuma, v republiki pa razpravljajo šele o osnu- tku. Grobo rečeno pa gre v okviru republiškega samoupravnega sporazuma zveze SIS za varstvo pred požarom le za dogovor občinskih SIS za skladen in enakomeren razvoj požarnega var- stva v Sloveniji v naslednjih petih letih. Razen tega je v osnutku predlagano združevanje soli- darnostnih sredstev za manj razvita območja v višini 1,5 odstotka od zbranih sredstev v okviru posameznih občinskih SIS za varstvo pred po- žarom. V nadaljevanju so delegati obeh zborov potr- dili poročilo o finančnem poslovanju Požarne skupnosti občine Ptuj za obdobje od 1. januar- ja do 30. septembra 1980. Ob koncu pa so po- dali še soglasje k ustanovitvi gasilskega dru.štva Turnišče in gasilskega društva v Zdravstvenem centru Ptuj — Ormož. M. Ozmec PTUJ MED NAJBOLJ PRIZADEVNIMI TURISTIČNIMI KRAJI V SLOVENIJI Turistična zveza Slovenije je le- tos že dvanajstič zapored razpisala tekmovanje in podelila priznanja za ,,najbolj prizadevne turistične kraje v Sloveniji". V tekmovanje se je vključilo prek 200 turističnih krajev, kjer delujejo turistična društva. Tekmovanje je potekalo po ustaljenih kriterijih. Regionalne in občinske komisije so obiskale in ocenile kraje na svojih območjih, 30 najboljših pase jeotegovalo za naslov republiškega prvaka. Treba je reči, da se je v tekmovanje vključil širok krog delovnih ljudi in občanov, zato so tudi rezultati iz leta v leto boljši. Komisije so imele izredno težko nalogo — izbrati najboljše kraje med naj- boljšimi. Skoraj vseh 30 krajev jc bilo izenačenih, tako da so pri ocenjevanju odločale desetinke in stotinke. Na prvih pet mest so uvrstili 10 krajev, med njimi je na petem mestu Ptuj s povprečno oceno 4,58. Za primerjavo naj zapišemo. da imata prvouvrščena kraja Luče in Zreče povprečno oceno 4,74. Med 30 finalistov pa sta iz podra- vske regije uvrščena še Ormož in Slosenska Bistrica. Na gostinsko turističnem zboru Slo\cuijc so prejeli jubilejna pri- znanja tudi kolektivi gostinskih organizacij, ki ob naših magi- stralnih cestah korektno opravljajo gostinsko turistično dejavnost. Med dobitniki priznanj naj omeni- mo Petrolov Motel v Podlehniku. Povsem izven konkurence pa je Turistična zveza Slovenije pohvali- la vse Petrolove bencinske črpalke, posebej še delavce, ki skrbijo za izjemno lepo okolje in zelenice ob črpalkah. / visoko/uvrstitvijo v republiki smo Ptujčani ponovno dokazali, da lepo skrbimo za .svoje staro me- sto, najbrž pa ob pogledu na neka- tere neurejene ulice in propadajoča hišna pročelja na to pohvalo pade senca. Vsi skupaj moramo poskr- beti, da bo mesto v celoti zaslužilo to priznanje, ki naj bo vzpodbuda za nadaljnja prizadevanja pri varovanju okolja. N. D. Aktivnosti Rdečega križa v akciji UUHP v krajevnih skupnostih Tmovaska vas. Ptujska gora. Grajena in Stoperce organizira občinska organizacija Rdečega križa v Ptuju posebne 18-ume tečaje za nego bolnika in poškodovanca. V Trnovski vasi so ga že končali in ga je obiskovalo 13 krajank, na Ptujski gori pa petnajst. Ta oblika praktičnega izobraževanja in usposabljanja ljudi bo potekalo še prihodnje leto v okviru akcije nič nas ne sme presene- titi, vključila pa bo v vsaki skupini do 15 žensk, ki bodo tako usposobljene za nego bolnika na domu oziroma v sredini kjer živi. Ta oblika je veliko cenej- ša kot drago bolnišnično zdravljenje in oskrba, poleg tega pa nam ne obremenjuje že tako omejenih mo- žnosti domskega varstva starejših ljudi. Na Grajeni bodo s tečajem začeb jutri, v Stopercah pa že danes. Vse tečajnice dobijo ustrezni dokument o uspešno opravljenem ozobraževanju in strokovno literaturo, ki jim bo koristno služila pri praktičnem delu na terenu. V sodelovanju z oddelkom za ljudsko obrambo pri skupščini občine Ptuj pa potekajo na Polenšaku zaključna predavanja v okviru 80-urnega tečaja prve pomoči, ki ga obiskuje 35 občanov. Zaključne izpite bodo opravljali 15. decembra. Podoben tečaj zaklju- čujejo tudi v Zavrču, danes pa začenjajo z delom v 80-urnem tečaju prve pomoči v Trnovski vasi. Na predavanja, ki so trikrat tedensko občani zelo redno hodijo in t^ko žrtvujejo veliko svojega prostega časa za potrebe krajevne civilne zaščite ali kakršno koli morebitno naravno in drugo nesrečo kjer bo njihovo znanje iz prve pomoči še kako potrebno. mš S skupščine lokalne skupnosti za ceste v delavskem domu Franc Kramberger v Ptuju so se v ponedeljek 8. decembra dopoldne sestali delegati obeh zborov skupščine lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj, ki ji predseduje Drago Omulec. V osred- nji točki dnevnega reda so razpravljali o predlogu sa- moupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja lo- kalnih cest v občini Ptuj za obdobje 1981—85. Potrdi- li so bistvo tega predloga, da iiaj bi za realizacijo pro- grama tega spcrazuma združevale organizacije združe- nega dela 0,21 odstotka od svojeja dohodka po zak- ljučnem računu. Ostala sredstva bodo zagotovili iz sredstev .samoprispevkov krajevnih skupnosti in red- nih programov modernizacije lokalnih cest. Za tem so zaradi nepredvidenega zmanjšanega do- toka sredstev iz republiških virov po predlogu potrdili rebalans finančnega programa in načrta za leto 1980. Potrdili in sprejeli so tudi realizacijo rebalansa finanč- nega načrta po stanju 30. septembra 1980. Sprejeli so plan zimske službe za tekočo sezono 1980—81, ter os- nutek plana za leto 1981. Potrdili in sprejeli so tudi za- časni finančni načrt za prvo tromesečje leta 1981. — OM Pionirji raziskovatei - šolstvo med NOB v soboto je bil v domu Franca Krambergerja pos- vet mentorjev zgodovinskih krožkov in učiteljev zgodovine iz vse Slovenije. V prvem delu posveta so analizirali rezultate lan- skoletnega tekmovanja in raziskovalnih nalog. Glavni del posveta je bil namenjen letošnji temi raziskovalnih nalog: SOLSTVO MED NOB, kjer so mentorje sezna- nili z natančnim pregledom dosegljive literature, ki je za te raziskovalne naloge potrebna. V Ptuj je prišlo 29 mentorjev in zgodovinarjev, ostali pa bodo imeli enak posvet v ponedeljek v Lju- bljani. Prihodnje leto bo srečanje pionirjev zgodovinarjev že trinajsto po vrsti, gostitelj srečanja pa bo mesto Ptuj — mesto muzej. Pri tem pa naj še omenim, da je bilo tudi prvo srečanje pionirjev zgodovinarjev pred dvanajstimi leti v Ptuju. Lizika Lacko — predsednica občinske zveze prija- teljev mladine Ptuj nam je o srečanju pionirjev povedala: ,,V dvanajstih letih so se srečanja pionirjev zgodovinarjev razvijala in poglabljala. Dosegla so visoko vrednost na področju ohranjevanja zgodovin- skih dejstev med časom NOB. Pionirji raziskujejo in na podlagi ustnih izročil ljudi iz vasi in mest prihajajo do zelo dragocenih podatkov." Pionirji, mladinci ptujskih osnovnih šol se z vso odgovornostjo in resnostjo vključujejo v raziskovalne naloge in tudi uspehi v dvanajstih letih niso bili majh- ni. N. Kotar. PRIREDITVE OB DNEVU JLA Učenci osnovnih šol še vedno pišejo spise na temo 22. decem- ber — dan JLA, pravtako pa pripravljajo likovni material na to temo. Kulturna skupnost bo izbrala potrebni material, ki bo razstavljen v izložbenih oknih v Lackovi ulici in v domu Franca Krambergerja Ptuj. Tudi v jedil- nicah delovnih organizacij in drugih prostorih šol bodo likov- ne razstave. TKS ima izdelan program športnih tekmovanj, ki je vskla- jen s posameznimi klubi in društvi ter gamizijo JLA, vse prireditve pa bodo končane do 22. der-^mbra. Organizirane delovne skupine in skupine učencev srednjih in osnovnih šol bodo obiskale voja- ke vojašnice Dušan Kveder Ptuj. Delegacije pa bodo obiskale učence po osnovnih šolah ptuj- ske in ormoške občine. V počastitev dneva jugoslo- vanske ljudske armade bo orga- nizirana 19. decembra v avli srednjega usmerjenega izobraže- vanja revija pevskih zborov, dan prej pa bosta predsednika skup- ščin občin Ptuj in Ormož .sprejela .starešine. Osrednja svečanost ob prazni- ku bo za dijake in učence v petek 19. decembra dopoldan, .svečana akademija pa v ponedeljek 22. decembra ob 18. uri v avli centra srednjega usmerjenega izobraže- vanja Ptuj. kjer bodo podelili priznanja ob diievu JLA. Osrednja slovesnost v vojašni- ci DO na cfan praznika, ko bo tudi sprejem pionirjev pri komandan- tu garnizije. N. Kotar KURENTOVANJE 81 Prihodnje leto bo nasa največja kuUurno turistična prireditev slavila dvajseti jubilej. Organizacijski odbor jc na prvem sestanku, ki je bil v ponedeljek, pripravil finančni načrt prireditve. Po predvidevanjih bi celotna nedeljska prireditev ter nastop ljudskih pevcev in god- cev in kmečka gostija veljala prek milijon din. Ob tem je treba upoštevati, da je potrebno ob ku- rentovanju zagotoviti prehrano za več kot 2000 udele- žencev dopoldanskega in popoldanskega nastopa, pre- voz za gostujoče skupine. pripra\ iti parkirne prostore, okrasiti mesto in še mnogo drugih opravil je, ki jih je potrebno financirati. člani organizacijskega odbora so imenovali tudi predsednike komisij — finančne, karnevalske, folklorne, propagandne, komisije za rcdarsko službo in parkirišča, za okrasitev mesta ia komisije za pskr- bo. Vse komisije bodo do prihodnjega tedna pripravi- le finančno ovrednoten program dela, /atem pa bo prva naloga članov organizacijskega in častnega odbo- ra za prireditev — priskrbeti potrebna finančna sred- stva. Nič manj zahtevno ni dogovarjanje s posamezni- mi skupinami iz drugih mest in republik, ki običajno gostujejo na ptujskem karnevali pa na dopoldanskem nastopu. Ob 20. kurcntovanju bo potrebno napeti vse sile, da bo prirtxiite\, ki pritegne v Ptuj vsako leto prek 40.(KK) obiskovalcev od blizu in daleč, res na nivoju. Glede na dosedanje izkušnje članov odbora je moč sklepati, da bodo s svojo aktiv nostjo pritc-gnili k sode- lo\anju širok krog delovnih ljudi in občanov, saj pomeni ta velika prireditev afirmacijo ptujske občine v celi domovini in tudi v tujini. N. D. V torek, 2. decembra je Janko Vogrinec dopolnil 70 let. Ob tem visokem življenjskem jubileju in ob 40-letnem partijskem stažu so mu na komiteju OK ZKS Ptuj pripravili sprejem ter mu izrekli iskrene čestitke. Dimče Stojčevski, sekretar komiteja, je opisal razgibano življenjsko pot in S sprejema ob visokem življenjskem jubileju Janka Vogrinca, (Foto OM) družbenopolitično aktivnost Janka Vogrinca ter mu zaželel še mnogo zdravih let z željo, da bi še naprej tako aktivno sodeloval pri razreševanju vprašanj, ki jih postavljata pred družbo življenje in delo. Sprejema so se udeležili najvišji družbenopolitični delavci občine, medobčinskega sveta ZKS in CK ZK Slovenije, JLA in drugi. N. D. SLOVENSKA BISTRICA Pričeli s pripravami na občinski praznik Kot vsako leto bodo prebivalci občine Slovenska Bistrica svoj praznik 8. januar tudi tokrast proslavili nadvse svečano. S tem namenom so s pripravami pričeli dovolj zgodaj, predvsem pa za osrednjo .svečanost. Krajevne skupnosti že imajo izdelane okvirne programe praznovanj na svojih območjih. Ob tem bodo posvetile posebno pozornost odpiranju novih gospodarskih in drugih, družbeno pomembnih objektov, izvedbi kulturnih programov in tudi številnim občinskim in medobčinskim kulturnim in športnim srečanjem. V pripravo pa se bodo tudi letos aktivno vključile vse SIS, kulturna skupnost in samoupravna telesna kulturna skupnost občine Slovenska Bistrica. Sestavni del vseh programov, tako po krajevnih skupnostih kot tudi osrednjih prireditev v okviru občinskega praznika 8. januarja 1981, bo posebna spominska slovesnost posvečena 8. januarja 1943 in herojskim bojem pohorskih partizanov, še posebno pa legendarnega Pohorskega bataljona. Osrednja svečanost bo 7. januarja 81 popoldne v krajevni skupnosti Laporje, kjer bo zvečer tudi že tradicionalna osrednja kulturna prireditev. Viktor Horvat USMERJENO IZOBRAŽEVANJE Novi predtogi Dovolj dolgo že teče razprava o razporeditvi vzgojnoizobraževalnih programov v SR Sloveniji, da lahko v zadnjem mesecu tega leta sprej- memo dokončno mrežo šol, kot ji pravimo. Posebej živahna pa je ; razprava o številu oddelkov prvih letnikov srednjega usmerjenega izo- braževanja. Ptujska občina je v preteklem tednu pripravila že tretji . predlog ali varianto, o kateri bo potrebno reči zadnjo besedo na posvetu ] med predstavniki ptujske in mariborske občine. j Ptujski center srednjega usmeijenega izobraževanja je po velikosti j in po številu vpisanih učencev na šestem mestu v Sloveniji, zato jej razumljivo, da se z mrežo .šol v Sloveniji ni moč strinjati, ker predvideva v ptujski občini izobraževanje le v petih samostojnih usmeritvah. Tako bi se lahko vpisalo v nadaljnje izobraževanje le 45 odstotkov vseh učencev, ki v naslednjem lelukončujejoosemletnošolanje. Vsi ostali, kar predstavlja skoraj 600 učencev, pa bi morali iskati mesto za nadaljnje izobraževanje v drugih centrih. Resje. da vseh usmeritev v Ptuju ne moremo izvajati, saj so se učenci že doslej izobraževali v nekaterih drugih središčih. Pa vendar je potrebno glede na potrebe združenega dela, prostorske in kadrovske možnosti CSUI in glede na veliko številu učencev v ptujski in ormo.ški občini, predlagati take vzgojnoizobraževalnc programe, ki bodo naštetim po- gojem ustrezali. Poleg lega pa je potrebno upoštevati tudi socialno strukturo prebivalcev, saj je kar *8 odstotkov mlade populacije iz manjrazvitih območij v obeh občinah. Tudi tem je potrebno zagotoviti enake pogoje nadaljnjega izobraževanja. Da bi od predvidenih 22 oddelkov povečali število vpisnih mest, je delovna skupina pri predsedstvu OK SZDL Ptuj pripravila novi predlog, ki ustreza potrebam združenega dela. Tako bi v kovinsko predelovalni usmeritvi povečali število oddelkov od 5 na 7. Kot novo samostojno usmeritev bi uvedli pedagoško usmeritev, saj pedagoška gimnazija že nekaj let deluje po novem konceptu izobraževanja. Od prej predlaganih 5 dislociranih i^ddelkov sta v novem predlogu le dva in to odelek naravoslovno matematične in oddelek zdravstvene smeri. Takoje iz prvega predloga izpadlo izobraževanje natakarjev, kuharjev in kon- fekcionarjev. Seveda.se bo potrebno o teh predlogih še uskladiti v okviru podravske regije, to pa bi naj storili še v tem tednu. N. D., POHVALA IN PRIZNANJE ZA POMOČ KMETIJCElVi Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Slo- venije Ptuj je izrazilo vso priznanje in zahvalo vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri spravilu letošnjega pri- delka na poljih v družbeni in zasebni lasti. Pri spravilu sladkorne pese. rdeče pe-^e in drugih pridelkov je sode- lovalo prek 4 tisoč delavcev, vojakov in mladine. Med njimi jc vladal pravi tekmovalni duh, kar F>omeni, da so se /a\edali, kako pomembno delo opravljajo, /al je pod snegom ostala sladkorna pesa na 30 hektarjih in kliiib široki družbeni akciji tega pridelka verjetno ne bo mogoče pospraviti. Pospravljen pa jc vendarle ves pridelek rdeče pese, koruze, s krušnimi žiti pa so uspeli zasejati tudi vse planirane površine. Največ pri vsem tem je \ redno spoznanje, da so naši delovni ljudje, vo- jaki in mladina pripravljeni sodelovati v bitki za hra- no, ki jo bije kmetijstvo iz leta v leto. Seveda je bila le- tošnja bitka zaradi neugodnih vremenskih razmer po- stavljena pred vse nas z mnogo večjo ostrino. JB 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 11. december 1980 — TEDNIK V KS Kidričevo za samoprispevek nad 63 odstotkov glasovalcev v krajevni skupnosti Kidričevo so glasovali na šestih glasovalnih mestih in sicer v osnovni šoli Borisa Kidriča ter klubu upokojencev za krajevni odbor Kidričevo; v Njivercah pri Klemenčiču, v Kungoti v prostorih prosvetnega doma. v StrniSču pri Klajnšku in v prostorih prosvetnega doma v Apačah. Vsa glasovalna mesta so odprli ob 6 uri, SVOJ delež pa so prispevali tudi mladinci in pionirji pri urejanju glaso- valnih mest. godba na pihala TGA pa je z budnico že nav.sezgodaj vabila na glasovanje. Na območju celotne KS Kidričevo je vpisanih 2.270 občanov — glasovalcev, ki so se odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka v naselju Kidričevo in podaljšanju krajevnega samoprispevka v naseljih Kungota. Apače in Strnišče. Vsi krajevni odbori imajo ločene programe za naslednjo srednjeročno obdobje. Na območju celotne KS Kidričevo je od 2.270 vpisanih ali od 2.137 če odštejemo zdomce in tnJsotne v JLA, glasovalo 1.979 občanov. To znaša 92,61 odstotka. Za uvedbo krajevnega samoprispevkaje glasovalo 1140 občanov ali 63,56 odstotka vseh glasujočih. Po posameznih krajevnih odborih pa so izzidi sledeči: v naselju Kidričevo je od 1.078 vpisanih glasovalo 941 občanov ali 92 odsotkov vseh vpisanih. Za uvedbo samoprispevkaje glasovalo 738 občanov ali 72,5 odstotka glasujočih. V naselju Njiverce je od 277 vpisanih občanov glasovalo 236. ali 90,77 odstotka. Zaje obkrožilo 169 glasovalcev ali 65 (Hlstotkov vseh glasujočih. V naselju Strnišče je od 67 vpisanih občanov glasovalo 60 občanov. Zaje obkrožilo 35 glasovalcev ali 58 odstotkov glasujočih. V naselju Apače je od 569 vpisanih glasovalo 490 občanov ali 90 odstotkov. Za uvedbo samoprispevkaje 384 občanov ali 71 odstotkov vseh glasujočih. V naselju Kungota je od 279 vpisanih glasovalo 252 občanov ali 98 odstotkov. Zaje obkrožilo le 114 občanov ali 45 odstotkov glasujočih. V tem krajevnem odboru referendum torej ni uspel. Udeležba na glasovalnih mestih je bila zadovoljiva, najprej pa .so z glasovanjem zaključili v Kungoti in Stmišču. V ostalih krajevnih odborih so z glasovanjem zaključili do 18. ure. M. Ozmec Družbene dejavnosti v občini Ormož Po podatkih postovanje v letošnjih devetih mesecih v družbenih dejavnostih na območju občine Ormož ugotavljajo, daje bila dinamika rasti finančnih rezultatov na področju družbenih dejavnosti počasnejša kot v gospodarstvu. Večji del prihodkov, kar 64,2 odstotka so dosegli s svobodno menjavo dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. Celotni prihodek družbenih dejavnosti je bil povečan za 16,8 odstotka, od tega s svobodno menjavo"dela le 15,6 odstotka. Dohodek je bil povečan za 14,5 odstotka in je v celoti zadoščal za kritje vseh obveznosti. Izgube ni obračunala nobena organizacija na področju družbenih dejavnosti. Pri razdelitvi dohodka se je povečal le delež dohodka za druge namene, medtem ko so deleži za skupno in splošno porabo nižji kot v tričetrtletju lani. Cisti dohodek je bil večji za 14.3 odstotka in so ga organizacije družbenih dejavnosti razporedile: 79 % za osebne dohodke. 10,3 % za skupno porabo delavcev, 9,3 % za razširitev materialne osnove dela in 1.4 % za rezerve. Vse te kategorije so naraščale počasneje kot v gospo- darstvu. — u Cesta Žetale - Rogatec prevozna Krajani, ki se vsak dan vozijo na svoja delovna mesta prek Žetal v Rogatec, so nas obvestili, da ie cesta v teh zimskih dneh v izredno slabem' stanju in za avtobuse skorajda neprevozna. Pozanimali smo se, kako je z vzdrževanjem te ceste, ki je v pristojnosti ptujskega Komunalnega pod- jetja. Povedali so, daje cesta tudi ob Dolj normalnih vremenskih razmerah težko prevozna in da bi jo bilo potrebno asfaltirati. In zakaj je prišlo do težkih razmer na cesti? Posebna komisija, ki si je ogledala najbolj nevarni odsek ceste ie ugotovila, da je podtalnica, ki priteče izpod Donačke gore zapolnila oocestni jarek, se razlila čez cesto in zaradi nizke temperature zmrznila. Cestna ravnina st^ je spremenila, nastala je večja udarna jama. Ob pomoči občanov so delavci Komunal- nega podjetja cesto usposobili za promet. Nasipali so gramoz — na očiščeno cesto seveda — izkopali pa so tudi jarek v dolžini 2D metrov, tako da bo lahko voda odtekala. Seveda pa bo jjjotrebno cesto neprestano nadzorovati in sproti ukrepati. Ob močnejšem sneženju cesto Žetale—Rogatec čistijo z lese- nim plugom in jo nato posipavajo z lomljencem. Sol tu ne pride v poštev, ker cesta ni asfaltirana. Komunalno podjetje se je občanom zahvalilo za opozorilo in za pomoč pri delu, prepričani pa so, da bodo občani tudi v bodoče opozarjali na taksne nevarnosti na cesti, saj delavci komunalnega podjetja ne zmorejo sproti pregledovati in vzdrževati vseh cest, ker imajo premalo cestnin delavcev. ^ ...________________,______^ N.D. SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE PTUJ Kakšne so možnosti razvoja v nasledUjTrn srednjeročnem obdobju? y naslednjem sestavku se homo skupaj z našima sogovornikoma lotili precej zanimi\e in aktualne teme, vsebine dela samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj Osredotočili se homo predvsem na razpravo o vsebini predloga samoupra vnega sporazuma o temeljili plana samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj za obdobje 1981 — 85. O njegovi vsebini so razpravljali tako v združenem delu. kot v KS. pred kratkim pa so o njem razpravljali tudi delegatiposanu'znili samoupravnih interesnih skupnosti. Na.ša sogovornika pa sta ferdo Vajngerl do nedavnega član izvršnega sveta SO Ptuj. zadolžen za to področje in Drago Klobučar, predsednik izvršilnega odbora sanunipravne komunalne skupnosti občine Ptuj. Za uvod .smo želeli globalno oceno razvojnih možnosti komunalnih dejavnost: občine Ptuj v naslednjem srednjeročnem obdobju, o čemer je ferdo I 'ajngerl dejal: »Iz anali/e razvojnih možnosti komunalnih dejavnosti, ki jo je pripravila samoupravna komu- nalna skupnost občine Ptuj je razvidno, da smo v preteklem obdobju usmerili precej aktivno- sti predvsem''za izboljšanje vodo- oskrbe občanov, s tem. da smo zgradili in dograjevali prek ko- munalne skupnosti vodnooskrb- ne sisteme, transportne vodovode s solidarnostno pomočjo mladin- skih delovnih brigad. V tem ob- dobjuje bila zgrajena tudi čistilna naprava, izboljšali smo osnovni standard komunalnih dejavnosti, ki so v okviru komunalne skupne rabe. 1/ istih osnov, predvsem pa iz osnov globalnih in materialnih okvirov razvoja občine bomo poiskali takšno usmeritev, ki bo po eni strani predstavljala razvoj, na drugi strani pa želimo obdržati vsaj obstoječi nivo osvojenih ko- munalnih dejavnosti. Tako je v samoupravni komu- nalni skupnosti oblikovan pred- logskupnega programa v katerem so združene individualne komu- nalne storitve in dejavnosti, pa tudi kolektivne — od razvoja do vzdrževanja, razen enote za go- spodarjenje in upravljanje s stavbnim zemljiščem, ki pred združenim delom nastopa s po- sebnim samoupravnim sporazu- mom. Temeljna usmeritev, ki jo je zavzel tudi izvršni svet SO Ptuj je v tem. da je rast sredstev za te dejavnosti 10 odstotkov poča- snejša od rasti dohodka, oziroma rasti družbenega brutoprodukta. To pa tudi pomeni, da bo popre- čna rast razvoja komunalnih de- javnosti po stopnji 3.9: rast druž- benega brutoprodukta bo pred- vidoma 4,3, Hkrati je ena od tak- šnih usmeritev tudi, da seje po- trebno v okviru komunalnih de- javnosti uskladiti tudi z ostalimi samoupravnimi interesnimi sku- pnostmi. Predvsem se moramo držali realnih potreb in možnosti. Iz razprav o osnutkih je razvidno, da bo treba s področja komunal- nih dejavnosti, predvsem iz nad- omestila za sezidano ali nezazi- dano stavbno zemljišče sodelovijti na primer pri izgradnji obvozne , ceste (10 letnega programa) naj območju mesta Ptuja. Predvsem j pri tistih področjih, Jcjer se to delo koordinira z vzporedno gradnj^ spremljajočih objektov in naprav, ki bodo na trasi nove ceste nujno potrebni. Doreči in uskladiti je potrebno sistem in v okviru tega globala definirati posamezne dejavnosti. Lahko rečemo, da .so nekatere dejavnosti po stopnjah v pre- jšnjem srednjeročnem obdobju nekoliko nižje. To po sredstvih niti ne predstavlja toliko, upošte- vati, pa je treba tudi notranje razerve. Vsekakor pa je tudi na tem področju, predvsem pri pro- gramu kolektivne komunalne rabe potrebna določena kontrola in dogovorjena oblika dela. Vzporedno s predlogom spora- zuma o temeljih plana razvoja komunalne skupnosti je treba doseči koordinacijo z vsemi, ki se ukvarjajo z infrastrukturo. To pomeni, da bodo ti programi us- klajeni in dogovorjeni tudi letno, tako bomo dosegli racionalizaci- jo. Na primer, da se že asfaltirana cesta ne kopa in spet asfaltira, kot seje to do sedaj dogajalo. Ena od temeljnih usmeritev v naslednjem srednjeročnem ob- dobju pa je tudi. da predvsem na področju individualne rabe. predvsem pa na področju razvoja vodovodnega omrežja zagotovi- mo takozvano notranjo solidar- nost, kije v preteklem obdobju ni bilo v takšni meri čutiti. Gre predv.sem za princip združevanja sredstev organizacij združenega dela in delitev teh sredstev za iz- gradnjo sekundarnega recimo vodovodnega omrežja in ne le transportnega, kot smo to delali v tem srednjeročnem obdobju. Po navadi je zmanjkalo denarja, ko smo po transportnem vodovodu pripeljali vodo do naselja ali vasi,, tako, da učinek ni bil popoln. Razmerje sredstev je sedaj bi- stveno drugačno. Verjetno bo ostalo razmerje 54 proti 46 od- stotkom v korist transportne mreže. Do sedaj smo 91 odstotkov vseh investicijskih sredstev vlagali v razvoj transportne vodovodne mreže. Kar se tiče zunanje solidarno- sti, pri tem se obračamo na repu- bliško konferenco ZSMS. od ka- tere ponovno pričakujemo sode- lovanje mladinskih delovnih brigad po organiziranem sistemu, kot je to bilo doslej. Mladi bodo nadaljevali svoje delo na repu- bliški M DA Slovenske gorice in Haloze. O tem potekajo razgovo- ri, definirati pa je treba tudi mo- žnosti za morebitno izvedbo zve- zne mladinske delovne akcije na območju ptujske občine. Vseka- kor pa to solidarnost pričakujemo tudi v naslednjem srednjeročnem i)bdobju. To bi bile v glavnem konkretne usmeritve, seveda pa je vse skupaj treba še dodelati in uskladiti v okvir realnih možno- sti. <( Pa se sedaj še lotimo konkre- tnega programa oziroma vsebine predloga samoupravnega spora- zuma o temeljih plana razvoja samoupravne komunalne sku- pnosti občine Ptuj za obdobje 1981 — 85. Vsebinsko je ta pro- gram nadaljevanje začetega dela iz preteklih petih let. O tem je Drago Klobučar, predsednik iz- vršilnega odbora dejal: »Program, ki ga predlaga ko- munalna skupnost ob širokih razpravah v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela je dejansko nadaljevanje progra- ma iz prejšnjega srednjeročnega obdobja, predvsem pri razvoju vodovodnega omrežja, kjer bomo nadaljevali z deli na manj razvi- tem območju in na vododefici- larnih območjih. Potrebno je do- končati že začete sisteme vodo- vodnega omrežja, ki smo jih gra- dili v preteklem petletnem obdo- bju. Vodrispevkov in po direktnih pogodbah z občani. Mladinske delovne brigade bi s svojim prostovoljnim delom pri- spevale čez 17 milijonov din. Območna v(xlna skupnost bi pri- spevala iz naslova sredstev oskrbe z vodo v naslednjih petih letih okoli 29 milijonov din. Solidar- nostna sredstva SRS za projektno dokumentacijo pa naj bi znašala okoli 2 milijona. Za zagotovitev programa bo manjkalo še okoli 7 milijonov din. ki bi jih pa zago- tovili s sredstvi kreditne banke.« Kako pa bo z realizacijo pro- gramskih nalog razvoja kanaliza- cijskih objektov v naslednjem srednjeročnem obdobju? »Večji piv)blem kot razvoj vo- dovodnega omrežja je vsekakor razvoj kanalizacijskega omrežja. Predvsem zaradi tega. ker smo v preteklem obdobju ogromno vla- gali v la razvoj. Do leta 1984 še vedno velja odlok o povišani ka- nalščini, predvsem za gospodar- stvo. Iz sredstev anuitet krajevnih skupnosti bo v naslednjem petle- tnem obdobju potrebno vračati del sredstev za delež, ki smo ga imeli pri čistilni napravi. Tako. da je sedaj velik problem, kako bomo zastavljeni program lahko izfi- nancirali. Gre za odnos do Drav- skih elektrarn Maribor glede do- končnega prevzema čistilne na- prave, gre za odnos Območne vodne skupnosti do programa, ki je bil v preteklih letih in v katerem je bila ta skupnost premalo an- gažirana, ko je šlo za čiščenje od- padnih voda. Vemo in zavedamo se.daježesam ta program razvoja kanalizacije sila skromen, kljub temu pa je težko reči. da ga bomo v celoti izpeljali. Kanalizirati bi bilo potrebno desni breg Drave, predvsem ob Mariborski cesu in naselje Na obrežju. To sta pereča problema, kajti tu imajo občani z odvodnja- vanjem največ težav. Tako se zbiralnik ob Mariborski cesti vle- če v leti 1981 in 1982. Kolektor Vičava — Orešje na levem bregu je predviden za leto 1983. Razen tega pa .so zajeta tudi razdelilna kanalizacijska omrežja, ki pa se bodo financirala iz sredstev kra- jevnih skupnosti. Obenem mo- ram dodati, da tudi pri primar- nem omrežju, se pravi pri kolek- torjih z velikim deležem vključu- jemo krajevne skupnosti. Še ve- dno pa ni točno določeno, če bomo orogram lahko realizirali v celoti ali ne. Gre pa za velika sredstva, saj vemo, da je kanali- zacija precej dražja, kot vodo- vodno omrežje; zavedamo se ludi, da je sila težko obremenjevati občane z večjim deležem prav v tej situaciji. Za zastavljeni program bi po- trebovali okoli 47.5 milijona din. dodati pa je treba, da je takšen program zares minimalen, pred- vsem, če povemo golo dejstvo, da imamo v Ptuju čistilno napravo brez kolektorjev in brez te osno- vne odvodne kanalizacije. Tu je treba nekaj storiti in predvsem zahtevati delež od tistih, ki so vplivali na spremembo tega sta- nja.« Za občane pa bo verjetno na-' jboij zanimivo področje razvoja vzdrževanja in obnavljanja ko- munalnih objektov in naprav skupne rabe v naslednjem sred- njeročnem obdobju. Kako bo s tem? »Sredstva, ki se zbirajo po od- loku, oziroma samoupravnem sporazumu za razvoj, vzdrževanje in obnavljanje komunalnih ob- jektov in naprav so sedaj zmanj- šana. Zmanjšala se je predvsem prispevna stopnja od 0.8 na 0.65 m sicer na predlog izvršnega sveta SO Ptuj. Glede na standard, ki smo ga dosegli, glede na oprem- ljenost izvajalcev — komunalne organizacije menim, da je ta stopnja očitno premajhna. Cas bi bil. da bi ludi v Ptuju lo dejavnost nekoliko modernizirali, da ne mučimo vsak dan cestnih pome- tačev, ampak pričnemo s strojnim delom, ki se bi prav gotovo v na- slednjem obdobju bogato obre- stovalo. Pri razvoju komunalnih objek- tov in naprav skupne rabe bo na- menjen precejšnji delež sredstev, ki se stekajo iz nadomestila za uporabo mestnega zemlji.šča. za obveznosti komunalne skupnosti oziroma občine pri gradnji ptuj- ske obvoznice. V ostalem delu pa smo program uskladili s posame- znimi krajevnimi skupnostmi.« Kakšni pa bodo osnovni cilji. ki jim boste namenili največ pozor- nosti pri realizaciji programa razvoja, vzdrževanja in obnavlja- nja komunalnih objektov in na- prav skupne rabe v naslednjem obdobju'.' ■>Prt)gram je pretežno usmerjen v rekonstrukcijo in gradnjo ne- katerih frckventnejših mestnih ulic. na primer Volkmerjeva uli- ca. CM D. Potrčeva ulica. itd. I>jločena križišča bodo semafo- rizirana. gre pa tudi za zgraditev javnih parkirišč, avtobusnih po- stajališč, otroških ignšč in javne . raz-svetljave.« M. Ozmec Postopna ureditev boriskega gradu Med znanimi težavami, ki jih imamo zaradi obilice kultorno- zgodovinskih spomenikov je pomanjkanje denarja za njihovo vzdrževanje gotovo največja zlasti še, ker se v lanskem letu mednje vključuje tudi borlski grad v kate- rem je Haloški biser prenehal z gostinsko dejavnostjo in moral gostišče zapreti. Ena osrednjih nalog kulturne skupnosti v Ptuju ho do leta 1985, da ta kulturni spomenik-grad jc iz \}<. stoletja in je spomenik prve kategorije, poleg toga pa še pomemben pomnik iz NOB, v njem so gcstapovci zapirali rodoljube in jih pošiljali v izgnanstvo, v koncentracijska ta- borišča in v izscljcništvo. Tako je naša skupna naloga in dolžnost, da nadaljni propad gradu preprečimo in da v naslednjih petih letih tudi pristopimo k postopni gradbeni sanaciji. Akcija sicer ne bo zaklju- čena, vendai najnujnejše le storje- no. Republiška kulturna skupnost bo za grad na Borlu prispevala ne- kaj več kot 5 milijonov dinarjev v petih letih, enak delež pa bomo morali zbrati še v občini. To pred- stavlja resnično najobsežnejšo nalogo občinske kulturne skupno- sti in ki jo bo v tem obdobju sofinancirala republiška kulturna skupnost. /. nekaterimi deli smo pričeli /e v letu 1979. ko so naredili dokumentacijo o dejanskem stanju graiskih stavb, letos pa se v občini nismo mogli dogovoriti za zbiranje sredstev s katerimi bi plačali načrte za sanacijo in je to ostalo kot prva naloga, ki jo bo potrebno realizi- rati preden bomo lahko začeli s sanacijskimi deli. Denar zbran v prihodnjih petih letih bo zadosto- val za najnujnejše, razmisliti pa bo potrebno tudi v kakšne namene bo grad siu/il in k sofinanciranju v nadaljnjih letih pritegniti tudi uporabnika teh prostorov. mš Bori je treba ohraniti za naše zanamce TEDNIK 11. december 1980 SESTAVKI IIM KOMENTARJI - 5 do elkom hiko ..olga meglic' PERSPEKTIVNO ZAČRTAN PROGRAM Mnogo nas je takih, ki ne poznamo proizvodne in organi- zacijske sheme delovne organiza- cije Elkom - HIKO »Olga Meglic«, ki deluje v okviru sestavljene delovne organizacije Elkom Maribor. HIKO: industri- ja hidravlične in industrijske opreme Ptuj. Direktor te organizacije zdru- ženega dela Simon Pešec nam je delovno organizacijo takole predstavil: »Uvrščeni smo v panogo stro- jegradnje, člani zajednice plas- mana in vozila Zastava Kraguje- vac. Glavna dejavnost je proiz- vodnja avtomobilske, stavbene in pohištvene opreme, projekti- ranje in proizvodnja hidravlične dvižne opreme, elementov in strojev. Naša stranska dejavnost je zunanja trgovina, družbena prehrana, avtomatska obdelava podatkov ter prevoz s tovornimi motornimi vozili. V sestavi delovne organizacije delujeta dve TOZD, 1 OZD AS- PO (avtomobilska, stavbena in pohištvena oprema) ima sedež v Dolanah. Stranska dejavnost toz- da je konstruiranje in izdelava vseh vrst orodja in delovnih priprav, vzdrževanje in popravilo strojev, proizvodnja sredstev za potrebe civilne zaščite, proizvod- nja, priprava in predelava ter pletenje iz vrbe, izvrševanje raz- nih storitev drugim organizaci- jam združenega dela. TOZD HI DO (hidravlična in dvižna oprema Dolane) v svoji glavni dejavnosti projektira ter proizvaja hidravlično in dvižno opremo, elemente in stroje. Stranska dejavnost te temeljne organizacije pa je servisiranje in montaža. Delovna skupnost skupnih služb izvaja opravila skupnega pomena: finančno računovodska opravila, komercialna opravila, ureja nabavo, kontrolira kako- vost in usklajuje tehnični razvoj in investicije .. .« DOSEDANJI RAZVOJ DELO- VNE ORGANIZACIJE Dosedanji razvoj delovne or- ganizacije je sestavljenka raznih dejavnosti. Občinski ljudski od- bor je že v letu 1958 ustanovil zavod za zaposlovanje invalidov in drugih oseb. Temu se je kasneje priključila kovinsko obrtna zadruga Cirkovce, 1961. leta je iz invalidske delavnice nastal zavod »Olga Meglic« Ptuj — takrat se je združila tudi Pletarna, delovni kolektiv je zavzel stališče, da zavod preneha delovati (1972), nastalo je proiz- vodno podjetje »Olga Meglic«, leta 1977 pa so s sprejetjem samoupravnega sporazuma po- stali članica SOZD Elkom iz Maribora. V delovni organizaciji je ostalo še vedno okrog 40 invalidnih in za delo manj zmožnih oseb, zaposlene so v TOZD ASPO in v delovni skupnosti skupnih služb. DEVETMESEČNI REZULTA- TI GOSPODARJENJA V delovni organizaciji so v polletju zabeležili malenkostno izgubo (ta je bila računovodske- ga značaja), v tričetrtletju pa je delovna organizacija poslovala uspešno, čeprav je bil dohodek za pokritje vseh obveznosti še vedno premajhen. Ob koncu leta pričakujejo (ne glede na rebalans plana, ki so ga sprejeli v času devetih mesecev) visok prihodek ter dohodek in bodo pt)krili tudi vse obveznosti, ki jih še čakajo v letošnjem letu. ostala pa bodo tudi sredstva za sklad skupne porabe, kijih bodo v prihodnjem letu namenili re- gresiranju dopusta zaposlenih (v letošnjem letu regresa niso ime- li). Uredili so tudi osebne dohod- ke, vendar v mejah resolucije in bodo tako ob koncu leta dosegali povprečje v t)bčini Ptuj, zaostaja- li pa za povprečjem osebnih dohodkov v republiki. Na vprašanje: Ali so bile težave pri uresničevanju zasta- vljenega programa oz. ali bodo le le ostale tudi do konca letošnjega leta. je direktor delovne organi- zacije odgovoril: »O tem bi lahko dalj časa govoril. Težave so nas spremljale skozi vse leto. Z omejitvijo uvoza je pri določenih naših poslovnih partnerjih prišlo do zmanjšanja njihovih programov in tako so stornirali v naši delovni organi- zaciji že dogovorjeno oz. naroče- no proizvodnjo. To v finančnem pogledu za nas pomeni 36 milijo- nov din,— sprejeli smo morali rebalans plana, posledica pa se odraža v nedoseganju predvide- nega dohodka. Spremlja nas stalno pomanj- kanje surovin in materialov, če pa jih že dobimo, se srečujemo z »nemogočim« porastom cen. V tozdu ASPO so težave tudi zaradi oddaljenosti obratov od TOZD (eden je v Dobrini, drugi v Ptuju).« SREDNJEROČNI NAČRTI Temelje srednjeročnega načrta so na referendumu 3. decembra že sprejeli. Načrtovali .so stabili- zacijsko in v skladu s sanacijski- mi in preventivnimi ukrepi s ciljem, da bi dosegali dohodek na delavca vsaj v višmi povprečja 400 tozdov v elektro in kovinski dejavnosti. V letu 1981 načrtujejo v TOZD ASPO doseganje stroškov v strukturi le s 64 odstotki, dohodek pa bi se dvignil v primerjavi z letos iz 32 na 36 odstotkov. V letu 1985 bi struktu- ro stroškov dosegali le 55 odstot- no in dohodek 45 odstotno. Dohodek na delavca bi iz seda- njih 180.000 din v prihodnjem letu poraslel na 226,000 din in v letu 1985 na 300 000 din. Iz teh podatkov je razvidno prizadeva- nje in prestruktuiranje proizvod- nje v TOZD ASPO. V tozd HI DO bodo dosegali boljše re- zultate saj tam teče nova proiz- vodnja. V naslednjem letu priča- kujejo v tem tozdu le 54 odstot- kov materialnih stroškov, v letu 1985 pa 51 odstotkov, dohodek pa bo tako iz 46 odstotkov na začetku srednjeročnega obdobja ob koncu povečan na 49 odstot- kov. Dohodek na delavca bo ob izteku srednjeročnega obdobja v TOZD HIDO 335.000 din. V celotni delovni organizaciji bi tako bil dohodek na delavca v letu 1981 235.000 din, v letu 1985 pa 318 000 din. Dogovorili so se tudi, da bodo v tem petletnem obdobju vlagali sredstva v strt)jno opremo, le šestino sredstev pa bodo porabili za gradnjo objektov oz. za obno- vitev objekta v Dobrini in posta- vitev proizvodne hale v Dolanah. Krepiti pa bodo morali tudi lastna obratna sredstva. Prizadevajo si, da bi vsa proiz- vodnja tekla na osnovi domačih surovin in materialov, ob tem pa poudarjajo, da so njihovi proiz- vodi našli svoje mesto tudi na zunanjem trgu. Ne bodo pa se mogli izogniti sovlaganjem pri partnerjih, saj bodo le tako lahko imeli zagotovljeno dobavo suro- vin in materialov. Razveseljivo je, da so v okviru sestavljene organizacije plansko usklajeni, usklajene so tudi inve- sticije in predvideni so viri finan- ciranja. Tega, da je proizvodnja za kupce, se v delovni organizaciji zavedajo in kar precej imajo razpredeno prodajno mrežo. TOZD ASPO ima nekaj velikih poslovnih partnerjev, z dolgoroč- nimi pogodbenimi obveznostmi. Ed(^n takih je Zastava, drugi IMV. Marles Maribor, Termika Ljubljana, sodelujejo pa tudi s TAM Maribor in Agis Ptuj . . . Določen del proizvodnje so uspeli izvoziti v Francijo in Nemčijo, v prihodnjem letu pa načrtujejo izvoz povečati za 18 odstotkov. Velja pa omeniti tudi to, da ta TOZD posluje s 85 odstotno sigurnostjo podpisanih pogodb. V tozdu HIDO proizvajajo tiste proizvode, ki smo jih do sedaj uvažali, ponudbe pa so garancija te proizvodnje. Interes po teh proizvodih pa potrjuje dobro usmerjenost njihovega programa. Zavedajo se, da je razvoj v tem tozdu prepočasen, čeprav je v kratkem času bil realiziran ogromen korak naprej, zato nameravajo odkupili licenco od enega izmed zunanjih podjetij in z njimi vzpostaviti tudi koope- racijske odnose, tako bi proiz- vodnjo pocenili, kvaliteto pa iz- boljšali. Razvojni program delovne organizacije je zelo dobro začr- tan — načrtovali niso le za petletno obdobje 1981 — 1985, ampak dolgoročno. SKRB ZA KADRE V srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 bodo število zaposlenih povečali iz sedanjih 347 na 562. V letu 1982 jih bodo zaposlili 7 od- stotkov, v letu 1983 glede na večja vlaganja 14 odstotkov v letu 1984 17 odstotkov in 1985 leta 13 od- stotkov načrtovanega povečanja delovne moči. V delovni skupnosti bodo za- poslovali le še potrebne strokovne ljudi, saj je delovna skupnost do- volj močna in bi morala ustrezati tudi nalogam v srednjeročnem obdobjum Želijo pa, da bi bili novi .sodelavci čim bolj kreativni oz. ustvarjalni. Posebno pozornost posvečajo tudi stalni skrbi za mlade — zlasti s štipendiranjem, saj računajo, da bodo ti mladi nosilci razvoja de- lovne organizacije: ne zanema- rjajo tudi izobraževanja ob delu. SMO V FINANČNIH TEŽA V AH Simon Pešec, direktor delovne organizacije Elkom — HIKO »Olga Meglic« Ptuj nam je ob koncu dejal: »Povedati moram, da nekateri še vedno ne razumejo zakaj »Olga Meglic« v Dolane, menijo da to ni perspektivna pot. Reči moram, da smo trenutno v fi- nančnih težavah zaradi vi.sokih obveznosti pri odplačevanju anuitet in obresti. Zato smo delovni organizaciji zapisali tri »črna leta« — zategovanje pa- su .. . Vendar pa zaradi tega nismo v programskih težavah. Finančne obveznosti bodo že v prihodnjem letu manjše, proiz- vodnja raste in bo tako tudi dohodek večji. Še enkrat naj poudarim, da sla proizvodna programa temeljnih organizacij odlična in da bodo novi odnosi v delovni organizaciji in temeljnih organizacijah prispevali mnogo k izboljšanju rezultatov, večji pro- duktivnosti in napredku. V ime- nu kolektiva lahko potrdim, da imamo program dobro začrtan« in trditev, daje program delovne organizacije perspektiven in da je perspektivna tudi prihodnost delovne organizacije je upraviče- na. N. Kotar GASILCI V AKCIJI NNNP1980-81 Lanskoletna akcija ,,Nič nas ne sme presenetiti" je po vseh ocenah uspela, čeprav je potekala dokaj neusklajeno. Vsaka krajevna skupnost je za to akcijo pripravila svoj program, v večini primerov je šlo za predpostavko vdora raznih skupin z nalogo rušenja objektov tu in tam so se spomnili na možnost naravne katastrofe in tako dalje. Akcija NNNP 1980—81 se je že pričela, aktivnosti tečejo že nekaj časa, ena od aktivnosti so tudi obvezna predavanja, ki potekajo trenutno v ptujskih krajevnih skupnostih, nadaljevala pa se bodo po vseh zunanjih KS ptujske občine. V lanskoletni akciji nič nas ne sme presenetiti so pomembno vlogo, v mnogih primerih tudi glavno, imeli gasilci. Tudi tokrat bodo gasilci sodelovali v akciji, le bolj organizirano. Občinska gasilska zveza je že pristopila k izdelavi programa za akcijo NNNP 80—81. Operativni štab te zveze je nosilec dejavnosti v tem smislu in je že pripravil program akcije, pri tem je upošteval navodilo gasilske zveze Slovenije, da naj akcije NNNP potekajo koordinirano, skupaj z drugimi nosilci te akcije. Akcije planirajo tudi samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom, oziroma njen odbor za SLO in družbeno samozaščito, prav tako občinski štab za civilno zaščito, pa tudi občinski požarni inšpektorat po navodilih republiške inšpekcije. Aktivnosti vseh omenjenih so si v mnogočem sorodne, zato jih je treba temeljito uskladiti. Skupni program bo zajemal značilnosti vseh štirih programov, enoten celovit program pa bodo seveda nato izvajali skupaj vsi omenjeni dejavniki. Občinska gasilska zveza je gasilskim društvom dala navodila, da se naj aktivno vključijo v akcije, ki jih organizirajo krajevne skupnosti oziroma KK SZDL, ki so tudi nosilci akcije. Določene akcije iz programa akcije NNNP 1980—81, ki ga je sprejela občinska gasilska zveza, so že bile izvedene. Ena takšnih akcij je bil pregled gasilskih društev, aktivnosti v tednu varstva pred požarom in podobno. Z že omenjenim usklajenim programom nameravajo doseči v tej akciji večjo učinkovitost, boljšo delovanje in na koncu boljše rezultate, ki bodo približno taki, kot jih pričakujejo. Akcije v tej smeri bodo tekle vse do aprila prihodnjega leta! Konec aprila bo še zaključna vaja, ki bi naj pokazala uspešnost programa oziroma akcij, ki so s tem v zvezi potekale. JB Proizvodno delo v usmerjenem izobraževanju Pomemben del usmerjenega izobraževanja je tudi proizvodno delo in delovna praksa. Koordinacijski odbor za izvajanje akcijskega načrta nalog pri uresni- čevanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije, je pripravil delovno gradivo ,,Izhodišča za programiranje, organiziranje in izvajanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse za udeležence srednjega usmerjenega izobraževanja." S povzetkom iz tega gradiva bomo naše bralce seznanili v nadaljevanjih. Najprej razjasnitev opredelitev proizvodno delo in delovna prak.sa: PROIZVODNO DELO je delo v tistih delovnih procesih, ki imajo proizvodni značaj, DELOVNA PRAKSA je delo v tisti delovnih procesih, ki nimajo proizvodnega značaja. Za uresničitev takšnega izobraževanja, kot ga potrebuje naša družba za svoj razvoj, je potrebno i/vcsti vrsto vsebinskih in organizacijskih sprememb v izobraževalnem sistemu.Taka sprememba, ki pomeni konkretno povezanost izobraževanja z delom in uveljavljanje načela, da je usmerjeno izobra- ževanje — izobraževanje za delo in samoupravljanje, je uvajanje usposabljanja z delom in na delo kot obvezne sestavine vzgojno izobraževalnega dela po vseh programih za pridobitev in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe. Usposabljanje z delom in na delu pa se izvaja kot proizvodno delo oziroma delovna praksa. Obseg proizvodnega dela oz. delovne prakse in navodila za organizacijo tega dela določijo uporabniki in izvajalci v posebni 'zobraževalni skupnosti z vzgojnoizobraževalnimi programi. Pri tem morajo upoštevati obseg proizvodnega dela oziroma delovne prakse, ki ga določa skupna vzgojnoizobrazbena osnova za prvi dve leti izobraže- vanja. V skladu z zahtevami izobraževanja in dela v posamezni stroki pa lahko povečajo obseg proizvodnega dela oz. delovne prakse že v prvih dveh letih, vendar tako, da celotno vzgojnoizobraževalno delo ne preseže 44 tednov v po;ameznem šolskem letu. Prav tako določijo z vzgojnoizobraževalnimi programi obseg in vsebino proizvodnega dela oz. delovne prakse v naslednjih letnikih izobraževanja. V okviru skupne vzgojnoizobrazbene osnove bodo učenci opravljali proizvodno delo oz. delovno prakso v prvem in drugem letniku strnjeno, to je v 1(1 delovnih dneh 80 ur, jn sicer: — učenci prvega letnika bodo praviloma opravljali proizvodno delo oz. delovno prakso v drugem polletju šolskega leta tako, da bodo v osmih ciklusih lahko opravili obveznost vsi učenci, oziroma v vsakem ciklusu poprečno 3.750 učencev prvih letnikov vseh usmeritev. — učenci drugega letnika bodo praviloma opravljali proizvodno delo oz. delovno prak.so v prvem polletju šolskega leta. Strnjeno bodo morali opraviti najmanj 80 ur proizvodnega dela oz. delovne prakse v 10 delovnih dneh. Predvidevamo, da se bo vsako šolsko leto v programe prvega letnika srednjega izobraževanja vpisalo okoli 30.(KK) učencev. Praviloma bodo opravljali proizvodno delo oz. delovno prakso v organizacijah združenega dela, s katerimi bodo imeli v času izobraževanja v/postavljen nek družbeno ekonomski odnos (štipendijsko ali drugo pogodbo). C e pa ta OZD ne bo izpolnjevala pogojev za i/vajanje proizvodnega dela oz. delovne prakse, bodo učenci razporejeni v organizaciji združenega dela, ki bo izpolnjevala te pogoje. Proizvodno delo oz. delovna praksa v skladu z novimi vzgojnoizobraževalnimi programi se bo začelo izvajati za prvi letnik srednjih šol v šolskem letu 1981 82. Ker je treba do takrat pripraviti pogoje za organiziranje in izvajanje proizvodnega dela oz. delovne prakse, je omenjeni koordinacijski odbor pri Gospodarski zbornici Slovenije pripravil naslednja izhodišča: OBLIKOVANJI VSEBIN PROIZVODNEGA DELA — »KLOVNE PRAKSE Proizvodno delo oziroma delovna praksa v vzgojnoizobraževalnih programih rednega izobraže- vanja: PRVI LETNIK: Proizvodno delo oz. delovna praksa je programirano skladno z učenčevo usmeritvijo in diferenciranim (usmeritvenim) učnim načrtom predmeta osnovne tehnike in proizvodnje, l/vajalo se bo v neposrednem proizvodnem oz. delovnem procesu tako, da bodo učenci vključeni neposredno v dela in naloge proizvodnega oz. delovnega procesa. Učenci matematično-naravoslovne, pedagoške in kulturološke usmeritve bodo v prvem letniku opravljali proizvodno delo neposredno v delovnem procesu materialne proizvodnje. S programi teh usmeritev bo opredeljeno na podlagi katerih usmeritvenih učnih načrtov predmeta osnovne tehnike in proizvodnje se bo izvajal pouk dsnov tehnike in proizvodnje v teh usmeritvah (npr. na podlagi usmeritvenih učnih načrtov v kovinskoprede- lovalni, metalurški, elektro, gradbeni, lesarski, agro/ivilski, gozdarski, tekstilni, kemijski, usnjarski in podobni usmeritvi). V skladu s to usmeritvijo bo potrebno izbrati ustrezne organizacije • združenega dela, v katerih se bo za te usmeritve izvajalo proizvodno delo na podlagi predhodnega dogovora z OZD. Pri tem bodo upoštevali možnosti organizacij združenega dola na svojem območju. DRUGI IN NASLEDNJI LETNIKI: Proizvodno delo oz. delovno prakso v drugem in naslednjih letnikih bodo učenci praviloma vseh usmeritev opravljali na področjih del in nalog, za katere se hod o izobraževali. Vsebino proizvodnega dela oz. delovne prakse v skrajšanih programih srednjega izobraževanja oblikujemo tako, da se izbira in vsebine proizvod- nega dela oz. delovne prakse ustreznih programov srednjega izobraževanja v isti usmeritvi in jo povc/Lijc s strokovno teoretičnimi in praktičnimi \sc!iinami programa. Učencem ornogočqmo opravljanje dela praviloma na tistih področjih dela, /jd katera se učenci po posameznem programu i/ohra/ujejo. l/BIRA DEL IN NALOG V prvem letniku bo proizvodno delo oz. delovna praksa praviloma v funkciji usmeritve, v drugem in naslednjih letnikih pa v funkciji smeri. Zato se tudi dela in naloge za proizvodno delo oz. delovno prakso izbirajo za prvi letnik iz obsega usmeritve, za naslednja letnike iz obsega smeri, tako da spoznajo v času izobraževanja praviloma v.se elemente tehnološkega procesa, ki izhajajo iz organizacije dela v OZD. Za i/vajanje proizvodnega dela oz. delovne prakse je potrebno iz tehnološkega procesa izbrati tista dela in opravila, ki jih bodo učenci glede na psihofizične sposobnosti in zakonska določila lahko opravljali in jim bodo hkrati omogočali spoznavam tehnološki proces s širših družbeno ekonomskih vidikov. Učenci bodo pri proizvodnem delu oz. delovni praksi spoznavali tehnološki proces in organizacijo dela v določeni panogi tako, da bodo v času celotnega izobraževanja v srednjem izobraževanju spoznali tehnološki proces v celoti. V prvem letniku zato zanje izberemo samo dela in naloge, ki predstavljajo del tehnološkega procesa, in sicer taka, ki učencem ob neposrenem opravljanju dela omogočajo vsebinsko povezavo s predmetom osnove tehnike in proizvodnjr in spoznavanje tehničnih in tehnoloških osnov proizvodnega dela oz. delovnega procesa ter samoupravne organiziranosti OZD. Za naslednje letnike pa se dela in nalpge izbirajo tako, da omogočajo širjenje spoznanj iz prvega letnika in razvijanje zmožnosti za vse bolj samostojno opsaljanje del in nalog v izbrani smeri. Strokovni sveti posebnih izobraževalnih skupnosti bodo na osnovi teh izhodišč določili v vzgojnoizo- braževalnih programih dela in naloge za posamezne usmeritve in smeri. (Nadaljevanje prihodnjič) „ŠOLA MLADIH PERES" v okviru COP (Center za obveščanje in propaga- ndo) smo prav tako kot lani, tudi letos ustanovili ,,5olo mladih peres," ki je predvsem za učence osno- vnih šol. Predsednica je Slavica Pičerko, pomagamo pa ji člani konference mladih v vzgoji in izobraževa- nju (KMVl). Do sedaj smo se sestali že 3-krat in sic-^r .smo se na prvem sestanku pogovarjali predvsem o programu dela za leto 1980/81, na drugem sestanku pa so posamezne osnovne šole poročale, kako pri njih deluje novinarski, oziroma literarni krožek. Ugotovili smo, da v krožkih predvsem pišejo lite- rarne spise, manj pa novinarske članke, pripravljajo -oglasne deske in v nekaterih šolah pripravljajo tudi radijske oddaje. Predsednica novinarskega krožka v CSUI Irena Hunjet je predstavila tudi delo tega kro- žka v Centru. Na tretjem setanku ,,§ole mladih peres" pa smo izdelali štiri oglasne deske, in sicer dve na temo o to- varišu Titu, po eno pa o škodljivem kajenju in one- snaževanju okolja. Oglasne deske smo pripravili na osnovni šoli Tone Žnidarič, kjer naši sestanki tudi potekajo. ,,§ole mladih peres" se redno udeležujejo predstavniki 12. osnovnih šol iz Ptuja in okolice. V programu dela za v prihodnje imamo še: pogo- vor z novinarjem Zavoda Radio-Tednik, obisk ptuj- skega radia in ogled šolskega študija v CSUI, posneli bomo radijsko oddajo in jo sami izdelali, izdali pa bomo še informativni bilten v Tedniku, pa morda še kaj. (aka nas torej še veliko dela, ki pa ga bomo z marljivim delom zagotovo uresničili. Andreja (' ihal IZOBRAŽEVALNI SEMINAR Občinska konferenca ZKS pri Lenartu je v okviru družbeno-političnega izobraževanja organizirala seminar. Udeležili so se ga člani OK ZKS Lenart, predsedniki komisij pri konferenci in sekretarji osno- vnih organizacij zveze komunistov v krajevnih skupnostih občine Lenart. Na tem seminarju so govorili znani družbenopoliti- čni delavci občine in predsednik medobčinskega sveta SZDL Maribor Gorazd Mazej, ki je med drugim go- »oi>i o meunarodni poiun-ni jiiuac:ji v svetu. Edo < Zorko, predsednik ....isnega sveta skupščine obeme Lenart pa je obrazložil uresničevanje sedanjega sred- njeročnega razvoja in komuniste seznanil s priho- dnjimi nalogami. Predsednik OK ZKS Lenart Janez I erk je govoril o nalogah zveze komunistov in me- todah dela. Slušatelji so bili s seminarjem zadovoljni, saj so slišali veliko novega kar jim bo koristilo pri njihovem delu. Janez Lorber 6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 11. december 1980 — TEDNIK Ukinjena podružnična šola v Narapljah Krajani i obmoCja krajevne skupnosti Maj^perk so na zboru občanov iz prizadetih vasi (^ravnavali >prašanie nadaljnjega obstoja p<>družnične, •iole v Narapljah. Število učencev na Soli se je občutno zmanjšalo, saj je bilo letos le 20 učencev v štirih razredih, zato so predlagali, da bi se ta^ podružnična šola začasno ukinila. l'čencem z območja Narapelj je za-i gotovljen prevoz v osnovno šolo Majšperk. (T tem predlogu ji- razpravljala skupščina K.S Majšperk in sklenila i predlagati ustanovitelju, to je skupščini občine Ptuj, ukinitev podružnične i sole v Narapljah. Predlog o ukinitvi je že sprejel svet osnovne šole Majšperk in izobraževalna skupnost občine Ptui. Zbori občinske skup-^ ščine pa bodo o tem sklepali na seji v decembru letos. j Naj ob tem še zapišemo, da je bila zgradba šole med okupacijo; požgana, po osvoboditvi so jo krajani tega pasivnega območja Halozi obnovili predvsem z lastnim delom. Pred leti k' bila na zgradbi šole tudi j odkrita spominska plošča partizanu — kurirju iMiranu Sagadinu-Jožeku.i Fj FINANCIRANJE KS V OBČINI ORMOŽ Ko so zbori skupščine občine Ormož, na seji v novembru, razpravljali' o poteku usklajevanja samoupravnih spt>razumov o temeljih planov, so obravnavali tudi določila o financiranju krajevnih skupnosti. O tem so; med drugim sklenili, da se naj financiranje krajevnih skupnosti iz sredstev, ki se zbirajo po stopnji pol odstotka iz aohodka, (osnova je bruto osebni dohodek) izvaja prek koordinacijskega odbora pri občinski konferenci SZDL Ormož. > Nadalje so sprejeli nalogo, da bodo ugotovili možnost prenosa davka' na krajevne skupnosti, ki bi naj postal iijmov prihodek. - „ZA" za lepši danes -boljši jutri v nedeljo 7. decembra smo se krajani enajstih krajevnih skupnosti mesta Ptuja in krajevnih skupnosti Kidričevo ter Polenšak na referen- dumu odločali in SE odločili o uvedbi samoprispevka za naslednje srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Občani so potrdili pripravljenost prispevati od osebnih dohodkov, pokojnin, katastrskega dohodka, obrti... k hitrejši rasti družbenega standarda, za razvoj krajevnih skupnosti, za ceste, domove, vodnjake,, kanalizacijo, elektrifikacijo, za napredek kraja .. . Poglejmo izid glasovanja po krajevnih skupnostih: Krajevna skupnost BORIS ZIHERL: vpisanih 2089 — glasovalo 1974 »za« samoprispevek 80,26 odstotka krajanov Krajevna skupnost Dušan Kveder vpisanih 1822 — glasovalo 1559 »za« samoprispevek 71,66 odstotka krajanov Krajevna skupnost Jože Potrč vpisanih 1408 — glasovalo 1308 »za« samoprispevek 75,48 odstotka krajanov Krajevna skupnost Franc Osojnik vpisanih 1093 — glasovalo 1004 »za« samoprispevek 68,61 odstotka krajanov Krajevna skupnost Ivan Spolenjak vpisanih 1076 — glasovalo 961 »za« samoprispevek 68,07 odstotka krajanov Krajevna skupnost Turnišče vpisanih 962 — glasovalo 860 »za« samoprispevek 80.69 odstotka krajanov Krajevna skupnost Budina-Brstje vpisanih 697 —• glasovalo 643 »za« samoprispevek 61.70 odstotka krajanov Krajevna skupnost Bratje Reš vpisanih 676 — glasovalo 631 »za« samoprispevek 61.70 odstotka krajanov Krajevna skupnost Bratje Reš vpisanih 676 —• glasovalo 631 »za« samoprispevek 65,17 odstotka krajanov Krajevna skupnost Olga Meglic vpisanih 628 — glasovalo 573 »za« samoprispevek 75.35 odstotka krajanov Krajevna skupnost Spuhlja vpisanih 551 — glasovalo 518 »za« samoprispevek 65.06 odstotka krajanov Krajevna skupnost Tone Žnidarič vpisanih 455 — glasovalo 417 »za« samoprispevek 74,08 odstotka krajanov Ptuj kot celota vpisanih 11.457 — glasovalo 10.458 »za« samoprispevek 72,58 odstotka krajanov Krajevna skupnost Kidričevo vpisanih 2270 — glasovalo »za«^43, »za« samoprispevek 63,56 odstotka krajanov Krajevni odbor Kungota »za« samoprispevek le 45 odstotkov krajanov Krajevna skupnost Polenšak vpisanih 1046 — glasovalo 911, »za« samoprispevek 67,8 odstotka krajanov Naj ob tem zapišem še to. daje bilo mnogo krajanov opravičeno odsotnih in je tako udeležba na glasovalnih mestih bila zadovoljiva, v krajevnih skupnostih mesta Ptuja 91,28 odstotna. N. Kotar ; SLOVENSKA filSTRICA Dedek Mraz s košem v vse krajevne skupnosti Praznovanje novega leta bo tudi letos v občini Slovenska Bistrica, predvsem za najmlajše obČ2ne, potekalo v organizaciji Zveze prijateljev mladine občine. Posebni pripravljalni odbor je v ta namen že izdelal okvirni program prireditev, ki bodo pričele 20. in trajale do 30. decembra. V tem času se bodo zvrstile številne kulturne prireditve, lutkovne igrice in filmske predstave. Za najmlajše, tako tiste, ki so vključeni in tiste, ki niso vključeni v organizirano otroško varstvo, so pripravili lu'kovnc igrice. Starejši otroci pa si bodo lahko v času praznovanj ogledali igrice. Te bosta pripravili šolski kulturno umetniški društvi iz Pohorski odred Slovenska Bistrica in 0§ Sp. Polskava. Z igricami bodo gostovali v vseh krajevnih skupnostih občine. V krajih kjer imajo kinodvorane pa bodo predvajali za najmlajše tudi celovečerne risanke. Vse predstave v krajevnih skupnostih bo obiskal tudi dedek Mraz in ob tej priložnosti obdaril otroke od drugega do sedmega leta starosti. Obdaril bo tudi otroke staršev, ki so zaposleni v bistriški in stanujejo v drugih občinah in tudi otroke staršev iz drugih republik, ki so zaposleni v občini Slovenska Bistrica. Tudi letošnje leto se organizator občinska zveza prijateljev mladine srečuje z velikimi težavami. Med njimi je najbolj prisotno pomanjkanje denarja s tem pa tudi zagotovitev še kvalitetnejših programov in prireditev. ......_________.______________________......... VikUMjiorvaL Prostori so v prizidku Doma gasilcev Vrvico je prerezala najstarejša krajanka — 94-letna Marija Še^k Po otvoritvi so upokojenci in njihovi gostje v novih prostorih pregledali delo pri izgradnji doma ter se pogovorili o prihodnjih nalogah Fotografije in tekst: 1. kotar UPOKOJENCI V ZAVRČU Novi prostori so velika pridobitev Starejši krajani v KS Zavrč v prihodnje ne bodo poznali prostorske utesnjenosti. Ob letošnjem Dnevu republike so na- mreč namenu predali nove prostore, dom upokojencev, v prizidku gasilskega doma. Do teh prostorov so prišli z veliko lastnega dela in prizadevanj ter pomočjo družbe. Velja poudariti, da bodo upokojeni krajani svoje že sedaj zelo aktivno delo na vseh pod- ročjih življenja in dela še izboljšali. Počitek in skrb za ostarele Dom Jožeta Potrča v Poljčanah mora nuditi kar največ vsem tistim, ki iz zdravstvenih in drugih okolnosti svoje starostne sreče ne morejo uživati v krogu svojih naj- bližjih. S težo v srcu danes lahko priznamo, da še do nedavnega tu- kaj nismo storili veliko, da bi dom ustrezal vsem pogojem, ki so nujni ostarelim občanom. Vse do leta 1978 jc bilo pogosto rečeno, da je to sirotišnica in ne dom počitka. Leto 1978 pa je temu domu kon- čno prineslo veselje, sproščenost, večjo zdravstveno usposobljenost in kar je najpomembnejše, ugodno počutje njegovih varovancev. Zgraditev prizidka in popolna obnova starega prostora so naka- zali nove poti in usmeritve deja- vnosti tega doma, ki so postale re- sničnost v letu 1979, ko so na kraj- ši slovesnosti predali svojemu na- menu novi prizidek in prenovljeni stari del doma. V prizidku so pri- dobili 54 novih enot, dvo in več posteljnih sob, prepotrebne ambu- lantne prostore in več čajnih ku- hinj. Med najpomembnejšimi pri- dobitvami so prav gotovo tri dvi- gala za osebni prevoz v višja nad- stropja, dve novi ordinaciji za zdravnika, laboratorij, prostor za fiziotcrapijo, nove kopalnice, 5 je- dilnih kuhinj za varovance, več manjših dnevnih sob, frizerski salon, pomožna skladišča, knjižni- co in mrtvašnico. S .strokovnim koriščenjem vseh prostorov in prav tako nove opre- me je bivalni standard varovancev doma izboljšan, tako so sedaj oskrbovanci v pravem smislu na oddihu. Trenutno je v domu 272 varovancev od tega 173 žensk in 99 moških. Od tega je nepokretnih 113, delno pokretnih pa 36. Za njihovo in tudi za oskrbo vseh o- stalih varovancev skrbi osem me- dicinskih sester in več pomožnih strežnic ter drugo osebje. Tudi ka- drovska okrepitev pomeni za dom in za dobro počutje varovancev velik napredek. Dvakrat tedensko ordinira v domu zdravnik iz Polj- čan in to v ponedeljek in četrtek, dvakrat v mesecu pa varovance obišče tudi zdravnik iz Maribora, po potrebi pa tudi večkrat. Za prijetno počutje varovancev skrbijo v domu na več načinov, tako so za pokretne najprivlačnejši izleti v naravo in organiziranje kulturnih programov, na razpola- go pa imajo tudi dva barvna tele- vizorja. Kljub temu, da so sedaj življenj- ske razmere v domu dr. Jože Potrč v Poljčanah takšne kot bi si jih že- lel vsak občan v jeseni svojega ži- vljenja, se tukaj srečujejo še z ne- katerimi nerešenimi problemi. Med najpogostejšimi je pomanjkanje zobozdravnika. Za veliko število nepokretnih varovancev doma je potrebno tudi večje število medi- cinskih sester in negovalk. Potreba se kaže tudi po ustanovitvi geron- tološke ambulante, ki bi bila na- menjena vsem ostarelim občanom občine Slovenska Bistrica, prav bi bilo tako, da bi delovala v okviru TOZD Zdravstveno varstvo Slo- venska Bistrica, Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Prenovljeni in prizidani dom počitka v Poljčanah daje sedaj občutek domačnosti in varnosti starejšim občanom Z lastnimi sredstvi do asfalta Ccrkvcnjak v Slov. goricah je ena največjih in tudi gospodarsko močnejših krajevnih skupnosti na območju občine Lenart. ( eprav je tudi najo- ddaljencjša od sedeža občine, jg delo pri njih ži- vahno. Krajani radi pomagajo povsod, posebno tam, kjer vidijo, da bo njihovo delo služilo skupnim kori- stim. Pred tedni so odprli novo asfaltno cestišče v dolžini 1.8 km. Po po^uuuau >u Mdjaiu zbrali nad .MiU.UOO din, ostali del pa so sofinancirali iz občinskega samo- prispevka. Cesta v Cankovi je tako dobila novo po- dobo. Gradbena dela na cestišču je izvajalo Komu-- nalno podjetje Ptuj. Tajnik KS Feliks Fekonja je po- vedal, da bi bili z delom končali veliko prej, če ne bi bilo nagajalo slabo vreme. Drugi del asfaltne prevle- ke bodo položili spomladi. J. Lorber Krajevna konferenca SZDL heroja Lacka Rogoznica v novi sestavi pričela z delom Na prvi seji krajevne konference SZDL Hero- ja Lacka Rogoznica v novi sestavi, so delegati obravnavali predlog srednjeročnega plana, plana razvoja krajevne skupnosti in predloge samoup- ravnih sporazumov o temeljih planov samoup- ravnih interesnih skupnosti družbenih dejavno- sti, materialne proizvodnje in drugih nosilcev planiranja ter splošne porabe za obdobje 1981 — 1985 v občini Ptuj. Konferenca jc predlo- ge podprla in sprejela smernice za razpravo, ki bo sledila na zborih krajanov in skupščini krajevne skupnosti še v tem mesecu. V razpravi so delegati opozorili zlasti na probleme z vidika varnosti v cestnem prometu. Pri tem so i/postavili zoženo cestišče na mostu čez potok Rogoznica na cesti 8. avgusta pri ribniku, Car- manovo ulico in Slovcnskogoriško in Potrčevo cesto kot glavno vpadnico iz Slovenskih goric v mesto Ptuj, ob kateri je zanemarjeno vzdrževanje bankin in jarkov, ni peš poti za peš- ce in kolesarje ter označenih prehodov za pešce, kar ogroža varnost ljudi v cestnem prometu, zla- sti otrok. Konferenca je nadalje obravnavala in sprejela programsko usmeritev aktivnosti organov krajevne samouprave, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev v akciji ,,Nič nas ne sme presenetiti 80 81" ter program za or- ganizacijo, planiranje in usposabljanje krajanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v 198 L letu. Smernice za aktivnosti na tem področju je že sprejelo predtem novoiz- voljeno predsedstvo KK SZDL na oktobrski seji tako, da so organizacije in društva že izdelale programe aktivnosti. Med prvimi so programe aktivnosti sprejeli: krajevni organizaciji ZZB NOV in ZRVS, krajevni .svet ZSMS, štab za civilno zaščito, TVD Partizan in gasilsko društvo Pacinje. Kontcrcnca je obravnavala in sprejela izhodi- šča za sodelovanje s krajevno skupnostjo Banja v pobrateni občmi Arandjelovac v SR Srbiji, ki jo je v začetku novembra t. 1. obiskala delegacija krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica. Posebno pozornost pa so na konferenci posve- tili tudi kadrovskim vprašanjem v SZDL in izvo- lili nove koordinacijske odbore in sekretariate sekcij S/DL tako, da pričenjajo delo vsi krajev- ni organi SZDL v novi sestavi. Predsedstvo KK SZDL je bilo izvoljeno na programski volilni konferenci oktobra 1980 in kot politično izvršilni organ konference že uveljavlja načela o kolektiv- nem delu, odločanju in odgovornosti, kar sta že potrdili dosedanji dve seji. Nove organe krajevne organizacije SZDL He- roja Lacka Rogoznica vodijo: Feliks Bagar, Rogoznica. predsednik; Franc Kostanjevec, Nova vas pri Ptuju, podpredsednik in Stanko Grcgorec, Žabjak, sekretar KK SZDL. Za pred- sednike koordinacijskih odborov pa so bili izvo- ljeni: Feliks Bagar, Rogoznica, ža kadrovsko po- litiko, volitve in družbena priznanja; Franc Kostanjevec, Nova vas pri Ptuju, za splošno ljudsko obrambo, družbeno samozaščito in razvijanje tradicij NOV; Marija Sumandl, Nova vas pri Ptuju, za kulturo, izobraževanje in dru- žabno življenje krajanov ter Marica Lenart, No- va vas pri Ptuju za obveščanje krajanov. Za predsednike sekretariatov sekcij SZDL so izvoljeni: Francka Petrovič, Pacinje, za družbe- no aktivnost žensk; Marko Potočnik, Rogozni- ca, za razvijanje krajevne samouprave in delegatskega sistema; Martin Petrovič, Pacinje, za kmetijstvo in Ivan Ozimek Rogoznica, za var- stvo okolja. Funkciia predsednika nadzornega odbora jc ponovno zaupana Francu Sircu, Ro- goznica. Delegata za seje občinske konference SZDL Ptuj pa bo določalo predsedstvo na sejah ob vsakem sklicu seje OK SZDL Ptuj. V programski usmeritvi dela novega predsed- stva in KK SZDL dajejo prednost težišču dela v vaških organizacijah SZDL in vaški samoupravi. Sprejeli so še sklep o izvedbi javne razprave o os- nutkih dopolnil zvezne in republiške ustave ter o sklicu naslednje seje konference, ki bo težišče razprave posvetila programski usmeritvi dela družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev v novem delovnem letu 1981. TEDNIK ~ 11-december 1980 imaSe kmetijstvo - 7 Mladi kmetovalci v boju za hrano Na razširjeni seji predsedstva področne konference mladih kmetovalcev pri OK ZSMS Ptuj je bila Široka in živahna razprava o programu in nalogah v zimskih mesecih. Ker imamo mladi, ki delamo na kmetijah, v tem obdobju največ časa jc program obširen. Zah- teval bo neprekinjeno delo skozi vso zimsko obdobje. Ugotovili smo. da se mladi kmetovalci moramo aktivno vključevati v samoupravno življenje, predvsem v zadružnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Ne smemo pa pozabiti na nenehno strokovno izpopolnjevanje, i je naj- večkrat hkrati razlog za številne proizvodne uspehe na naših kmetijah. V kolikor bo interes, bomo tovrstno izobraževanje organizirali v okviru KMK. Prav tako se bomo vključevali v prizadevanja o izpopolnitvi setvenega plana sladkorne pese v prihodnjem letu. V občini bomo ustanovili nove osnovne or- ganiziicijc mladih kmetovalcev, ki bodo pokriva- li celotno občino, predvsem v Halozah, kjer so pogoji kmetovanja slabši, kmetijska zemlja pa se že opušča. Ce bodo mladi, ki delajo in ki nameravajo delati na kmetijah v teh področjih povezani in aktivno delovali, bomo lažje ohranjali in izkoriščali ta kmetijski prostor. Poživeti pa moramo aktivnost nekaterih že ustanovljenih osnovnih organizacij. Dogovorili smo se, da bi že v drugi polovici decembra organizirali ekskurzijo prek ma- riboi -.kega področja v sosednjo Avstrijo, ki bi jo povezali z izletom na Češko. Sredstva za strokovni del ekskurzije bi zagotovili iz sredstev, ki jih imajo OO mladih kmetovalcev. Del sred- stev pa bi naj zagotovile kmetijske zadruge. V prvih dneh januarja bomo organizirali seminar /a mlade kmetovalce, ki bo obsegal te- me iz idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in strokovnega področja. Pričeli smo se tudi temeljito pripravljati na tekmovanje ,,Mladi in kmetijstvo". Pred udeležbo na :'.>;ijskcin tekmovanju bomo i/vedli občinsko tekmovanje med osnovnimi or- ganizacijami, ki bo v februarju. Le z znanjem bomo sposobni na osnovi združevanja dela, sredstev in zemlje oblikovati takšne proizvodne obrate, ki bodo ob zmernem delu kmetom zagotavljali popolno socialno var- nost in primerni življenjski standard. ^ e to želi- mo doseči pa moramo množično sodelovati tudi pri razvijanju samoupravnih družbenoekonom- skih odnosov v kmetijstvu. Saj je to naša pravica pa tudi dolžnost. Ker ne bomo mogli poslati vsem mladim kmetovalcem obvestila in vabila, jih s tem sestavkom obveščamo, da se naj vsi tisti, ki so zainteresirani za omenjeno ekskurzijo in za so- delovanje v kviz tekmovanju ,,Mladi in kmetij- stvo", prijavijo na naslov; Občinska konferenca ZSMS Ptuj - KMK, Trg MDB I. Ker bomo vsem prijavljenim poslali še dodatne informaci- je, zato ne pozabite pripisati svojega polnega naslova. Prijave pošljite čimprej. J. Z. ZAHTEVEN SREDNJEROČNI PROGRAM kmetijska zadruga ptuj Pisali smo že, da so v kmetijski zadrugi Ptuj praznovali drugo obletnico samostojnega de- lovanja. Na seji zadružnega sveta KZ so takrat tudi sklenili razpisati referendum za 15. decem- ber, ko bi se združeni kmetje in delavci kmetijske zadruge Ptuj odločili in potrdili srednjeročni razvoj kmetijske zadruge, spremembo aktov hranilno kreditne službe v skladu z zakonom o hranilno kreditnih službah ter sprejeli sklep o vključitvi v poslovno skupnost za sladkor Slovenije. Kmetijska zadruga Ptuj je namreč že ob ustanovitvi tovarne sladkorja v Ormožu podpisala samoupravni sporazum o pridelova- nju sladkorne pese. V ptujski občini dajemo v naslednjem petlet- nem obdobju kmetijstvu prioriteto, želimo majhne površine kolikor nam jih je ostalo še nezazidanih do dobra izkoristiti — pridelati čim več hrane m tudi plan kmetijske zadruge Ptuj je temu prilagojen, želijo Intenzivirati proizvod- njo. Tudi v obdobju, ki se izteka so posvečali intenzivni proizvodnji mnogo pozornosti. Veči- na proizvodnih nalog je dosežena ali celo presežena — nekatera področja pa zaostajajo. Občutno so se povečale naložbe v preusmeritvi kmetij, začeli so z uvajanjem sladkorne pese — pomembno poljščino za prehrambeno industrijo, povečala se je proizvodnja krušnih žit, širi se govedoreja, ^pristopili so k izvedbi hidro in agro melioracij ter k komasacijam v Pesniški dolini. Posebej pa velja omeniti preoblikovanje samoupravne organiziranosti kooperaeijske proizvodnje v zadružništvo. Značilno za naslednje srednjeročno obdobje je, da so ga v kmetijski zadrugi gradili na osnovi izkušenj iz preteklega srednjeročnega obdobja, česar niso uresničili, bodo to prenesli v nasled- nje petletno obdobje, vzroke pa so analizirali. Naslednje obdobje začenjajo z enako drobnoposestniško strukturo kot je to značilno za preteklo obdobje, zato v planu ostajajo naloge usposabljanja zemljišč (1751 ha) in zložbe le teh. 50 ha zemljišč ob kanalu SD 2 bo vključenih v namakalni sistem. V gričevnatem svetu bodo pristopili k agromelioracijam za intenzifikacijo travnatega sveta. Živinorejo bodo količinsko in kakovostno povečevali, saj ta predstavlja gospodarsko osnovo skoraj vseh združenih kmetov. Poljedelski kolobar bomo poskušali čim bolj intezivirati in pridelati doma čim več krme in hrane. Tržno usmerjene kmetije naj bi povečali na 1045 — za to pa bomo morali vložiti 445 mili- jonov din. Program je obsežen in zahteven. Združeni kmetje in delavci kmetijske zadruge Ptuj ga bodo uresničili z ustrezno organiziranostjo po zadružnih enotah. Pozornost pa bo potrebno posvetiti še proizvodnim skupnostim kot so mlekarske, strojne, poljedelske, živinorejske in podobno. Predlog temeljev srednjeročnega programa razvoja kmetijske zadruge Ptuj je izdelan na podlagi hotenj kmetov in delavcev kmetijske zadruge — v času vedno večjih potreb po hrani (zlasti pa doma pridelani hrani) pa je program usklajen tudi s potrebami širše družbene skup- nosti. N. Kotar OBDELATI VSO ZEMLJO V dogovoru o temeljih družbenega plana obči- ne Ptuj za obdobje do leta 1985 smo zapisali, da moramo v okviru skupnih nalog v SR Sloveniji zagotoviti 85 odstotkov bilančnih potreb pri pro- izvodnji hrane. V skladu s to temeljno nalogo bodo samoupravne organizacije inskupnosti v občini zagotavljale povečano proizvodnjo tako, da bo leta 1985 v ptujski občini proizvedeno 4.450 ton govejega mesa, 6.865 ton svinjskega mesa, 36.500 ton perutninskega mesa, 17,5 mili- jona litrov mleka, 92,5 milijona ko.sov jajc, 4,5 milijona valilnih jajc in 8 milijonov konzumnih jajc, 66 milijonov kosov dan starih piščancev, 6.000 ton perutninskih mesnih izdelkov, 2.820 ton sadja in 3.925 ton grozdja. Za uresničitev te naloge so odgovorne kmetij- ske delovne organizacije, ki so v dogovoru o te- meljih plana naštete poimensko, samoupravne interesne skupnosti s področja kmetijstva in po- slovna združenja kmetov. Nakazano je, da bomo z melioriranjem usposobili 4.941 ha zamo- čvirjenih zemljišč, razčlenjeno po prioritetah in sektorjih lastništva ter območjih posameznih vo- dotokov. Opredeljene so naloge na področju zlo- žbe in zaokroževanja zemljišč, ureditev površin za namakanje in podobno. Vse to je izredno zahtevna in odogovrna nalo- ga, ki jo moramo brezpogojno opraviti v intere- su našega gospodarstva — tako v občini kot v re- publiki in vsej Jugoslaviji, saj pomeni hrana v .svetu vse pomembnejši strateški dejavnik. Uresničitev tega pa bo zahtevala tudi velika ma- terialna sred.stva, ki jih bodo prispevali delavci v organizacijah združenega dela po enotni stopnji 0,48 odstotka od osebnih dohodkov, velik delež pa bo prispevala tudi banka v obliki kreditov. Vse to je nujno. Pri tem želim opozoriti predv.sem na tisto, kar je v družbenem dogovoru sicer zapisano, vendar ni podrobneje razčlenjeno. To so predvsem višja produktivnost dela, zmanjševanje stroškov pro- izvodnje, tudi spremembo njene strukture v skla- du s potrebami in zahtevami trga, razv ijanje do- hodkovnih odnosov od proizvodnje do potroš- nje. Ob vsem tem je izjemnega pomena tudi združevanje dela, sredstev in zemlje kmetov. Vsi prav dobro vemo, da pridelovanje hrane in krme za živino temelji na kmetijski zemlji, zato postaja kmetijska zemlja vse bolj dragocena, vlagamo ogromna sredstva za pridobivanje no- vih kmetijskih površin. Prav zato je treba še zla- sti opozoriti na to, da ne puščamo neobdelane zemlje ali slabo obdelane. Ne glede na to kdo je lastnik zemlje, ta bo morala biti obdelana. Treba je uveljavljati ustrezne oblike dela, da bomo ob- delovali vso zemljo, sočasno pa tudi obdelovali boljše, na sodobnejši način, da bomo iz zemlje dobili večje pridelke hrane. To velja enako tudi za hribovite predele na območju Haloz in Slovenskih goric. Marsikatere bregovite travnike bi lahko in morali bolj izkoristiti za živinorejo. Tudi tam so primeri, da na travniku z enako lego v hribovitih predelih tisti, ki zna sodobno kmeto- vati pridela še enkrat več krme kot drugi. Ce bo- mo pridelali več krme, bo tudi več mesa, ne le za domače potrebe, temveč tudi za izvoz. Prav v naši zemlji imamo še mnogo rezerve, treba jo je samo obdelovati. Povrh ima zemlja še to prednost, da se nikoli ne izčrpa, nasprotno, z dobro obdelavo jo še izboljšujemo, da je vredna še več, nam daje Še večje pridelke, večji doho- dek. Da bi to dosegli, cesto ni treba posebnih inves- ticij, treba je le več znanja, boljša pospeševalna služba, boljša organiziranost in marsikatera po- vršina bo boljše, bolj sodobno obdelana, dala nam bo mnogo več ob sorazmerno nizki porabi reprodukcijskega materiala in drugih vlaganj. Potrebno je le smotrno delo, znanje in veselje do tega dela. Zasebna lastnina zemlje je zavarovana z vrsto kmetijskih zakonov, vendar ta zakonodaja tudi omogoča celo vrsto oblik za združevanje dela, sredstev in zemlje kmetov — bodisi med seboj v okviru kmetijske zadruge ali v povezavi z družbenim sektorjem. Prav tu jc bilo doslej pre- malo spodbud, premalo doslednosti pri uveljav- ljanju strokovnega znanja in tudi pritiska na ti.s- te, ki zemljo zanemarjajo, da jo prepustijo v ob- delavo tistim, ki bodo znali na njej veliko pride- lati. FF Ocena akcij - uspešne Na seji predsedstva občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije med drugim ocenili izvedbo solidarnostnih akcij pobiranja kmetijskih pri- delkov. Občinska konferenca ZSMS Ormož je organizirala dve akciji, prvič so mladinci obirali grozdje v vinogradih K K Jeruzalem Ormož, akcije seje udeležilo nad 120 mladih, drugo akcijo pa so namenili puljenju sladkorne pese — akcije se je udeležilo nad 250 mladih iz ormoške občine. Poleg tega pa iz osnovnih organizacij ZSMS v delovnih organizacijah poročajo o udeležbi svojih članov v akcijah, ki jih je organizirala sindikalna organizacija v posa- meznih okoljih. Člani predsedstva občinske konference ZSMS Ormož so menili, da vključevanje mladih v prizadevanja ob spravilu pridel- kov, lahko ocenimo kot zelo uspešno. Saj je tolikšna udeležba mladih na solidarnostnih akcijah nedvomno odiaz sprejemanja ustalitvenih prizadevanj v na.ši družbi. Prav tako je zadovoljiva struktura udeležencev akcij, saj so se enakopravno vključili mla- di iz delovnih organizacij, krajev- nih skupnosti in mladi s področja izobraževanja. Kljub temu, da je akcije moč oceniti kot zelo dobre, so člani predsedstva spregovorili tudi o nekaterih pomanjkljivostih, ki so se pojavile predvsem ob puljenju sladkorne pese. Opažene po- manjkljivosti sicer ne zmanjšuje- jo uspeha akcije, nanje pa .so opozorili, da se morebiti ne bi ponovile. Izpostavili so težave s prevozom, pomanjkljivosti stro- kovnega vodenja in koordinira- nja dela na njivah. ' kar je nedvomno vplivalo na kva- liteto dela. Improvizacija, pa naj je akcija sklicana še tako hitro, ne sme prevladovati v takšnih akcijah, zlasti v množič- nih. V nadaljevanju sestanka so spregovorili o osnovnih organi- zacijah, ustanovljenih v K K Jeruzalem in o nalogi ustanavlja OO ZSMS v blagovnici Tima Ormož. Opozorili .so tudi na predlog samoupravnega spora- zuma o štipendiranju v katerem niso upoštevani predlogi, kijih je posredovala OK ZSMS Ormož. Fi m Mladi so se letos izkazali v solidarnostnih akcijah MNOŽIČNI ODZIV ,. Lnkralni priložnosti strokovnega usposabljanja kmetovalcev — proizvajalcev mleka se je v tem tednu odzvalo več kot 400 kmetovalcev. Poslušali4io teme: biološke osnove pridelovanja mleka, ureditev hlevov, molžnja s stroji... Ogledali pa so si tudi sodobno urejeno farmo z molžo v izmolzišču. N. Kotar bogomir kostanjevec Kmečki turizem l\»d pt)jinom »Kmečki turizem« razumem: a) potovanje turistov bilo domačih, bilo inozemskih na deželo, da zaradi tnldiha in drugih razlogov začasno stanujejo in se hranijo na kmetijah ali samo stanujejo ali pa se samo hranijo; b) opravljanje vsaj ene usluge, ki spada med gostinsko dejavnost in to s strani kmetov na kmetijah — bilo domačim bilo tujim turistom. Za gostinsko dejavnost pa 1. čl. zakona o gostinski dejavnosti (Ur. 1. SRS št. 42/73) šteje: pripravo hrane in pijače, strežbo s hrano in pijačo, ter sprjemanje gostov na prenočevanje. RAZVOJ KMEČKEGA TURIZMA V zadnjih letih se tudi v I-yropi vedno več turistov odloča dopust preživeti na kmetijah. Iz članka Borisa Hegeduša »Več turistov na kmetih« (Delo z dne 1. 8. 1980) izhaja, daje v ZR Nemčiji 50 % anketi- ranih turistov izrazilo željo, da bi dopust preživeli na kmetiji. Nekatere zahodne države so kmečki turizem že zelo razvile. Tako npr. imajo v Avstriji že 23.600 turističnih kmetij, ki razpolagajo z 230.000 ležišči, kar je 24 % vseh avstrijskih turističnih zmogljivosti (glej članek »Pove- zava turizma in kmetijstva« v Večeru z dne 3. 9. 1980). KAKO JE S KMEČKIM TURIZMOM V SLOVENIJI? V Sloveniji se ta čas ukvarja s kmečkim turizmom okoli 160 kmetij. V prihodnem srednjeročnem obdobju pa bi se za potrebe kmečkega turizma naj usposobilo okoli 700 kmetij, ki bi naj razpolaga- le približno s 7.000 ležišči. Ta cilj bi naj pomagal realizirati dne 25. 8. 1980 v Gornji Radgoni podpLsan družbeni dogovor (glej Delo, z dne 26.8.1980). Najbolj je kmečki turizem razvit na Gorenjskem in v Zgornji Savinjski dolini, dočim pa v nekaterih krajih, ki sicer imajo pogoje za njegov razvoj, ta dejavnost še ni prav zaživela. O vzrokih in krivcih za tako stanje v tem članku ne bom razpravljal. PREDPISI, SE TIČEJO KMEČKEGA TURIZMA V novem zakonskem predpisu, ki jih bom naštel ne najdemo izrazov »kmečki turizem«, temveč vsi govore le o sprejemanju na prenoči.šče in hrano gostov na kmečkih gospodarstvih, torej o gostinski dejavnosti, ki se opravlja na kmetijah. Tudi izraz »turist« predpisi ne uporabljajo, temveč le izraz »gost«, ki pa je širši kot izraz turist. Ker imam namen v tem članku prikazati opravljanje omenjene dejavnosti turistom na kmetijah, zato bom uporabljal že udomačeni izraz »kmečki turizem« in tam kjer zakonski predpisi uporabljajo izraz gosi. bom imel v mislih turista. ZAKON O GOSTINSKI DEJAVNOSTI IN NA NJEGOVI PODLA- GI IZDANI PRAVILNIKI Zakon o gostinski dejavnosti (skrajšano ZGD), ki ureja opravlja- nje gostinske dejavnosti po organizacijah združenega dela, določa v 2. odst. 2. čl., da lahko tudi občani opravljajo gostinsko dejavnost ob pogojih, kijih določa ta zakon in pa obrtni zakon. Pod pojmom »ob- čan« so. po mojem mnenju, mišljeni poklicni gostilničar, privatnik, ki opravlja gostinsko dejavnost v svojem gospodinjstvu in pa kmet, ki se bavi z gostinsko dejavnostjo na svoji kmetiji. ZGD v 12. čl. pooblašča republiškega sekretarja za gospodarstvo, da izda predpis o minimalnih tehničnih pogojih, ki morajo biti izpol- njeni, da se lahko sprejemajo gostje na prenočevanje ter da se jim lahko pripravlja hrana in pijača v gospodinjstvu in v kmečkem gospo- darstvu. V 13. čl. ZGD pooblašča sekretarja za zdravstvo in socijalno varstvo, da predpiše zdravstvene pogoje za osebe, ki opravljajo gostin- ske storitve. V II. čl. 2. odst. pa je isti sekretar pooblaščen, da predpiše sanitarne. — higijenske pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti v sporazumu z republiškim sekretarjem za gospodarstvo. V 19. čl. ZGD prepisuje denarno kazen od 50 do 5.000 din za občana, ki stori sledeči prekršek: a) če opravlja gostinsko dejavnost v prostorih, ki ne ustrezajo predpisanim tehničnim pogojem glede zgraditve, ureditve ali opreme ali ne u.strezajo predpisanim sanitarno-higijenskim pogojem b) če vzame za opravljanje gostinskih storitev koga. ki ne izpolnju- je predpisanih zdravstvenih pogojev. c) če cen za gostinske storitve nima napisanih na vidnem mestu, ali če zaračunava potrošniku gostinsko storitev po vi.šji ceni od tiste, ki je napisana. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za sprejemanje na prenoče- vanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijač v gospodinjstvu in kmečkih gospodarstvih (Ur. 1. SRS 11/75 z dne 23. 4. 1975) vsebuje sledeče najvažnejše določbe, ki se nanašajo tudi na kmečki turizem in sicer: V 1. čl. cit. pravilnik določa, da kmečka gospodarstva lahko sprejemajo goste na prenočevanje v svojih stanovanjskih in gospodar- skih poslopjih ter nudijo gostom in abonentom hrano in pijačo. V neposredni bližini stanovanjskega ali gospodarskega poslopja pa lahko oddajajo prostor za kampiranje. Vse opisane dejavnosti pa .se lahko opravljajo, če .so izpolnjeni minimalni tehnični pogoji, predpisani s tem pravilnikom in če je izdal »potrdilo o priglasitvi« pristojni občinski upravni organ na podlagi 118. čl. obrtnega zakona (Ur. 1. SRS št. 26/73). ki se je glasil: »Občan ki želi goste sprejemati na prenočevanje oz. jim dajati hrano in pijačo, mora svojo dejavnost priglasiti pristojnemu upravnemu organu obči- ne, kjer so prostori. Ko ta organ ugotovi, da so izpolnjeni pogoji, kijih določa ta zakon, izda potrdilo o priglasitvi in o tem obvesti občino v kateri ima občan stalne:) bivališče. Če ,se občan preneha ukvarjati z dejavnostjo iz prejšnjega odstav- ka mora to sporočiti občinskem organu, ki je izdal potrdilo o priglasi- tvi«. V zvezi s priglasitvijo gostinske dejavnosti in izdajo potrdila o priglasitvi opravljanja kmečkega turizma se mi zdi potrebno povdariti sledeče: Dočim se je 118. čl. starega obrtnega zakona nanašal tudi na opravljanje kmečkega turizma pa se vsebinsko sličen 99. čl. novega obrtnega zakona (Ur. I. SRS št. 1/79). kmečkega turizma ne tiče. kajti ta člen se glasi: »Občan, ki želi goste sprejemati na prenočevanje oz. jim dajati hrano in pijačo v počitniških hišicah, mora svojo dejavnost priglasiti pristojnemu upravnemu organu občine, kjer so prostori. Ko organ ugotovi, da so izpolnjeni pogoji, kijih določa zakon, izda potrdi- lo o priglasitvi in o tem obvesti občino, v kateri ima občan stalno prebivališče. Če se občan preneha ukvarjati z dejavnostjo iz prejšnjega odstavka, mora to sporočiti občinskem organu, kije izdal potrdilo o priglasitvi.« Po mojem mnenju pa velja ta člen tudi za tistega kmeta — občana, ki želi turistom dati prenočišče, hrano in pijačo v svoji počitni- ški hišici, ne pa za tistega, ki bo dejavnost opravljal v svojih stanovanj- skih in gospodarskih poslopjih. Za opredelitev pojma »počitniška hišica« se uporabljajo določbe zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. SRS št. 18/74). Kolikor se torej ZCiD in na njegovi podlagi izxiani pravilniki sklicujejo na obrtni zakon pride v poštev le novi obrtni zakon iz leta 1979. ki za opravljanje kmečkega turizma ne zahteva izdaje potrdila o priglasitvi. Opozoriti pa je treba, da poleg določb novega obrtnega zakona, ki se tičejo kmečkega turizma, še veljajo določbe, ki jih vsebuje o kme- čkem turizmu ZGD in na njegovi podlagi izdani pravilniki, razen kolikor jih ni zakon izrecno ali smiselno razveljavil kot je že prikazano zgoraj in kot bo še govora pozneje. Nadaljevanje prihodnjič , 8-IZ NAŠIH KRAJEV 11. december 1980 TIDNIK SLOVENSKA BISTRICI^ BELA OPOJNOST Medtem ko je prezgodnji sneg prinesel velike težave m zaplete v kmetijstvu, gospodarstvu pa tudi prometu, so se snega najbolj ri.zveselili najmljajši občani. Kanček veselja nad zimskim vremenom pa je zavladal med prodajalci zimsko športne opreme, saj je njihova prodaja pričela prej kot .so načrtovali. Za potešitev prve nestrpnosti za najmljaše v občinskem središču Slovenska Bistrica je bil najbližji hrib ali vzpetina Že tradicionalno zbirališče najmlajših ljubiteljev zimskega športa v tem občinskem sre- dišču pa JC samo nekaj korakov od novega naselja odmaknjen hrib. ki ga imenujejo »Kugel« in je tako ves teden polno zaseden. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Na »Kuglu« najmlajši preizkušajo svoje smučarske in sankaške sposob- nosti, pridobljene v lanskem letu, ali pa se s prijetnimi in tudi mokriifri stranmi snega spoznavajo letos prvič Pomanjkljivosti v novih stanovanjih Stanovalci, ki so se vselili v novi blok B - 9 v Kraigherjevi ulici v Ptuju, se v začetku in lahko rečemo ob privajanju na novo stanovanje srečujejo s številnimi pomanjkljivostmi. Vsaka za sebe je sicer majhna, vendar pa je seznam le predolg, da bi lahko šli mimo njega, ne da bi nekatere pomanjkljivosti omenili. in kako smo prišli do podatkov? Pregledati vsako stanovanje je prevcc zamudno, zato smo si pomagali s spiskom nomanjkljivosti, ki jih je zbral centralni hišni svet, posredovali pa .so jih stanovalci. Pritožujejo se na: nastavitev TV anten, hišni zvonci ne delajo, nekaj bojlerjev ne dela, plo.ščice na tleh odstopajo — nekaj jih celo manjka, stenske omare — naletite celo na nepritrjene, v kletnih prostorih manj- kajo dimna vratca, vodovodna instalacija pušča, odstopanje tapet, luknje na vratih, nepritrjeni infra grelec, voda v kletnih prostorih, pred vhodom 40 manjka celo kovinska mreža pred vhodnimi vrati. Največ pripomb je na slabo tesnenje vrat in oken, polomljena stekla in ploščice ter počen omet. Seznam je za nova stanovanja predolg, čeprav .lismo navedli vsega. Da je blok nov ne more biti izgovor, saj bi ravno ta moral biti brez tak- šnih pc nanjkljivosti, ki so tipične za slabo izvedbo del. Izvajalci dajejo garancijo za dobo dveh let. Tako pri odpravi pomanjkljivosti stanovalci naj ne bi bili oškodovani. Pa so tako stanovalci kot družba. Popravila, kljub garancijskemu roku, niso zastonj, potrebno jih je plačati. Vsega tega pa ob kvalitetni izvedbi del ne bi bilo treba. Ali smo res tako bogati, da si takšno razmetavanje denarja lahko privoščimo? Namenoma nisem obiskal ne investitorja, ne izvajalcev in ne komisi- je, ki je ugotavljala brezhibnost in opravila tehnični prevzem. Za prej na- štete pomanjkljivosti namreč ni opravičila! 1. kotar STAROŠINCE TUDI POZIMI NE MIRUJEJO ..NajVeč dela bomo opravili prav v zimskem času — to pa zato, ker je v naši va.si veliko kmetov, ki pa poleti nimajo dovolj časa za prostovoljno in udarniško delo," nam je povedal predsednik gasilskega društva Starošince Adolf Gojkovič, ki že nekaj nedelj zapored skupno z drugimi krajani opravlja zaključna dela v dvorani in na odru. Doslej so vanj vložili že več kot poldrugi milijon dinarjev. Tako so kmetje darovali les za ostrešje doma, ki ima nad 260 kvadratnih metrov površine, navozili gramoz, pesek Zadnje udarniške akcije se je v .Starošincah v domu gasilcev udeležilo okoli 30 občan(tv, ki so pritrjevali lesene stropne obloge. (Foto: zk) in apno. Do konca letošnjega leta bodo uredili oder, strop v dvorani, napeljali elektriko in zasteklili okna ter vrata. V domu gasilcev bo poleg dvorane in odra še kuhinja, mladinska soba, sanitarije, orodjarna in dve garaži za gasilska vozila. Prihodnje leto bodo dom najbrž že predali namenu, seveda pa za zaključna dela nekaj denarja pričakujejo od krajevne skupnosti Cirkovce in občinske gasilske zveze. zk DAN REPUBLIKE V DOMU UPOKOJENCEV Številnim proslavam po vsej naši domovini ob Dnevu republike smo .se pridružili tudi stanovalci doma upokojencev v Ptuju. Pro- slavili smo ga tako, da so 28. novembra v dopoldan.skem času prišli v naš Dom malčki iz VVZ in nas razveselili s svojimi ljubki- mi točkami. Zvečer istega dne pa so pripravili praznično razpolo- ženje nam, kakor tudi stanoval- cem Ziherlove ploščadi pionirji KS Boris Ziherl. Ob pogledu na majhne posta- vice, drobčkene, vesele, nasmeja- ne obraze in njih nežno nastopa- nje, .se človeku kar pomladi duša in srce, nagubano, ovelo čelo se razjasni in spomini zaplavajo v tiste srečene, davne, mladostne dni; oči se zasvetlikajo s solzico veselja in žalosti obenem, kajti to, kar je bilo, se ne da povrniti drugače kot samo v duhu. Obo- jim, izvajalcem pestrih in čustve- nih programov, kot tudi njiho- vim mentorjem, izrekajo oskrbo- vanci doma upokojencev vso priznanje in s^ za njihov trud in požrtvovalnost, kakor tudi za pozornost, ki jo posvečajo starej- šim, iskreno zahvaljujejo. Najavljeni so bili tudi tambu- raši za te praznične dni, kar so oskrbovanci prav tako z veseljem pričakovali, vendar tamburaški orkester DPD Sv(.xloba Ptuj ni nastopil, zato so bih nekam prizadeti, kajti njihov nastop bi veselo popestrili in dopolnil pro- slavljanje, saj godba nas ne le razveseli, temveč tudi notranje obogati, da ne govorimo o tem, če še koga v petah zasrbi. Po končanih praznikih je 3. decembra predsednica sveta za- voda sklicala zbor oskrbovancev in ga tudi ona vodila, na katerem je tov. direktorica prebrala statut in domski red, v kolikor se to tiče oskrbovancev. Oskrbovanci so izrazili željo za ureditev knjižnice in izposojanje knjig, kar bi oskrbovanci sami vodili, da ne bi s tem obremenje- vali službenega osebja. Predlaga- na je bilo tudi akcija za zbiranje leposlovnih knjig za knjižnico, ker med Ptujčani in tudi okoliča- ni je gotovo mnogo takih, ki bi radevolje odstopili kako knjigo domski knjižnici. §e želje po petju in še po kaki drugi dejavno- sti so bile izrečene, ki bi bogatile in polnile izkoriščanje prostega časa, kar bomo skušah doseči z združenimi močmi. JM Uspela akcija zimske službe V dneh, ko je skopnel prvi sneg v tej sezoni, so kmetje in kmetijske delovne organizacije z vso razpo- ložljivo delovno silo in mehanizacijo pospravljali polj- ščine, sejali ozimnine iTi še so bila dela, ki jih jc treba opraviti pred zimo, že jim je v prvem praznič- nem 29. novembru zima ponovno dodobra zagodla in nasula snega po hribih in dolinah. Tako je zimsko službo pošteno zaznojiia, saj je imela precej dela s plu- ženjem. Cesta, ki se odcepi iz republiške in vodi skozi center krajevne skupnosti Destrnik je znana po težki prevoz- nosti, predvsem v zimskem času, ko zapade sneg. Led in sneg na cesti povzročata ogromne preglavit-e delav- cem, ki morajo v dolino na avtobus, otežena je tudi preskrba centra s prehrambenimi artikli in tudi naši malčki to občutijo, ko jih starši vozijo v varstvo. Tokrat se je zimska služba izkazala in cesta je suha, tako da je javni promet nemoten pa tudi vse ostale vsakodnevne obveznosti se.normalno odvijajo. Na omenjeni cesti po praznikih ni za.stojev. Občani, ki so dnevno vezani na to cesto so hvaležni dobro organizi- rani akciji zimske službe, saj bi drugače morali peš na avtobuse do 20 minut dlje. Njihova nadaljnja želja je, da bi ta akcija ne bila zadnja, temveč da bi se izvajalci zimske službe tudi v prihodnje tako potrudili, ko bodo nastopile potrebe. ^- a- Iz naselja Strmec KS Polenšak se želijo pre- bivalci štirih številk, ki so 6, 6/a, 7, 8, priklju- čiti KS Gorišnica. To naselje je bilo pred vojno del vasi Tibolci, ki so spadali v takratno občino Zamušani. danes KS Gorišnica. Med okupa- cijo so vas Strmec priključili občini Polenšak. To nas je hudo prizadelo, saj imamo do Gori- Šnice 45 minut, do Polenšaka pa 1 uro in 15 minut. Težave so se začele s cestami in drugimi komunalnimi objekti. Ceste, ki so za naše go- spodarsko življenje najvažnejše, sodijo pod KS Gorišnica in služijo izrecno našemu kmetijstvu. Popravilo le-teh pa finančno in časovno bremeni samo nas, ker ne moremo terjati pomoči od KS Gorišnica, KS Polenšak pa nas samo obremenjuje z obveznostmi, za naše po- trebe pa nima dovolj posluha. Tako smo že nekaj desetletij na prepihu med dvema kraje- vnima skupnostima in smo za mnogo prikraj- šani. Da bi si izboljšali položaj in da bi postali v. obveznostih in koristih enal>;opraven partner v naši družbeni skupnosti, .smo se obrnili na skupščino občine Ptuj in vpra- šali, če hi se mogli priključiti KS Gorišnica .saj so v tej skupnosti za nas važna življenjska torišča: šola, pošta, zdravstvena ambulanta, tr-. govina, kmetijska zadruga, avtobusna in železniška postaja, celo matični urad, ker je več naših ljudi rojenih v KS Gorišnica. Občinska skupščina se naši želji ni protivila. Zato smo napisali vlogo na KS Gorišnica in le-ta je spre- jela sklep, da se strinja z našo priključitvijo. Tudi KS Polenšak je na seji delegatov razprav- ljala o naši vlogi in izstopitev odobrila. Scxiaj bi potrebovali samo še odlok občinske skupščine, česar pa še do danes nismo dobili. To nas zelo vznemirja in upravičeno se spra- šujemo, ali se to res ne da urediti. Ker smo na takem ozemeljskem prepihu, se dogaja, da pla- čujemo samoprispevek KS Polenšak, iz finan- čnih stisk pa nam včasih pomaga KS Gorišnica, ki je naše potrebe moralno ne obvezujejo. Pred dvema letoma smo gradili transformatorsko postajo v Tibolcih (KS Gori- šnica!), ki napaja tudi naš zaselek. Pri akciji smo tudi mi sodelovali z lastnimi finančnimi sredstvi. Ker pa sami vsega nismo zmogli, smo zaprosili za pomoč obe krajevni skupnosti. Matična skupnost nam je skopo odgovorila, da sred.stev ni, gorišniška skupnost pa je razumela naše težav e in nam pomagala z garancijo in de- narjem. Franc Roškar, Strmec 6,-Moškanjci PRIPIS UREDNIŠTVA: Pravico do samoodločbe prav gotovo imate in vam je tudi nihče ne krati. Vendar to pravico je treba doseči po postopku, ki ga določa naša zakonodaja. Prav je, da se glede tega zglasite v sekretariatu skupščine ob- čine Ptuj, kjer vas bodo podrobneje seznanili s postopkom. Informativno vam naj samo povemo, da se glede odcepitve morajo izreči občani na referen- dumu in sicer prebivalci območja, ki se želi priključiti k drugi krajevni skupnosti in vsi ob- čani, ki imajo glasovalno pravico z območja KS h kateri se želijo priključiti. V konkretnem primeru bo torej treba razpi- sati referendum v skladu z zakonom o referen- dumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. I. SRS št. 23/77) za območje omenjenih hišnih številk v naselju Strmec in za celotno območje KS Gorišnica. Ce bo referendum uspel v obeh primerih, t. j. če se boste prebivalci Strmca z večino glasov izrekli za odcepitev od KS Polenšak in za priključitev h KS Gorišnica in če se bodo občani krajevne skupnosti Gori- šnica z večino izrekli za to, da vas sprejmejo v svojo KS, šele takrat bo lahko občinska skuf)- ščina sprejela normativni akt, ki ga sedaj zastonj čakate. Uspela razstava ptic in likovnih izdelkov člani ptujskega društva za varstvo in vzgojo ptic .so v sodelo- vanju z likovno sekcijo ptujskega Kluba mladih in pionirji iz osmih osnovnih šol v ptujski občini pripravili v dneh od petka 5. do vključno nedelje 7. decem- bra zelo uspelo razstavo ptic in likovnih izdelkov o pticah. Na razstavi v prostorih Kluba mladih v Ptuju je bilo prikazanih prek 200 notranjih ek.sotičnih ptic. Predvsem so bile paša za oči vse vrste živopisanih standardnil/ papig, nekaj večjih papig, pa kanarčki in križanci ter okoli 25 vrst ptic iz zunanjega sveta. V istem prostoru je bilo razstavlje- nih tudi nekaj tehničnih izdelkov pionirjev OŠ Franc Osojnik. ki so izdelali nekaj vrst ptičjih krmil- nic m valilnic. Posebnost letošnje razstave pa je sodelovanje mladih likovnikov iz osnovnih šol ptujske občine, ki so se polnoštevilno udeležili skupne akcije — risanja na temo o pticah. Ta način sodelovanja je novost. Alojz Tovornik, predsed- nik ptujskega društva za varsfvo in vzgojo ptic pa je dodal, da so se zanj odločili z namenom, da bi pritegnili čim več mladih ljubite- ljev narave in ptic. ki naj bi v bodoče posvečali še več pozorno- vsli varstvu in vzgoji zunanjih ptic. Na razpisan natečaj v mesecu oktobru .so se prijavili pionirji iz OŠ Podlehnik. Tone Žnidarič. Franc O.sojnik. Olga Meglic. Grajena, Videm, Markovci in Dornava. Do razpisanega roka je prispelo 162 risb o pticah. Iz vseh je vela ljubezen do narave in skrb za varstvo zunanjih ptic ter krmljenje v zimskem času. Po- sebna strokovna komisija je ime- la precej dela, ko je za razstavo izmed poslanih izbrala 29 liko- vnih izdelkov. Za izvedbo omenjene razstave ptic in likovndi izdelkov pa gre posebna zahvala vsem tistmi delovnim-organizacijam in pri- vatnikom, ki so organizatorju ptiskočili na pomoč s finančnimi sredstvi. Še posebej se zahvalju- jejo ptujski enoti Kreditne banke Maribor in MIP-u. Razstava je prav gotovo dose- gla svoj namen, saj si jo je v treh dneh ogledalo prek l(X)0 Ptujča- nov in okoličanov. Največje bilo malčkov ter osnovnošolske in srednješolske mladine. V petek dopoldne po otvoritvi razstave pa .so v Klubu mladih podelili 29 pionirjem, katerih dela so izbrali za razstavo, lepe knjižne nagra- de. Nagrade jim je izročil likovni pedagog Janko Marinič. vodja likovne sekcije Kluba mladih. Ta uspela razstava pa ni edini uspeh članov ptujskega društva za varstvo in vzgojo ptic. Ob dnevu republike je bila v Ljub- ljani velika ptičarska manifesta- cija — 20. državno in 5. republi- ško prvenstvo ptic. Tega tekmo- vanja so se udeležili ludi člani ptujskega društva, ki so poželi nepričakovano dobre rezultate. Predvsem po zaslugi gojiteljev papig Ivana Gobca in Avgusta Repca. Oba sla dosegla na obeh omenjenih tekmovanjih kar JO odličij. Pomembno je. da je Gobec v kategoriji klasičnih zelenih papig zelene barve dose- gel v republiškem in državnem merilu prvo mesto. Takšnega uspeha zares ni nihče niti slutil. Razen tega je ptujska ekipa dosegla še nekaj drugih in tretjih mest v obeh tekmovanjih, kar je izredno vzpodbudno in največja nagrada za ves vložen trud, ki ga gojitelji posvečajo vzreji ptic in pripravi na tekmovanje. Naj ob koncu pozovemo vse ljubitelje narave in ptic h krmlje- nju zunanjih ptic seaaj v zim- skem času. ko naravne hrane ni več na voljo. In opozorilo, nikar ne hranite ptic z drobtinami. To jim lahko le škoduje. V vseh specializiranih trgovinah s seme- ni je na voljo najljub.ša in naj- boljša hrana zunanjih ptic: sonč- nice, luščen oves, konoplja, proso in oljna repica. Pozivamo tudi vse osnovne .šole, da se čim prej prijavijo za tekmovanje krmlje- nja zunanjih ptic v zimskem času za prehodni [x>kal. M. Ozmec Razstavo ptic in likovnih izdelkov o ptieah si je v treh dneh ogledalo prek 1000 občanov. Mladi iz občine Svetozarevo na smučinah bistriškega Pohorja v času od 7. do 30. januarja 1981 bodo v okviru že tradicionalnih medsebojnih izme- njav, v času letnih in zimskih počitnic, v dveh skupinah, gostovali v zimsko športnem sredi- šču občine Slovenska Bistrica, pri Treh kraljih na bistriškem Pohor- ju, pionirji, izbrani iz vseh šol ob- čine Svetozarevo. Skupno bo na počitnicah okoli 40 učencev, iz te z bistriško pobratene občine. Izmenjava učencev poteka v okviru občinskih organizacij Zveze prijateljev mladine Slovenska Bistrica in Svetozarevo. Njihov osnovni namen pa je. da mladi spoznavajo življenje in razvoj pobratenih občin, da se medseboj- no spoznajo in navežejo še tesnejše stike. Mladi iz občine Svetozarevo tako že nekaj let spoznavajo na smučiščih bistriškega Pohorja abe- cedo smučanja, ob tem pa tudi zgodovino NOB gostujoče občine, v tem okviru bodo obiskali tudi spominski muzej NOB na Osan- karici. Organizirali bodo pohod na poslednje bojišče legendarnela Pohorskega bataljona k Trem že- bljem. Ciostje prve izmene bodo imeli priložnost udeležiti se pouka v eni od bistriških osnovnih šol, medtem ko bodo celodnevni gostje na domovih svojih vrstnikov, bi- striških pionirjev. Pionirji bistriške občine bodo vrnili obisk, v prav tolikšnem šte- vilu, vrstnikom iz občine Svetozarevo, meseca julija prihod- nje leto, ko bodo najprej obiskali občino Svetozarevo, za tem pa skupno s pionirji iz te občine odšli na več dnevno letovanje v njihovp letovišče v Buljarice pri Petrovcu na moru, v črnogorskem primorju.i Viktor Horvat TEDNIK - 11. december 1980 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 TO JE KOT NESKONČNOST - NE DA SE POVEDATI! Pretekli četrtek nas je dokaj skrominov na velike risarje in slikarje, zaide v obžalovanje in obupavanje nad nemogočimi razmerami med kul- turniki, umetniki te in one vrste, t in one smeri, iskrico smeha sprožijo pesimistične in optimi- stične — teh je več — misli o prihodnosti. »Ja, vsak človek ima, ali pa vsaj velik odstotek ljudi, ima v sebi čut za dojemanje likovnega ustvarjanja, le sprožiti ga ne znamo. Vsak lahko kaj najde v sliki -— v barvi, v simboliki, v šokantnosti. Nekomu je recimo, rdeča barva v.šeč. drugi pa je alergičen nanjo in tako dalje. To — dojemanje in razlaganje umet- nosti, posebej likovne — je kot neskončnost, ne da .se razložiti!« zatrdi Jagodic in Lugarič mu pritrjuje. O vsem se strinjata, tudi o tem, da mora vsak umetnik poznati svoje meje ustvarjanja, meje svoje izrazne moči. Pa to ne velja le za likovne ustvarjalce, za vsakogar od nas. Še in še je valovil pogovor, preskakoval te- me in misli, se vračal na najbolj priljubljeno področje — slikar- stvo. »Moral sem imeti dosti pogu- ma, da sem prodrl in vztrajal v tem slovenskem prostoru s svojo umetnostjo,« je bolj kot ne-zadr- žano in kar mimogrede navrgel Stane Jagodic. Mu b« že treba verjeti, sam najbolje ve. Da pa se je uveljavil, pričajo mnoge samo- stojne in skupinske razstave, še bolj prepričljivo pa cel kup domačih in mednarodnih pri- znanj in nagrad. Sicer pa si lahko o njegovih novejših delih obliku- jete svojo sodbo, če si ogledate razstavo v paviljonu Dušan Kve- der. Odprta bo do 15. decembra. Tekst: N. D. Foto: Kosi Akademski slikar Stane Jagodic. Avtorja je predstavila .skozi življenje In delo Marjeta Ciglenečki. Bm teti ZgodoMinskega društvavPtUJu! Zgodovinsko društvo je naslednik Muzejskega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1893. V letu 1976 je društvo prenehalo z delovanjem, vendar nam je uspelo, da je društvo v letu 1978 spet oživelo. Na ta način smo se povezali zgodovinarji, muzejski delavci, šolniki ni vsi, kijih zanima naša preteklost. Zraven te osnovne naloge si društvo prizadeva, da bi pospeševalo kulturno vzgojo množic, ohranjalo tradicije NOB, a bi njegovi člani raziskovali krajevno zgodovino, zbirali, ohranjali in varovali zgodovinske, umetnostno zgodovinske, etnološke, arheološke, arhivske, knjižje in sploh muzejske predmete. Te naloge društvo bolj ali manj uspešno uresničuje s predavanji, ek.skurzijami, izdajanjem publikacij, s praznovanjem pomembnih obletnic in jubilejev. Društvo je povezano z Zvezo Zgodovinskega društva za Slovenijo, povezuje se tudi z ostalimi sorodnimi društvi in družbenopolitičnlrni organizacijami. Društvo po- kriva občini Ptuj in Ormož. V dveletnem delovanju je društvu uspelo leta 1978 izvesti POTR- ČEV večer v Narodnem domu ob priliki 50-letnice ustanovitve ilegalne partijske celice v Železniških delavnicah v Ptuju in 15-letniee smrti dr. Jožeta Potrča. V letu 1979 je društvo v sodelovanju z učitelji zgodovine pripravilo in izvedlo kviz med 8. osnovnimi šolami na ptujsko-ormoškem območju na temo: 50 let ZKJ. Najdena je bila tudi plošča Simona Povodna. V letu 1980 je društvo organiziralo ekskurzijo po Prekmurju, ki se je udeležilo 41 članov in drugih. O krajevni in problemski zgodovini je bila serija predavanj, ki so .se \TŠila v Centru srednjega usmerjenega izobraževanja. Celo jesen so vzele priprave za izdajo zbornika: Skozi viharje v lepšo prihodnost, posvečenega 40 letnici OF. Minili sta dve leti in imeli bomo občni zbor, ki bo 13.12.1980 ob 13. uri v ORMOŽU (steklena dvorana-Vinska klet). Pridite vsi člani, tisti, ki želite to postati in seveda gostje. Nasvidenje! Kristina Šamperi KORAK IZ STEREOTIPNOSTI Tako bi lahko dejali za kulturni program, ki smo mu z zanimanjem in z malce nezaupanja sledili na osrednji akademiji v CSUI Ptuj ob dnevu republike. Dijakinje in dijaki ptujskih srednjih šol so s plesom, petjem in s poezijo osvojili številno občinstvo. Povedali je treba, kdo je Z dobrimi izvajalci jc moč v tako lepem in razgibanem okolju kot je avla Cenira srednje};a usmerjenega izobraževanja, marsikaj narediti. (Foto OM) držal v rokah vse niti te predstave — scenarij in režija Branka Bezeljak — Glazer, scena in luč Janko Marinič, glasbena oprema Slavica Steiner, koreografija — ob mentorski pomoči Mire Mijačevič — Brigita Selinšek. Najbrž vsi, ki so si ogledali program, niso bili enako zadovoljni, kljub temu pa večina priznava, da jim je bil všeč in da jih je na svoj način pritegnil. Najbolj so seveda pohval veseli avtorji in izvajalci, ki so se resnično potrudili in vložili v ,,predstavo" vse svoje znanje. Upajmo, da bomo kaj podobnega še videli?! N. D. CIRiOlIČE Razvedrilo pomaga liuituri Tudi letos so se pri domačem prosvetnem društvu odločili, da priredijo silvestrovanje in z izkupičkom prireditve sofinancirajo gledališki abonma, ki ga v Cirkovcah prirejajo že tretjo sezono. Doslej so v domu krajanov gostovali glcdališčniki Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane z .Miklovo Zalo — predstavo je omogočila kulturna skupnost občine Ptuj. Za preostalih pet predstav še niso zagotovili vseh sredstev, zato pričakujejo del sredstev prav od izkupička novoletne zabave. Prizadevni organb.atorji iz Cirkovc vas vabijo, da skupaj z njimi preživite najdaljšo noč in 237 abonentom omogočite obilo kulturnega užitka. JB DRAGO ŠUUGOJ - SO-LETNIK 8. dec. letos je dosegel Abrahama ravnatelj Ljud- ske in študijske knjižnice Ptuj Drago Suligoj. Jubi- lant se je rodil pred 50 leti v Mislinji pri Slovenjem Gradcu. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju in 1944 je bil izključen iz takratne meščanske šole, ker se je zvedelo, da sta dva brata partizana. Postal je partizanski kurir ter je bil 15-leten že član ZB in OF. Po vojni je končal v Slovenj Gradcu gimnazijo ter se vpi.sal na iMlozofsko fakulteto, kjer je končal slavistiko. Po diplomi je služboval v Domu gradbene srednje šole v Ljubljani, 1958 v Murski Soboti, kjer je opravljal tudi mesto upravnika Studijske knjižni- ce. 1964 se je z ženo, prav tako profesorico, preselil v Ptuj, kjer je najprej poučeval na Ekonomski srednji šoli, nato 1967 na gimnaziji. V Ljudsko in študijsko knjižnico je prišel v jeseni 1977. Član Zveze komunistov je postal že 1. 1953. To so v glavnem suhoparni podatki, ki pa vendar govore o poti, ki jo je prehodil naš jubilant. Sicer pa tudi v krtjižnici ni delo tako idilično in spokojno, kot si nekateri naivno predstavljajo, saj se mora ustanova ves čas boriti z osnovnimi življenjskimi pogoji in poleg vsega tega čimveč nuditi uporabnikom knjige. Zato je dejansko pomembno od male, vendar za kulturno in izobraževalno podobo občine tako važne ustanove, da jo vodi sposoben, delaven človek, ki zna pokazati na njene potrebe, naloge in smotre. To zah- tevno delo leži na ramenih ravnatelja Suligoja, ki ta- ko krmari med Scilo normativov izobraževalne knjižnice in Karibdo dejanskih pogojev v ptujski ob- čini. V času svojega službovanja v knjižnici je uspešno opravil več »^omembnih del. Omenimo le jubilej ob 30-letnici knjižnice, skrb za razširitev prostorov, de- nar za knjige, pisanje člankov o knjižnici idr. Drago Suligoj je vsa leta tudi aktiven družbenopolitični dela- vec in še danes opravlja vrsto odgovornih dolžnosti. Zato mu sodelavci kličejo ob jubileju še mnogo uspe- hov v privatnem in poklicnem življenju. Sodelavci NENAVADNA ZGODOVINA KIDRIČEVEGA 13. nadaljevanje Druge naprave v slrniških taboriščih je cenila komisija takole ocenila: — vodovodne naprave............................................... 2,112.391 K — kanalizacijo ............................................................. 1,760.250 K — električno napeljavo................................................. 146.220 K — mrežasto ograjo z dodatkom bodeče žice................................................................. 96.837 K - železnico............................................................................ 760.352 K V cenilnem zapisniku so navedene tele naprave: 1. pri vodovodu: 13505 m železnih cevi. 18 zapornic, 32 hidrantov, rezervoar, 11 sesalk in 3 izlivke; 2. pri kanalizaciji: 12 km cevi za 1345 m železnih kanalskih cevi, 4 c^etonirani rezervoar! po 13000 litrov, 18 betoniranih greznic z železni- Tii zapornicami, 70 revizijskih jam s pokrovi. 3. pri električni napeljavi: 3310 m kabla za visoko napetost 60(X) \'oltov. 11780 m bakrene žice, 1020 kom. izolacij. 4. pri ograji: 4677 m^ mrežaste ograje in 6594 m bodeče žice, 5. za železnico 6.196 m tira, 11 obratnih plošč, 22 menjalnic in 34 Po ohranjenem seznamu so bili v stmiških taboriščih aprda 1921 "le stroji; — Wolf lokomobila iz i. 1908 za 12 atmosfer parnega pritiska in 'W KS. — dve brnski Mokomobili iz 1. 1916 za 12 atmosfer Parnega pritiska in 100 KS. Obe sta imeli lastna pregrevalca in kon- '^enzacijo ler skupen i>red£relec za vodo, — stabilen parni kotel iz 1. 1915 z 80 m'' kurilne ploskve 6 atmosferami parne napetosti. — električni generator 155 KVA z vzbujevalnim strojem V 60, — električni generator 140 KVA z vzbujevalnim strojem V 65, — stiskalni disko z inštrumenti, — 10 z oljem hlajenih transformatorjev, pritiska 600/380/220 — 10 elektromotorjev, pritiska 380-9, 220-1, — 5 centrifugalnih črpalk, — elektromotor za pogon cirkularke za rezanje lesa (drv), — elektromotor v pletarski šoli, — 2 kompresorja na postaji za fekalije in 2 plošči za tlačni kotel fekalij. \ Daje gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo pri deželni vladi' Slovenije sklenila s trgovcem Čučkom kupno prodajno pogodbo, je ! sporočila predsedstvu pokrajinske uprave za Slovenijo 31. decembra' 1921(52) ; i INDUSTRIJSKI OBRATI V STRNIŠČU OD 1921 do 1928 \ Kako je vodil p(xljctnik Franc Čuček. kupec taborišč v Strni.šču | gospodarstvo v kraju, je napisal sam. V svoji izjavi odkriva, da so se ' izjalovili načrti za veliko tovarno. Prav tako ni izpeljal načrtov, da bi delovala v Strnišču uspešno manjša industrijska podjetja, kakor je pričakoval v svojem optimizmu in navdušenosti. Najprej seje trudil, da bi zgradil veliko tovarno, kakor je že pisal v svojih ponudbah za nakup stmiških taborišč deželni vladi Slovenije, leta 1921. V svoji izjavi ne omenja več saške tovarne voz. ampak tovarno v češki Lipi. Ponudil ji je okrog štiri in pol hektarov zemlje. Tovarna je poslala v Strnišče inženirja, ki seje ogrel za Čučkov predlog in pripravil načrt za gradnjo tovarne, ki ga je predložil ministrstvu v Beogradu. Toda direkcija državnih železnic v Beogradu je menila, da ni primerno graditi take tovarne blizu avstrijske meje. poleg tega opravlja taka dela že mariborska železniška delavnica. Cuckov predlog je odločno zavrnila. Novi lastnik Strnišča seje zavedal, da bo zašel v velike gospodar- •.ke težave, če ne bo hitro izpeljal načiia za kakšnodrugačno tovarno. Potoval je po Jugoslaviji, Ceški, Avstriji, Nemčiji. Jugoslovanske tovarne niso tvegale, ustanoviti podružnične tovarne v Strnišču, pa tudi v tujini ni imel sreče. Najprej seje povezal s tovarno sladkorja v Osijeku. da bi v Strni- šču zgradila filiaio. Grajska polja v Strnišču bi uporabila za nasade sladkorne pese in se povezala s kmetovalci ptujskega okraja, da bi pridelovali primemo količino sladkorne pese. Čuček je prejel od tovarne 600 do^SOO semena l>ese^_ki_ga ie razdelil po 20 do 30 kg posestnikom za poskusne nasade. Prva pesa, pridelana v ptujskem okraju, je bila dobre kakovosti. Pridelovalcem sladkorne pese je tovarna obljubila za 100 kg prodane pese še nagrado 3 kg sladkorja. Leta 1922 seje osješka tovar- na odločila, da bo v Strnišču sezidala sladkorno tovarno, če bo dobila dovolj prostora v gradu in dovolj barak za svoje potrebe. Toda zveza sladkornih tovarn v Jugoslaviji je gradnjo prepovedala..Spet so se podjetniku Čučku prizadevanja izjalovila. V tretje je Čuček poizkušal leta 1923 v Brnu pri tovarni sukna in volne. Tovarna se je sprva ogrela, da bi zgradi a tovarno sukna v Strnišču pod pogojem, da bo lahko uporabljala nekaj barak in prosto- rov v gradu, dokler bo potrebno. Ko pa so strokovnjaki ugotovili, daje stalna voda v Strnišču pretrda za potrebe tovarne, mehčanje pa hi podražilo produkcijo, so pretrgali dogovore. Navedli so še, da je tudi bosanska ovčja volna neprimerna za dobro sukno, uvoz iz Avstralije pa bi bil predrag. Tako se je tretje prizadevanje za veliko tovarno v Strni.šču spet neuspešno zaključilo. Čuček je še naprej vrtal, da bi našel veliko podjetje, ki bi odprlo v Strnišču večjo tovarno. Še je vzbudil tu pa tam zanimanje, a vsa začeta pogajanja so se hitro zaključila v škodo Strnišča. Usčfl paj£_ystanoviti manjše obrate, v katerih ie zaix)slil skupai okrog 180 delavcev, največjih je bilo iz okoliških vasi, med njimi okrog 90 sezonskih Od leta 1921 do 1926 je delovalo pod Čučkovim vodstvom v Strnišču osem industrijskih delavnic: predelovalnica sliv za brinele,' tovarna tehtnic, tovarna lesne volne, podjetje slamnatih tulcev, parfu- merija, pletarna rogozne pletenine in tepihov, delavnica harmonik. Najprej je Čuček ustanovil predelovalnico sliv za brinele, ki je bilo največje strni.ško podjetje. V sezoni zorenja sliv je v njem delalo okrog 80 delavk in dva do trije moški. Slive so ženske lupile, sušile na soncu in nato zadimile z žveplenim dimom ter pakirale v male zaboj- čke po I do 2 kg. Brinele so izvažali v Švico, Belgijo, Anglijo, Švedsko in Holandijo. Slive je obrat kupoval na domačem trgu pa tudi v Valje- vu in Čačku. Podjetje je delovalo od leta 1922 do 1926. Drugo stmiško podjetje, ki ga je ustanovil Čuček, je bila delavni- ca, nameščena v eni izmed velikih barak. Podjetje je Čuček ustanovil z nekim češkim družabnikom iz Prage. Leta 1926 je propadlo po štirilet- nem delovanju, ker ni izdelovalo dovolj kvalitetnih tehtnic. V strniški delavnici so izdelovali tehtnice za teži) od petih do ti.soč kilogramov. Obrat je zaposlit okrog 20 delavcev. Čuček je pri propadu tega obrata utrpel okrog 800.000 dinarjev škode. Nadaljevanje prihodnjič 10- NAŠI DOPISNIKI 11. december 1980 — TEDNIK Presrečni, ko vstopajo v pionirsko organizacijo Tako kol povsod drugje smo ludi v Kidričevem ob dnevu republike sprejeli na svečani prireditvi v vrste pionirske organizacije prvoSolce. Na proslavi je spregovoril Franc Vreze, sekretar OO ZKS Kidričevo. Pro- slavo je vodila Valeriia Tetnlorovič učenka 8. razreda OS BK. Nastopali so: pevski zbor OŠ BK Kidričevo, mlajši iz VVZ ter recitatorji iz OŠ BK Za veselo razpoloženje je poskrbela godba na pihala TGA Kidričevo Pred polno dvorano občanov, staršev so častno stopali na oder najmlajši in pričakali svečan trenutek za podelitev pionirskih rutic, kap in pionirske izkaznice, kijih je podelila učenka Alenka Čelanova iz 7. razreda OŠ Boris Kidrič, Kidričevo. Še pred tem pa so častno prisegli, da bodo stopali po poti, ki nam jo je nakazal tovariš Tito, in da se bodo pridno učili. Presrečni so zapuščali oder in hiteli k svojim staršem, češ sedaj sem poslal pionir SFRJ. Takoje minil večer pred praznikom, še eno doživetje, posebno za naše mlajše, na katerih moramo graditi bodočnost naših narodov in narodnosti SFRJ. Kondrad Zoreč Podelitev pionirskih izkaznic. Presrečni, da so postali pionirji. Najmlajši nastopajoči iz VVZ Kidričevo. V KS J02ETA LACKA ROGOZNICA Svečano ob 29. novembru Potoke krvi je bilo potrebno preliti, na desetti.soče sinov in hčera naših nariKlov je moralo dati svoja dragocena življenja v bojih z veliko številčnejšim .sovražnikom, da bi resnica o dejanskem položaju prodrla v svetovno javnv st. Noč med 29. in 30. novembrom 1943 je prelomnica jugoslovanskih narodov. To je bila noč drugega za.sedanja AVNOJ-a. Zgrajeni so bili temelji naši novi državni skupnosti, organizirani na federativni in de- mokratični osnovi, državi enakovrednih jugoslovanskih narodov. O vlogi tov. Tita, o njegovem veličastnem liku je med drugim govoril na proslavi 29. novembra predsednik sveta KS Jože Lacko Rogoznica Ivan Sumandl. Za tem je bil finale kviza med Destrnikom in Rogoznico na temo revolucija, samoupravni sistem KS in šport. Priznati moram, da so mladi pokazali dokajšnjo mero znanja o naši revolucionarni preteklosti. Zelo tesni izidi so daiali kvizu še poseben čar. Malo več sreče, če to lahko tako imenujemo je imela Rogoznica. ki je bila tudi finalni zmagovalec kviza, za kar so prejeli veliko sliko tov. Tita. Prav gotovo si mladi zaslužijo priznanja, ne le nastopajoči, ludi tisti, ki .so kakorkoU prispevali k izvedbi kviza oziroma proslave. Zavedati se moramo, da to zahteva veliko angažiranosti in samoodpovedovanja. Čeprav je bilo na proslavi sorazmerno malo ljudi, za kar je krivo vreme, smo se razšli z lepimi vtisi in bogatejši-za kulturno doživetje, za katero so poskrbeli frrtadi n. Destrnika in Rogoznice. ki so med odmori kviza nastopali z v*-ecitali Po končani-pioslavi je bil tudi lep družabni večer. Maks Menoni KJE SMO IN KAJ HOČEMO Mladina nekoč in danes. Ta pri- merjava ni več mogoča. Nekoč so se naši ,,predniki", mladinci, bori- li za socialno pravičnost, potem proti okupatorjem in izdajalcem, po vojni pa so pomagali pri obnovi porušene domovine. Tudi da- našnja mladina se poskuša vklju- čiti in je tudi vključena v doga- janja v naši samoupravni socialis- tični družbi. Tako se mladi udele- žujejo mladinskih delovnih akcij, sohdarnostnih akcij, kot jc npr. spravilo pese itd. Ponekod so mladinci aktivni, ponekod zopet ne. Vzroki zato so različni. Velikokrat se primeri, da pride v posameznih mladinskih organizacijah do zamenjave vodstva, kar lahko zelo pozitivno ali negativno vpliva na nadaljnje razmere. Odvisno je pač od spo- -sobnosti, izkušenosti in volje da dela, pa tudi od pomoči starejših. Mladina v krajevni skupnosti Kidričevo je dolgo časa slovela, kot ena cd aktivnejših. Zal pa je čas prinesel svoje. Kadrovanje ni bilo takšno, kot bi moralo biti. Samo poglejmo primer v Apačah. Dokler so mladinci bili brez lastnih prostorov, so se še udeleževali del pri gradnji doma. Ko so dobili prostor, se je njihovo delo preusmerilo zgolj na klubsko de- javnost, ki pa zopet ni bila takšna, kot bi morala biti. Odstopi predsednikov so se vrstili, na površje so prihajali mlajši, še neizkušeni. In kakšno stanje je sedaj? Za predsednika je izvoljen dober mladinec, ki se lahko sam, brez pomoči izkušenejših izgubi. Načrti so veliki, vprašanje pa je, kako bodo realizirani. Trenutno pleska- jo klubske prostore, saj je to tudi potrebno. Stari način zbiranja de- narja je še vedno v veljavi, vese- lice, plesi itd. Priznati si moramo, da to ni vse tisto, kar bi lahko Predsednik mladinske organizacije v Kidričevem Srečko Irgl mladino pritegnilo ali jo notranje zadovoljilo. Tudi v Kidričevem je položaj podoben. Pred kratkim so izvoliH novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Srečko Irgl, za upravnika kluba pa Ljubo Huzjan. Srečko Irgl je povedal naslednje: ,,Res je, da je bila mla- dina nepovezana, saj se mladi niso vključevali v delo OO ZSMS, čeprav so pogoji obstajali. V zadnjem času se je izmenjalo nekaj vodstev, kar je prav gotovo nega- tivno vplivalo na razpoloženje in tudi na nadaljnje delo v OO ZSMS. Trenutno smo brez denarja, razen malenkosti, ki smo ga zbrali z discom. Toliko je, da imamo za papir, pisma in za plakate. Obveščanje je tudi problem. Sedai tX)mo obveščali po Upravnik kluba mladih Ljubo Huzjan. vhodih stanovanjskih blokov. Tako bodo lahko vsi obveščeni, kje se morajo zbrati in seveda zakaj. V klubskem prostoru pa bomo tudi napisali kje, zakaj kako, itd. Pričakujem, da se bodo mladi vključili v delo mladinske organizacije in ne samo osnovno- šolski mladinci, ampak tudi tisti, ki so dopolnili dvajset let in več, kajti ti so še vedno mladinci in lahko veliko pomagajo, zlasti mladi komunisti. V preteklem obdobju smo imeli tri delovne akcije in sicer čiščenje zaklonišča, udeleževali smo se športnih tekmovanj. Za prihodnje pa načrtujemo udeležbo na športnih tekmovanjih, v okviru kluba bo pričel delovati ansambel, organizirali bomo akcije pobiranja starega papirja in pripravili bomo nekaj lokalnih akcij. Na koncu pa mislim povedati, da se bomo sku- šali povezati z drugimi mla- dinskimi organizacijami v krajevni skupnosti in nenazadnje tudi s krajevno skupnostjo, saj brez skupnega dela tudi ni uspehov." Ljubo Huzjan: ,,Klub je v zelo slabem stanju. Pozimi je brez kurjave, ploščice se lepijo od tal, sanitarije bo potrebno obnoviti in še in še bi lahko našteval. V bodo- če imamo v programu, da bomo organizirali družbene igre in se vključili v delo na področju kra- jevne skupnosti, kot je bilo to do- sedaj. Saj ko delamo nas le red- kokdo vidi, kajti raje nam nudijo kritiko, kot pa pomoč". Res je, da delo mladih v krajev- ni skupnosti Kidričevo mora dobro zaživeti. Mladi morajo vedeti kam in na koga se lahko obrnejo. Sedaj v tej fazi pa potrebujejo predvsem pomoč. Moramo pa vedeti, da mladina v KS Kidričevo ni samo Apače in Kidričevo, ob tem moramo še vzpodbuditi mla- dince v naselju Kidričevo 11, da začnejo z delom, vključiti bi morali tudi mladince iz Strnišča in Njivere, da o Kungoti ne govo- rimo. Mladi bi se morali zavedati, da lahko le z skupnimi močmi dosežejo skupne cilje, da razdalja ne sme biti ovira med njimi, ampak most do skupnega uspeha." Danilo Klajnšek Zlati par Štebihovih iz Sovjaka Zdi se mi potrebno, da včasih spregovorimo tudi o ljudeh, ki so pri svojem delu tihi, skrom- ni, ki ne pričakujejo pohval, a vendar so v svo- jih dejanjih bogati in mnogo prispevajo k naši družbeni skupnosti in s tem k boljšemu življenju nas vseh. V .soboto, 22. novembra 1980 sta si Janez in Katarina Stebih iz Sovjaka po 50 letih skupne- ga življenja ponovno obljubila ljubezen in zve- stobo, in s tem sklenila ZLATO zakonsko zve- zo. Ta dan je bil res velik praznik predvsem za njiju in njune štiri otroke ter 9 vnukov pa tudi za naselje Sovjak in za vso KS Trnovska vas. Ob tem visokem jubileju jima vsi vaščani iskre- no čestitamo. Njuni otroci so si zelo prizadevali, da so Stebihovi ta dan prav svečano proslavili. Vse je potekalo zelo ganljivo, prisrčno in iskreno. Otroci in vnuki so izrekali svoje srčne želje, da bi ostala njihova slavljenca še dolgo zdrava. srečna in zadovoljna med njimi. Oče in mati pa sta izražala zadovoljstvo in srečo, da njuno delo in trpljenje ni bilo zaman. Vsi njuni otroci so namreč dobri, skrbni in vzorni gospodarji, ki s svojim delom in pridno.stjo mnogo prispevajo k naši družbeni skupnosti. Oba sta zelo ponosna na svoje pridne in poštene otroke, ki gredo vsi po njunem zgledu. Tudi oče je bil namreč vedno napreden kmetovalec. Svoje bogato znanje o sadjarstvu in vinogradništvu, ki si ga je pridobil v svojem rojstnem kraju Juršinci, je znal s pri- dom uporabljati na svojem posestvu v Sovjaku. Mnogim sovasčanom je pomagal z nasveti in s praktičnim delom. Poleg vsega težkega dela na kmetiji pa je na- šel vedno čas še za sodelovanje v krajevni samoupravi. Kot član raznih odborov in komisij je aktivno sodeloval v Krajevni skupnosti Trnovska vas. Pri vsem delu pa mu je pridno pomagala žena Kata, ki je bila res vzorna gospodinja in nadvse skrbna mati svojih otrok. Včasih je morala delati tudi za dva, posebno takrat, ko je bil mož v nemškem ujetnišvu. Se danes pravi, da je bil ta čas za njo najtežji, saj je morala sama skrbeti za štiri lačne črvičke. Pred nekaj leti sta posestvo izročila sinu Ignacu. Ta si je v teh letih izredno mehanizira! in posodobil gospodarstvo. Glavna panoga nje- govega gospodarstva je živinoreja. Stebihov oče danes s ponosom razkazuje poln hlev živine, traktorje, razne kmetijske stroje in priključke, ki jih ni malo. S temi stroji opravlja predvsem snaha Marija, ker je sin Ignac redno zaposlen. Ta Stebihov praznik bo dolgo ostal v spominu predvsem naselju Sovjak, kakor tudi celotni KS Trnovska vas. Vsi krajani želimo slavljencema in vsem Stebihovim še mnogo zdravih in zadovoljnih skupnih let. 1 P. .M.I DELO MLADIH V KS ..OLGA MEGLIC" Našo mladinsko organizacijo sestavlja prib- Hžno 90 mladincev, aktivnih jih je približno 40- 50. V septembru letošnjega leta smo ustanovili lokalno mladinsko delovnotrigado (LMDB), v katero je vključenih 52 mladincev. Pričeli smo z izkopom igrišča pri domu SZDL. Naše geslo je bilo, pritegniti čimveč mladine in starejših ob- čanov. Mladina je redno sodelovala pri izkopu, pogrešamo pa večjo aktivnost starejših obča- nov. Ker nimamo primernega prostora za rekreacijo, si želimo, da bi bilo igrišče čimprej gotovo. Pri izkopu sodelujejo tudi vojaki iz vojašnice Dušan Kveder—Tomaž, kar nam je v veliko pomoč, saj bi brez njih potekalo delo veliko počasneje. Akcijo smo imeli vsako sobo- to v oktobru. Potem je naše delo prekinilo sla- bo vreme. Zaradi ustanovitve LMDB, je v me- secu oktobru za nekaj časa zastalo delo naše mladinske organizacije. Z aktivnostjo smo spet začeli novembra. Kot prvo smo se pričeli pripravljati za prosla- vo ob 29. novembru. Dnevu republike.. Ugotovili smo, da je zelo malo časa za pripravo kulturnega programa, v katerem bi nastopah izključno naši mladinci. Tako smo povabili k sodelovanju OS Olga Meglic, ki se je vabilu prijazno odzvala. Že v začetku šolskega leta, se je komisija za delo s pionirji povezala z OS in napravila skupn ni program dela za šolsko leto 1980/81. Sodelovali bomo predvsem v proslavah, ob državnih in kulturnih praznikih. Dogovorih smo se tudi, da bo OS ustanovila ,,pionirsko brigado", ki nam bo pomagala pri izkopu igri- šča. Tudi OS nima primernega prostora za telovadbo, saj mnogokrat telovadijo učenci nižjih razredov kar v učilnicah. Tako bi tudi OS Olga Meglic aktivno .sodelovala pri izkopu igrišča, saj bodo takrat, ko bo igrišče zgrajeno, tudi oni potrebovali to rekreacijsko mesto. Proslavo ob 29. novembru. Dnevu republike, smo imeli v četrtek, 27. novembra 1980. Slavnostni govor je imel Marjan Lubec, pred- sednik skupščine KS ,,01ga Meglic," kulturni program pa je pripravila OS Olga Meglic, za kar se še posebej zahvaljujemo tovarišici La- čnovi. Tovariš Lubec je v slavnostnem govoru orisal razvoj naše domovine ter pomen narodno- osvobodilnega boja in socialističnega samoupravljanja za jugoslovanske narode. Program je bil zelo pester in naši občani ter mladina so zadovoljni odhajali s proslave. Na proslavo ob Dnevu republike, smo povabili tudi predstavnike iz vojašnice, pred- vsem kulturne referente, saj bomo ob 22. decembru Dnevu JLA pripravili skupni kul- turni program za nastop v naši krajevni skupnosti. Pri pripravah za proslavo sta sodelovaH KK SZDL — odbor za kulturne prireditve in mla- dinska organizacija. Skoda le, da niso naše proslave (kulturne prireditve) številčno bolj obi; skane. Upajmo, da bo na naslednji kulturni prireditvi v naši krajevni skupnosti že bolje. Lidija Bašij PRIZNANJA ČLANOM LD PTUJ Praznik republike so tudi člani LD Ptuj nad vse slovesno proslavili na sam dan 29. novembra s krajšo proslavo pred novim lovskim domom v Mestnem logu pri Pinčarjevem mlinu v Ptuju. Ob tej priložnosti je zbranim članom lovske družine spregovoril o zgodovinskem pomenu praznika 29. novembra, ki ga praznujejo vsi bratski narodi in narodnosti v SFRJ njihov predsednik Slavko Jerenko. Nato so se zbrani člani lovske družine z enominutnim molkom poklonili spominu na padle lovske tovariše in druge borce v NOV, in tudi na svoje umrle povojne člane LD Ptuj. V novem lovskem domu je predsednik LD Ptuj tovariš Jerenko na krajši slovesnosti podelil naj- zaslužnejšim članom lovske družine odlikovanja. Odlikovanja z znakom za lovske zasluge so prejeli" Mirko Tomanič starejši, Jože Verdenik in Rudi Rakuša. Letos pa so že podelili odlikovanja z znakom za lovske zasluge naslednjim: Frančku Rakuši, Antonu Hlupiču starejšemu; Slavko Jerenko pa je bil odlikovan z redom III. stopnje za lovske zasluge. Zlatko Novak LENART V Slov; GOftOH Nova pridobitev Delovna organizacija Mercator-Potrošnik pri Lenartu je koncei« novembra letos odprla blagovno hišo s 3.630 m^ bruto in 2.100 neto površine. Nova blagovna hiša je največji in tudi najsodobnejše opremlj«" v občini Lenart. V pritličju je samopostrežnica s šestimi blagajnami in^ oddelkoma za kozmetiko, spominke in druge potrebščine. Tu je tu^ sodobno urejen bife s kuhinjo in sanitarijami. V prvem nadstropju f oddelek otroške, ženske, moške in druge konfekcije. V drugem nadstropj* je lepo urejen salon pohištva, preprog, oblog in podobnega, posebej pa ^ še oddelka bele tehnike in športnih potrebščin. Delovna organizacija Mercator-Potrošnik je s to novo in največ)" blagovno hišo pri Lenartu veliko pridobila, še več pa potrošniki, saj bo^ v njej lahko kupili vse tisto, kar doslej v občini ni bilo moč kupiti. Tako jiC v bodoče ne bo treba več hoditi v trgovine v Maribor. Ptuj, Mursko Sobot" in drugam, saj bodo v domači blagovnici lahko dobili vse. Velja še zapisati, da so tudi okolje lepo uredili. Janez Lorb^ TEDNIK ~ december 1980 DRUŽBA IN GOSPODARSTVO - 11 20 let razvoja tovarne, Jože Kerenčič" Delovna organizacija »Jože Kerenčič« raste že dvajset let, iz Zavoda za rehabilitacijo invalid- nih oseb je zrasla v organizacijo, v kateri združuje delo nad 550 ljudi ob sodobnih strojih, tehno- logiji, organizaciji dela in surovi- nah. Poslovni rezultati, doseženi v tem letu pa potrjujejo, da si je delovna organizacija iz Ormoža v kateri je združenih pet TOZD, pridobila stabilno trži.šče doma in v svetu. Letos so se zaposleni v delovni organiz delovala tudi teta Julka. Že kot študentka na učiteljišču se je zanimala za napredno in hu mano proletarsko gibanje. Študirala je v Čakovcu, kamorseje vozila z vlakom. Na poti je srečevala ljudi, ki so se zavzemali za pravico malega in zapostavljenega človeka. In takrat se je odločila, da bo stopila v vrsto narodnih in družbenih bojevnikov. Ko je končala študij, je nekaj časa poučevala v Tomažu pri Ormožu. Kmalu pa je oblast zvedela, da .sodeluje s komunisti, zato soji odpo- vedali službo, ki jo je bilo v tistih časih težko dobiti. Za kruhom je morala v Srbijo, kjer je postala vzgojiteljica pri neki židovski družini. Na jugu domovine je hrepenela po domačih krajih in materini besedi. Po daljšem naporu ji je uspelo dobiti kruh na Kozjaku. Se ni dodobra spoznala tamkajšnjih ljudi, ko je že izbruhnila vojna in teta Julka je bila spet brez kruha. Gestapovci sojo zasliševati, pa ji niso mogli do živega. Ko seje vrnila domov, seje zaposlila v Ptuju. Sodekwala je z osvobodilnim gibanjem, dokler ji Nemci niso prišli na sled. Ma- ščevanje je bilo kruto. Najprej sojo odpeljali v ptujske zapore, kjer sojo zasliševali in mučili, toda teta Julka je vztrajno molčala. Ker je bilo zasliševanje zaman, sojo zaprli v zloglasni mariborski zapor. Njen oče. moj nradedek, se je opogumil in se odpravil na gestapo poizvedovat za hčerjo. Z lažno obljubo, da se bo kmalu vrnila domov, so ga odpravili. Namesto hčerke pa je prišlo pismo, po katerem so domači zvedeli, da je Julka v Auschwitzu. Tudi taborišče ni zlomilo njenega borbenega duha. Teta Julka je s taboriščniki organizirala pobeg. Za načrt so zvedeli Nemci in Julko kaznovali s plinsko celico. Tako so krvniki premagali njen upor. Andrej Fric, 7. a OŠ Fr. Belšak Gorišnica V izgnanstvo Leta 1941 je nemški okupator zasedel na.šo deželo. Pričel je iz.se- Ijevati zavedne Slovence. Mnogi od njih se nikoli več niso vrnili v rodne ^ kraje, ker so darovali svoje življenje za svobodo. ■ Med pregnanci je bila tudi Prelogova družina, družina moje mame, ; kije bila takrat stara šest let. Zvedeli so, da bodo Nemci pregnali vse ljudi, i ki so bili zanje nevarni. Zato so skoraj pričakovali, da bo nekega dne tudi j na njihova vrata udarilo sovražno konjto. ' Zla slutnja seje uresničila. Bilo jPlepo poletno jutro. Na njivah se ] je že zibalo zlato kla.sje in kmetje so se veselili žetve. Na domu moje mame ; pa je bilo žalostno. Ko se je v zgodnjih urah prebudila iz sna. je zagledala dva nemška vojaka. Ker je bila še otrok, ni mogla razumeti, kaj jih je : zadelo. Vojak je ukazal, da morajo biti v eni uri pripravljeni za odhod, i Težko so se sporazumeli, ker očeta in dveh starejših bratov ni bilo doma. ^ Pred nekaj dnevi so jih odpeljali na Bori. Slovo od doma je bilo veliko ] težje, ker so se domači bali, da se ne bodo več srečali. Babica sije srčno \ želela^, da bi se našli in skupaj odšli na težko pot pregnanstva. ] Čez dve uri je pripeljal črn tovornjak. Pritekle .so .sosede in vsaka je i prinesla kako kmečko dobroto, ki jo je podarila babici za na pot v tuje \ kraje. Vojaki pa soneusmiljeno preganjali. Slovoje bilo zelo težko. Moja ' mama seje najteže ločila od svoje sive muce. Hotela jo je vzeti s sabo. pa ■ jo je babica zadržala, rekoč: ; »Še ti ne boš imela kaj jesti!« i Odpeljali so jih v Maribor, kjer so jih že čakali dedek in oba brata, j V živinskih vagonih .so potovali proti jugu in čez dva dni prispeli na konec ] svoje trnjeve poti. Na postaji so jih pričakali kmetje z vozovi in jih toplo ' sprejeli. Dejali so: '' »Vi ste naši bratje, zato bomo z vami delili poslednjo skorjo kruha.« i Počasi se je moja mama privajala tujemu okolju. Tam je začela ! obiskovati prvi razred. Večkrat pripoveduje, kako ji je bilo hudo, ker ni i znala srbskega jezika. Kmalu je premagala težave in se počasi vključila j v novo okolje. ; Minilo je nekaj mesecev in malokdo je vedel, da je moja mama J Slovenka. Bratje in sestra so se zaposlili pri bogatih kmetih. Tudi dedek { in babica sta pomagala na polju, kajti preživeti je bilo treba zlo, kijih je i prizadelo. ] Leta so tekla. Z velikim zanimanjem so sledili boj in zmage naših \ bojevnikov. Veselili so se vsake ugodne povice in že mislili na domačo vas in slovensko besedo. Leta 1945 .so doživeli svobodo. Moja mama se je ; tako navezala na mlade srbske tovariše, da bi najraje ostala med njimi.' Kakor ji je bilo hudo ob slovesu od domače hiše. tako hudo je bilo slovo j od Srbije, kjer je preživljala vojna leta. Končno je napočil čas vrnitve v rojstni dom. Na kmečkem dvorišču so se zbrali vaščani. Vsem je bilo težko; mamini družini in dobrim južnim bratom, ki so jo v najtežjih j trenutkih življenja sprejeli pod svojo streho. Objemali so se in jokali. Ni i bilo besed, s katerimi bi se lahko dedek in babica zahvalila za bratsko I gostoljubje. Vaščani so jih spremili na železniško postajo. Tam je bilo ' zadnje slovo. Vlak je vozil skozi Šumadijo, ki jim je bila dolga štiri leta dobra i krušna mati. Dedek je gledal skoz okno in dejal: »V najtežjih trenutkih 1 spoznaš človeka.« Metka Vajda. 7. a^ OŠ Fr. Belšak Gorišnica i FAZAM, POSLA^CI DAIJNIH I)K/,KL Nenavaden, kot da prihaja iz daljnih dežel, se nam zdi fazan s svojim bleščečim in pisanim per- jem. Naš navadni faziin je že pred stoletji bil lovni ptič po vsej Evropi. Od jutra do večera se pase, njegova hrana so razne žuželke in ličinke, od rastlin pa jagode in drugi plodovi. Pozimi rad živi družno. Rad ima grmovnate kraie, rad se z.adržuje blizu vode. Fazanka ima rumenkasto rjavo perje s črnimi lisami. Repna peresa so znatno krajša kot pri samcu. Pisano samčevo perje in mogočna repna peresa, pričajo, da fazan izvira iz pisanih azijskih vrst. Večinoma spi na drevju. Fazani vale na tleh. Mladiči so mahovci. Tomaž Bezjak, OŠ Toneta Znidarič, 4/b, Ptuj PIONIRJI Med vojno so pionirji stražili in pomagali partizanom. Nosili so pošto. Opazovali so Nemce. Obve- ščali so partizane. Spuščali so leta- ke. Jezili so fašiste. Na stene so pisali OF. Pomagali so ranjencem. Nosili so hrano. Pionirji so imeli lesene pu.ške. Sedaj se pionirji pridno učimo, /elimo, da bi nekoč veliko znali. Poznamo že vse male tiskane črke. Radi rišemo. Poznamo že števila do 10. Obljubljam, da bom ljubil domovino. Dober pionir se rad uči in je poš- ten, iznajdljiv, olikan, natančen, i.skren in radodaren. Peter Brglez, 1. a, O^ Majšperk Med vojno so se borili partizani. Pionirji so jim pomagali. Sedaj ni več vojne. Toda vsak zdrav mlade- nič se gre učit v JLA. Tam se sreča z vojaki iz drugih republik. Postanejo prijatelji in tovariši. ?clim, da bi bil zmeraj mir. Ljubila bom svoje starše in domovino. Obljubljam, da se bom pridno učila. Poznamo že male tiskane črke. , , , , Irena Kodne, l/a, O^ Majšperk DOPISNIŠKI KROŽEK Dopisniški krožek vodi tovariši- ea Angelca Fras. Sestajamo se vsak četrtek. Pišemo spise in pesmice. Včasih tudi kaj narišemo. Pri dopisniškem krožku nas je od osem do deset, žalostno je, da dopisniš- kega krožka ne obiskuje noben de- ček. Ponosni smo, kadar zagleda- mo, da so nam objavili članek v ka- terem koli časopisu. Majda Zelenik, 5. razred, Trnovska vas PFT MINLT PRED OSMO Imela sem zelo lepe sanje. V spa- nju sem slišala, da me kliče mami- ca. Čez nekaj časa sem se sama zbudila in odhitim v kopalnico. Umijem se kar tako kot muc. Ste- čem k mizi in zagledam, da je ura 7..10. Pograbim torbo in že stečem po stopnicah. Ugotovila sem, da nisem obula škornjev. Na pol poti sem zagledala, da imam oblečeno domačo haljo. Pribitim v šolo. Učenci so že bili pripravljeni za prvo šolsko uro. Hotela sem se obuti, pa sem ugotovila, da sem pozabila desni copat. Torbo vržem na stol. Videla sem, da imam potrebščine od včeraj. Domače naloge nisem napisala. Tako se zgodi tistim učencem, ki predolgo spijo. . Marta Cveiko, OŠ Trnovska vas S kurirske poti V vojnem času je skozi naše kraje vodila kurirska pot. ki so jo vzdrževali kurirji TV 14-S. Med mladimi kurirji je bil tudi naš vaščan Viktor. Stopila sem k njemu in z njim obujala spomine s kurirskih poti. Tovariš Viktor je pripovedoval: »Kot mnoge fante, so tudi mene poklicali v nemško vojsko. Bil sem se na ruski fronti in sklenil, da bom ob prvi priliki dezertiral. Nasmehnila se mi je sreča v nesreči: bil sem težko ranjen. Ko sem okreval, so me poslali na dopust. Doma sem se odločil, da bom postal partizanski kurir. Na zemljo je legla noč in odšli smo na kurirsko pot. Kot kače smo se plazili skozi gozd. da bi opravili nalogo, ki nam je bila zaupana. Prešli smo potok, tiho zavili med hiše in se ustavili pri Majervih. Potrkali smo ^a okno. tedaj pa nas je nenadoma napadla nemška zaseda. Vnel seje boj. Krogle so sikale med drevjem in hišami. Čeprav je bilo Nemcev več kot kurirjev, smo jim spretno ušli. V spopadu sem bil ranjen v nogo. zato sta me dva tovariša dvignila in z mano odhitela v noč. Peklilo meje. ker sem bil nespo.soben za nadaljnje operacije. Ranjenega so me odnesli v dobro skrit bunker ob Dravi. V bližini je bila javka, s katere so nam prinašali hrano in nas opozarjali na nemške žandarje. ki so vsak dan brskali ob reki. Neko noč je naš stražar zaspal. Kerje že nekaj dni deževalo, je Drava naraščala. Ko seje stražar prebudil, je opazil, daje bunker zalila voda.. Segala je do gležnjev. Oprezno smo se zavlekli dojavke in se zatekli na senik, dokler ni Drava upadla. Ko sem okreval, je narava ozelenela in zacvetela ter z zelenjem in cvetjem okitila svobodo.« Umolknil je in se zamaknil skoz okno. Odhajajo^' domov, so se moje misli lovile s preteklostjo, v kateri seje! tovariš Viktor spopadal s sovražniki našega življenja. • Darinka Kolarič. 8.a >. OŠ Fr. Belšak Gorišnica j PRI KKO/KIII Hodim k dramskemu in recitatorskemu krožku. Tam senči- mo recitale, s katerimi nastopamo na proslavah. Naučili se bomo tudi igrico. Krožek imamo dvakrat na teden. Vsak drugi petek imamo dopisniški krožek. Tam pišemo sestavke, ki jih tovarišica pošilja v Tednik in 7 D. Ob koncu šolskega leta bomo izdali glasilo, kjer bomo dopisniki objavili svoje sestavke. Hodim tudi k pravljičnemu krož- ku. Tovarišica nam bere pravljice. Včasih gledamo diafilme. Zgodbice tudi narišemo. K vsem krožkom ze- lo rada hodim. Valerija Ilešič, OS, Vitomarci Partizanske anekdote Zelo rad prebiram krajše vesele in duhovite dogodivščine, ki jim pravimo anekdote. Oni dan sem se z*>!o zabaval ob anekdotah iz parti- zanskega življenja in spoznal, daje bila šala v vojnih časih pravo zdravilo zoper črne misli in mračna razpoloženja. Ker sem se pri branju od srca nasmejal, sem sklenil nekaj anekdot zbrati in zapisati. In tako vam jih sedaj pošiljam, pa ne zato. da bi si zaslužil priznanje, marveč z željo, da bi si tudi vi posladkali včasih grenak vsakdanjik. Kurir Glista je hitel mimo neke hiše. ko gaje gospodinja poklicala skoz okno: »Polh! Ej. Polh. pridi no malo sem!« Glista je stopil k njej in dejal: »E, veš, jaz sem Glista, mama, ne Polh.« »Saj sem vedela, da si neka žival, pase nisem več spomnila katera.« V črnogorski vasi seje dedek poslavljal od vnuka, kije odhajal v partizane. Ob slovesu mu je izročil kratko italijansko karabinko. Vnuku seje zdela nekam majhna, paje rekel, da ta res ne more daleč nesti. Dedek mu je odvrnil: »Zato pa boš se ti moral bolj približati in sovražniku podkuriti!« Kurir Sa.ša. kije bil nabrit ko le kaj, seje vrnil s terena v taborišče. Ko je pri.šel mimo intendanta Matevža, je rekel: »Matevž, prejmi pozdrave od Jake iz Zavrha.« »Hvala, Saša!« »Prejmi pozdrave od Jake.« je ponovil Saša. »Tak, daj no že mir s tem pozdravljanjem!« seje razburil Matevž. »Ne morem, dokler te ne pozdravim še 998-krat. Jaka meje namreč prosil, naj ti izročim 1000 pozdravov.« inlendant Ahacje ponoči prišel v hlev bogatina, kije imel sinova pri belih. V hlevu je bilo več krav in dva vola. Ahacje vola neslišno odpeljal, še prej paje pustil listek, na katerem so bile besede: '>Gospodar, tvoja sinova sta prostovoljno odšla k belim. Midva pa greva prostovoljno k partizanom.« Cik inŠek! V gozdu sta se srečala dva partizana. Potožila sta si težave. Prvi je vprašal: »Kaj si sedaj najbolj želiš?« l^rugi je odvrnil: »Tako klobaso, ki bi segala od desnega do levega uhlja.« Prvi paje dejal: »Premajhna bi bila za oba.« Pa seje hitro oglasil drugi: »O, to pa ne. ker sem levi uhelj pustil v bolnici Franja na Primor- skem. Tam .so mi ga namreč odrezali, kerje zmrznil. Pomisli, sedaj sva na Dolenjskem, in klobasa bi bila kar prilično dolga.« , Bataljon je bil na pohodu. Čez čas je prišlo po ustnem telefonu: »Breda, h komandantu.« Bolničarka Breda seje takoj javila komandantu: »Tukaj sem. tovariš.« »Zlomka! Mislil sem na mitraljez. na težko bredo. ne pa nate.« seje jezil komandant. i Komandir čete Samo je borcem i izlagal. kako se orientira v naravi. Po razlagi je vprašal kuharja: »No, tovariš kuhar, kako bi pa ti vedel, kje j sever?« »Po kotlu,« odgovori kuhar. »Moj kotel ima namreč na severni strani veliko luknjo.« . Kuhar Grega je za kosilo pripravil polento in kurjo obaro. Ko je' Tine obiral trdo kuretino, je dejal: »Tovariš kuhar, dal si mi samo kost in kožo.« •> Bi rad še perje?« se je odrezal kuhar. Četni kuharje naznanil: »Tovariši, za kosilo bo ocvrt nič.« »Kaj pa bo za večerjo?« je vprašal Miha. »Kosilo vam bom pogrel,« je odvrnil kuhar. Leta 1942 je borcem v vrhovnem štabu uspelo ujeti italijanskega zdravnika, ki jim je pozneje pobegnil. Zaradi tega so se fantje začeli prepirati. Ko je tovariš Tito zvedel, zakaj se prerekajo, seje odrezal: »Ujetnik ima pravico bežati, naša dolžnost paje. da ga zastražimo.« Kurir Jaka seje ustavil v neki hiši in vprašal gospodinjo, če ima kaj za pod zob. »Kaj naj ti dam, sinko?« »Karkoli, mamca. Saj ni treba, da je malo. poglavitno je, da je dobro.« je dejal Jaka. Partizani so bili v prvih letih vojne nemalokrat lačni. Neka bosanska četa je že dalj časa otepala kašo. skuhano iz grobo zmletega ovsa, kije borce neprijetno praskala po grlu. Bombaš Ljubo seje ob tej čudni jedači nekoč močno zamislil. »Kaj tuhtaš?« gaje vprašal kuhar Gad. »Bojim se,« je odgovoril Ljubo, da nas bodo mule pošteno preklele, ker smo jim požrli toliko ovsa.« »Fantje, ali zna kdo od vas kuhati?« je vprašal komandir čete. »Jaz znam.« se je oglasil Srdan. »Kaj pa znaš kuhati?« je bil radoveden komandir. »Živo apno.« je hitro povedal Srdan. »Dober boš.« je odvrnil komandir in ga potrdil za kuharja. Damjan Bračič. 6. a OŠ Fr. BelšalE Gori.šnica TEDNIK -I'!-december 1980 TELESNA KULTURA iN SPORT - 13 v soboto \H nedeljo v ptuju Prvenstvo LJAO v šahu Vsakoletno ekipno prvenstvo Ljubljanskega armadnega obmo- čja v šahu bo tokrat v Ptuju, v izvedbi vojakov in starešin voja- šnice Dušan Kveder ter ob pomoči članov šahovskega društva MIP. Pokroviteljstvo nad prvenstvom jc prevzela Skupščina občine F'tuj, pokrovitelji posameznih ekip pa so piujske delovne organizacije. Tekmovanje bo potekalo v dvo- rani novega doma gasilcev v Ptuju, pričelo pa se bo v soboto 13. de cembra ob 8,45. V Ptuju bodo nastopile naslednje ekipe, ki se bodo pomerile v hitro- potezni igri: Ljubljana 1, II in lil. Novo mesto, Kranj, Radovljica, Vrhnika, Slovenska Bistrica, Aj- dovščina, Maribor, Celje, Postoj- na, Pivka, Ribnica, ekipa obmej- nih enot in Ptuj. Na lanskem prvenstvu, ki je bilo v Celju, je zmaeal ekipa Novega mesta. Med letošnje tavorite pa lahko uvrstimo Postojno, Maribor, Aj- dovščino in Kranj. Ptujčani so na lanskem prvenstvu osvojili deveto mesto, letos pa upajo na boljšo uvrstitev kljub* temu, da v .svoji ekipi nimajo šahovskih kategorni- kov. Vsaka ekipa na tou prvenstvu bo štela šest tekmovBcev in dve rezervi. Organizatorji se bodo potrudili, da bo počutje in bivanje gostov prijetno, za nemoten potek prven- ,stva — po tekmovalni plati — pa bodo skrbeli sodniki, čIf .i šahov- skega društva MIP. Prvenstvo se bo končalo v nede- ljo, za zaključek pa se nam obeta zanimivo srečanje. Ob koncu bodo namreč izbrali ekipo LJAO, ta pa se bo pomerila z ekipo SD MIP, ki se je uvrstila v drugo zvezno ša- hovsko ligo L kotar uspihmudinkbk drava DRUGO MESTO NA PRVENSTVU SRS Mladinke rokometnega kluba Drava so se odlično odrezale na finalnem turnirju zimskega prvenstva Slo- venije, ki je bil v petek 5. decembra v dvorani osnovne šole Planina v Kranju v odlični organizaciji rokometnega kluba Preddvor. V finale so se po izvedenih polfinalnih turnirjih na celotnem območju Slovenije (Drava je zmagala na tur- nirju v Velenju) uvrstile naslednje ekipe: Preddvor, Izola, Miiiotest, Novo mesto, Itas Kočevje in Drava. Od močnejših ekip so v poltinalu izpadli Alples, Olim- pija in Velenje, torej naraščaj naših drugoligaških ekip. Na finalnem turnirju so bile ekipe razdeljene v dve skupini. V skupini A so nastopili Preddvor, Novo mesto in Izola, v skupini B pa Mlinotest, Itas Kočevje in Drava. V skupini A je zmagala domača ekipa pred Izolo in Novim mestom, v skupini B pa Drava pred Mlinotestom in Itas Kočevjem. Ptujčanke so najprej igrale 11:11 s Kočevjem in nato z odlično in borbeno igro premagale Mlinotest s 14:12 (7:6). Uspeh proti Mlinotestu je toliko večji, saj je ta ekipa, ki je nastopi- la v Kranju (z izjemo vratarke), po prvem delu na vrhu lestvice slovenske rokometne lige članic, Ptujčanke pa so nastopile brez Mumlekove, Novakove, Ivančičeve in Sitsenfr.'*!'-^ V zaključnih srečanjih so najprej mladinke Itas Kočevja s 16:14 premagale Novo mesto in osvojile peto mesto. V srečanju za tretje mesto so igralke Mlinotesta kar s 16:10 premagale Izolo. I inalno srečanje: Preddvor—Drava 11:10 (7:4) Preddvor: Vreček, D. Savs, B. Tišler, I. Savs, Ve- sel 2, lvanovič3,Trtnik I,C. §avs2, Krišelj 1, M. Tiš- ler, Karničar 2, Smrtnik; Drava: Farič, Vršič, Cerne 8, Kelenc 1, Vičar, Ga- lun, l.epej, Kmetec, Pcrko, Sipek 1, Vraber, Rimele; Po začetem vodstvu igralk Preddvora so Ptujčanke znižale razliko na zadetek, vendar so jim domačinke do konca prvega dela spet ,,ušle" in vodile za tri zadetke razlike. V začetku drugega polčasa so Ptujčanke izenačile, to jim je uspelo še dvakrat, vendar so bile domačinke boljše za samo en zadetek. Končni vrstni red je naslednji: 1. Preddvor, 2. Dra- va, Mlinotest, 4. Izola, 5. Itas Kočevje in 6. Novo mesto. V ptujski ekipi je potrebno izdvojiti Ines Ccrm, ki je na treh srečanjih dosegla kar 25 zadetkov in prejela priznanje kot najboljša strelka. Za najboljšo igralko je bila izbrana Veselova (Preddvor), najboljša vratar- ka pa je Samardjija (Izola). 1. kotar SKl ČLANI - VZHOD:DRAVA-STRAŽA 61:81 (41:48) šE VEDNO BREZ ZMAGE Telovadnica Mladika, gledalcev 50, sodnika Majer (Maribor) in Potočnik (Slovenske Konjice); Drava: Kosi, Serona 8, Petek 2, Reš, Marčič 8, Urbančič, Segulin 2, Cobelj 6, Kotnik 2, Vuk, Dobri- jevič 26, Skok; Straža: Tavčar 16, Brsan 14, Ci- rnski, Sercelj 6, Mrvar, Kolegar, Bele, Osolnik 18, Vidmar, Lukšič, Erpe 23, Antončič; Košarkarji Drave tudi tokrat niso uspeli zmagati. Glede na prikazano igro so zasluženo izgubili s popre- čno ekipo Straže. Srečanje so od- ločile izkušnje in skok, prav tu pa so bili gostje veliko boljši naspro- tnik. V kritičnih trenutkih (resnici na ljubo, teh je bilo bolj malo) so znali še kako dobro kaznovati na- pake domačih košarkarjev, pobrali pa so tudi veliko večino odbitih žog tako pod svojim kot pod ko- šem nasprotnika. Drava je sicer imela premoč v višini (Cobelj in Reš), vondar to ne zadostuje, po drugi strani pa z izjemo Dobrijevi- ča Drava tokrat ni imela igralca, ki bi dobro zadeval. Res pa je, da so v ptujski ekipi nastopili le trije do- kaj izkušeni igralci (Dobrijevič, Marčič in Serona), trener Neudauer pa na klopi ni imel ustrezne menjave. Se zlasti, ker je najboljši strelec Dobrijevič v 15. minuti drugega polčasa dobil peto osebno napako, pred tem pa je ve- čji del odigral s štirimi. Drava je v napadu tokrat igrala premalo agresivno. To potrjuje podatek, da so gostje v drugem polčasu prvo osebno napako dobili šele v 11. minuti. Začetek srečanja je pripadel domačinom, ki so povedli s 16:10, vendar je kaj hitro bilo 16:25. Prednost .so igralci Straže obdržali do konca prvega dela. V začetku drugega polčasa so igralci Drave razliko 11 točk znižali le na tri (55:58 in 57:60). Vendar je upanje na uspeh bilo le kratkotrajno. Go- stje so ob podpori bučnih pristašev ob napakah Drave v napadu razli- ko hitro povečali na 7, nato 9 točk, do konca srečanja pa dobro napolnili koš domačih. Omeniti velja, da so zaključek srečanja odigrali mladi, tako na eni kot na drugi strani. Pokazali so, da žogo sicer obvladajo, koša pa ne dose- žejo. Kvaliteto in tekmovalne uspehe ptujskih košarkarjev lahko pri- čakujemo šele čez nekaj let, ko bodo svoj dobro zastavljen selek- cijski sistem pripeljali do vrha, do članske vrste. Do takrat pa bodo uspehi članov bolj na obrobju v/hodne republiške lige. I. kotar Uspelo množično občinsko tekmovanje v petek 5. decembra sta Zveza telesnokulturnih or- ganizacij in Šahovsko društvo MIP v dvorani doma JLA izvedli množično občinsko tekmovanje v šahu za ,,rekreativce". Nastopili so lahko občani, ki niso aktivni šahisti oziroma so brez kategorije. Kategorniki in mojstrski kandidati se bodo pomerili kasneje. Od- ziv je bil zelo dober, saj je nastopilo 45 šahistov, ki so se med seboj pomerili v hitropotezni šahovski igri. ' Organizatorji so udeležence razdelili v dve skupini. V prvi so nastopili pionirji, bilo jih je 14, v drugi pa mladinci in člani, sodelovalo jih je 31. Po končanem tekmovanju pionirjev (igrali so vsak z v,sakim) je vrstni red naslednji: 1. Vlado Bezjak (Grajena) 9 točk, 2. Drago Ranfl (Gorišnica) 8,5, 3.—5. Andrej Kolarič, Franc Vrbančič in Miloš Ličina (vsi iz Gorišnice) itd. V predtekmovanju so bili mladinci in člani razde-. Ijeni v dve skupini, v finale pa se jih je uvrstilo 12. Fi- nalni del je dal zmagovalca. To je Kondrad Horvat iz DO Agrotransport, ki je v 11 srečanjih zbral 8,5 točke. Sledijo pa: 2. Franc Cafuta (OS Juršinci) 7,5, 3. Dani- lo Križe (DO Olga Meglic) 7,4. Boris Žlender (Rogoz- nica) 6,5, 5. Janez Vrbančič (Gorišnica) 6, 6. Avgust Stcfanee (Kmetijski kombinat) 6, 7. Martin Vrbančič (Gorišnica) 5,5, 8. Vinkb Fekonja (DO Olga Meg- lic) 5,5, 9. Mirko Jaušovec (Kmetijski kombinat) 4, 10. Alojz Šoštar (Ptuj) 3,5, II. Franc Horvat (Juršin- ci) in 12. Dušan Klajderič (Ptuj) 3 točke. Najboljši so prejeli pokale in diplome, ki sta jih podelila Ivo Klarič in Milan Seruga. Tekmovanje, tra- jalo je kar 6 ur, je odlično izpeljala sodniška četverica Milan Seruga, Branko SedlaSek, Vlado Viher in Mirko Vaupotič. 1. k. Ptujski sahisti republišici prvaki V pred kratkim končanem tek- movanju v slovenski šahovski ligi je ekipa šahovskega dru.štva MIP iz Ptuja dosegla izjemen uspeh — Postala je zmagovalec lige ter si ta- ko pridobila pravico nastopa v dru- gi zvezni šahovski ligi. Do tega uspeha so ptujski šahisti prehodili dolgo in naporno pot od druge slovenske lige pred petnajstimi leti do prve slovenske lige, kjer so bili člani vrsto let, letos pa jim je prodor na sam vrh tudi uspel. Letošnje tekmovanje v prvi slovenski šahovski ligi je bilo razdeljeno v dva dela. prvi je bil na Pokljuki, drugi pa od 28. 11. do 1. 12. v Trbovljah. O nastopu na Pokljuki smo že poročali, tokrat pa Se bolj ustavimo pri na.stopu v Trbovljah, ki je prinesel odločitev o republiškem prvaku. Deset ekip, kolikor jih nastopa v Prvi republiški ligi, je tukaj odigra- lo zadnjih pet kol. Preglejmo rezul- tate ptujske ekipe: MIP — Jesenice 5,54.5, MIP — Radenska 5:5, MlP — Žalec 7,5:2,5, MIP — Celje 6.5:3.5 in MIP — Fram 5:5. Ne- l^oliko manj od pričakovanega so •^tujčani in Ptujčanke dosegli v ^fečanjih z Jesenicami in Radensko Murske Sobote, saj so ta dva nas- protnika v prejšnjih letih Premagovali z dosti večjo razliko j^ot tokrat. Do odločitve o republiš- '^^ni prvaku je prišlo v predzad- njem kolu v neposrednem dvoboju ^ C"eljani, ki so veljali za favorite '^tošnjega tekmovanja. Ekipa MIP .se je izkazala in ravno v odločilnih trenutkih pokazala največ ter •nasprotnika premagala z izidom, ki je zadostoval za prvo mesto. Zad- nje kolo je tako glede na razplet v predzadnjem pomenilo le formal- nost, seveda pa si SD MIP poraza ni smelo privoščiti. Končni vrstni red ekip je naslednji: I. MIP Ptuj S''.5 točke, 2. Celje 55, 3. Jesenice 4^.5, 4. Fram 47, 5. Žalec 45,5, 6. Radenska Murska Sobota 44, 7. Kranj 43, 8. Rudar Trbovlje 39, 9. Ponikve 37 in 10. Vrhnika 34,5 toč- ke. Iz lige sta v drugo slovensko hgo izpadli zadnjcuvr.ščeni ekipi. Ob zanesljivi igri članov so se v ekipi SD MIP zlasti izkazali članice in mladinci. Pa poglejmo dosežke posameznih igralcev in igralk ptuj- ske ekipe: Polajž.er 3 točke iz 9 par- tij, Bohak 6,5 (9), Podkrajšek 5,5 (9), Klemenčič 6 (9), Majccnovič 4,5 (9), Seruga 6,5 (9), Tatjana Vaupotič 6,5 (9), Jasna Pavlin 8,5 (9), Bezjak 4 (8), Brglez 6,5 (9) in ZmavcO(l). Posebej velja pohvaliti Jasno Pavlin, ki je z 8,5 točke dosegla sploh najboljši rezultat letošnje lige ter prejela posebno priznanje. Presenetil pa je tudi mladi Rado Brglez, ki je s 6,5 točke osvojil naziv prvokategornik. Moramo ugotoviti, da je k uspe- hu SD MIP veliko prispevalo dolgoletno delo z mladimi in ti so svojo nalogo odlično odpravili. Prav tu pa leži možnost, da se ptuj- ska ekipa ludi obdrži v drugi zvezni šahovski ligi. V društvu, kjer so na uspeh zasluženo in opravičeno zelo ponosni, ugotavljajo, da jim bodo največja ovira finančna sredstva, čeprav družba njihova prizadeva- nja sedaj bolje vrednoti in jim po- maga. Zvezni rang tekmovanja je namreč precej dražji, pričakujemo pa, da bodo tudi te težave, čeprav jih spremljajo že vrsto let in' niso novost, s širšo pomočjo uspešno prebrodili. V nasprotnem primeru se tekmovanja v zvezni ligi ne bodo mogli udeležiti. Po organizacijski plati pa posebnih težav ne pričaku- jejo. Republiškega naslova v društvu ne bodo dolgo slavili, čeprav bo zapisan kot njihov izjeden uspeh, saj bodo že v kratkem pripravili program priprav na nastop v drugi zvezni šahovski ligi, takoj za tem pa jih čaka izvedba sprejetega programa. Republiški naslov je namreč uspeh, hkrati pa tudi velika obveza. Ob čestitkah jim zaželimo uspešne nastope tudi v zveznem rangu tekmovanja! 1. kotar Med rednim mesečnim hilropoleznim turnirjem v sobi SD MIP (foto I. kotar) TELESNOKULTURNE AKTIVNOSTI OB DNEVU JLA V številne prireditve ob prazniku JLA se vključujejo tudi lelesno- kulturni delavci in športniki. Zato so v program uvrščena srečanja vojakov in starešin z občani v različnih športnih disciplinah. Prvo tekmovanje, kije bilo hkrati posvečeno dnevu JLA in prazniku republike. JC bil tradicionalni Lackov turnir v streljanju s serijsko M K pištolo, včeraj pa so se v šahu pomerile ekipe vojašnice Dušan Kveder. občinskega štaba za teritorialno obrambo in šahovskega društva MIP. Tretja prireditev bo izvedba letošnjega prvenstva ljubljanskega armadnega območja v šahu, ki bo to soboto in nedeljo v dvorani Doma gasilcev v Ptuju. Ob koncu prvenstva se bosta v prijateljskem dvoboju v počastitev Dneva JLA pomerili ekipi LJAO in SD MIP. 16. decembra bo občinska strelska zveza izvedla tekmovanje v streljanju z zračno puško. V streli.šču pri telovadnici Mladika bodo nastopile petčlanske ekipe JLA, OŠTO in streLskih družin občine Ptuj. Naslednji dan bo kegljaški klub Drava izvedel tekmovanje med ekipama JLA in kegljaškega kluba, prireditev bo na kegljišču Drava. 18. decembra se bosta v Dornavi v odbojki pomerili vrsti JLA in domačega 1VD Partizan. Srečanje bo v telovadnici osnovne šole. Zadnja športna prireditev pred praznikom bo košarkarski turnir v telovadnci Mladika, ki ga bodo člani K K Drava izvedli 19. decembra. Nastopile bodo tri ekipe in sicer vojaki in starešine Ptuja in Maribora ter članska ekipa K K Drava 1. kotar tvd partizan ptuj Rekreacija za cicibane Po nekajletni redni vadbi je postala rekreacija za cicibane, ki jo organizira lelesnovzgojno društvo Partizan Ptuj. tradicionalna. Zani- manje za vadbo je precejšnje, čeprav Partizan nima svoje telovadnice, čeprav ima na voljo pičla sredstva in malo strokovno usposobljenih kadrov. Tudi letos je vadba vsak petek od 16.30 do 18. ure JT telovadnici osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. Letošnji program zajema nastop za starše pred novoletnirni prazniki, v januarju bodo šh cicibani s sanmi na ptujski grad. v marcu bodo ob dnevu žensk pripravili nastop za starše, ob dnevu mladosti pa bo na nogometnem igrišču TVD Partizan v Ljudskem vrtu skupni nastop vseh oddelkov — od cicibanov do pionirk in pionirjev. Vse cicibane vabijo, da se pridružijo skupini, ki obiskuje vadbo, pa tudi prvošolčkom ne bodo odrekli gostoljubja. N.D. SKL - ČLANICE Poraz v Ljubljani V četrtem kolu tekmovanja v slovenski košarkarski ligi članic so igralke K K Drava gostovale v Ljubljani, kjer jih je B ekipa Jezice premagala s 73:58 (35:24). Drava:Horvat 14, Pajenk 14, Vogrinec 4, Sirec 6. Dobrijevič. M. Sirec 20. Drava je trenutno na sedmem mestu z dvema točkama, v vodstvu pa so Sava, Jesenice in Mengeš s šestimi točkami. V prihodnjem kolu se bodo Ptujčanke v telovadnici Mladika pomerile z Litijo, srečanje pa bo v soboto. L k. Selekcijski turnir v namiznem tenbu Na tretjem selekcijskem turnirju članic za prvenstvo SRS, kije bil v Hrastniku, sta v prvi skupini tekmovalki NTK Petovia Udovičeva in Kampuševa osvojili šesto oziroma sedmo mesto, v drugi skupini pa je bila Majnikova tretja, Meškova pa sedma. Kontrolno tekmovanje v streljanju V Grosupljem je bilo prvo kontrolno tekmovanje strelcev in strelk naše republike v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Od pred- stavnikov ptujske občine so najboljše uvrstitve dosegli: Zupanič je zmagal pri mladincih v streljanju s pištolo, Maloič pa je tretji; v isti kategoriji pa je pri članicah Pšajdova osvojila drugo mesto. 1. k. Prva Veličina Pred kratkim so na razširjenem sestanku obeh nogometnih lig pri OTTKS Lenart obširno razpravljali o jesenskem občinskem nogome- tnem tekmovanju in nekaterih v tej športni rekreaciji, ki je v občmi Lenart še najbolj obsežna. Ugotavljali so. da seje nogomet pri Lenartu nekoliko izboljšal. Posebej velja omeniti, da so v telesno kulturni skupnosti pri Lenartu organizirali tečaj za sodnike malega nogometa, ki se gaje udeležilo okrog 15 slušateljev. S tem so tudi v letošnji jeseni veliko izboljšali obe nogo- metni ligi. saj so poostrili določene kriterije, ki jih igralci v občinski nogometni ligi spoštujejo. Na sestanku so vodje ekip govorili tudi o nekaterih težavah, zlasti takrat, ko pada dež. saj sta še dve krajevni skupnosti, kjer nimajo asfaltiranega igrišča za mali nogomet in predvsem iz teh dveh krajevnih skupnosti izhaja največ nogometnih ekip. to sta K S Gradišče in Cer- kvenjak. iz obeh krajev pa tekmujejo v obeh občinskih ligah po tri nogometna moštva. Ob koncu sestanka so razglasili še rezultate vseh uvrščenih ekip v A in B ligi. ter prvouvrščeni ekipi y A ligi NK Voličina in v B ligi NK Benedikt (V) podelil priznanji za jesenske občinske prvake. J. Lorber Sitar tretji na mednarodnem turnirju v Italiji v predzadnji številki Tednika smo na kratko poročali, daje odšel Vladimir Sitar, karateist iz Ptuja na tekmovanje v Milanov Italiji, kjer je bil mednarodni turnir v karate športu. Naj ob tem .še zapišemo, da so na tem mednarodnem turnirju med drugim nastopili karateisti iz Francije. .Anglije. Irske. ZR Nemčije. Švice, Jugoslavije in seveda Italije. Od Jugoslovanovje naslopiloosem tekmovalcev, Sitariz Ptujapaje biledini predstavnik iz Slovenije. Naš Sitar seje v svoji muha kategoriji dobro izkazid, saj je v močni konkurenci uspel osvojiti III. mesto, s tem si je prislužil tudi posebno priznanje in pa seveda nagrado. Sicer pa je bil (xl vseh nastopajočih Jugoslovanov najboljši. Na četrto mesto sta se namreč uspela plasirati Rečan I araguna v polsrednji in Divač iz Imotske v poltežki kategoriji. Kot smo zvedeli, je v Italiji karate šport izredno fx)pularen. Dokaz temu je brez dvoma že to. da si je srečanje oziroma borbe karateistov ogledalo več kot osem tisoč obiskovalcev, ki so samo za vstopnice odšteli precej denarja. Pri tem pa ne smemo pozabiti omeniti, da je tretje mesto, ki ga je zasedel Vladimir Sitar, ki tekmuje šele tretje leto. res velik uspeh in prepričam smo. da tudi ne zadnji. P^^^^^ j^^^^j^ 14-ZA RAZVEDRILO 11.december 1980 TEDNIK TEDNIK — 11.december 1980 OGLASI IN OBJAVE-15 Bo dedek Mraz letos enak za vse iia§e malčke? že nekaj let nazaj si Občinska zveza prijateljev mladine prizadeva, da bi pri- pravila enoten program praznovanja Novega leta in prihoda dedka Maraza, da bi bili tega dogodka deležni vsi malčki v enaki obliki. Potrebno je reči, da jim je to v veliki meri uspelo. njihi)\ a prizadevanja pa bi bila še bolj uspe.šna. če bi se jim priključili še nekateri delovni kolektivi in vrtci v naši občini. Zveza prijateljev mladine je namreč sklenila i združenim delom samoupravni sporazum, po katerem delovne organi- zacije odvajajo vsako leto na poseben račun sredstva, namenjena za nakup da- ril, ki jih dedek Mraz nato deli po vseh krajevnih sk upnostih, vsem otrokom, tudi tistim, ki obiskujejo vrtec in tam že dobijo darilo, pa ti.stim. ki dobijo darilo v delovni organizaciji staršev. Ce imajo »srečo«, dobijo kar štiri darila in tako jim že v rani mladosti vcepimo potrošniško in prido- bitniško miselnost. Lepo število delovnih organizacij je že nakazalo sredstva, med njimi so tudi naše največje, od katerih se seveda »nateče« največ denarja, prispevek za zaposlenega /naša letos 30 dinarjev. Občinska zveza prijateljev mladine bo torej tudi letos pripravila pakete enake vrednosti za vse malčke od 2. do 7. leta in dedek Mraz bo t)biskal vse mestne in podeželske kraje- vne skupnosti. Lani so povsod pripravili zanimive programe, k sodelovanju so pritegnili pionirje osnovnih šol, kjer imajo vzgojno varstvene ustanove, so so- delovali tudi najmlajši. Upamo, da bo tako tudi letos, manj tipanja paje. da bo ostalo .samo pri tem. Vrtci imajo namreč v svoji programih obisk dedka Mraza in seveda tudi obda- rovanje svojih varovancev, nihče pa ne jamči, da ne bodo isti otroci prejeli darilo tudi v krajevni skupnosti. Tudi v delovnih organizacijah ki so sredstva za skupno obdarovanje sicer že nakazala, pripra- vljajo še dodatno obdaritev za otroke svojih delavcev. Nekje so dogovarjajo celo za darilo v vrednosti 500 dinarjev. ()b tem se vsiljuje vprašanje, kako se v teh delovnih kolektivih vključujejo v stabili- zacijska prizadevanja naše družbe, kako skrbijo za vzgojo tistih, ki bodo nadalje- vali naše delo v pogojih, ko bodo lahko od skupnega kolača zajemali z malo manjšo žlico. JASLI IN KUHINJA ZA STO OTROK V glavnem so bile končane skupščine samo- upravnih interesnih skupnosti na katerih .so de- legati v zboru uporabnikov in izvajalecv govori- li predv.sem o samoupravnih sporazumih o te- meljih planov za naslednjih pet let. Sklepčnost je bila tokrat kar zadovoljiva in tudi dnevni redi niso bili predolgi kar priča primer skupščine kulturne skupnosti občine Ptuj, ki je bila kon- čana v slabi uri. V torek so tudi v skupščini otroškega varstva spregovorili o nadaljnem razvoju te dejavnosti, ki jo bomo v prihodnjih petih letih lahko raz.ši- rili le za jasli v katerih bo našlo svoj drugi dom 100 otrok. Poleg tega pa v tem obdobju predvi- devamo še vključitev otrok v pet varstvenih družin s čimer bi v organizirano precjšolsko vzgojo in varstvo vključili skupno nekaj prek 1400 otrok do leta 1985. Delegati so del razprave namenili tudi realiza- ciji finančnih načrtov skupnosti otroškega var- stva in počitniške kolonije Biograd na morju. Skupnost je svoje prihodke realizirala v višini-. 88 odstotkov, za redno dejavnost 80 odstotkov, za investicije iz prispevne stopnje pa 79 odstot- kov predvidenih sredstev v letu 1980. Posebno je bilo živahno v zvezi s počitniško kolonijo Biograd na morju o kateri smo vas že informi- rali v prejšnji številki Tednika. Delegati obeh zborov so ponovno opozorili na že sprejeti sklep, da je nujno to dejavnost ustrezneje orga- nizirati in da je razpras brez konkretne akcije dovolj. ALFONZU MAZLUJU ZLATI RED ZA LOVSKE ZASLUGE Divjad je njegova prijateljica Pravijo, daje zeleni gaj lovcev raj. Za 85-letnega Alfonza Mazluja iz Ptuja je to tudi njegov drugi dom. Dobrih 70 let je minilo od takrat, ko je postal kot 15 letni fant član zelene bratovščine. Ostal ji je zvest zdrušo in telesom. Divjad je postala njegova prijateljica. Bilje in je še njen varuh in gojitelj. V lovski organizaciji je opravljal dolg seznam najodgovornejših nalog, napisal številne strokovne članke s področja gojitve divjadi in lova, vzgojil je številne lovce m vselej postavljal v ospredje gojitev divjadi in .šele potem njen odstrel. Se dandanes trdi Fonza, kakor mu pravijo lovci, daje puška le lovcev simbol. Alfonz Mazlu je danes po stažu v lovskih vrstah, eden najstarejših slovenskih in jugoslovanskih lovcev. Za izjemno delo v sedmih desetletjih mu je na nedavni slovesnosti, ki stajo organizirali zveza lovskih družin Ptuj in lovska družina Ptuj podelil tajnik skupščine lovske zveze Slovenije Peter Šuler zlati orden za lovske zasluge. To odličje podeljuje lovska zveza Jugoslavije. Čestitamo! JOS Alfonz Mazlu (na desni) prejema visoko odličje lovske zveze Jugoslavije. (FOTO: JOS) SREČANJE NOVINARJEV V MARIBORU Mariborski aktiv društva novi- narjev Slovenije je preteklo soboto pripravil že osmo srečanje novi- narjev severovzhodne Slovenije. Osrednje pozornosti je bilo dele- žno tekmovanje v kegljanju, kjer je proti vsem pričakovanjem za- blestela ekipa koroškega aktiva. Pobrali so vse tri pokale, saj so zmagali tako ekipno kot posami- čno v ženski in moški konkurenci. 5tevilo podrtih kegljev pove, da je bilo tekmovanje bolj rekreativnega značaja, novinarji pa so si vsi po vrsti prizadevali za kar najboljšo uvrstitev. Vrstni red: — ekipno: 1. aktiv koroških no- vinarjev, 2. 1. ekipa mariborskega aktiva, 3. 1. ekipa pomurskega ak- tiva; — ženske: L. Miša Felle (radio Slovenj Gradec), 2. Majda Goznik (Radio — Tednik Ptuj), 3. Sonja Griži Ia (Jana). — moški: 1. Ivan Praprotnik (Delo), 2. Štefan Celeč (radio Murska Sobota), 3. Zmago Gomzi (/IV TAM). članov mariborskega aktiva za- radi organizacije ne bomo hvalili, pa tudi grajali ne — zaradi slabe udeležbe najbolj številnega aktiva novinarjev v severovzhodni Slove- niji. Najmanj udeležencev je bilo namreč prav iz Večerove redakcije, medtem ko Celjanov še nismo imeli čast videti na tovrstnih te- kmovanjih, p ČRNA KRONIKA Kljub večkralnemu sneženju, ki je močno vplivalo ludi na stanje cestišč ni bilo v tednu od 1. do vključno H. decembra težjih prometnih nezgod — vsaj na območju ptujske občine ne. Miličniki postaje milice Ptuj in oddelko/g^o v tem tednu posredovali le v eni lažji prometni nezgodi, kjer so zabeležili le eno lažjo poškodbo in materialno škodo okoli 5.000 din. Kot so nam sporočili je bilo sicer več manjših trčenj med vozniki, ki so to uredili sami med .^eboj. Ne preostane nam drugega, kot. da zaželimo vsem voznikom še naprej tako previdno in srečno vožnjo. .OM DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE BRATOV ŠTRAFELA MARKOVCI razpisuje dela in naloge učitelja biologije in kemije za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: predmetni učitelj. Nastop dela: 26. 1 1981 Prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi. Klub brigadirjev „Franc Belšak-Tone" Ruj sporoča Brigadirjem - aktivnim udeležencem lokalnih, republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij v obdobju 1946—1980 sporočamo, da bo v petek, 19. decembra 1980 ob 17. uri v Narodnem domu v Ptuju PROGRAMSKO VOLILNI ZBOR BRIGADIRJEV OBCINE PTUJ. Na zboru bo podano poročilo o delu Kluba brigadirjev občine Ptuj v letu 1980, obravnavali in sprejeli pa bomo tudi program dela za leto 1981. Izvolili bomo novi svet in nadzorni odbor kluba briga- dirjev ,,Franc Belšak-Tone" Ptuj in se pogovorili o vseh ostalih vprašanjih, ki brigadirje zanimajo. Naše sporočilo velja kot vabilo — pridite, pričakujemo vas! FB LE DVE TRETJINI USPEŠNIH Kljub velikim podražitvam avtomobilov in bencina tudi letos ni padlo zanimanje za opravljanje šoferskih izpitov. Tako pri avtomoto društvu v Ptuju kot pri združenju šoferjev in v Kidričevem imajo , vseskozi prijav dovolj, pa tudi pri opravljanju izpitov iz prve pomoči i jim kandidatov ne zmanjka. V letošnjem letu so organizirali že 28 | tečajev, ki jih je obiskovalo 1128 občanov vseh starosti in poklicev, i Okrog 800 je tistih, ki so ga uspešno opravili, med neu.spešnimi pa \ imajo tudi svojevrstnega rekorderja, ki je kar sedem krat sedel pred • izpitno komisijo. Za svojo vstrajnost je na koncu le bil nagrajen s { potrdilom o opravljenem izpitu iz prve pomoči. Če se danes že vozi nismo preverjali, gotovo pa mu tudi tu vstrajnosti ne bo zmanjkalo. \ Za tečaje prve pomoči pa se v precejšnjem številu zanimajo tudi ' bodoči poklicini vozniki, ki se jih je letos vključilo kar 50, uspešni pa so ' bili tudi dijaki srednješolskega centra v Ptuju — vseh 35 prijavljenih je ; tečaj uspešno končalo. mš ' OBČNI ZBOR ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA Zgodovinsko društvo, ki povezuje zgodovinarje in ljubitelje s tega ; področja iz občin Ormož in Ptuj. je sklicalo za soboto. 13. decembra ob . 13. uri občni zbt)r. ki bo letos v Ormožu. Ptujski člani bodo tja odpoto- \ vali z vlakom. \ Občni zbor obsega običajni dnevni red z obračunom dela za minulo dveletno obdobje, volitvami organov društva in sprejemom | delovnega programa za naslednje leto. I Sledil bo Se kulturni del z nastopom učencev osnovne šole v i Ormožu in predavanjem arheologinje Marjane Tomanič-Jevremov. F i LETOS BO NASTOPILO 16 PEVSKIH ZBOROV i Med pomembnejšimi kulturnimi dogodki, kijih bomo v tem me- j secu zabeležili na območju ptujske občineje vsekakor VIL revija odrashh ; pevskih zborov, ki jo bo občinska zveza kulturnih organizacij Ptuj i pripravila v počastitev dneva JLA. Letošnje srečanje na katerem bo ' sodelovalo 16 pevskih zborov bo v avli centra srednjega usmerjenega ; izobraževanja v petek, 19. decembra. Blizu 500 pevcev — združenih v j dveh ženskih, osmih moških in šestih mešanih pevskih zborih bo ob i zaključku skupno zapelo Pesem o slavi Radovana Gobca, vsak pa se bo : predstavil s po dvema pesmima iz bogate zakladnice slovenske in ludi: jugoslovanske zborovske pesmi. Po lanskoletni reviji smo v Tedniku obširno poročali o posameznih pevskih zborih, s čimer smo tudi precej razvneli nekatere posameznike, ki .so se čutili prizadete iz tega ali drugega vzroka. Je že tako, da menimo,: če delamo kot amaterji, da mora biti mnenje le najle-pše. Tudi veseli smo, | daje to javno povedano ali zapisano. Tisto kar pa ni dobro pač ne bi | smeli objaviti, da ne bi koga prizadeli, oziroma ga odvrnili od te ljubi-• teljske zanesenosti. Prav zato .so se letos organizatorji ponovno odločili,' da bo po reviji pogovor z dirigenti ter predstavniki pevske zveze Slo-; venije in domačimi glasbenimi strokovnjaki. Osnovni namen tega po-' govora pa. da skupno ugotovimo koliko smo v ptujski občini na področj u zborovskega petja dosegli in kaj storiti, da bodo uspehi še bolj vzpod- ' budni. j Med eno in drugo revijo smo v ptujski občini zabeležili tudi pre- \ neharije dela v nekaterih zborih, ki je le občasno zaradi težav z diri-; gentom sicer pa stalno deluje še vedno 22 pevskih zborov med katerimi s se bo letos na reviji predstavil prvič mešani pevski zbor iz Draženc, ki; deluje v okviru hajdinskega prosvetnega društva »Stane Petrovič.« mš ; RODILE SO: Elizabeta Novak, Stopno 16 — Boštjana; Sonja Dragar. Rogaška 8 — Boštjana; Danica Hrženjak, Bukovci 81 — dečka; Marjana Kopušar. Apače 63 — dečka; Angela Horvat. Vintarovci 45 — deklico; Majda Šeruga. Rogozni- ška 16 — Nino; Darinka Jeza, Apače 15 — deklico; Ana Čuš, Sakušak 52 — dečka; Irena Klajnšek. Apače 231 — Matjaža; Marija Vrtič. Dornava 56 — Bojana; Danica Bunič, Ljublja- na. Cesta Dalmatinskega odreda 151 — Darka; Veronika Podgor- šek. Strajna 43 — Petra; ŠtelTca Petek. Hardek 27 — Iztoka; Vida Voglar. Zg. Leskovec 10/a — deklico; Anica Dodlek, Apače 296 — Tomaža; Angela Kovačec, Kukava 9— dečka; Neža Petek, Polenci 29 — deklico; Zdenka Čihal. Ziherlova ploščad 19 — Pelrcv; Martina Krapež. Breg 42 — deklico; Štefka Medved. Dra- gonja vas 40/a — dečka; Danica Novak. Breg 35. Središče — Tanjo; Marija Ciglar. Veliki vrh 5 — deklico; Ida Predikaka. Majšperk 37 — dečka; Jožica Zadravec. Loperšice 30 — Ro- berta; Ana Sire. Polenci 23 — dečka; Marija Mar, Tibolci 3 — dečka; Milenka Požgan. Kidriče- vo 9 — deklico; Kristina Kokot, Hrastovec 3/a — Klavdijo; Mari- ijL^kpl^odkovoLil.— (jekii- co; Jožica Smodek, Kolodvorska 2. Ormož — dečka; Lidija Krajnc. Koračice 39 — dečka; Darja Kozel, Zg. Leskovec 12/a — dečka; Angela Požgan, Gereč- ja vas 2/a — Mojco; Terezija Horvat. Nova vas 14/a — dekli- co. POROKE: Alojz Viher, Zagojiči 16 in Marija Meško. Mezgovci ob Pesnici 54/b; Franc Fajfar, Pre- polje 77 in Marija Fajfar, Slove- nja vas 21; Franc Cafuta, Belav- .šek I in Marija Šmigoc. Ljubsta- va 21; Milan Bukovič. Maribor, Trubarjeva 19 in Nada Ros, Plajnsko 7. UMRLI SO: Marija Kovačec. .^amušani 59, roj. 1942, umrla 29. novembra 1980; Jože Selinšek. Lancova vas 64. roj. 1908, umrl 3. decembra 1980; Srečko Kovač, Hum pri Ormožu 60. roj. 1912. umrl 5. decembra 1980; Angela Mlakar, Apače 103, roj. 1915, umrla 5. decembra 1980; Neža Horvat, Kicar 26. roj. 1914. umrla 5. decembra 1980; Martin Pukšič, Spuhlja 81. roj. 1912, umrl 29. novembra 1980. TEDMK izdaja zavod za časopisno m radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN,odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo m uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 m 771-226. Celo- letna naročnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Ti- ska CGP Večer Maribor. Na pod- lagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TE- DNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.