PoStnina plačana v gotovini. Cena 25.— lir DEMOKRACIJA Leto V. - Štev. 28 Trst - Gorica 13. julija 1951 Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-70 Uprava;- Trst, ulica S. Ana-tasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško .uredništvo:' Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek Namesto interpelacije Dnevno lahko prisostvujemo neprestanim naporom italijanskih či-niteljev, ki jim ni žal ne truda ne sredstev, samo da bi dosegli v Trstu in obmejnih pokrajinah tako vzdušje in stanje, ki bi odgovarjalo njihovim iredentističnim koncepcijam. Tudi na Goriškem se eno-stavno pozablja na vse obljube in jasna ustavna določila z namenom da bi se slovenski narodni manjšini čimbolj otežkočilo njen obstanek in razvoj. Ako se slučajno zgodi v Trstu^ ali Gorici nekaj, kar ni v skladu s temi hotenji in načrti, potem bomo vedno videli, kako hitro nastopi reakcija: članki v časopisju in občinski sveti se izpremene v politične tribune, poslanci in senatorji vlagajo v rimskem parlamentu in senatu svoje interpelacije ter kličejo vlado na odgovornost, očitajoč ji, da se ne briga dovolj za zaščito italijanstva teh pokrajin. Slovenske manjšine v tujini na žalost nimajo danes v matični domovini vlade, pri kateri bi lahko iskale pomoči na demokratičen način in ne razpolagajo s sredstvi, da bi na najpristojnejših mestih lahko preko svojih zagovornikov podvrgle zasluženi kritiki delo njenih odgovornih funkcionarjev in njim podrejenih organov. V Jugoslaviji ni parlamenta, v katerem bi lahko svobodno vstal govornik in svobodno povedal svoje misli, pa naj bodo še tako stvarne in nepristranske. Preostaja nam edino tisk. Morda bo kdo rekel, da izbiramo neprimeren trenutek, ko bo itak v zraku že dovolj vika in krika. Takoj ga bomo potolažili. Ne nameravamo zaiti v splošno kritiko. Hočemo samo opozoriti na nekaj navideznih malenkosti, ki so pa v našem primeru življenjskega pomena. Nedvomno imamo kot Slovenci na narodnostno mešanih področjih ves interes na tem, da obdržimo svojo narodno individualnost, za-- iti jezik. Pričakovali bi, da bo- do oblastva v matični domovini napravile vse, kar je v njihovi mo-> či, da nam ne glede na medsebojne politične in idejne razlike v tem pomagajo. To bi bile dolžne storiti tembolj, ker vidijo, kakšen sistematičen pritisk izvajajo na nas italijanski iredentisti, ki uživajo pri tem vse mogoče in tudi nemogoče podpore. Toda kaj vidimo? 1) Med Italijo in Jugoslavijo obstojajo živahni trgovski stiki, isto velja tudi za odnose s Trstom Vsakdo bi pričakoval, da bodo od te trgovine imele korist tudi slovenske tvrdke in predvsem slovenske tvrdke. A dogaja se prav nasprotna. Slovenska tvrdka prihaja navadno na vrsto le takrat, če ni prav nikogar drugega. Zakaj? Vsi prizadeti navajajo samo en odgovor, ki ga pa zaradi obzirnosti tu ne bomo napisali. Dejstvo je, da se na ta način ne prispeva h gospodarskemu jačanju našega življa. Se bolj žalostno pa je, da niso odgovorni činitelji iz-pregledali niti danes, ko so s svojo dosedanjo gospodarsko politiko doživeli posebno v Trstu že toliko neugodnosti in polomov. Nikakor jim ne gre v glavo, da manjšine ne potrebujejo močnih režimskih agencij, pač pa močno lastno gospodarstvo. 2) V Trstu in Gorici imamo slovenske šole. Mnoge med njimi pošiljajo v svet učence z že dokončano izobrazbo. Vsi ti absolventi so navezani, da si poiščejo službo večinoma pri raznih zasebnih tvrdkah. Zasebna tvrdka, pri tem mislimo na italijanske, pa bo zaposlila absolventa slovenskih šol nc\ vidnejših položajih predvsem, ako bo videla, da ji je potreben zaradi svojega znanja jugoslovanskih jezikov. Kako prispevajo jugoslovanska podjetja, ki so važni odjemal-: in dobavitelji raznih italijanskih tvrdk, k zaposlitvi naše mladine? Na žalost tako, da dopisujejo v Trst kakor v Gorico skoro izključno v italijanščini in v tem jeziku pristopajo tudi k skoro vsem medsebojnim osebnim stikom. Kje bo na ta način zrastla potreba po slovenskih nameščencih? Ne bi se čudili, ako bi jugoslovanska podjetja postopala v tem. smislu pri pestovanju z notranjo Italijo, toda dokler so v vprašanju področja, kjer se uradno zahtevaf dvojezičnost, posebno pa še v Tr-ttu, kjer je ta dvojezičnost celo mednarodno priznana, bi moralo biti praktično delovanje v večjem skladu * proglaševanimi političnimi načeli. Jugoslovanske ustanovo bi morale kot prve to dvojezičnost tudi praktično upoštevati. S) V tem pogledu so zagrešili o-rrtovno na/pako tudi organizatorji ZOPET TRST Tržaško vprašanje je ponovno v ospredju svetovnega zanimanja - Izredno živa italijanska kampanja, ki nhorda nima samo volivnih namenov Članki v »Nuovo Corriere della Sera« so sprožili pr^vi plaz. Vsi važnejši italijanski dnevniki, posebno torinska »Sitampa« in »Mes-saggero«, so pograbili 'tržaško vprašanje in ga z največjim elanom obdelujejo na vse mogoče načine. Porajajo se domneve, govori .se o predlogih, ustvarjajo se kombinacije. Vse pa imajo to slabo stran, da je kaj težko .ugotoviti, od kod prihajajo in zato je tudi nemogoče vedeti, 'koliko so vredne. Potrebno je torej kritično presojanje in mirna kri. Dogodki bodo s svojim razpletom sami najbolje pokapali, kam gremo in ali se problem 'ureditve tržaškega vprašanja morda končno vendarle sploh premika mrtve točke ali ne. Kljub temu pa si je zanimivo o-gledati nekatere kombinacije, ki krožijo v pogovorih in so nato dobile svoje mesto tudi v časopisju. Po eni teh vesti naj bi bili met’ Jugoslavijo in zahodnimi silami v teku razgovori za spojitev obeh področij sedanjega Svobodnega tržaškega ozemlja. Uprava naj bi b. la v bodoče skupna, -t. j. ameriško ■ britansko - jugoslovanska. Tudi zasedbene čete bi se v tem primeru pomešale. V sedanje področje A bi prišlo določeno število Jugoslovanov, v področju B pa bi se nastanilo dvakrat toliko britanskih m ameriških vojakov. Vse tiri zasedbene sile bi ustvarile nato pogoje, da bi naše Svobodno ozemlje kot celota dejansko lahko zaživelo svoje samostojno življenje. Po drugi vesti pa gre še za nekaj več. Obe sedanji področji naj bi se spojili, toda 'Upravo naj bi prevzela neposredno Organizacija združenih narodov, in sicer njen odsek -za -mandate. V odboru, ki bi upravljal naše ozemlje, bi bila zastopana tudi Jugoslavija. Nekateri dodajajo celo, da je Jugoslavija pripravljena odstopiti zahodnim silam Puli in njegovo zaledje z nadzorstvom nad železniškmi progami, ki vodi jo preko Ljubljanske kotline v ob- RAZVOJ ameriškega IN MOČ gospodarstva Preteklo je leto dni, odkar je dal napad na Korejo ameriškemu gospodarstvu popolnoma novo smer. Podvojeni so bili izdatki za obrambo, povečana je bila industrijska proizvodnja in postavljeni so bili smotri, ki jih mora gospodarstvo doseči, da bo lahko uspešno ojačalo obrambno moč domače armade in da bo obenem lahko pomagalo zaveznikom pri njihovem oboroževanju. Ne 'bo odveč, ako si ob tej pri-iliki ponovno prikličemo v spomin nekoliko številk in podatkov, ki naj nam osvetle moč ameriškega gospodarstva, ki se je stavilo v službo skupnosti. Združene države so največji svetovni proizvajalec železa, bakra, svinca in cinka. Prav tako zavzemajo prvo mesto v proizvodnji premoga: 400.000 rudarjev izkoplje letno približno 500 milijonov ton premoga. V proizvodnji srebra so Združene države na drugem mestu, takoj za Mehiko. 60 odstotkov površine Združenih držav je obdelane ali pa služi kot pašnik. Združene države imajo prvenstvo v pridelovanju pšenice, koruze, bombaža, južnega sadja, mesa, mleka, masla in sira; poleg tega spadajo med največje pridelovalce sladkorne pese in tobaka ter jih štejemo med največje živinorejce na svetu. Vse te surovine služijo vsakovrstnim industrijskim podjetjem, ki zaposlujejo nad 15 milijonov delavcev. Leta 1950 je presegla industrijska proizvodnja za 94 odstotkov proizvodnjo iz 'leta 1939 in v marcu 1951 je dosegla 221 odstotkov predvojne proizvodnje. V desetletju 1939-49 je investiralo ameriško gospodarstvo 60 milijard dolarjev v povečanje in modernizacijo svojih industrijskih obratov. Stroji’ pomagajo delavcu pri njegovem delu. V delavnicah so v u-porabi predvsem razni stroji na električni pogon. Medtem ko s-o bili leta 1900 ameriški obrati elektrificirani samo 5 odstotno, lahko rečemo, da je danes dosegla njihova elektrifikacija 100 odstotkov Vsak ameriški delavec razpolaga povprečno s pogonsko silo 5 HP, kar je isto, kakor če -bi mu pri delu pomagalo 50 drugih ljudi. Tudi poljedelstvo se vedno bolj mehanizira. Število -poljedelskih strojev sp je v. zadnjem. desetletju-več kot podvojilo; posebno je na irastlo število traktorjev: od 827.000 leta 1939 na 3,825.000 leta 1949! Prav tako se je podvojila tudi uporaba umetnih gnojil, ki je dosegla skoro 20 milijonov ton. Ves ta razvoj nam dokazuje, da je ameriško gospodarstvo sposobno zadostiti prevzetim obvezam in nalogam, tako do lastnega naroda kakor tudi do svojih zaveznikov in to še veliko bolj, kakor pa je bilo sposobno v teku druge svetovne vojne, ko so vsi lahko videli, kaj pomeni njegova moč. Naše naloge rob je Panonske nižine. Isti vir.i •)-pozarjajo pr.i tem na ugodnosti, k:7 bi jih imela atlantska obramba od-takega mostišča, s katerega bi lahko biie njene čete že v eni uri v Podonavju. To bi bili dve glavni kombinaciji, ki jih nato vsak člankopisec po svoje obdelava. Oprezni opazovalci odkrito sumijo v njihovo verodostojnost. Ni namreč izključeno in celo močno verjetno, da so si vse to izmislili italijanski časnikarji samo zato, da bi dali svoji iredentistični kampanji potreben poudarek. Toda kampanja je postala tako silovita, da je celo v najvišjih italijanskih političnih krogih zavladala nekakšna vznemirjenost V trenutku, ko je naš -list v tisku, odgovarja v italijanski zbornici na vložene interpelacije san-) ministrski predsednik De Gasperi Pretekli ponedeljek je časopisje napisalo, da je italijanska vlada predložila v zadevi tržaškega vprašanja zahodnim silam posebno noto, toda takoj nato je moralo to vest demantirati; italijanska vlada je namreč predložila poslanikom sil v Rimu samo spomenico. Prišli so tudi prvi odmevi iz tujine. A-meriška vlada je sporočila, da se v njeni politiki do tržaškega vprašanja ni nič izpreme-nilo, isto so rekli Francozi in Britanci. Izrecno zagotovilo v tem smislu je dala tudi. Zavezniška vojaška uprava v Trstu. Jugoslovansko časopisje pa očita Italijanom, da so priredili sedanjo kampanjo, samo da bi vplivali na izid prihodnjih občinskih volitev, in Baebler je v Washing-tonu ob priliki televizijskega intervjuja dejal, da je najbolje, ako se o tržaškem vprašanju -ne govori, ker bomo na ta način še najhitreje prišli-do njegov« pw.itivn& rešitve. Smo torej v polnem jeku polemike in nasprotujočih se vesti. V gostem prahu, ki so ga vneti raz pihovalci dvignili, je še nemogoče izreči merodajne sodbe. Toda nekaj pa je gotovo: zaradi naravnost nepremostljivih ovir bo vsaka rešitev, ki naj bi popravila ali usta-^ lila položaj na našem Svobodnem tržaškem ozemlju, lahko temeljila samo na mirovni pogodbi. Zato se nam zde neverjetne vse tiste vesti, ki gredo preko in mimo -tega, kar predpisujejo njena določila. V zmešnjavi, ki je nastala med tržaškimi Slovenci v povojnih letih, se mnogi še vedno ne znajdejo, Rekli smo mnogi in s tem nismo mislili na vodstveni skupini obeh komunističnih partij STO-ja. Ti, znata prav dobro, kaj je njihova dolžnost. Izvrševati morata navodila, ki jih sprejemata iz tujine. To je splošno znano. Mislili smo na širše sloje našega slovenskega ljudstva, ki ga je večletna neis-kre7 na in v mnogih primerih brezvestna propaganda vsaj deloma toliko zbegala, da še vedno nima jasnil} pogledov na naša življenjska vprašanja. V povojni razvoj so šli tržaški Slovenci pod vtisom in pod močnimi vplivi narodne osvobodilne borbe, ki jo je naše ljudstvo vod lo in pri kateri je skoraj v celoti sodelovalo za tedaj vsem jasne cilje. Borilo se je za pravično razmejitev v Julijski 'krajini in za narodnostno, gospodarsko in socialno enakopravnost z Italijani. Po izbojevani zmagi so se komunistični voditelji enostavno izmisli-da se je borilo naše ljudstvo za, to, da se v našem družbenem sestavu oživotvorijo načela marksiz-ma-leninizma, kar pomeni dejansko diktaturo komunistične partije. Vsi borci dobro vedo, da komunistični voditelji v teku borbe -tega nikdar niso odkrili. Sicer kakšne posledice je imel poskus marksizma-leni-nizma na našem narodnem telesi} izven naših meja, vsi dobro vemo. SOVJETSKO LJUDSTVO zadržuje vojaške podvige Po mnenju načelnika oddelka za mednarodno radijsko oddajo v a-meriškem zunanjem ministrstvu Fo-ya D. Kohlerja zadržuje nezadovoljno javno mnenje za železno zaveso nadaljnje vojaške podvige. Sovjetski narodi so vse prej kot pa trdno povezani za svojo vlado, kljub komunistični propagandi, ki traja že eno tretjino stoletja. Vladi ni uspelo, da bi nudila u-dobno življenje, katero je obljubljala 33 let, niso ji uspela prizadevanja, da bi izpodrinila družino, kot osnovo ruske družbe, odpravila je nedeljo in uvedla neprekinjeni delavni teden ter druge spremembe v osnovni kulturi, ki je bila vzor in je prevejala ruski narod. jugoslovanske razstave na tržaškem velesejmu. Lep paviljon, precej o-kusno opremljen, toda sami italijanski napisi! Mar ni v Trstu Slovencev, ki bi radi tudi po zunanjosti videli, da gledajo v jugoslovanskem blagu nekaj, kar je tudi njim blizu? V bodoče je treba polagati takim stvarem dolžno pozornost, sicer bo njihov vtis porazen. 4) Politične realnosti se ne zaveda Odbor za veslaške tekme na Bledu, ki je pred kratkim poslal vabilo tudi tržaškemu športnemu društvu »Libertas«. Vabilo je bilo seveda napisano v italijanščini, čeprav so za mednarodne stike ne razpolago razni znani svetovni jeziki. Toda to kar tako mimogrede! Važneje je, da je bilo pismo naslovljeno »TRST - ITALIJA«. Kaj mislijo ti ljudje? Nekdo bo rekel: nič ne vedo! Toda kaj pa ve potem uredništvo v Beogradu izhajajoče oficiozne revije »Mednarodna politika«, ki je prav tako naslovilo izvod revije, ki ga je poslalo tukajšnjemu kominformittičnemu tedni ku. »Delo« je nato z velikim veseljem objavilo fotografijo naslova, na katerem je bleščalo »TRST -ITALIJA«! To je obsojanja vredna malomarnost, ali še kaj več, ki se ne sme ponavljati. 5) Krono pri prizadevanjih za uveljavljanje slovenščine pa nosi najbrž sam jugoslovanski konzulat v Milanu, ki uraduje, najbrž zaradi enostavnosti, tudi s slovenskimi strankami kar v italijanščini. Naš preprosti človek, ki je tudi v svoji poštenosti kaj enostaven, a zato toliko bolj jasen, se začudeno vprašuje: ali je to sploh jugoslovanski konzulat? Ali si morda konzulat domišlja, da koristi s tem svojim postopanjem utrjevanju slovenske narodne zavesti in večjemu spoštovanju naše narodne manjšine? Našteli smo nekaj praktičnih primerov, ki nimajo nobenega neposrednega opravka s politično ideologijo. Upamo, da smo govorili v imenu in iz duše zamejskih Slovencev in na mestu bi bilo, da se izrečene pripombe tudi upoštevajo. * * * Poraja se občutna ljudska mrž-nja proti privilegijem, katere uživajo vsi (tisiti, ki so na višjih položajih komunistične partije. Po drugi svetovni vojni postajajo tehnični strokovnjaki in sovjetska inteligenca vedno bolj sovražno razpoložena do teh privilegiranih slojev Znatno število višjih častnikov sovjetskih oboroženih sil so močno užaljeni zaradi nadzorstva, katerega izvaja nad njimi komunistična partija, in čutijo, da predstavljajo za komunistično vlado močan strah. V zadnjih mesecih so komunisti na Kitajskem v znatni meri izgubili podporo ljudstva in njihovo nadaljnje sodelovanje v korejski vojni bo ljudsko nezadovoljstvo še povečalo. Kohler je izjavil, da so obvestila o nezadovoljstvu v Sovjetski zvezi prejeli od oseb, ki so zbežale ne Zahod. Primer aktivne demohmcije V članku, priobčenem pretekli teden pod tem naslovom, se je VTi-nila neljuba tiskovna pomota. V zadnjem stavku je tiskarski škrat izpustil decimalno vejico in namesto 2,5 odstotka je napisal, da je bilo cenzuriranega 25 odstotkov besedila. V ostalem so pa naši čita-■telji, vsaj upamo, primerjajoč navedeni odstotek s številom cenzuriranih besed že sami opazili to grobo napako. Prebivalstvo zemlje Ameriški demografski statistični pregled za leto 1949-50 navaja, da znaša Število prebivalcev na zemlji približno 2,400,000.000 ljudi. Od tega živi več kot 1 milijarda 250 milijonov ljudi v Aziji. To je dva krat večje število od prebivalcev Bvrope to štirikrat večje od štev5 la prebivalcev na celi zahodni polobli. Ni pa naš namen, da se sedaj zadržimo pri tem vprašanju. Nas zanimajo v prvi vrsti -naše razmere in naša vprašanja. V svežem spominu -so nam še poskusi, da se u-vede partijska diktatura tudi nad vsemi tržaškimi Slovenci, tudi tedaj ko so se pričeli razvijati v lastnem državnem okviru pod čisto drugačnimi pogoji, kot so veljali za naše sonarodnjake v sosednji Jugoslaviji. Da so poskušali dose či ta namen z'1 jlrttffiir*i s« se pokazali popolnoma nesposobni v vseh vprašanjih našega narodnega življenja, nas mnogo ne čudi. Tudi važnejših vprašanj so se lotevali ljudje brez potrebnega splošnega in strokovnega znanja, -brez izkustev in brez nujno potrebne moralne podlage. Cudi pa nas, da \ gotovih krogih — vsaj tako izgle-da — še vedno ni prodrlo v zadostni meri spoznanje, da so se s popolnim polomom tega poskusa preživeli tudi vsi tisti, ki so se lotili tega poskusa. Sicer pa smatramo, da je naša naloga pečati se s tem vprašanjem. Jasno nam je, da ne smemo držati križem rok niti za trenutek, pa naj se dogaja pri drugih kar koli. Povojni čas je postavil tržaške Slovence pred naloge, kot jih še nikdar niso morali reševati v prejšnjem svojem razvoju. Iz nekdanjega municipa-lnega okvira so na- stale v razširjeni obliki državne meje, iz pristanišča in industrijskega mesta v sklopu velikih o. žav je nastala samostojna državna tvorba, ki stoji že leta v ospredju svetovne pozornosti. Tudi naš položaj se je bistveno spremenil. Iz narodnostne manjšine smo postali državni narod, kateremu je v mednarodni pogodbi priznana popolna enakopravnost z Italijani. Odvisno bo v znatni meri tudi od nas, da si končno priborimo ta položaj v tistem obsegu kot nam je načelno že priznan. Da pa to dosežemo, mora imeti naše narodno življenje zdrave in čvrste temelje. Ne smemo več dopuščati, da se nam vsiljujejo neiskreni in -krivi preroki, ki poleg vsega niso gledali nikdar na naše probleme z naših vidikov in z naših potreb. Svoje sile moramo črpati iz lastnih virov, zaupajoč predvsem sami vase. Le po tej poti se lahko dosežejo trajni uspehi. Kadar bo slehernega tržaškega Slovenca prežela ta zavest, lahko računamo z gotovostjo, da ne bo trajalo dolgo, da vzpostavimo zopet ono našo ponosno narodnostno -zgradbo, kot smo jo nekoč že imeli. Vsaka hiša mora imeti svoj temelj. Osnove politične zgradbe predstavljajo ideje in načela ter duh in volja, ki jih oživotvarjajo. Tri demokratične slovenske politične skupine so v točkah svojega volivnega sporazuma predale tržaški slovenski javnosti svoj program, ki bo hkrati tudi program njenih predstavnikov v bodočih občinskih svetih. V tem programu so zajeta vsa vprašanja, ki jih mi tržaški Slovenci moramo reševati vsaj v naši bližji -bodočnosti. Da smo glede tega na pravi poti, ni .težko u-gotoviti. Ni dvoma, da je naše življenje, po težki mori zadnjih let, že pričelo kliti s pomlajenimi silami, in prvi sadovi vztrajnega, ži-lavega_i.n smotrnega delovanja ne-| kbmunisTlcmtr aJovensEJJTlfl 'se- že vidno pokazujejo na mnogih poljil) našega državnega in narodnostnega telesa. Po -tej poti moramo stopati čvrsto naprej, s polno zavestjo, da je s skupnim nastopom naših treh slovenskih demokratičnih političnih skupin nastopilo novo razdobje v našem narodnem razvoju. Naš program je zajet iz globine duha slovenskega tržaškega človeka. Dovolj je širok in hkrati toliko stvaren in življenjski, da daje možnost vsakemu Slovencu, sodelovati z nami pri reševanju naših resnih in težkih nalog. Prišel je čas, kadar nihče več ne more in nima pravice stati ob strani. Prepričani smo, da zajema to spoznanje že široke sloje našega ljudstva. Vsi so vabljeni, da se nam pridružijo. V vsakem poštenem Slovencu gledamo le brata -rojaka in kot tak nam bo vedno dobrodošel. Pogajanja za premirje na Koreji Dne 8. julija so v Kesongu po sedemurnem zasedanju določili zastopniki obeh vojujočih se strank na Koreji dnevni red pogajanj za premirje. Prava pogajanja so se začela 10. julija tudi v Kesongu. Pogajanja se razvijajo v največji tajnosti. Največja težava bo pri določitvi začasne razmejitvene črte med obema armadama: predstavniki OZN predlagajo sedanjo bojno črto, medtem ko zahtevajo Severni Korejci, naj bo 38. vzporednik tudi v bodoče začasna meja med Severno in Južno Korejo. Medtem pa se zračni in kopni boji na Koreji razvijajo dalje. Severni Korejci zbirajo nova ojače-nja v svojem zaledju, kar ne govori mnogo v prid njihovim miroljubnim namenom. Sicer pa si bomo prav v kratkem na jasnem o njihovi odkritosrčnosti in miroljubnosti! Konec bojev napovedujejo namreč že za petek 13. julija. Zanimiva primerjava Pri obravnavanju prometnih nesreč je predsednik Truman omenil, da je bilo v preteklem letu v Združenih državah v avtomobilskih nesrečah skupno 1,035.000 ubitih ali kakor koli poškodovanih. Ako primerjamo to številko s seznamom Izgub na Koreji, ki so dosegle do 29. junija 78.110 primerov, med katerimi je 11.564 mrtvih, 54.302 ranjenih in 12.204 pogrešanih, vidimo, kako radi pretiravajo pomen in posledice korejskih izgub za a-meriško življenje. Pri tem moramo tudi upoštevati, da so med korej- skimi izgubami vštete tudi vse one nesreče in bolezni, ki bi najbrž nastopile, tudi če ne bi bilo bojev. S Berlinu so postavili spomenift zračnemu mostu 10. junija so postavili na letališču Tempelhoff v svobodnem Berlinu spomenik, ki naj spominja berlinsko prebivalstvo na velikanski pomen zračnega mosta, s katerim so zahodni letalci zlomili sovjetsko blokado pred dvema letoma. Spomenik ima obliko trojnega loka ia simbolizira obliko letal, kakršna so -tedaj uporabljali ameriški, angleški in francoski letalci. Posvečen pa je prav posebno še -tistim letalcem in nemškim državljanom, ki so žrtvovali svoje življenje zato, da bi uspel. Tržaški velesejem zaključen V nedeljo zvečer 8. t. m. je bil tržaški velesejem zaključen. Uspeh letošnje veilesejmske razstave je velik. Velesejma se je udeležilo 1104 domačih in tujih razstavljal-cev; vsota sklenjenih kupčij znaša okoli 13 milijard lir; obiskovalcev velesejma je bilo nad 200.000. Posebne pozornosti obiskovaicev je bil deležen smotrno urejen jugo-; slovanski oddelek. Omeniti je treba še pregledna oddelka Avstrije in Grčije. Z večjimi razstavami so se udeležile velesejma še Francija, Nemčija in Italija. Francija je prikazala lep izbor svojih čipk in tipičnih vin, medtem ko je -Italija razstavila med drugim najrazličnejše vrste strojev. Trst je fcil dobro zastopan 5 proizvodi svoje industrije, posebno iadjedelniške, in obrti. Leto V. - Stev. 28 Pesti z Goriškega Tudi v svojega V" Steverjanu izvoljenega imamo župana V soboto zvečer 7. t. m. je bila prva seje novoizvoljenega štever-janskega občinskega sveta. Udeležilo se je je štirinajst svetovalcev. Manjkal je le eden zaradi bolezni. Sejo je otvoril in vodil g. Rudi Maraž, ki je na volitvah 10. junija, prejel najvišje število preferenčnih ZUPAN RUDI MARAŽ glasov. Ta je najprej pozdravil vse svetovalce in nato prešel k dnevnemu redu. Proti izvolitvi posameznih svetovalcev ni nihče ugovarjal, ■zato je njihova izvolitev postala na .ta način pravnoveljavna. Takoj nato so sledile tajne volitve župana. Izvoljen je bil g. Rudi Maraž z enajstimi glasovi, to je z vsemi glasovi večinskih svetovalcev. Izostali bolni svetovalec je pripadnik večine, to je naše skupine svetovalcev. Svetovalci so 'tedaj sklenili, da bodo izvolili dva odbornika (namesto enega samega, kakor to zakon dovoljuje) in dva njihova namestnika. Tudi volitve odbornikov so potekle tajno, in sicer najprej dveh poslujočih. Največ glasov sta prejela gg. Ivan Ciglič iz Steverjana ,in Alojz Stekar iz Jazbin. In ker jih je prejel še največ brvi, je bil ita izvoljen za podžupana. To mesto mu prav za prav pritiče že po naravi sami, saj ga vidimo na sliki, da je nalašč ustvarjen za županski stol!... Veseli nas imenovanje za odbornika g. Stekarja iz Jazbin. Ta vas bo imela z njim najlepšo priliko, da doseže to, kar zahteva in kar je prav! Pri glasovanju za izvolitev dveh namestnikov sta dobila absolutno večino glasov gg. Hermenegild Pod-veršič, ki tudi izgleda, kakor da ga je že narava ustvarila za stolček zraven župana, in Jožef Maraž, oba iz Steverjana. Izvoljenemu občinskemu odboru so takoj čestitali vsi navzoči, tudi vsi trije svetovalci opozicije. Kakor ob vsakem uspehu, tako tudi sedaj, prijetno ganjeni, ker gre za naše slovenske može in /.a našo občinsko oblast, prav iskreno Čestitamo županu, odbornikoma in namestnikoma za čast, ki so jo dosegli, in za oblast, ki jo predstavljajo in nosijo. Vsi pripadajo večinski skupini slovenskih demokratov, ki jim je pri srcu predvsem miroljubno sožitje vseh Občinarjev, nato pa še najstrožja pravičnost in poštenost za napredek občine v vsakem pogledu in v duhu narodne aavesti. Miren in jasen potek prve občinske seje je pokazal, da je prav ea prav ves števerjanski občinski svet ca mestu in lepo discipliniran. Upamo, da bodo tudi v bodoče delovali vsi skupaj složno za dobrobit vseh Občinarjev in pa za ugled ter narodno čast slovenske občine, t« leži prav na državni meji med Italijo in Jugoslavijo, hkrati pa tudi na skrajni meji slovanskega sveta. Steverjan, eden najlepših gričev gorlških Brd in goriške pokrajine sploh, zadobiva s Sovod-njami in z Doberdobom svoj globlji p »men v 'Zgodovin i slovenskih občin, saj so te naše tri občine na Goriškem edine, kjer prebivajo sami Slovenci kot domače avtohtono prebivalstvo. Izjemo dela v Doberdobu zelo piClo število italijanskih delavskih družin, ki so se bile tja naselile po prvi svetovni vojni. Prav zaradi tega dejstva se morajo občinski voditelji zavedati važne naloge, ki jim jo tak položaj na-Be manjšine v Italiji in na Gori-ikem nalaga, V nadiški in terski dolini v videmski pokrajini živijo kajpak tudi #ami Slovenci kot domače avtohtono prebivalstvo in imajo svoje ob-črine. Na žatost pa tam Italija z a -tira dih slovenske narodne zavesti, in tako pozna Italija te naše drage brate le, kar se tiče izterjevanja davkov Jn klicanja pod orožje in v vojno, da so s slovensko krvjo obvarovane italijanske državne meje. Ko pa ti naši bratje terjajo svoje jezikovne pravice, jim jih »pravična« Italija ne dovoljuje. Se več: zasmehuje jih z lažnivo trditvijo, da oni nimajo ni-Jkakega jezika, ampak samo nekako narečje! In tamošnji »sindaki«, seveda pozvani, so celo podpisalj izjavo, da narod ne mara, da bi s§ v šoli poučeval slovenski jezik, tin župnik v Zaloščah ter Ivan Drašček, župnik v Kobjeglavi na Krasu, obhajajo svojo zlato mašo. Za doseženi jubilej in za vse lepe zasluge, ki jih vsi trijq imajo pri delu za blagor našega naroda, jim prav iskreno čestitamo in želimo, da bi še mnogo let darovali sv. mašo z istim srcem in z istimi čustvi, kot do sedaj, za narod, kateremu pripadajo, in za odrešenje človeštva vseh zemeljskh nadlog. Novomašniki V .nedeljo 8. t. m. sta darovala svojo prvo sv. mašo g. Stanko Je-ricijo iz Soške doline, v goriški stolnici ob 6. uri zjutraj in g. Hila-rij Cotič iz Rupe pri Sovodnjah, v Rupi ob 9. uri. V nedeljo 15. t. m. ob 9. uri zjutraj pa bo daroval svojo prvo sv. mašo pri Subidi v Krminu g. O-skar Simčič iz Medane. Vsem trem čestitamo in želimo srečen uspeh v poklicu, ki so si ga izbrali! Važno v zadevi pravice do pokojnine Cien 117 zakona od 10. avgusta 1950 štev. 648 določa gotove ugodnosti za starše in sorodnike padlih in pogrešanih v vojni. Za dosego teh ugodnosti predpisuje zakon, da je treba predložiti tozadevno prošnjo do 31. avgusta 1951. Zato opozarjamo starše in sorodnike padlih in pogrešanih, naj pazijo, da tega roka ne zamudijo, ne glede na dejstvo, da imajo pravico vložiti prošnjo za pokojnino v roku petih let potem, ko je navedeni zakon izšel. Pravico do ugodnosti po čl. 117 (povišek pokojnine) imajo starši, ki so 1. marca 1950 dosegi; 65 let starosti, in vdove, ki so tega dne dosegle 60 let starosti. Kdor prošnje ne predloži do 31, avgusta 1951, izgubi pravico do za-stankov treh poviškov (in ne tudi do pokojnine!). Odškodnina za škodo, ki so jo povzročile zavezniške čete Zakon od 9. januarja 1951 štev. 10 določa v čl. 13, da poteče 7. oktobra 1951 rok za prijavo škode, ki so jo zavezniške čete povzročile v vojnem času in še v treh mescih po vojni, to je po 15. septembru 1945. Isto velja tudi za vse rekvi-zicije, ki so jih te čete in poveljstva izvršila. Prijave je treba nasloviti in predložiti na pristojno Finančno intendanco. Kmetijske najemnine Kmetijske najemnine, ki se plačujejo v blagu (žitu) ali v gotovini izenačeni s ceno žita, so znižane za 30 odstotkov, kakor v preteklih letih. In ker je cena žitu določena na 6.250 lir za stot, je najemnik dolžan izročiti 70 kg žita ali pa 4.375 lir za vsak stot žita določenega v pogodbi. Vpišite se v seznam porotnikov Javljamo, da je rok za vpisovanje v seznam porotnikov, ki prihajajo v poštev za sestavo porot-niškega sodišča, odprt. Na občinski deski so razglašeni pogoji ir navodili? za vpis. Važno za optante! OPTANTI, KI STE 10. JUNIJA 1940 KAKOR KOLI IMELI SVOJE BIVALIŠČE NA SEDANJEM OZEMLJU ITALIJE (tudi če'ne vpisani v anagrafskem uradu!), STE VABLJENI, DA SE ZGLASITE V PISARNI ODVETNIKA Dr. AVGUSTA SFILIGOJA V GORICI, ULICA GARIBALDI 9-1, ZA VAZNA BREZPLAČNA POJASNILA. Plešivo V nedeljo 15. 1. m. bo pel novo mašo v naši cerkvici pri Subidi č. g. Oskar Simčič, naš domačin iz .Medane. Novomašnikova družina živi v Medani (v Jugoslaviji) in za ta dan mu hočemo mi vsi po možnosti nadomestiti njegove starše. Kakor je vedno navada ob takih prilikah pri nas Slovencih, je nova maša splošen praznik in tako vsi z veseljem pričakujemo 'ta dan. Zlasti fantje in dekleta hočejo s cvetjem in zelenjem postlati pot svojemu sovrstniku, ki bo zapustil pot posvetnega uživanja in se podal na težko pot dušnega pastirstva. Pri novi maši bo pel združen zbor naših domačih pevcev ter pevski zbor iz Gorice in Mavhinj pod vodstvom č. g. Fileja, tudi našega domačina. Razgovor s komunistom Naj bo v premislek vsem slovenskim volivcem. Razgovor se je vršil takole: zastavil sem komunistu vprašanje: 1) Ali bodo vaši kominformistič-ni slovenski poslanci v deželnem zboru zagovarjali koristi slovenske manjšine v Italiji? Odgovor: Naši slovenski in italijanski komunistični poslanci ne bodo nikoli zagovarjali nacionalnih teženj našega naroda, če ne bo to v korist internacionalne komunistične partije. 2) Zakaj ste pa varali in propa-gandirall za vašo komunistično stranko, ki je 'italijanska stranka, in jo prikazovali, da se bori za slovenske koristi? Odgovor: Ko bi mi ne prikazovali, da it-udi naša stranka zagovarja koristi slovenskega naroda, bi za nas ne volil noben Slovenec. 3) Alt vas danes ni sram, da tako počenjate z narodom? Odgovor: To je naše taktika, saj rt.a druge volitve .bomo ubral! drugačno taktiko in narod bo pozabil, kai smo danes govorili. 4) Po tvojem mišljenju, kdo bo >zasovarjal koristi našega naroda v deželnem zboru? Odgovor: V deželnem zboru bo zagovarjal koristi naroda samo poslanec, Izvoljen od SDZ. Ne Fron- ta in ne mi kominformisti in to zato, ker smo preveč zainteresirani za naše strankarske zadeve. 5) Saj bi tudi Fronta, ki je veja slovenske komunistične stranke, mogla zagovarjati težnje naše manjšine. Odgovor: Res, da je Fronta suha veja komunizma in se ne bo več potegnila. Delala bo, kakor bo dobila ukaz od Centralnega komiteja komunistične partije Slovenije. 6) Ali je kaj sumilo vaše vodstvo, da bi imelo tako malo uspeha med našim narodom? Odgovor: Mi smo bili prepričani, da po slovenskih vaseh ne bomo imeli uspeha, a rekli smo si: »Kar dobimo, bo le dobro!« 7) Potem je pa res, da v sili in potrebi hudič muhe žre!? Odgovor: Mi smo komunisti in ostanemo komunisti, saj nam ni za nobeno narodnost; smo le za to, da dosežemo naš internacionalni cilj! Vse druge potrebe naroda so nam le toliko mar, kot nam služijo v naše propagandne svrhe. • » * Zatorej Slovenci, dobro premislimo besede tega komunističnega agitatorja, nekdanjega vnetega zagovornika Fronte! Karel Cernic delavec Od srede do srede 4. JULIJA: Pripravljalni sestanek za določitev dnevnega reda pogajanj za sklenitev premirja na Koreji bo 8. julija v Kesongu. — Na Finskem je izid yolitev naslednji: socialdemokrati 53 poslancev, ;i-grarci 52, socialkomunisti 43, konservativci 28, Švedi 15, Ljudska stranka 9. — Egipt je odklonilno odgovoril na angleške spravne predloge; egiptska vlada zahteva hiter in dokončen umik angleških čet s področja ob Sueškem kanalu in združenje Sudana z Egiptom. — V izpraznjeni obmejni rumunski pas prihajajo sovjetske oborožene sile. — Ameriški časnikar Oatis je bil v Pragi obsojen na 10 let ječe. Sef jugoslovanskega glavnega stana general K. Popovič se je po razgovorih s francoskimi vojaškimi krogi vrnil v Beograd. 5. JULIJA: Spričo priprav za sklenitev premirja, pojemajo na Koreji tudi oboroženi spopadi. — Predstavniki štirih zasedbenih sil v Berlinu so se sestali prvič po l. 1949. — Tudi v Bolgariji so začeli preseljevati Jugoslovane z obmejnega pasu v notranjost. — Vatikan odklanja jugoslovanski predlog, da bi bil nadškof Stepinac osvobojen pod pogojem, da zapusti državo. — Beograjska »Politika« piše, da o-groža revizija mirovnih pogodb mir v svetu in slabi Združene narode. 6. JULIJA: De Gasperi pripravlja razgovore za razširitev sedanje vladne koalicije še na liberalce in socialdemokrate. — Mednarodno haško sodišče poziva s posebnim sklepom Anglijo in Perzijo, naj se do končne sodne razsodbe v njunem spcrru ne prenaglita; medtem ko so Angleži sprejeli z zadovoljstvom na znanje ta sklep, ga Perzijci odločno odvračajo. — Za september je najavljen podpis mirovne pogodbe z Japonsko. — Predsednik Truman je poslal predsedniku Vrhovnega sovjeta Sverniku spomenico, v kateri v imenu ame-rikanskega naroda izraža prijateljska čustva do vseh sovjetskih narodov. 7. JULIJA: Perzija se bo verjetno umaknila iz mednarodnega sodišča v Haagu, češ, da to ne ščiti majhnih držav pred velikimi. Zahodne tri velesile pripravljajo proglasitev konca vojnega stanja z Nemčijo. — Ob priliki jyroslav desetletnice vstaje v Srbiji je Moša Pijade izjavil: »Clan britanskega parlamenta je priznal, da je sedaj jugoslovanska armada najvažnejša v Evropi; če bi mogel biti mir zajamčen na drugačen način, nihče ne dvomi, da bi Jugoslavija rajši trošila svoj denar za dvig življenjske ravni svojih državljanov.« — Laburistična levica pod vodstvom pred kratkim odstopivšega ministra Bevana zahteva takojšnje nove volitve v znamenju protioboro-žitvenega programa in osamosvojitve izpod ameriškega vpliva. 8. JULIJA: Sedem in pol ure je trajal razgovor v Kesongu med zahodnimi zastopniki oboroženih sil OZN in severnih Korejcev za določitev dnevnega reda pogajanj za sklenitev premirja. — V Perziji je prišlo po razglasitvi sklepa haaške-ga mednarodnega sodišča do proti-angleških demonstracij. — V Moskvi je bila velika letalska parada, na kateri so nastopila najnovejša sovjetska letala vseh vrst. — De Gasperi se pripravlja na rekonstrukcijo vlade v znamenju nihanja med odločitvijo za liberalistično ali socialistično smerjo državnega gospodarstva; zunanji minister Sforza bo verjetno izpadel iz nove vlade. — Prihajajo vesti, da so se kitajske oborožene sile približale indijski meji. — V Abesi-niji so aretirali osem oseb, med njimi ministra Negasha, ki so o-sumljene komunističnega delovanja 9. JULIJA: Bivši angleški minister Bevan trdi, da SZ ne bo več sprožila vojne. — Jugoslavija prosi na Zahodu tudi za težko orožje. — V Splitu -so odkrili večji sabotažni poskus v ladjedelnicah. — Danes je ukinjeno vojno stanje z Nemčijo, s čimer je Nemčija dobila zopet svojo popolno suierenost. — Francozi so razburjeni zaradi nemških oboroževalnih načrtov. — E-gipt zahteva, naj Anglija do novembra umakne svoje čete s sueškega področja in iz Sudana. — 10. J1ULIJA: Francoska Queuillo-va vlada je podala ostavko; novo vlado bo verjetno sestavil sredinec Petsche; radikalec Herriot je zopet izvoljen za predsednika narodne skupščine. — Najavljajo podpis obrambne pogodbe med ZDA, Avstralijo in Novo Zelandijo. — Ameriški senat bo izglasoval prenehanje vojnega stanja z Nemčijo šele čez dva meseca. — Beograjska »Borba« odgovarja rimskemu »Teny-pu«, da so minili dannunzijevslh in mussoltnijevski časi, bersaljer-ske grožnje pa spadajo v muzej za starineI — Egipt zahteva polovično udeležbo pri dobičkih Sueške družbe; doslej je dobival Egipt le 7 odst. dobička. Utvare in stvarnost Zadnjih deset dni smo priče značilnega in v nekem pogledu tudi čudnega poudarjanja italijanskih aspiracij na Trst. Res je, da (tokrat ne govore z akademskega zrelišča, po vsej priliki iz razloga, ker je znanstveno strelivo že pošlo. Zato pa mobilizirajo istrske begunce in od teh obvladova-ne delavske -sind--kate, vrhu tega pa naravno italijanski vladni in poluradni tisk. Razen strokovnih časopisov in splošnih tednikov ter irevij prihajajo prvi vrsti v poštev dnevniki in zadošča, da od teh omenimo de rim ska .lista »II Messaggerocs in »II Quotidiano«, torinski list »La Stam-pa« in milanski »II Corriere della Sera«. Pomemben je predvsem poslednji. Saj je k svojim sotrudni-kom prišteval današnjega predsed nika republike Einaudija, ali tudi zunanji minister Sfor.za se od časa do časa javlja v njem. Med njego-, ve Staline dopisnike je šteti še ne koliko ministrov, med njimi poseb-ino Merzagoro, da ne omenimo i-men nekaterih drugih glasovitiii in (Uglednih dopisnikov, katerih članke či-tatelji ne ile radi čitajo, ampak itudi radi prisvajajo njihovo mi šljenje. Od sobote 30. junija se je v »II Corriere della Sera« pričela prava kampanja o Trstu, ki jo vodi Enzo Grazzini. Bilo bi sicer zanimivo vedeti kaj več o tem človeku, ali zadošča naj, ako omenimo, da je on ob raznih prilikah spremljal v Trst razne italijanske ministre z očitno nalogo, da jim po eni strani sv tuje, po drugi pa da dogovorno 7. njimi pripravi gradivo za časopisje Saptio po sebi se razume, da je bil ob svojih tržaških posetih v tesni zvezi s tukajšnjimi nacionalističnimi krogi in da je od n^ih prejema potrebne informacije. Kar nas 'torej zanima, ni le vsebina njegovih člankov in njihova smer, ki gre za ostvaritvijo nacionalnih in dodajmo takoj ekonomskih revindikacij Italije glede Trsta in posredno glede Podonavja in Srednje Evrope, ampak tudi njegove stvarne ugotovitve in njegove pravne in politične argumentacije In te nam dajo najboljše spričevalo za intelektualno in idejno siromaštvo italijanskega nacionalizma. O-glejmo si torej, kaj Enzo Grazzini v glavnem pripoveduje. V Trstu, pravi, stvari ne gredo kot bi morale iti. One se razvijajo čisto drugače, kot pa 'bi se morale na osnovi tristranske izjave o Trstu, ki jo je De Gasperi dosegel z: svojega zadnjega bivanja v Londonu. S to trditvijo pa Grazzini pokaže; da ne ve ali pa da pri ita lijanskem in dodajmo takoj pri anglosaksonskem javnem mišljenju predpostavlja popolno neznanje o (tem, da je bila v Londonu predaja Trsta Italiji vezana na pristanek Jugoslavije in da je De Gasperi r-( svojim pristankom izrazil svoje soglasje s tako povezavo. Da je današnje službeno pojmovanje položaja Trsta le posledica tega od De Gasperija samega sprejetega tolmačenja* izjave od 20 marca 1948, o tem Grazzini, ako sodimo po njegovem pisanju, ni ma najmanjšega pojma. Odhor »dobrega« Aireya in prihod man' dobrega generala Wintertona sprav- lja v zvezo s spremembo zavezniške politike do Trsta, pozablja p; pri tem, da Airey in Winterton nista nosilca, ampak sta le iz vrše \ ca te politike in da se kot pooblaščenca in zaupnika Varnostnega isveta kot začasnega nosilca tržaške vrhovnosti morata obnašati točno po njegovih navodilih, (to je v smislu one popravljene izjave od 20. marca 1948, na katero je pristal sam De Gasperi. In -tako se je moglo zgoditi, da je general W'inter-iton pri vsej svoji simpatiji do italijanskih soborcev iz leta 1918 \ »zastrašujočem« obsegu predstavnik angleške politike. Ta angleška politika je v bistvu povezana z dolgoletno tradicijo, ki je prišla do izraza v povezavi naše okolice s podzemno akcijo ko modora Ho&teja in generala genta za časa napoleonskih vojna in s prav tako podzemno pomočjo naših barkovljanskih in svetokri-ški-h ribičev v teku poslednje svetovne vojne, ko so angleški letalci križarili nad našim Krasom in a,n gleški zvezni častniki dobivali zaklonišča po naših vaseh. Ako srrto v usodnih trenutkih naše potrtosti smatrali za potrebno spomniti Angleže na te zveze in ako je na ; omemba imela svojega učinka, je temu razlog dejstvo, da so Italijani mislili, da morejo s preura-njenim vsiljevanjem svoje politične konjunkture odkrito gospodariti po našem Krasu in v smislu svojih političnih zahtev brez daljnjega raz lašča-ti našo obalo pri Zavlja-h in Sesljanu ter nas z zlorabljanjem ERiP pomoči, goloroke .brez bank in hranilnic potisniti še iz tiste revščine, ki smo jo še rešili iz Mussolinijevih krempljev. Kakor po vsem izgleda, za tako politiko Anglo-američane niso mogli pridobiti stoodstotno. Razen tega bi pa takšino -lahko-umno prepuščanje Svobodnega tržaškega ozemlja italijanskim lovcem za sužnji imelo tudi svoje ob-čecelinske politične posledice. Ako bi se na ljubo neki družabno in politično dokaj kompromitirani kliki kompromitirala bodočnost in vsaka, možnost evropske konsolidacije, bi bilo to tem la-hkou-mneje, kakor je razvideti iz dogodkov in razvoja zadnjih italijanskih volitev, ki kažejo na dokajšnjo labilnost De G-a-sperijevega vladnega pravca. Zaradi tega se je Angloameriča-nom moglo zdeti neprimerno, da bi svojo politiko istovetili z zahtevami tržaških ali bolje rečeno Trstu vsiljenih istrskih šovinistov. Seveda je obstojal poseben prav-, no-politioni povod, da so krenili v novem pravcu. Teza rektorja Cam-mara-te se je oslanjala na predpostavko, da v Trstu vlada še vedno Italija. V soglasjiu s tezo rektorja Cammarate so pričeli upravljati sodne posle iz Italije importirani šefi tržaških višjih sodnih instan tako, kakor je odgovarjalo zahtevi po daljnjem trajanju italijanske vrhovnosti. Mirovna pogodba z Ita- lijo je ostala samo na papirju in so jo začeli zavestno izpodkopavati. Prof. Udkia je govoril o potrebi, da se ,ta pogodba s primernim (tolmačenjem »prilagodi« novemu stanju stvari. Posledica vsega tega bi bila popolna odpoved angloameri-ške Zavezniške vojaške uprave, ki je pa vendarle v prvi vrsti organ Varnostnega sveta. Ali pa je to zavezniška vojaška oblast mogla dopustiti? Nahajala se jč resda že na tej nevarni spolzki poti! Ali usta? nov.itev Svobodnega tržaškega o-i zemlja, ki je bila prekinjena z izjavo od 20. marca 1948, je prišla zopet v tok, ko je italijanska vlada po De Gasperiju in Sforzi izrecno pristala ina to, da se mirovna pogodba, podpisana po Italiji, glede njenih teritoriaLnih določb ne bo spremenila brez pristanka Jugoslavije. In ker tega pristanka od Jugoslavije ni mogoče dobiti, pomeni to, da so pogoji za neizvršitev mirovne pogodbe glede Trsta odpadli in da se mora sedaj s pristankom tržaških volivcev na volitvah dne 7. oktobra pristopiti k njeni izvršitvi, ki je bila prekinjena od 20. marca 1948 pa do današnjega dne. Mi vemo, da so italijanski nacionalisti povsem samovoljno to začasno prekinitev izvršitve mirovne pogodbe tolmačili kot dokaz njene neizvršljivosti, kat dokaz življenjske nesposobnosti Svobodnega tržaškega ozemlja. Mi vemo, da so se pri tem sklicevali na pravico samoodločbe pretežne večine tržaškega prebivalstva. Ali volitve niso daleč! Zakaj bi ne počakali še dvanajst tednov? Zakaj Enzo Grazzini v očigled te »afirmacije« tržaškega prebivalstva kaže tolikšno nervozo? (Konec prihodnjič) Ob izidu novega slovstvenega dela V Budinovi tiskarni v Gorici pravkar zaključujejo s (tiskom zbirke idil in zgodb »Z rodne zemlje«, ki jih je za drugi zvezek Slovenske knjižnice v Trs,tu napisal prof. dr. Metod Turnšek. Naš urednik se je zglasil pri pisatelju in mu zastavil nekaj vprašanj. »Nekam iznenadili ste nas, g profesor, s svojo novo literarno knjigo! Ali bi nam hoteli povedati kaj o njenem nastanku?« Prof. dr. Turnšek je rad odgovoril. Takole je dejal: »Za zgodovinsko dramo v verzih, »Država med gorami«, ki jo je že izvajal tržaški radijski oder in bo menda tja proti jeseni doživela še krstno predstavo na Repentabru, sem se želel še oglasiti z motivi iz sedanjosti. Zadnje obdobje slovenske zgodovine je prav burno, pretresljivo. Umetniku nudi nešteto snovi. Se poznejšim pisateljskim rodovom bo pravi rezervoar. Za naše razrahljane živce pa je obnavljanje in podoživljanje zadnjih vojnih grozot najbrž še prestrašilo, nezaželeno. Zato sem se odločil za ne.kolikcJ »mijejše« gradivo, posegel v nekoliko oddaljenejšo dobo. ki je pa prav tako zanimiva in važna, ker uvaja v najtežje dni. Pri tem mislim zlasti na tretjo zgodbo v zbirki, na novelo »Korotan v krčih«. Ob dokumentarnem gradivu sem se lotil usode slovenskega koroškega narodnega voditelja Vinka Poljanca, ki je bil prva žrtev hitle-rjanskega divjaštva na slovenski zemlji...« »Ali ste župnika Vinka Poljanca to za koroške Slovence tako drago in zaslužno osebnost, poznali o-sebno?« »Da, poznal sem ga. Ze v dijaških in akademskih letih sem zahajal k njemu na počitnice in nekajkrat sem ga kot mlad duhovni^ nekaj tednov tudi nadomeščal v službi. Malo pred smrtjo sva se šfj videla in takrat mi je razodel marsikakšno podrobnost iz svojega narodnega delovanja in o trpljenju v zadnjih dneh. Upam, da sem zgodbi tako njegov značaj kot njegov tragični konec podal verno in resnično. Obrobne zgodbe so seve ■tudi domišljijsko izpopolnjene...« »Kaj sodite, g. profesor, o svojem najnovejšem slovstvenem delu?« »To vprašanje, g. urednik, bi moral jaz zastaviti Vam in slovenski javnosti. Zajel sem slike in sence s slovenske zemlje, upodobil like in obraze, ljudi z vriski in tožbami, kot sem videl in občutil v svoji duši. Nič se nisem oziral ne na levo ne na desno, pa čeprav sc bo morda komu to ali ono zdelo »preposvetno«, drugemu »prepo-božno«. Kaj se hoče, svet in življenje imata dva pola. Pisatelj mora, zvest duševnemu vidu in notranjemu doživetju, za umetniško harmonijo izbirati od obeh strani...« »Ali pišete sedaj kaj novega? Kakšni so Vaši slovstveni načrti?« »Govoriti o načrtih je tvegano. Obljuba dela dolg. Ce napovedano delo ne izide, je nerodna reč. Pa večkrat ni kriv pisatelj, ampak razmere, v katerih živimo. Kako so, se nekoč potegovale za slovenske slovstvene izvirnike razne knjižne družbe in založbe! Pa danes? Toda niste me vprašali po tem. Ze-leli ste izvedeti, če imam še kaj napisanega. Da, imam. Ze v tq zbirko sem nameraval vključiti daljšo tržaško in beneško-kanalsko novelo, pa ni dopuščal obseg zbirke. Upam, da bosta vendar kmalu zagledali beli dan. Se prej pa bo izšel roman »Pri slovenski časti« iz leta 1941, ki je bil delno že objavljen v »Demokraciji«. Tudi novo narodopisno knjigo »Po robovih domovine« smem že napovedati. Kdaj bo pa izšla zgodovinska drama v petih dejanjih z naslovom »Kralj Samo«, ne morem povedati. Sedaj se z njo mudim v tretjem dejanju.« »Kdaj ste, g. profesor, začeli delovati v slovstvu?« »Moje slovstveno delovanje sega že v dijaška leta. Sprva sem pisal pesmi, vendar sem strogemu kritiku »Krivogledu« v Mladiki pošiljal v presojo le črtice v prozi. Sodba o njih je bila dokaj ugodna in v meni je ves čas tlela želja po literarnem ustvarjanju. Moja prva črtica »V velikonočnem jutru« je bila natisnjena leta 1932. Nekaj kasneje (1936) sem poleg prve igre »Potujoči križ«, ki so jo igrali dvakrat, napisal še daljši slovstveni (konec na 4. strani) > > Dne 13. julija jc 31. obletnica zločinskega požiga našega Narodnega doma v Trstu. Slika od plamenov razdejanega »BALKANA« je zgovoren poziv vsemu demokratičnimu svetu in naš najdostojnejši odgovor na najnovejšo italijansko iredentistično gonjo POMENKI O PREHRANI V naši prehrani igrajo preceja šnjo vlogo razne vrste ohrovta (družina »crucifer« — križnice). Mnoge med njimi nam dajejo priljubljene jedi, n. pr. ohrovt, cvetača, koleraba. Čeprav imajo vse slično kemično sestavo, jih moramo vendar različno ocenjevati, ker je razlika v njihovi 'tržni ceni in tudi količina odpadkov je različna, Ce primerjamo ohrovt s krompirjem z ozirom na denarno prehran-beno vrednost, bomo spoznali, la nam za isti denar daje približno le četrtino kalorij, ki nam jih daje krompir. Koleraba da 28 odst. odpadkov, kadar kupimo mlade sa-j deže; pri olesenelih plodovih ie odpadek še mnogo večji. Cvetača ima piubližno 50 odst. kuhinjskega odpadka ter visok odstotek vode; 1 kg da približno 135 kalorij. Solate želo cenimo, ker nas osvežujejo, poleg tega govore mnogo tudi o vitaminih in železu, ki jih vsebujejo. Na ta način hočejo opravičiti njihovo visoko tržno ceno. Vzemimo kot primer endivijo, ki vsebuje 94,5 odst. vode in daje 33 odst. kuhinjskega odpadka, Ce vračunamo nabav.no ceno za kg in j, komunizem kot sredstvo za doseao svojih imperialističnih/ teženj, da zavojuje svobodni svet. Komunisti niso — tako namreč se glasi to najnovejše mnenje, ki ga čedalje ibolj pogosto srečujemo v javnosti — nobena nevarnost za svobodni svet, pa naj še tako poudarjajo svojo vero v marksizem in izvajajo svoj režim s še tako surovimi policijskimi sredstvi, vse dotlej, dokler nimajo kakšnega mednarodnega pohlepa. Komunisti niso nevarni, dokler zatrjujejo, da so neodvisni od Moskve tako v !i-rejevanju svoje notranje, kako- tudi v vodstvu svoje .zunanje politike. Zaradi tega naj bi se zahodne demokracije osredotočile zgolj na borbo proti Sovjetom, ki bi se radi čedalje bolj širili z golim nasiljem ter s pomočjo razdiralnega ro-varenja svojih petokolonašer. Neodvisni komunistični režimi — n:i sprotno — zaslužijo, da jim zahodne demokracije pomagajo in jih o-hranijo, češ, saj služijo kot razkrojno sredstvo v borbi proti Sovjetom. Tako stojimo danes nenadno precT poskusom, da se uveljavi neka nova miselnost, ki ima lahko silno hude 'posledice za vse zasužnjene države in bi mogla Igrati usodno važno vlogo za bodočnost naših na: rodov. Tito je baje dokazal, da ko: munizem in državna neodvisnost lahko gresta z roko v roki. On naj tol -bil tudi dokazal, da zahodne demokracije morejo politično sodelovati s te vrste narodnim komunizmom. Sredstva iin načine, ki jih tako imenovani narodno - komunistični režimi uporabljajo, da se o-hranijo na oblasti, in ki se v «;■ čemur ne razlikujejo od policijske- ga nasilja v Sovjetski zvezi, zagovorniki te politike enostavno stav: Ijajo ob stran kot »notranje« zadeve. Mnogokrat čujemo, kako izražajo upe, da bo Titov zgled našel obilo posnemalcev med drugimi ko-; munisti. Celo komunistične stranke na zahodu Evrope, kot na primer v Franciji in v Italiji, se bodo nalezle želje po narodni komunistični neodvisnosti in bodo morda tudi one kdaj spremenile svoje stališče do Sovjetov. Takšne spre? membe v ustroju komunistične, stranke, kjer bi se zvestoba do svoje lastne države postavila pred zvestobo Moskvi, morejo (temeljito spremeniti ves politični položaj, o-slabiti Moskvo in omogočiti sožitje med komunisti in demokracijami. Narodni komunizem naj bi se, kakor pravi ta nova teorija, postopno razvijal v neko novo socialistično demokracijov oslonjeno na Marksov in Leninov nauk v čvrstem nasprotju s Stalinovim vzorom birokratske diktature. Sčasoma bi narodni komunizem lahko postal vodilni politični evangelij za vse zasužnjene narode srednje in vzhodne Evrope. 'Na drugi strani pa srečujemo še zanimivo mnenje, -ki pravi, da so naši narodi doma za vedno in popolnoma prelomili s svojo preteklostjo in e vsemi starodavnimi izročili ter da sedaj iščejo neko novo vero, ki naj bi jim zadovoljila vse njihove duhovne potrebe. Zastopniki tega mišljenja zatrjujejo, da so naši narodi (tudi popolnoma zavrgli zahodno pojmovanje demokrat cije in da so sedaj prepričani, da je samo socializem tista sila, k! jim (bo dala srečno bodočnost. Enako nam zagotavljajo, da bodo nasilja, s pomočjo katerih so narodni komunisti prišli na oblast in se na oblasti ohranjujejo, postopno izginila la *e bodo režimi mirno raz- vijali v neko novo socialistično demokracijo, ki morda ne bo povsem v polnem soglasju z zahodnim pojmovanjem demokracije, pa bo odgovarjala kulturni in gospodarski ravni, na kateri se nahajajo naši narodi. Takšna naziranja so povzročila veliko zmedo med javnim mnenjem zahodnih demokracij in v veliki meri slabijo edinost na naših skupnih frontah v boju proti komunizmu. Zaradi tega je potrebno, da mi, ki smo združeni v skupni nesreči, a tudi v skupnem boju za naše o-svobojenje, o tem odločno izpovemo svoje mnenje. Naše stališče je to^le: Naši narodi so osnovno povezani s krščanskim življenjskim nazorom. Naši narodi goreče ljubijo .svobodo, Naši kmetje, ki po naših državah -tvorijo večino prebivalstva, so globoko vkoreninjeni v svojo zemljo ki so jo obdelovali mnogi rod-ovi v polni svobodi. Razrednega boja nismo poznali, kajti vse plasti naših narodov, na deželi kakor tudi po mestih, so bile prežete z istimi vzori svobode in enakopravnosti. Niti komunistični propagandi se ni posrečilo, da bi zanesla med nje, razredna sovraštva. Nasprotno, še .bolj jih je zedinila v -borbi proti komunističnemu nečloveškemu materializmu. Naši narodi so neuklonljivo nasprotni komunizmu katerekoli vrste in odklanjajo vsako diktaturo pod katerim koli imenom naj se skriva. Naši narodi nočejo ne narodnega in ne Stalinovega komunizma. Predrago so plačali svoje izkušnje s komunizmom, ki se povsod poslužuje istih sredstev: ukinitve vsake svobode, teptanja, človekovega dostojanstva, suženjskega dela, tajne policije, ki razpolaga z življenjem in imetjem vsakega državljana. Na vrh vsega gorja pa je sedaj prišla še popolna propast komunističnega gospodarstva kot posledica nesposobnosti režima. Življenje po komunističnih državah je bolj životarenje v strahu in stradanju, kot pa redno življenje. Ljudstvo upropaščajo vse mogoče -bolezni, v prvi vrsti tuberkuloza. To so posledice nezadostne hrane in surovega izkoriščevanja delovnega človeka. Vsak komunizem, je naj se predstavlja v katerem koli ogrinjalu, je v očeh naših narodov zlo. V tako imenovanem narodnem komunizmu se morda menjajo besede ljudi, ki izvajajo diktaturo, medtem ko diktatura in njen nečloveški način vladanja ostane in se drži na oblasti proti volji velike večine naroda. Iz tega sledi, da mora maša borba proti narodnemu komunizmu -biti prav tako odločna, kakor je proti Stalinovemu komunizmu. Razločevati med tema dvema zloma bi pomenilo razdirati našo doslej strnjeno fronto in sejati še večjo zmedo pojmov po zahodnem svetu. Sovjetskemu imperializmu se ni mogoče -zoperstavljati, ako -borbo proti komunizmu kot takemu potisnemo na stranski tir. Naš boj -bi izgubil svojo ideološko, duhovno osnovo, brez katere med nami ne more biti nobene enotne volje. Naši narodi bi polagoma morali izgubiti zaupanje, da bi jim zmaga zahodnih demokracij, za katere iso danes še navdušeni in pripravljeni sprejeti vsako žrtev, -kdaj tudi v resnici prinesla svobodo. Naši narodi imajo komunizma dosti. Oni sedaj pričakujejo, da se zahodne demokracije pod vodstvom Amerike ne -bodo borile samo proti sovjetskemu imperializmu, ampak da bodo branile tudi moralna načela, ki so jih tako slovesno proglasile kot občeveljavna pravila, ki -jih je treba -uveljaviti povsod.* Desti s tržaške REVŠČINA Kominformisti se ne bodo oči-vidno nikdar spremenili. Po svoji stari navadi, ki pa je danes že malce obrabljena, skušajo vedno svoje mračne politične cilje prikrivati z glasnim hruščem in s psovanjem vseh, ki se drznejo zastopati last-, no od diktatov iz Moskve neodvisno politično stališče. Tako postopajo tudi v tržaškem vprašanju. Na naše stvarno in utemeljeno razčlenjevanje .njihovega neiskrenega in zahrbtnega stališča v tržaškem vprašanju, ki gre za tem, da nas po ovinkih spelje v Italijo, »Dedo« nima zopet drugega odgovora kot: »imperialistični hlapci«, »agentura imperialističnih netilcev vojne« in kar je že takih lepih in tisočkrat ponavljanih izrazov zajetih iz slovarja, ki ga sproti sestavlja na ko-minformistične novinarje Znanstvena akademija v Mosikvi. Poleg itega je »Delo« odkriito nekaj naravnost presenetljivega: Tri demokratične slovenske politične skupine so nič manj kot — proti ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja! (Da je STO že zdavnaj u-sitanovljeno, naj omenimo le mimogrede.) Sicer pa moramo priznati, da smo bili naravnost poraženi, ko smo prečitali to odkritje našega dobrega »Dela«. Nismo namreč dosedaj vedeli, da imamio mi, ki smo dejansko edini, ki se dosledno in uporno borimo za popolno ostvariitev in ohranitev STO-ja drugih žeilja, kot da vidimo, po možnosti čimprej, karabinjerje po tržaških ulicah. Da edino ohranitev STO-ja to lahko prepreči, ',e pa menda že vsakemu jasno. In zakaj naenkrat to razburjenje pri naših kominformistih? Samo zato, ker smo opozorili Slovence, naj ne nasedajo kominformističnim agentom in naj ne podpisujejo njihove pole, s katerimi baje zahtevajo uveljavljenje določb mirovne pogodbe glede STO-ja. »Delo« seveda ne pove, zaikaj smo svarili tržaške Slovence pred tem novim predvolivnim kominformistčinim manevrom. Ne pove, da smo opozorili našo javnost, da kominformi-Mi zopet enkrat sleparijo in da nimajo enostavno nobene pravice stopiti s to akcijo pred naše ljudstvo. Saj je naravnost smešno, če si gospodje kominformisti predstavljajo, da bodo lahko še naprej neovirano slepomišili. Da se borno razumeli: Kaj mislijo, da naši javno- sti ni znano, da spada vsa ta akcija zgolj v tako imenovano komunistično rubriko »nenehni konta k*, z masami«, ki jo komunisti 1x3 Leninovih učenjih morajo voditi (seveda za nos). Pri takih akcijah ni važno, s kakšnim geslom prihajajo na dan in seveda tudi ni važno, če je sploh kaj resnosti pri vsej stvari. Glavna je »akcija« kot taka in obletavanje ljudi. Pri tej njihovi zadnji akciji je pa naravnost predrzno, da stopajo kominformisti pred naše ljudstvo z zahtevo po ©stvaritvi določb mirovne pogodbe glede STO-ja, ko smo jim dokazali z neizpodbitnimi ugotovitvami, da hočejo ostvaritev STO-ja samo zaradi tega, da nas po imenovanju guvernerja po sleparski poti speljejo v Italijo. Pa kaj mislijo gospodje kominformisti, da bomo mirno gledali, kako se norčujejo iz našega ljudstva? Tržaški mestni svet Ze nekaj sej se razpravlja o statutu (»organico«) mestni^ uslužbencev. Ker so glavna mesta Italije v zadnjem času dobila take statute, je menil tudi tržaški mestni odbor, da mora že pred volitvami sprejeti tak statut tudi za Trst. Kominformisti nočejo izgubiti prilike, ki jim je bila z novim statutom nudena, ne da bi v kilometr-Sikih čitanih govorih delali propagando za svojo stranko. Svoje sta-( lišče k temu statutu bomo pojasnili prihodnjič. 'Na zadnji seji je občinski svetovalec dr. Josip Agneletto zopet in-terpeliral zaradi podaljšanja avtobusne proge »O« do vrha Kolonje. Proga bi morala biti podaljšana že 1. julija. Vprašal je odbornika inž. Bonettija, kje je vzrok za to zakasnitev. Ali ni morda vzrok v tem, da se je ravnateljstvo male železnice Trst - Opčine uprlo načrtu? Odbornik inž. Bonetti je odgovoril, da so bile težkoče premagane in da bo na podaljšani progi kmalu pričel redni promet. IZZIVANJA iZnana je stvar, da se Italijani 'radi igrajo z zvočnimi izreki, četudi se za njimi krije obupna miselna in nravnostna praznina. Pred seboj imamo novo književno delo, ki se je pojavilo po otvoritvi tržaškega velesejma: invektiva ministra La Malfe. Sodeč po imenu, je La Malfa južnjak in kot južnjak nagiba k slikovitim prikazom človeških čustev in pohotnosti. Zato se ne čudimo, ako vsebuje njegov govor izvestnih namigavanj na bedo okrutne Salome, ko je ta od Heroda zahtevala Janezovo glavo. Besen kot ognjevit Diogen nam odkriva La Malfa svojo vročekrvnost. Mi bi mu svetovali, naj si podobno, kot se ognjeviti konji lečijo s puščanjem krvi, tudi on da postaviti rožiče, pijavke ali pa sicer kak obliž. To vse v njegovo in ne \ našo korist! La Malfa je namreč v izberi svojih izrazov dokaj nevarno neposreden in določen. Zanj je Italija brez Trsta, Italija brez časti. Zanj jej izjava 20. marca 1948, častna obveza civiliziranega sveta. Zanj je vrhovno načelo prisvojitev one baje b'0-odstotne tržaške večine, ki ;e bila s stroški, ki so dosegli 600 milijonov lir, s posebnimi vlaki pri- Občni zbor SDZ za zgoniško občino V nedeljo 8. t. m. je bil letni občni zbor SDZ v Zgoniku. Po pozdravnih besedah predsednika zgo-niške organizacije g. Janka Grilanca irz Saleža je spregovoril predsednik SDZ za STO dr. J. Agne-jettto in prikazal delo, ki ga je izvršila SDZ za narodno stvar; orisal je napore, ki jih ima SDZ v tem svojem prizadevanju in težave. s katerimi se bori na vsakem koraku, da pribori tudi najmanjše koristi prebivalstvu slovenske narodnosti, čeprav bi morali že davno uživati vse pravice kot prebivalstvo italijanske narodnosti. SDZ se neprestano bori za uveljavitev mirovne pogodbe in ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja, ker je trdno prepričana, da bodo Slovencem v taki državi zajamčene pravice narodnega in gospodarskega obstanka. Bori se za izboljšanje položaja slovenskega človeka, posebno delavca in nameščenca, da bosta imela enako pravico pri sprejemu v službo kot Italijani in da ne bosta zapostavljena v službah javnega in državnega značaja. Borba SDZ je še dalje u-smerjana za priznanjem enakopravnosti slovenskega jezika z italijanskim; s takim priznanjem pa bo zajamčeno delo širokim množicam slovenske narodnosti. Navzoči zborovalci so ponovno potrdili, da niikdar več ne žele ita-? lijanske države in njene oblasti ter da se bodo borili z vsemi razpoložljivimi siredstvi proti uspostaT vitvi take oblasti. Poudarjajo: proti taki državi in njenemu fašizmu smo se borili z orožjem; sedaj pa se borimo z jasno besedo, s katero bomo prepričali prebivalstvo Svobodnega tržaškega ozemlja, da moremo in hočemo živeti v tej državi, katera bo enakopravna za vse ljudi in ki bo porok pomirjenja med Slovani in Italijani. Zato ne bo Slovenca, ki misli in čuti za STO, da bo dal svoj glas neslovenski volivni listi! Naj pa kdo ve, da bo takšen glaS izgubljen za slovensko narodno stvar in smatran italijanskim glasovom. Tudi s kominformisti je treba biti na jasnem! Slovenski glas za komuniste bo izgubljen za narodno stvar. Kominfomistična kompar-tija STO-ja je le privesek kompar-tije Italije, ki stremi »z boljšo rešitvijo« in »plebiscitom« za Trst pod Italijo! SDZ ne priznava nobenega »plebiscita«! Slovencem je poznan takšen način odvzemanja njegove zemlje z nepoštenim koroškim plebiscitom. Mi imamo mirovno pogodbo z Italijo; pred, svetovno javnostjo pa je zapisana slovenska pravica na Tržaškem s krvjo in žrtvami slovenskega človeka. Tajnik SDZ za STO prof. Rudolf je izrekel zahvalo požrtvovalnemu ,in nesebičnemu narodnjaku pok. Ivanu Grudnu i* Zgonika in naglasil njegovo politično izročilo za pristaše SDZ: »naj ne pride občina v roke ljudi, ki so agenti tuje sile!« Naglasil je, da živimo v času, ko se odločuje usoda slovenskega naroda za dolgo vrsto let in da bodo naši zanamci sodniki o nas. Zato mora vsak Slovenec na volišče in voliti slovensko listo, ki je za ohranitev Svobodnega tržaškega o-zemlja. Novi odbor zgoniške SDZ pa mora imeti osebe, ki bodo delavne in kos nalogam, ki jih imajo pred seboj! Po kratkem času je bil izbran sledeči odbor: Predsednik Josip . Milič iz Repni-ča, tajnik Pepca Gruden iz Zgonika, blagajnik Jože Verginella iz, Gabrovca; člani odbora; Alojz Milič iz Repniča, Anton Ščuka iz Gabrovca, Anica Godnič iz Zgonika, Janko Grilanc iz Saleža, Henrik Doljak iz Samatorce, Franc 2ivec iz Zgonika. Novoizvoljeni predsednik Josip Milič je zatrdil, da bo posvetil svoj prosti čas in razpoložljive moči narodni stvari in demokratičnemu -delovanju. K povečanemu narodnemu delu je pozval ne samo člane odbora, temveč vse pristaše SDZ za zgoniško občino, da bomo s svojim delom ustvarili boljšo in mirnejšo bodočnost svojim otrokom, kot smo jo imeli očetje in matere: peljana na tržaška volišča. Prosili bi g. La Malfo, da se pri tem razglabljanju pomudi samo nekoliko, samo toliko, kolikor je, namreč potrebno, da samega sebe kontrolira. Vprašanje Trsta je za Italijo vprašanje časti. Brez vsakega, brez najmanjšega dvoma... Ona je, ako se La Malfa spominja, podpisala mirovno pogodbo, s katero se je proti izvestnim koncesijam odrekla Trstu. Te koncesije so ji bile dane. 'Italiji so bila po vsem, kar je bila napravila in zagrešila, odprta vrata v zahodno skupnost. Ona je dobila in še danes dobiva neštevil-ne, zelo stvarne dokaze zahodne naklonjenosti; tako velike in tako očitne dokaze, da smo mi ob teh znakih zahodne naklonjenosti prišli v položaj, da le s težavo branimo svoje najbistvenejše in najosnovnejše človeške pravice. Zaradi te naklonjenosti Zahoda, ki ji je velikodušno odpustil konventri-zacijo Londona in iztrebljevanje našega življa, ki se je junaško branil, je Italija prevzela neke odgovornosti. Tudi izpolnitev dane besede pomeni, vsaj po naši zaostali nravi, najosnovnejši pogoj človeškega in ljudskega ter državnega poštenja. Ako torej La Malfa govori o časti in čast Italije stavlja v zvezo s spoštovanjem Trsta, pač meša pojme in jih meša namerno, zavedajoč se, da bi hotel prevariti: ker ve, da to, kair govori, ne odgovarjp, dejstvom; ker se zaveda, da ne a-pelira na pravo, ampak na umetno potvorjeno in krivo prikazano voljo pravih Tržačanov, in se zaveda, da je v, rokah Italije tudi tržaška samoodločba iz leta 1918 bila le v posmeh, Je prosto gaženje najosnovnejših stvarnih in pravnih predpostavk. Zato je govor o povezanosti italijanske časti in tržaške podložno-sti Italiji le apel na nesposobnost presojevanja civiliziranega sveta. Sam tržaški 'list »Giornale di Trie-ste« od 14. junija je odkrito priznal povezanost Trsta s Srednjo Evropo. Vsa tržaška preteklost je živ dokaz te povezanosti, živ pečat sodelovanja narodov, ki se zbirajo okrog tega važnega pristani šča. Vsa tržaška preteklost je izpolnjena z borbami Trsta, da se obvaruje italijanskega ropanja da bi živel svoje gospodarsko življenje v korist Italije same in Podonavja. Sam tržaški velesejem je bil dokaz, kolikšnega pomena zanj so čezgorskl In kako neznatni so v primeri z njimi italijanski činilci za tržaško blagostanje. In v očigled teh dejstev, v oči-gled teh resnic, ki so z vsakim dnem jasnejše in se z vsakim dnem manj dajo zabrisati, prihaja La Malfa, da bi se nam po Cammara-tinem okusu vsiljeval z italijanskimi zahtevami in južnjaškimi deklamacijami? Naj se torej raje malo, samo malo zbere in zamisli in naj se zave raje potrebe, da bdi nad dostojanstvom položaja italijanskega ministra. Nabrežina - Prireditev slovenske osnovne šole V nedeljo dne 1. t. m. so priredili otroci naše osnovne šole v kinodvorani mladinsko igrico v treh dejanjih »Čudežna piščalka«. Otroci so nam podali to igrico res zelo lepo. Zbor gozdnih vil je otvoril in zaključil to lepo igrico; njihove pevske in plesne točke so občinstvo kar navdušile. Vse priznanje gre tudi učiteljskemu zboru, ki se je marljivo trudil, da je prireditev tako lepo uspela. Sprejeni pri poveljniku ameriških čet na dan obletnice neodvisnostne izjave Združenih držav Ob obletnici neodvisnostne izjave Združenih držav sta priredila general Sebree, poveljnik ameriških čet v Trstu, in njegova soproga sprejem v miramarskem gradu. Med gosti so bili general Winterton, poveljnik angloameriškega področja, polkovnik Stamatovič, poveljnik jugoslovanskega področja, zastopniki civilnih oblastev in ameriški častniki ter funkcionarji tržaške garnizije. Promocija Dne 6. t. m. je na univerzi v Benetkah promovirala gdč. Marta Furlanova, profesorica na nižji gimnaziji v Trstu. Novi doktorici čestitamo! Usposobljenostni izpiti na učiteljišču 'Na Slovenskem državnem učiteljišču v Trstu so trajali usposobljenostni izpiti od 2. do 11. t. m. Pripuščenih je bilo 11 rednih učencev in 5 privatistov. Izdelali so redni učenci Kralj Bruno, Lippert Ed-da, Tul Marija in Žafran Boris ter privatist Briščik Rafael. K popravnemu izpitu v jesenskem roku je bilo pripuščenih 6 rednih učencev in 2 privatista, odklonjena sta 1 redna učenka in 1 privatistka, 22 privatistki pa bosta polagali izpit v jeseni. Posinovljenje dveh sirot Premožna gospa je pripravljena posinoviti dve siroti v starosti do 6 let, katerima so starše pobili iz političnih razlogov v teku zadnje vojne ali po vojni. Pojasnila v u-redništvu »Demokracije«. Prispevki za kmetijstvo! Področno kmetijsko nadzorništvo sporoča, da .bodo v vsoto, ki jo je stavila na razpolago ZVU, dani tudi v tekočem polletju prispevki za ■razna kmetijska izboljšanja. Zainteresirani bodo morali predložiti tozadevno prošnjo v naslednjih obrokih: Za zidavo kleti: v roku do 21. julija 1.1.; za druge kmetijske stavbe: do 31, julija t. L; za napravo novih panjev in nakup sladkorja za čebele: do 30. septembra t. J.; za nakup kmetijskih strojev: do 30. septembra 1.1.; za nakup plemenske živine: do 30. septembra 1.1.; za nakup vrtnic in čebulic tulipanov: do 30. septembra t.'1.; za nakup trtnih in sadnih sadik: do 31. oktobra 1.1. (ter tozadevno zasaditev). Za pojasnila, ki se tičejo gori navedenih prispevkov, se morajo zainteresiran« obrniti na Področno kmetijsko nadzorništvo - tehnični oddelek - ulica Ghega 6-1., tel. 86-73. Ob izidu novega slovstvenega dela (Nadaljevanje s 3. strani) potopis »Stoji, stoji tam sivi samostan«. Uredniško, liturgično in znanstveno delo me je zaviralo pri večjih slovstvenih stvaritvah. Sele čez nekaj let, potem ko sem že objavil liturgično knjigo »Leto božjih skrivnosti« (1938), narodopisno zbirko »Pod vernim krovom« (1943-1946), prevod »Rimskega misala« (1944), album »Slovenija« (1947), sem se bolj utegnil posvetiti slovstvu...« »Zbirko svojih idil in zgodb ste, g.‘Profesor, tudi opremili s pokrajinskimi slikami. Kakšen vidik in namen ste imeli pri tem?* »Oprema s pokrajinskimi slikami nima' nobene notranje zveze z vsebino zgodb. Toda ker so zgodbe .postavljene v tri različne pokrajine, na Štajersko, Gorenjsko in Koroško, si bodo primorski Slovenci, ki jim je knjiga predvsem namenjena in ki severne in osrednje slovenske kraje manj poznajo, laže ustvarili podobo o naši osrednji slovenski zemlji in ljudeh. Na žalost živimo namreč v takšnih časih, da je naša slovenska zemlja tako čudno križem kražem pregrajena z mejami in bloki, da slovenski človek s skrajne zahodne meje ne more zlahka ne v osrednjo Slovenijo ne na Koroško, kot oni tam ne k morju pod južno slovensko nebo... Pa naj vsaj pokrajinske slike nekoliko zadosti našemu ko-prnenju po obisku slovenskega sveta onkraj blokov In gora...« MLADINSKO LETOVANJE V DEVINU Obvestilo staršem Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše otrok, ki so bili izbrani v obmorsko kolonijo v Devinu in so prejeli od društva tekoče številke ter vsa podrobna navodila, naj jih pripeljejo v soboto 14. julija točno ob 8. uri in pol v društvene prostore v ul. Machiavelli š*t. 22, ker sledi 'takoj po formalnem zdravstvenem pregledu odhod v kolonijo. Naj nihče ne izostane! Darovi Ob tretji obletnici smrti drage soproge in mame Kaloline Sirca roj. Suban daruje družina Andrej Sirca v blag spomin 5.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Ob smrti drage svakinje in tete Angele Klun roj. Suban daruje družina Andreja Sirce v blag spomin 5.000 lir Slov. dobrodelnemu društvu v Trstu, Ob smrti nam ljube sestre in svakinje Angele Klun roj. Suban daruje v blag spomin sestra Ema s soprogom in Mimi 3.000 lir Slov. dobrodelnemu društvu v Trstu. Puhalj Josip daruje namesto cvetja na grob pok. Humplih Marije za Slovensko dobrodelno društvo v Trstu 2.000 lir. DAROVI. Skupina Križanov je darovala 2.000 liir v počastitev pok, nabrežinskega prijatelja Okretiča v korist tiskovnega sklada »Stvarnosti«. ZAGREBČAN, 20 let bivajoč v Kanadi, star 44 let, kuhar, želi spoznanja z gospodično, Slovenko ali Hrvatico, staro od 30 do 40 let, veščo gospodinj- stva. v svrho ženitve. Ponudbe poslati upravi lista pod značko »Zagrebčan«. PREKLIC »Obžalujem incident, ki sem ga izzval dne 1. julija 1951 v gostilni 'Pauletič v Borštu proti g. Pauliču Lovrencu. Z mojimi besedami nisem ga 'nameraval žaliti in jih vsekakor preklicujem.« Petaroš Anton; Boršt št. 43 Deske smrekove, macesnove in trdih letov, trame in par-kete nudi najugodneje Mizarji | hmetoualci V podjetniki * TEL, CflLEfl 90441 TRST Vial« Sonnino, 2 4 Obiščite gostilno .PRI FIGOVCU11 T R S T u L I C A c. GHEGA 3 n1 CENE UGODNE! POSTREŽBA SOLIDNA t Tam dobite pristna istrska in briška vina ter vedno sveže ribe. n iz llače in I mako bombaž 1 v bogati izberi letne obleke a in volnene fresko - po najnižjih cenah n MAGAZZINI DEL CORSO TRST( Corso 1 - Borzni trg (Piazza della Borsa) URARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH/ LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE Odgovorni urednik: Ar. Janka Jež T i t k a : Hrtcarna »ADRIA«, d. d. t Tr*tu AUTOGAS v vsako hišo! KONCESIONARJI za Trst, Tržič in Gorico Bratje ROSSOlil Corso Garibaldi 8 - Via Cunicoli 13 razdeljevalci Contpada del Corso 9 (Baileria Protti) 9UT0B9S jB najboljša izpopolnitev tekočih plinov