Manjka le še ribica - Park kulturnikov v Ribnici Je dokončan. Njegov začetek je tale vodnjak (pri kate-manjka le še bakrena ribica), ki pomeni nenehen vir novega. (Foto: Primc) V Ribnici bodo ■ ■■ »Park kulturnikov” Na osrednji svečanosti ob 900-letnici Ribnice, ki bo v nedeljo, bosta govorila France Popit in Matjaž Kmecl .Spominu pesnikov, pisateljev, jkovnikov, znanstvenikov, po-'tikov, organizatorjev in mece-nJ)v - domačinov in gostov - Ki Jih je rodila ali hranila, vedno pa navdihovala Ribniška dolina, je Posvečen „Park kulturnikov", ki ga bodo v nedeljo, J2. septembra, odprli v Ribnici. To bo tudi osrednja proslava~otr 900-tetnici 'Ribnice, ki jo praznuje ta kraj letos. Glavna svečanost se bo začeta v nedeljo ob 10. uri v parku znotraj obzidja ribniškega gradu, kjervje tudi „Park kulturnikov". njej bosta govorila član predsedstva SRS France Popit in Predsednik republiškega kdmi-eja za kulturo dr. Matjaž Kme-CJ Pr°slavi bodo nastopili Zt ruženi pevski zbori iz vse ol> c»"-' in še Ribniški oktet, nonet ”.. dra . .delavska aodba, člani "“niškega KUD .Jakob Gallus vtelin" pa bodo izvedli pri-*°Znostni recital. teiii. Jutn, v petek, 10.-sep-. ra, pa bo ob 19. uri v cerkvi a* Novi Štifti koncert ribni-ega noneta „Vitra“, ki ga vodi nj° ‘ ®ernarda Kogovšek. Osreči-- 'teiha koncerta bo renesan vnj glasba slovenskih injugoslo-bou avtorjev, razen tega ° na sporedu narodne in e ribniške pesmi. J. P. USPEH NAŠIH TRAKTORISTOV Na 26. republiškem tekmo-anju traktoristov in 10. tekmovanju mladih zadružnikov ter že-p zadružnic Slovenije so naši ^ fnovalci dosegli viden uspeh. clanski konkurenci so dosegli niesto. Prvo mesto je dosegla *'Pa Pomurja, drugo mesto eki-Pa bolonjske in tretje mesto eki-P'1 Posavja. Med posamezniki je Pajvečji uspeh dosegel tckmo- , ec Janez Miklič iz Kamene, ki ® zasedel tretje mesto v članski °nkurenci in je bil proglašen za ajboljšega orača med kmeti. 'Pt mladih zadružnikov in že- zadružnic sta osvojili peto ?sto. Dolgoleten trud zadruž-t»L str°kovnjakov pri pripravi kmovalcev v kvaliteti oranja je . em dosežkom skorajda popla-. J. B. Priznanje za 30 let dela V Metliki je bila slavnostna seja zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije - Ob jubileju zvezna priznanje Metlika, zibelka slovenskega vojaškega šolstva, je v nedeljo, 5. septembra, gostila udeležence slavnostne seje republiške konference zveze rezervnih vojaških starešin, ki je bila ob 30-letnici delovanja te organizacije v Kulturnem domu Edvarda Kardelja. Slavnostne seje so se med drugimi udeležili tudi visoki predstavniki družbenopolitičnega življenja v republiki Vinko Hafner, Franc Šetinc, Marjan Orožen in Janez Vipotnik. Janez Japelj, predsednik RK 2RVS, je v pozdravnem govoru dejal, da je ena najpomembnejših nalog njihove organizacije prenašanje- izkušenj na mlado generacijo. Bojan lertin, podpredsednik RK ZRVS, pa je v slavnostnem govoru orisal delovanje organizacije ter poudaril, da si le-ta neprestano prizadeva krepiti mo- ralni in politični lik rezervnega oficirja. Zveza rezervnih vojaških starešin Slovenije je ob jubileju prejela zvezno odlikovanje, red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, 35 zaslužnih posameznikov prve zlate značke ZRVS Jugoslavije, med sedmimi prejemniki plaket pa je bil tudi Belokranjski muzej iz Metlike, ki je ob tej priložnosti pripravil v svojih prostorih razstavo, posvečeno oficirski šoli glavnega štaba Slovenije in 15. SNOUB belokranjski. M. K. V NEDELJO NA KARLOVCE Ob 40-letnici ustanovitve Železniškega rajonskega komiteja, in 39-letnici ustanovitve Železničarske brigade bo v nedeljo, 12. septembra, pri spominskem domu na Karlovcih pri Hmeljniku spominska svečanost. Na proslavo s programom in družabnim srečanjem bo organiziran prevoz izpred železniške postaje v Novem mestu (med 8. in 9. uro). VEČ KOT TRI TISOČ UDELEŽENCEV - Ob 40-letnici ustanovitve Gubčeve brigade - ta dan si je trebanjska občina izbrala za svoj praznik — se je na kraju, kjer je bila ustanovljena ta partizanska enota, zbralo več kot tri tisoč ljudi. Med njimi številni preživeli borci Gubčeve brigade, znani družbenopolitični delavci iz Slovenije in gostje iz krške občine, kjer imajo gubčevci tudi domicil. (Foto: J. Simčič) Vrline borcev so še potrebne Na osrednji proslavi trebanjskega občinskega praznika se je zbralo več kot tri tisoč ljudi Zbramm je spregovoril predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj planincev na j I slavnostni LisciI Bojan Fertin: ..Spremeniti bomo morali naziv naše organizacije.” PRi S LON G V GOSTEH ČLANI LIKOVNE Š0LE V likovnem razstavišču Pri slonu v Novem mestu so že nekaj tednov na ogled izdelki obiskovalcev likovne šole, ki je več zapovrstnih sezon delovala v Novem mestu. Razstavljena so dela, ki so jih 'nekateri najboljši „učenei” ustvarili . pod mentorjevim vodstvom. Iz njih se dobro vidi, čemu so v likovni šoli posvečali največ jb pozornost. Osrednja proslava trebanjskega občinskega praznika je bila v soboto, 4. septembra, v gozdu pri Trebelnem, kjer je bila pred 40 leti ustanovljena slavna Gubčeva brigada. Pred množico več kot tri tisoč domačinov, gostov iz krške občine, -vojakov JLA, ki nadaljujejo borbeno tradicijo te partizanske enote, 650 preživelih borcev Gubčeve brigade, gostov iz pobratenih občin in znanih družbenopolitičnih delavcev je spregovoril najprej Tomaž Plazar. predsednik občinske konference SZDI^ Trebnje, medtem ko je bil slavnostni govornik Viktor Avbelj Rudi, predsednik predsedstva SRS in nekdanji komisar te partizanske enote. „Spbmine obujamo zato, da spodbujamo vse naše dobromisleče •delovne ljudi k zvestemu uresničevanju idej o svobodi in pravici, za katere je bilo prelite toliko krvi." je med drugim dejal Avbelj. Primerjava' med tedanjimi slavnimi časi in sedaj nas mora utrjevati v prepričanju, da lahko samo idejnopolitično in delovno angažirani premagamo vse ' preizkušnje. Vse velike'moralne vrline, ki sojih imeli ))ofci med narodno -osvobodilno borbo, so potrebne tudi danes, če hočemo obvladati in premagati vse sedanje težave. Ni treba posebej dokazovati, daje bil naš razvoj hiter, da je položaj delovnega človeka v, sistemu socialističnega samoupravljanja bistveno drugačen, kot je bil prej. To velja seveda tudi za trebanjsko občino, ki je. V nedeljo dan slovenskih: planincev — Povabljeni • tudi s sosednje Hrvaške: V smer, ki ji ljudje zaupajo Na Grabrovcu slavje ob 39. obletnici ustanovitve 15. SNOUB Slavnostna govornica Majda Gaspari o dogodkih doma in po svetu - - belokranjske Asfaltna cesta Predanič razstavlja v LJUBLJANI . Prostorih Inštituta za celulozo na PaPh v Ljubljani je ves september Pa i°^ed razstava krškega slikarja 1q ta Predaniča. Za Predaniča je „ nov° lepo priznanje, po številnih ra?^*1^’ Jit> je ta likovni samo- p.S "A dobil na raznih ekstemporih. ta Predaničem je v istih prostorih fetavljal Novomeščan Tone Vovko. Tradicionalno srečanje borcev, aktivistov, mladine, občanov Metlike, ki je letos sovpadalo s 39. obletnico ustanovitve 15. SNOUB-belokranjske, delovanjem vojaškega šolstva v Metliki ter svečanostjo rezervnih vojaških starešin ob 30-let-nici ustanovitve njihove organizacije, je bilo v nedeljo na Grabrovcu nad Metliko. Martin Štubljar je predstayil to najmanjšo krajevno skupnost v metliški občini, ki zajema le eno vas s 130 prebivalci, a je z lastnim delom in denarno pomočjo dala velik prispevek k temu, da se je naselje izkopalo iz revščine. Zadnja pridobitev je asfaltna cestna povezava z Metliko. Slavnostna govornica Majda Gaspari, članica predsedstva SR Slovenije, je spregovorila o vlogi neuvr- ščenih, dogodkih na Poljskem in v svetu nasploh. Dotaknila se-je tudi težav v naši družbi ter poudarila, da moramo vztrajati pri graditvi samoupravljanja, saj le samoupravljanje lahko omogoči hitrejši in skladnejši družbenopolitični razvoj. Z odporom moramo nastopiti proti vsakemu, ki nas bi oviral pri našem napredku, pri tem pa ne smemo pozabiti, da je moč živeti le od ' lastnega dela. Govor je zaključila z mislijo, da moratno še naprej hoditi po Titovi in Kardeljevi poti, ki jo naši ljudje podpirajo in v katero zaupajo. V kulturnem programu je sodelovalo Kulturno-umetniško društvo' Ivan Novak - Očka ter godba na pihala iz Metlike. . M. KRUMPAČNIK VIKTOR AVBELJ - RUDI: Sedanje in bodoče težave je mogoče obvladati samo z opiranjem na delovne ljudi, na moč ljudskih množic, organiziranih v združenem delu in SZDL. dveh desetletjih prestopila prag nerazvitih in postala gospodarsko, kulturno razvita. Vendar je skupni razvoj v zadnjih letih prehiter glede na razpoložljiv denar, zato bo treba v prihodnosti poskrbeti, da planiranje ne bo odtujeno delovnim ljudem in bodo ti lahko odločali o svojem jutri samo z realno razpoložljivimi sredstvi. Jasno je namreč, da nizka družbena produktivnost in prevelika poraba ne moreta iti v korak, slabosti, ki so (Nadaljevanje na 2. strani) PARTIZANOM V SPOMIN - Na Grabrovcu so se v soboto z odkritjem spominskega obeležja poklonili borcema belokranjskega odreda Silvu Pečariču in Jožetu Kapšu, ki sta pred 39 leti padla nad vasjo pod belogardističnimi streli. Vaščanom se je za pozornost zahvalil Pavel Pečarič. (Foto: M. Krumpačnik) Po griži dve ovadbi Epidemija v Novem mestu jenjuje — Ukrepi zoper DO Komunala — O vodi tudi izvršni svat Kpidemija griže v Novem mestu pojenjuje, zdravstveni delavci beležijo samo še posamezne, (ako imenovane hišne primere. Zaradi te bolezni je iskalo zdravniško pomoč okoli 500 Novomeščanov, skupno število obolelih je seveda precej večje. Ker sumijo, da je bolezen v neposredni zvezi s stopiškim vodovodom oziroma oporečno vodo, so zoper DO Komunala in odgovorno osebo podali ovadbo, ker menijo, da so prodajali oporečno vodo in s tem naredili gospodarski prekršek; poleg tega pa je zoper odgovorno osebo DO Komunala podana tudi kazenska ovadba zaradi onesnaževanja in uničevanja človekovega življenjskega okolja. O epidemiji griže in oskrbi z vodo je razpravljal tudi izvršni svet novomeške občinske skupščine. V vzorcu vode, ki so ga poslali v analizo v Ljubljano, še niso odkrili bacila griže, za ncklori-rano vodo na zajetju v Stopičah pa je z analizo dokazano, da je oporečna. Kloriranje je torej nujno potrebno. M. B. Orumeneli listi -slovenskega j vestnika izpred 80 < racPpiTSČujO, da se je takrat ob 1 otvoritvi skromne Jurkove koče j (več 6 jubilejih koč na Lisci v I današnji Prilogi) zbralo 3.000 j slovenskih in hrvaških rod olju- 1 bov, ljubiteljev planin. . Marljivi odbor Planinskega : društva Lisca Sevnica - Krško je • vse pripravil, da bo ob nedeljski ; prošlavi teh jubilejev, hkrati s j tokrat že 14. dncin slovenskih j planincev, vse nared za dobro • .počutje 10.000 in več planincev. ; Na večer pred proslavo bo v : soboto na Lisci zagorel mogočen kres. Osrednja slovesnost bo v : nedeljo ob ,10.30. Pričakujejo, da bo imel slavnostni govor sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Zdravko Krvina. V kulturnem delu sporeda bodo nastopili:. gasilski moški pevski zbor in mešani zbor Lisce iz Sevnice, mešani pevski zbor iz Loke. folklorna skupina iz Boš-tanja in delavska godba iz Sevnice. Vse markacije na goro so obnovljene. Na Lisci in Razborju ; bo urejeno tudi parkiranje avto- : busov in osebnih vozil. V ne- j : deljo od 8. do 14. ure bo veljal ; enosmerni promet na cesti Breg : - Lisca (gor), za povratek pa bo : ; veljal čas od 14, do 17. ure. ; ; Dogovorjeno je* da bo Izletnik v [ nedeljo vozil z avtobusom izpred j ; sevniškega avtobusnega postaja-i lišča od 7. do 8.30 do Krako-; vega, ravno tako bo poskrbljeno ; 1 za povratek. Planince iz sosednje ; Hrvaške pričakujejo v Sevnici z j vlakom, ki odpelje iz Zagreba ob ; ; 5,20. Društveni vodniki bodo ! pričakovali udeležence proslave, ! ki se bodo pripeljali na Breg s | posebnim vlakom iz Ljubljane. ; Le-ta odpelje s tamkajšnjega ! kolovoza ob 6,25, z Brega se bo j vračal ob 17. uri. Poleg značke ! bo na Lisci na voljo poseben | spominski žig in ovitek. Na Lisci ; i bo dalala posebna pošta. ! A. Z. ; OTOK: SPOMINSKA SVEČANOST V nedeljo, 12. septembra, bo ob 10. uri na Otoku pri Dobravi spominska svečanost ob 40-letnici ustrelitve talcev na pokopališču. Svečanost s programom pripravljajo krajevne organizacije ZZB in družbenopolitične organizacije iz Kostanjevice, Rake, Škocjana in Šentjerneja. Ob koncu ted na se bo vreme izboljšalo. Prevladovalo bo sončno in razmeroma toplo vreme. St. 36(1726) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek, 9. septembra 1982 Cena: 12 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-224? Ljubljansko pismo Prisilni konec nenadzorovanega zadolževanja Kot je znano, sta podpredsednik ZIS in guverner Narodne banke javnosti junija letos prikazala celotno sestavo naših bolj ali manj znanih zadolžitev v tujini v višini 19 milijard dolarjev na konvertibilnem področju, in okoliščine, v katerih moramo letos vrniti okrog 5 milijard-dolarjev glavnice in obresti. Ta dejstva,že sama po sebi, bolj od vseh sporočil in obrazložitev, pojasnjujejo, zakaj ni dovolj kave, bencina, blaga iz uvoza in delov. Po drugi strani pa objavljanje takšnih dejstev zmanjšuje potrebo, da bi pozivi za večji izvoz vsebovali preveč retorike. Vsem je namreč jasno, da je v tem' trenutku tudi slaba politika izvoza boljša kot nikakršna. Dejstvo, da bi kakršnakoli zamuda pri odplačilu terjatev avtomatsko alarmirala celotno svetovno bančništvo, meče novo luč na dolgotrajne razprave o gospodarskih ukrepih za ohranitev likvidnosti države. Interes vseli za ohranitev kreditnega ugleda države je bil močnejši in večji od vseh drugih interesov v naši družbi. Nenadzorovanemu zadolževanju v tujini smo morali stopiti na prste. V Narodni banki Jugoslavije zagotavljajo, da se kaj takega v prihodnje' ne bo več zgodilo. Od bank so terjali, da izdelajo nekakšne svoje sanacijske programe za izhod iz težav. Pri tem pa so namerno ali nenamerno spregledali, da so tudi sami krivi za to, saj je prav NBJ pooblaščena za nadzor nad poslovanjem bank v tujini in ima v rokah vse možnosti za pravočasno posredovanje. Pozabljajo pa tudi, da vseh grehov ne gre zvaliti le na strokovne službe bank. Dobro je znano, da so te denarne organizacije velikokrat pod hudimi pritiski republik in pokrajin, ki terjajo od bank, da pokrijejo tudi tisto, česar ne zmorejo. Po starem res ne moremo več naprej. Jugoslovansko gospodarstvo je imelo lani 43 milijard dinarjev izgube, tretjina delovnih organizacij pa posluje na meji rentabilnosti. Protiinflacijski program predvideva zato strožje pogoje poslovanja, svobodnejše delovanje tržišča in ekonomskih zakonitosti, delovne organizacije pa naj bi same nosile riziko poslovanja in odgovornost za dohodek. Zmanjšali se bodo izdatki za splošno in skupno porabo, spremenil pa se bo tudi odnos do OZD, ki imajo izgube. Ena izmed ekonomskih sankcij, ki jih predvideva ta program, bo zmanjšanje osebnih dohodkov zaposlenih v delovnih prganizacijah z negativnim finančnim poslovanjem. Tiste delovne organizacije, ki bodo imele po zaključnem računu izgube, ne bodo plačevale davkov in prispevkov iz dohodka, ne bo pa jim treba vplačevati tudi sredstev v sklad nerazvitih. Zmanjšala se jim bo tudi stopnja amorti-zacijj. Kolektiv, ki bo imel izgubo, bo moral takoj začeti sanacijski postopek, ki bo omogočil zmanjšanje števila zaposlenih. Sankcijam bodo podvrženi tudi poslovodni organi in delavski svet. Družbenopolitične skupnosti bodo morale na osnovi, sanacijskega programa zmanjšati davčne obvzenosti, vključno tudi davek na OD. Ekonomskim sankcijam se ne bodo izognile niti banke, ker bodo morale odpisati obresti v skladu z višino izgub. Predvideno je odlaganje vračanja investicijskih kreditov, kar bo banke še bolj povezalo z usodo združenega dela. Ce sanacijskega programa* delovna organizacija ne bo dosledno uresničevala, jo bodo ukinili. Protiinflacijski program pa izjemoma predvideva možnost t. i. programiranih izgub, in sicer takrat, kadar bi pristojna družbenopolitična skupnost določila nižje cene od ekonomskih. V tem primeru bi določili višino izgub in zagotovili sredstva za kompenzacijo. VINKO BLATNIK Vrline... (Nadaljevanje s 1. strani) posledica takega ravnanja, pa so nestabilnost gospodarstva, visbke cene in inflacija. Viktor Avbelj Rudije posebej poudaril: „Potrebno je predvsem jasno spoznanje in trdna zavest, da je mogoče sedanje in bodoče težave resnično dolgoročno obvladati samo v takšnem družbenopolitičnem sistemu, ki se neposredno opira na delovne ljudi, organižairane v združenem delu. V sistemu, ki se opira na moč ljudskih množic, združenih v SZDL, v kateri zagotavlja Zveza komunistov stalno skrb za uresničevanje dolgoročnih interesov delovnih ljudi.” Vse to je potrebno, ker so sedanje težave v veliki meri posledica ne dovolj uveljavljenega samoupravljanja. Jasno pa je, da se bo treba tudi v tako začrtani politiki še bolj kot doslej zavestno angažirati in uporabiti moč vseh subjektivnih političnih sil in sredstev. Viktor Avbelj - Rudi je v imenu predsedstva SFRJ izročii predsedniku skupnosti borcev Gubčeve brigade visoko državno odlikovanje red zaslug za narod z zlato zvezdo. Na prireditvi so podelili tudi priznanja in listine častnega članstva Gubčeve brigade, Mladinski odred Matija Gubec pa je razvil svoj prapor. Že dopoldne je bila v Trebnjem slavnostna seja vseh treh zborovtre-banjske občinske skupščine, na kateri so podelili naslov častnega občana Marjanu Jenku iz Ljubljane. J. SIMČIČ SEVNICA: PREMALO POGUMNI? Na seji občinskega izvršnega sveta v Sevnici 23. avgusta so člani dokaj nelagodno ugotavljali, da Ljubljanska banka, njena temeljna banka v Krškem ni bistveno pospeševala hitrejše rasti gospodarstva te občine. Do zanimivega pojava prihaja tudi v malem gospodarstvu. Obrtniki namreč tožijo, da so jim posojila banke prava medvedja usluga. Zakaj? Pri poslovanju z združenim delom, to vedno znova in znova poudarjamo, namreč plačilni rok - sploh ne velja. Obrtniki tako združeno delo kreditirajo lep čas ne le z lastnim delom, temveč tudi z obrestmi, ki jih morajo banki seveda v točno določenih rokih poravnavati z odplačili posojil. Kdo lahko potem takšno posojilo še vzame? A. Z. SPOMINSKA PLOŠČA — Spominsko ploščo narodnega heroja Franceta Kreseta—Čobana je odkril generalpolkovnik Stane Potočar—Lazar. V varstvo so jo sprejeli trebelski mladinci. (Foto: J. Simčič) V spomin na heroja Čobana V Bogneči vasi odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer seje rodil narodni heroj Franc Krese—Coban V Bogneči vasi pri Trebelnem so se pretekli petek zbrali mladina, pripadniki JLA, Gubčeve brigade in družbenopolitični delavci ter številni domačini, da bi prisostvovali odkritju spominske plošče na hiši, kjer se je rodil narodni heroj France Krese-Čoban. Zbranim je spregovoril generalmajor Lado Kocjan, ki je opisal bogato življenjsko pot narodnega heroja Kreseta. Že zgodaj se je moral spopasti s socialnimi krivicami, zato ni niti najmanj čudno, da seje takoj ob začetku vojne povezal z OF. Kmalu je stopil v vrste partizanske vojske, kjer se je izkazal z izjemnim pogumom. Kot obveščevalec in komandant nekaterih partizanskih enot je sodeloval v napadih na Škocjan, Prekrižje, Jelenov žleb. Trško goro in na Štampe-- tov most. Kot komandant 12. udarne brigade je sodeloval v bitkah v Suhi krajini, kjer je bil težko ranjen v nogo. Tudi po vojni se je takoj vključil v politično delo. Potem ko je nekaj časa deloval v štabu KNOJ v Beogradu, je priskočil na pomoč vojaškim invalidom, bil je član glavnih odborov ZZB NOV Slovenije in Jugoslavije, večkrat je bil poslanec in tudi član sveta republike. Ploščo na rojstni hiši Franceta Kreseta—Čobana je odkril generalpolkovnik Stane Potočar in jo preda! v varstvo osnovni organizaciji ZSMS Trebelno. Pomoč prizadetim po toči j Dober odziv posavske solidarnosti — V prave roke Na seji sekretariata medobčinskega sveta SZDL za Posavje 1. septembra v Sevnici so pohvalno ocenili dosedanji odziv na skupno posavsko solidarnostno akcijo, po kateri naj bi za od toče prizadete v brežiški občini namenili enodnevni zaslužek dodatnega delovnega dne. Poročano je bilo, da so do tega dne v krški občini iz sedmih delovnih organizacij enodnevni zaslužek že nakazali, pritrdilne, sklepe pa so sprejeli v še nadaljnjih 36. razprave so v teku še po 10 kolektivih. Pohvalen odziv je bil tudi med kmeti krajevne skupnosti v Velikem Podlogu. Prispevke so zbirali v pridelkih, večinoma pšenici. Zbrano je odpeljal tovornjak Agrokombinata na redni poti, vse skupaj pa je bilo vredno 43.310 dinarjev. V sami prizadeti občini so sklepe o enem DRAGOCENI POVOJ Pri medobčinski zdravstveni skupnosti je začela delati komisija za kontrolo in poravnavo računov, ki se je do konca avgusta sestala že na petih sejah. Da je delo komisije potrebno, kažejo že prvi podatki, saj so imeli primere, ko so za zavarovance z novomeškega območja v Veliki Kladuši in Bosanski Krupi dostavljali račune, V katerih so za povoj zaračunali 331 dinarjev. V lekarni pa so preverili, da tako dragega povoja ne prodajajo nikjer v Jugoslaviji. Sporne cene v računih pa so našli še v mnogih drugih zdravstvenih organizacijah izven regije. Bodo odločni ukrepi novomeškega izvršnega sveta zoper tiste, ki so preveč izplačevali v svoje kuverte res ostali osamljeni? Izvršni svet sevniške občinske skupščine ne skriva, da ob koncu leta ne bo nikakršnih izvijanj. Kdor sedaj sprejetih zaščitnih ukrepov ne bo upošteval, ga čaka ukrep družbenega varstva. Izjemama so Kopitarni V d- in Stillesu dovolili poračun zneskov bruto osebnih dohodkov na račun rezerve iz. predhodnega leta. To jih je zaenkrat rešilo, da niso ožigosani za prefcoračitelje. Tudi tozd Proizvodnja sevniškega Kmetijskega kombinata bo še šel skozi, ker na doseženi dohodek pač vpliva sezonska prodaja pridelkov. Pač pa mora sevniška Komunala do konca leta uskladiti izplačila na delavca z republiškim povprečjem podskupine svoje dejavnosti. Očitno je namreč na rast njenega dohodka vplivalo zvišanje cen. Poglavje zase so tako imenovane družbene dejavnosti. Prvotno ostrejšo oznako, naj bi sc namreč začasno omejile samoupravne pravjce, je izvršni svet nadomestil z ukrepi. Ti so, SODNIKI SO SE ZBRALI — Temeljno sodišče v Novem mestu je v novomeškem Domu JLA minuli petek pripravilo srečanje in že tradicionalno proslavo dneva slovenskega sodstva. Sodnikom je o delu sodstva na Dolenjskem govoril predsednik sodišča v Brežicah Marko Zupančič, kulturni program pa so pripravili dijaki novomeške glasbene šole. (Foto: J. P.) (Iz zadnjega Pavlihe) « 0, hudl&t a!I nlimo naročili okroglih glov «i pol rob« industrije ku gellager jo v! ZELENI JURIJ V VINKOVCIH Črnomaljska folklorna skupina Zeleni Jurij t>° v soboto in nedeljo kot edina slovenska skupina sodelovala na eni največjih folklornih prireditev v Hrvaški in Jugoslaviji, Vinkovačkih jesenih v Vinkovcih. V soboto bodo izvedli celovečerni program, v katerem bodo predstavili belokranjske, štajerske in prekmurske plese, naslednji dan so se za sprevod pripravili obredje zelenega Jurija, za kratek samostojni nastop na osrednji predstavi pa splet belokranjskih plesov. To je že osemnajsti nastop te črnomaljske folklorne skupine, povedati pa je še treba, da si bo skupina sama plačala prevoz do Vinkov-cev in nazaj. f---------------------- N KROMPIR LAŽJE DOBILI KOT TOALETNI PAPIR Predkongresna razprava, ki jo je pripravil brežiški občinski svet Zveze sindikaiov o kontinentalnem gostinstvu in položaju delavcev v njem, je postregla z znano ugotovitvijo, da se na turističnem trgu pojavljamo preveč razdrobljeni, vsak zase. Nov zakon o amortizaciji pa je marsikje povzročil hude skrbi, saj se je, denimo, izguba čateških Term zato povečala za 10 milijonov dinarjev. Tako je poleti razen krompirja zmanjkovalo toaletnega papirja, ker so proizvajalci menda morali najprej poskrbeti za obmorske tu-ristično-gostinske organizacije. Daje bil le krompir ... da kratkomalo v teh dejavnostih, kjer so že v prvem polletju pogumno prekoračili resolucijsko rast OD, v drugem polletju tega ne bodo sincli več početi. Tudi ne smejo povečevati števila zaposlenih. Izvršni svet si je pri tem sicer pridržal pravico • Po kriteriju tako imenovane resolucijske rasti presega v sčvniški občini od 20 tozdov in delovnih skupnosti kar enajst višjo rast OD. Celotno možno celoletno rast OD so v polletju že prekoračili na osnovnih šolah v Sevnici, Boštanju in Blanci in srednji tekstilni šoli. Tako so ravnali tudi v impoljškem Domu počitka in strokovni službi komunalne in stanovanjske skupnosti. Vsi ti presegajo tudi republiška povprečja. izjemno dovoliti primaknitev kakšnega stolčka v teh dejavnostih, predlogi pa bodo morali biti hudo utemeljili in denarno ovrednoteni. ALFRED ŽELEZNIK RAZGIBANA JESEN Sekretariat medobčinskega sveta SZDL za Posavje je na seji v Sevnici 1. septembra proučil vrsto vprašanj, ki bodo v naslednjih mesecih še tako ali drugače vredni pozornosti. V okviru letošnje akcije NNNP bo v Posavju vaja civilne zaščite za primer morebitne nesreče v krški jedrski elektrarni. Zavzemajo se za pravočasne priprave prepotrebnega izobraževanja delegatov. Na eni od sej medobčinskega sveta bodo proučili tudi potek posavske solidarnostne akcije zbiranja pomoči za od toče prizadete v brežiški občini. Sveti za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri občihskih konferencah SZDL naj bi tam, kjer so ti problemi hujši, proučili škodo, povzročeno po divjadi, v kmetijstvu. NAJBOLJŠI TERITORIALCI Ob trebanjskem občinskem prazniku je bilo tudi patrolno orientacijsko tekmovanje. Najbolje se je odrezala ekipa teritorialne obrambe Trebnje, drugi so bili taborniki Odreda sivih jelš (to je bila druga ekipa, sestavljena iz mlajših članov), tretji pa so bili rezervni vojaški starešine. Na 10 kilometrov dolgem pohodu so udeleženci odgovarjali na vprašanja iz zgodovine Gubčeve brigade, pomerili so se v orientaciji in streljanju. solidarnostnem dnevu potrdile vse delovne organizacije. Tudi v sevnišh občini so sklepe sprejeli že v večitfi delovnih organizacij. Prvi so v občini nakazali tudi denar delavfl PTT, Skupnosti za zaposlovanje it Centra za socialno delo. Dokončni potek hvalevredne akcije bodo obravnavali.tudi na sej medobčihskega sveta SZDL. Ponof no je bilo poudarjeno, da bodo *j brežiški občini zagotovili utrezne navodilo o tem. kdo bo pomoč tudi prejel. Vsekakor bodo storili vsi vse da bo s skupnimi napori zb rani det"1 čimprej prišel v prave roke. A. i Ob koncu leta ne bo milosti Kdor v sevniški občini do konca leta ne bo uskladi! izplačil OD, ga čaka ukrep družbenega varstva — V družbenih dejavnostih praviloma ne smejo zaposlovati JUGOTANIN: DEVIZE ZA BELINKO V nedavnem televizijskem P° govoru so predstavniki ljubljansk® Belinke povedali, daje sevniškiJu'! gotanin že sedaj pomemben vir & viz za*to tovarno. Žal so, ožje f*0 dano, tako nedostopne sevniške""1 gospodarstvu, kjer bi v teh časih * liko pomenile za uvoz blaga za co. Neuspela prvotna rekonstruM* je pač hudo breme. Na domače11’ trguje Jugotanin v prvefti polletju ustvaril 55,3 milijona dinarjev pri*'0'! dka, v izvozu pa 36,7 milijona dinai’ jev. Že ta doseženi izv)jz predstavi)3 66,3-odstotni delež. V steč aju t • katerih je veliko izseljencev, je’ j • da se mednarodnopravno zavzm , • mejo za nas in nas podprejo- j ; Georgios Tsokanis je predstavni* . • grške izseljenske nacionalne zv j ; ze, in je bil skupaj s predstavi"* • • iz drugih nacionalnih zvez, asiriJ j ; ske, finske, italijanske, tursKV’ , • poljske, jugoslovanske in p1^ . j J stavnikov švedskih priseljenski^ < • organov, na študijskem obisku j J Jugoslaviji. Gostje so se zanim® j • predvsem za našo pomoč, ki I j ! nudimo delavcem na- začasnem j j delu v tujini, in seveda za naš sl j ; tem samoupravljanja, pri čen*. j • se niso zadovoljili samo s P j ; vršnimi razlagami, ampak s° j • konkretnimi vprašanji v razg I ; voru s predstavniki kranjs* < • Iskre - Telematike prodrli J".; ; v globino naših samoupravn « • uspehov in dilem. t0 j : Gostje so si v petek in sobo ^; j ogledali del Gorenjske in ‘ j ; morske, torej bolj razviti del n j t še domovine, res škoda pa J*< sj j • jim čas ni dovoljeval, da bi j • ogledali tudi tiste predele, iz* < ; terih izhaja največ naših izselj ^ j • cev in delavcev na začasnem " ; ; lu v tujini, se pravi Štajers* • Prekmurje in Dolenjsko. S .J DOLENJSKI LIST gredo na republiško tekmovanje - Ekipa prve medicinske pomoči iz KS Ivan Omerza Livold se pod vodstvom višje medicinske sestre Stanke Žagar pripravlja na republiško tekmovanj6, ki bo 25. septembra. Ekipa iz Livolda bo že dnigič zastopala kočevsko občino. (Foto: Brus) CVETJE NA OKNIH - Mokronoški obrat Indu-plati v stari mokronoški osnovni šoli dobiva vse lepšo podobo. Okoli poslopja so delavke posadile cvetje, na okenske police pa postavile lončke z rožami. V lepo urejeni stavbi se delavke bolje počutijo, kar menda vpliva tudi na produktivnost. (Foto: Simčič) KITAJSKA UMETNOST SLUŠNO PRIZADETIH — V krškem Delavskem domu Edvarda Kardelja gostuje razstava, ki jo je pripravilo krško Društvo slušno prizadetih, 79 eksponatov kitajskih umetnikov pa je v kratkem predstavil Lou Wei (na sliki v pogovoru s prireditelji razstave). (Foto: Pavel Perc) CVIČKA HITRO ZMANJKA - Med obiskom delegacije sozda Mercator krškega Agrokombinata so si gostje ogledali tudi sodobno polnilnico vin v Leskovcu (na sliki: v ospredju je generalni direktor sozda Miro Goslar), kjer zaenkrat še ne pridelajo toliko cvička, kot je povpraševanje. (Foto: P. P.) POMOČ LISCI Največji izvoznik sevniške občine •sca ima hude težave z blagom kot osnovne surovine iz uvoza za svoje izdelke, kjer so v preteklosti izvažali udi že 40 odstotkov zmogljivosti, e zavidljivi položaj tega kolektiva so .vničani Prec* nedavnim predo- C~J na nedavnem posvetu predstavnikov občinskih izvršnih svetov v jubljani. Rečeno je bilo, daje tudi Prvotni načrt nikjer ne drži V novomeški občini je dosežena 45-odstotna zaposlenost prebivalstva, med 250 iskalci zaposlitve pa je polovica teže zaposljivih — Precejšnje možnosti za delo v kmetijstvu ■XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX» take primere mogoče reševati le okviru obstoječih mehanizmov sta-iiizacijskega programa. ' Možnosti naj bi bile v sestavu blagovnih linij, jer slovensko gospodarstvo nasploh Premalo pogumno jemlje posojila ota prej ko slej spet vodijo v EOT. Tudi v sevniški občini iščejo rešitve. Z združevanjem deviz bi lahko pomagali gozdarji, žal pa hit- rih rešitev ni. O • » v v Sej m/s ca NOVO MESTO: Tokrat je bilo na •sejmišču nekoliko-holj živahno. Rej-oi so ponujali 193 pujskov in 11 nad n mesece starih prašičev, prodali pa so jih skupaj 122. Razen tega je bilo naprodaj tudi 27 glav govedi, od teh Pa jih je lastnika menjalo 21. Pujski s° stali od 2.200 do 3.200 din, Starejši, prašiči od 3.300 do 4.800 • Govedo so prodajali po živi joZlj Vo*e P° 72 do 80 din, krave po 70 0 70 in mlado živino po 72 do 8 in kilogram. V soboto je bilo name* aJ 771 pujskov in 12 nad tri dalijo star**! prašičev. Prvih so pro- pa 9 c*° ^7® <1*n’ dru2ih P° 85 din kilogram žive teže. 2. septembra je bila v okviru priprav na zvezni in slovenski sindikalni kongres organizirana tematska razprava o zaposlovanju. Razprava je bila v tovarni Krka, kjer so tudi pripravili izhodišča na lastnih izkušnjah. Uvodni referat je imela Rožca Šonc. Znano je, da so v tovari Krka ves čas obstoja izredno pozornost posvečali kadrovski politiki in štipendiranju ter skrbi za standard delavcev. Kolektiv šteje danes 3220 delavcev, med katerimi je 1940 žensk; poprečna starost članov je 33 let. Doslej je Krka štipendirala 617 študentov in dijakov, 365 pa sc jih je šolalo ob delu. Medtem ko so prejšnja leta lahko še kar zaposlovali po predvidenem letnem načrtu, letos to ne velja. Zaradi nenadno spremenjenih gospodarskih razmer, ki onemogočajo večjo proizvodnjo in izvoz, ne bodo mogli zaposliti 170 planiranih novih delavcev, od katerih so jih 150 računali za tovarno steklenih vlaken, ki bo vsak čas v poskusnem obratovanju. Položaj je v Krki trenutno tak, da tudivseh65 že sprejetih na delo za določen čas ne bodo mogli redno zaposliti. Glede pripravnikov pa je v Krki stanje boljše kot drugod. Lani so zaposlili 34 pripravnikov, kar je več kot eden na vsakih 100 zaposlenih, z letošnjimi 34 novimi pri- Kmetijski se bo razlegal rezget ko U^- traktorskih motorjev ne bo dokončno preglasil razgeta nJ- Se bo živela kmečka idila, vsaj ponekod. Celo več! ” erjetno ni več daleč dan, ko bodo na večini slovenskih letij spet redili konje”, je navdušujoče napovedal na leto-ju7 .kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni prof. dr. Jože L.vič, naš najvidnejši strokovnjak za konjerejo. „0 lc®r pa lahko vprašamo najbližjega kmeta, kako je z Podarskim računom. „Traktor samo poženem, pa sem že ob d ’ espt jurjev. Konj bi mi za manjša kmečka opravila spet naft ’> razmišlja. Dokončno bo spet nagnila tehtnico Ra kriza, ki ji ni videti konca. trašen udarec sta slovenski konjereji zadali nafta in iznena-,a nenasitna želja po mehanizaciji. Pred 30 leti so slovenske r»_etlJe redile 67.000 konj, na njihovih dvoriščih pa je brnelo hak m traktorjev. Zdaj je konj le še kakih 18.000, izk tor]cv Pa nad 55.000. Slednjih je že preveč in so zato slabo , °riščeni, tako da s stroški, ki jih povzročajo, zajedajo da h imetje spoznavajo, da prestiž ne prinaša dohodka in Tei/ Se Predvsem v hribovitejših predelih bolje obnesel konj. ie u°je to priznati, ko pa je bilo tolikšno veselje in ponos, ko ijiši prišel traktor, des h "nia Pa del° ni edina korist. Ker je konjereja v preteklih Pov H -ib v mnogih deželah nazadovala, je konjsko meso ni n'u kkano. V deželah Evropske gospodarske skupnosti zanj bj ^knkršne uvozne omejitve in lahko bi ga tja prodali, kolikor obf®3 Potem je tu še vloga konja v našem konceptu tudambe, z rastočim življenjskem standardom pa se povečuje športni pomen konjereje, nač t.ka: profesorjev optimizem in s tem povezani poziv k UDrrtr>ejšemu rejskemu delu, ki smo se ga v Sloveniji že lotili, je ■ avičen žil *,,u; „;«*,/-> mogli iz svoje eslo „Konj na akp ■*V'CIU tut^ ob teJ priložnosti nismo mogli iz svoje ^Vlstične kože in se je v javnosti že pojavilo geslo „Konj na tak0° kmetijo!”, kar je spet druga skrajnost. Cas bo tako in 1 Vse postavil na svoje mesto. Inž. M. L. I * \ pravniki in 10 še predvidenimi v letu 1982 pa bo Krka kolektiv, kjer je en pripravnik na 80 zaposlenih delavcev. V Novoteksu in treh Iskrinih tovarnah pa še drugod je položaj glede novih zaposlitev podoben. Planirali so za letos več novih zaposlitev, ker pa v tovarnah zaradi negotovih gospodarskih razmer in skrajnega varčevanja ter pomanjkanja surovin poslujejo tako rekoč od danes do jutri, si novih zaposlitev ne upajo privoščiti. V razpravi so izrecno poudarili, da je treba vztrajati pri uresničevanju sporazuma o minimalnih standardih, kar pomeni, daje delavcu ob sprejemu na delo zagotoviti oziroma povedati, kdaj bo dobil ustrezno bivališče. 'Vodnogospodarsko podjetje, ki je imelo še pred leti največ sezoncev iz drugih republik, ki so stanovali po železniških vagonih, je najhujšo sramoto že davno odpravilo. Pač pa 20 njihovih delavcev še . stanuje v sicer novih, toda tesnih kontejnerskih hišicah, kjer življenjske razmere niso po standardu. Prav tako je nujno uskladiti potrebe gospodarstva z mrežo šol, saj je na dlani, da smo v Novem mestu doslej izobraževali preveč trgovcev, zobnih asistentk in gimnazijskih maturantov. R. BACER Rekordna letina V ponedeljek začno v Posavju obirati plantažna jabolka Komaj seje končala sezona obiranja hmelja, že začenjajo v ponedeljek pri sevniškem Kmetijskem kombinatu, tozdu Proizvodnja, obirati jabolka. S hmeljem se je vse dobro izteklo. Dobro letino naj bi po načrtu pospravili do minule sobote, obrali so ga en dan prej. Letos bodo očitno presegli pridelek 120 ton zelenih kobulic, po oceni hmelja v vrečah bo hmelja dobrih 124 ton. Poglavitno je, da je pridelek dobre kakovosti. V ponedeljek se začenja v sadovnjakih na Čanju, Sevnici in Dobravi nad Loko obiranje jesenskih vrst jabolk. Po načrtu pričakujejo 2840 ton kakovostnega sadja. Pri kombinatu želijo predvsem vestne in marljive obiralce. „Vse mora potekati organizirano, zato želimo, da se iz sindikalnih organizacij pripravljajo vnaprej. Obiranje vseeno ni kot obiranje gob. Priden obiralec lahko na dan zasluži tisočaka, za kar mora nabrati 65 zabojev jabolk, pojasnjuje inž. Srečko Žveglič. Prvega obiranja v ponedeljek se bo udeležilo 300 ljudi, med njimi so obiralci iz Hrvat-skega Zagorja in celo Srbije. Zanimivo bo videti, kakšna bo udeležba članov sindikalnih organizacij, o čemer je posebno v sevniški občini precej govora. ^ £ RIBNICA: NOVA VETERINARSKA POSTAJA V soboto, 4. septembra, so v Lepovčah pri Ribnici odprli nove prostore veterinarske postaje, ki deluje v okviru Veterinarskega zavoda „Krim“ Grosuplje. Preureditev prostorov je veljala preko 2 milijona dinarjev. Na otvoritvi je trak prerezal dolgoletni član tega kolektiva Tone Gregorič. > (Milan Alašcvič) Bizeljsko ni samo v stiski Solidarnost v Posavju že kaže svoje sadove V Posavju, zlasti pa v sami brežiški občini, skušajo čim bolj omiliti posledice katastrofalnega neurja s točo, kije pred dvema mesecema uničila v manj razvitih krajevnih skupnostih Bizeljsko, Pišece in Sromlje pridelek na 450 hektarih vinogradov, skupaj pa je bilo prizadetih 2.300 hektarov kmetijskih zemljišč. Republiški inšpektor je 6ce-nil, da so bile cenitve škode objektivne in da znaša več kot 300 milijonov dinaijev. Na posebni račun so v brežiški občini dobili od republiške solidarnosti 14 milijonov dinarjev, in ker imajo kmetje že nekatere obveznosti do delovnih organizacij, so na zadnji seji koordinacijskega odbora za odpravo posledic toče menili, da bi republiški komite za kmetijstvo obvestil o težavah, ki preprečujejo porabo tega de-naija. 186 družinam v KS Bizeljsko in Pišece, ki so v največjih življenjskih škripcih, je brežiška občinska skupnost socialnega skrbstva iz rednih sredstev že nakazala' pomoč v višini 1.670.000 dinarjev. Za najbolj ogrožene je občinska skupnost otroškega varstva povečala višino otroškega dodatka. V brežiški in krški občini je v polnem teku akcija zbiranja pomoči, prizadetim v ujmi iz sevniške občine pa jc pričakovati prva nakazila sredi tega meseca. S solidarnostno akcijo, z. enodnevnimi zaslužki, naj bi Posavci zbrali okrog 10 milijonov dinarjev. Napačne, morda celo zlonamerne so govorice, da gre pri zbiranju enodnevnih zaslužkov za pomoč delovni organizaciji Slovin - Bizeljsko, ki je resda utrpela precejšnjo škodo, a so kljub temu njeni delavci med prvimi sklenili pomagati prizadetim kmetom z. enodnevnim zaslužkom. p. PERC I * N * * I EN HRIBČEK BOM KUPIL... (JrejaTit Doberšek Zorenje grozdja Zorenje grozdja je delno odvisno od začetka cvetenja. Jagoda potrebuje, da se popolnoma razvije in doseže svojo normalno velikost in obliko, ki je za vsako posamezno sorto posebna, od konca cvetenja do popolnega razvoja 35 do 45 dni, odvisno od sorte. Po tem času jagoda ne raste več. Letos je grozdje cvetelo pretežno v normalnem času. Zato je čas začetka zorenja nastopil nekoliko prej kot navadno, vendar je letošnji začetek le nekoliko poznejši kot v dobrih vinskih letinah, med katere štejemo tudi lanski letnik. Zato lahko pričakujemo, če ne bomo s trgatvijo prehitevali, kakovosten, vendar ne izreden pridelek vina. Doba zorenja grozdja Od začetka zorenja do popolne zrelosti grozdja, ko pri večini sort vinske trte začnemo trgati, traja 35 do 50 dni, odvisno od sorte. Doba zorenja nastopi po končani rasti jagode. Pri tem jagoda počasi zgublja listno zelenilo ali klorofil. Pri belem grozdju dobiva jagoda prozoren videz s tendenco pojava pigmenta rumene barve. Pri rdečih in modrih sortah grozdja v pod-kožici jagode nastajajo pigmenti rdeče in modre barve, jagoda sc spreminja, v več ali manj rdečo, modro do temno modre (črne) potrebe po energiji postajajo manjše. Zato je poraba sladkorja kot energetskega materiala manjša, sladkor se skladišči in nabira v jagodi: V tem času jagoda namesto sladkorja uporablja kot energetsko snov kislino. Za kislost grozdja v času dozorevanja je velikega pomena starost trtnega listja. Organske kisline se namreč usvarjajo le v mladem listju (po dr. Radovanoviču, „Tehnologija vina“, Beograd 1970). Z zorenjem listja sposobnost za ustvaijanje organskih kislin pada in preneha, ko začne listje rumeneti. Ker na zorenje listja močno vpliva temperatura, v južnih krajih listje prej zori in zgublja moč ustvarjanja organskih kislin. Zaradi povedanega in zaradi povečane porabe organskih kislin v sami jagodi kot energetskega vira ima grozdje iz južnih krajev manj kisline kot iz severnih. Na severu je zorenje listja počasnejše, zaradi večjih padavin se tu listje trte bolj obnavlja (zalistniki), nižje temperature porabo kislin v jagodi manjšajo, zato je proces padanja kislin počasnejši in manjši. Poleg povečanega sladkorja in zmanjšanja kisline dobiva jagoda v tem času še svoj značilni vonj (aromo), ki je pri nekaterih sortah posebno izrazit (npr. muškati, sovinjon, traminec). Vsi ti dejavniki, to je povečanje naravnega sladkorja v grozdju, padec kisline in razvoj arome, so važni, ker odločilno vplivajo na kakovost vin severnega vinorodnega pasu (po rajonizaciji. cona B), kamor sodi barve. Ker se te zunanje spre- ^ tudi dolenjski vinorodni okoliš. membe ne pojavljajo enako in istočasno na vseh jagodah istega grozda, je grozdje v tem času več ali manj pisano, zato na srbohrvaškem območju ta čas razvoja jagode imenujejo „Tarak“ (od besede šareno -pisano). Slovenski vinogradniki doslej za to še nismo našli ustreznega naziva. S prehodom razvoja v čas začetka bavranja se v jagodi delijo njeni čvrsti deli. Kožica je že formirana in se lahko loči od mesa. Ustvaijajo se nove celice, kožica jagode postaja vse tanjša in je pri belih sort.!; skoraj prozorna. Celice mesa se polnijo z grozdnim sokom in s tem se jagoda debeli, zgublja trdoto in sc mehča. Poleg zunanjih sprememb v času zorenja se v notranjosti jagode odigravajo značilne spremembe.' Za razliko od časa razvoja jagode, v kateri je bil porast sladkorja slab, kislina pa velika, prihaja v času zorenja do preobrata: sladkor narašča, kislina pa se zmanjšuje. Jagoda v tem času končuje svojo rast, Zato sami sebi delamo veliko škodo, če ta naravni proces s predčasno trgatvijo prekinemo in ne počakamo popolne zrelosti grozdja ki jo opazimo po zunanjih znamenjih ali pa jo tehnološko določimo z merjenjem sladkorja v grozdju in s tehtanjem grozdja. Grozd je v popolni zrelosti najbolj okusen, jagode so sladke, prijetno kisle, imajo značilen vonj. Na zunaj spoznamo popolno zrelost po tem, ker dobi listje, belih sort rumeno barvo, rdečih sort pa rdečo. Grozdni pecelj je olesenel, trd, rjav, večina rozg vsaj do višine grozdja že dozori, otrdi in dobi rjavo, za sorto značilno barvo enoletnega lesa. Jagode belih sort postanejo prozorne, jagode modrih in rdečih sort na celem grozdu pa morajo dobiti svojo, za sorto značilno rdečo ali modro (žametno) barvo. DT 1 ! S * 1 ■ ###########////####//#//«#######/#//«# ■ Muhe iri sloni Poenostaviti finančno poslovanje društev je zahteva prakse V javnosti so naleteli na ugoden odmev ukrepi SDK in nekaterih inšpekcijskih organov, ki so odkrili zastrašujoča osebna okoriščanja v nekaterih naših športnih klubih. „Palica” službe družbenega knjigovodstva, ki je udarila po njih, pa zadene tudi druge. Tako so v krški občini poslali sodniku za prekrške blizu sto predlogov za kaznovanje, ker v teh društvih do roka niso oddali zaključnih računov. V brežiški občini je šlo za 101 tak primer. Na seji sekretariata medobčinskega sveta SZDL za Posavje so v Sevnici 1. septembra med drugim ugotovili, da so te prijave vključevale vse, od res omembe vrednih društev do hišnih svetov in skromnih osnovnih mladinskih organizacij. Bile so mamice, ki so prijokale na vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij, češ: „Za božjo voljo, moji punčki ne nalagajte več blagajniških funkcij!“ Ni grajati SDK. Ta služba pač ukrepa po črki zakona. Tako neživljenjski, je zvezni zakon, ki ne ločuje skromnega društva, živečega od borne članarine, do društva, kije že pravo podjetje. O tem je bilo prelitega že nekaj črnila, slišati je bilo tudi nekaj ne ravno tako glasnih tolažb, da pač vse le ne bo tako hudo. V prizadetih društvih celo izjavljajo, da jih o takšnih obveznostih finančnega poslovanja nihče ni obvestil vnaprej. A. Ž. O INFORMIRANJU V ZDRUŽENEM DELU V okviru priprav na 9. kongres zveze sindikatov Slovenije je osnovna organizacija sindikata Novoteks - tozd Predilnica pretekli petek pripravila razpravo o informiranju v združenem delu. Ugotovili so, da je še vedno najbolj uspešno ustno informiranje, največ težav pa imajo v delovnih organizacijah s povratnimi informacijami. Družba se na področju informiranja premalo povezuje z delovnimi organizacijami, premajhen pa je tudi pretok informacij preko sredstev javnega obveščanja, za kar so po njihovih ugotovitvah' v glavnem krivi delovni kolektivi sami. Kratko življenje Ribniškega kluba Iz zgodovine Ribnice — Klub je bil ustanovljen dva meseca pred zadnjo vojno in je mogel izdati le eno knjižico — 490 let dovoljenja o prosti trgovini in 900 let Ribnice PRVI KRAJEVNI PRAZNIK — Razstava o življenju krajanov v izgnanstvu, razstava cvetja in v prazničnem sprevodu prikazana gospodarska, društvena in družbenopolitična dejavnost krajanov so v nedeljo privabile razen domačinov na stotine obiskovalcev iz drugih krajev. Tudi ti so s svojo prisotnostjo na sklepnih prireditvah počastili spomin na vrnitev iz nemških taborišč. Na sliki: prizor z nedeljskega sprevoda skozi Čatež. (Foto: J. Teppey) Vse vasi z roko v roki KS Čatež je med najbolj razvitimi v brežiški občini Složnost veliko velja, saj brez nje zagotovo ne bi spoznali izredno bogate dejavnosti krajanov, ki so jo predstavili prebivalci čateške KS za svoj prvi krajevni praznik. V sprevodu po čateških cestah so v nedeljo sodelovali gasilci, lovci, civilna zaščita, športniki in člani drugih društev in organizacij. Na svečani seji skupščine KS Čatež so dopoldne podelili priznanja KS in priznanja Osvobodilne fronte zaslužnim krajanom in društvom. Na popoldanski slovesnosti pred kulturnim domom je govoril Jože Avšič, predsednik IS občinske skupščine v Brežicah. Zbrani množici je opisal najpomembnejše mejnike v življenju in razvoju krajevne skupnosti od izgnanstva do povojne obnove zapuščenih domačij, elektrifikacije, gradnje cest vodovodov do današnjih dni, ko se je ta KS prebila med najbolj razvite v občini. Vsakoletni praznik bo poslej ne le snidenje krajanov, ampak priložnost za delovni dogovor, za snovanje načrtov za prihajajoče obdobje. Praznik so tokrat počastili tudi s kulturnim programom. Sodelovali so: godba na pihala iz Loč, moški pevski zbor bratov Milavcev in domači recitatorji. Slavje so sklenili s tovariškim srečanjem in vlečenjem vrvi, pri katerem so se pomerile moške in ženske ekipe iz vseh vasi te krajevne skupnosti. J.T. Tik prea arugo svetovno vojno, v začetku februaija 1941, je bil v Ljubljani ustanovljen „Ribniški klub SO BILI BULDOŽERJI NEVIDNI? „Prej premalo, nato preveč votle”. V tako naslovljenem sestavku o neurju na Kočevskem je bila pred kratkim v Dolenjskem listu zapisana trditev, da so naneseni pesek in skale s ceste med Bosljivo Loko in Osilnico „očistili šele bul-dozeiji”. Ta podatek je vodilnim pri Cestnem podjetju gotovo všeč in niso se potrudili, da bi ga popravili, čeprav je napačen. Za promet sem cesto usposobil jaz, in sicer z greder-jem. Prevozna je bila že v nedeljo, 22. avgusta, proti večeru, delal sem še naslednji dan, a nisem nikjer videl nobenega buldožerja, kaj šele da bi jih bilo več, kakor je zapisano. ALOJZ KRIŽNIK Veniše 50 v Ljubljani”, ki je nameraval s knjižicami in brošurami seznanjati širšo domovino z življenjem in delom ribniškega človeka nekdaj in danes. Člani kluba so bili: profesor dr. Anton Debeljak, akademski kipar France Gorše, mestni župnik Alojzij Košmerlj, okrajni načeinik France Maršič, absolvent filozofije Avguštin Pirnat, višji veterinarski nadzornik Alojzij Rigler, ravnatelj učiteljišča Ivan Prijatelj, knjižničar dr. Jože Rus, profesor dr. Anton Slodnjak, višji železniški uradnik Verij Svajgar. profesor dr. Franc Trdan ter primarij profesor dr. Alojz Zalokar. Klub je že 6. februaija 1941 izdal svojo prvo (in zaradi vojne, ki se je začela približno dva meseca kasneje, tudi zadnjo) knjižico z naslovom ,.Suha roba ali ribniški mali človek”, ki jo je pripravil dr. Jože Rus. V njej je podrobno opisano delo suhorobaija in zdomaija, ki je nosil krošnjo suhe robe širom po domovini in izven nje. Spričo zaostrenih gospodarskih razmer so rezultati še zadovoljivi. Zaskrbljujoče je, da so v Posavju zgubaiji, ki so ustvarili ob polletju za blizu 100 milijonov dinaijev izgub, pri čemer gre več kot polovico celotne izgube posavskega gospodarstva na račun tozda Tovarna avtomobilskih prikolic novomeške IMV v Brežicah. To so poudarili na nedavni seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Posavje, ki jo je vodil predsednik Jože Peterkoč, ko so razpravljali o informaciji SDK Krško o poslovanju gospodarstva regije v letošnih šestih mesecih. Osebni dohodki so v brežiški in krški občini rasli skladno z dogovorom, v Sevnici pa nekoliko čez dogovorjeno mejp. Za kršitelje dogovora velja dobronamerno opozorilo, naj pride do poračuna že v novembru, in ne šele decembra, ker bi se v tem primeru SPOSOJENO TRNJE - Delo je naredilo našega človeka, vendar brez odgovornosti. (Iz Ježa) lahko zgodilo, da bi kdo ostal ob koncu leta brez osebnega dohodka. V Posavju je potrebno enotno speljati akcijo usmerjanja presežkov samoupravnih interesnih skupnosti, samo za pospeševanje izvoza. Sindikati dajejo vso podporo občinskim izvršnim svetom, da dosledno izvedejo akcijo, ki je v zamudi, ker je sporazum prišel šele tedaj, ko je združeno delo že obravnavalo polletne obračune. Do konca prve polovice septembra mora biti akcija ponovljena. Precej je še organizacij združenega dela, ki so na meji rentabilnosti, zato morajo strokovne službe in družbenopolitične organizacije čim-prej ugotoviti vzroke, predvsem pa temeljito proučiti možnosti za večjo socialno varnost zaposlenih. Naposled so zanimivi še podatki o stopnji pokritja uvoza z izvozom na konvertibilni trg. V krški občini je pokritje najslabše — 71,9 odstotno, v Brežicah znaša 124,6 odstotkov, najboljši pa je dosežek sevniškega gospodarstva, ki je v tem polletju doseglo kar 221,9-odstotno pokritje uvoza z izvozom. P. P. VEČJA VARNOST NE ŠKODI S 1. septembrom so oživele šole, z njimi pa tudi ceste. Osmošolci in sedmošolci osnovne šole Vavta vas smo za večjo varnost na poti do šole poskrbeli z urejanjem prometa na križiščih in prehodih za pešce, saj je pot v šolo v našem kraju zelo nevarna. Naša skrb pa je bila posvečena predvsem cicibanom, ki še niso vajeni poti do šole. BRIGITA ZUPANČIČ 8. r OŠ Vavta vas Ne odlašati s poravnavo „grehov” Medobčinski svet zveze sindikatov za Posavje razpravljal tudi o polletnem gospodarjenju Letos, ko praznuje Ribnica 900-letnico, je prav, da omenimo tudi, da so dobili ribniški kraji 23. oktobra 1492 (se pravi tisto leto, ko je bila odkrita Amerika) patent oz-dovoljenje cesarja Friderika, ki J{ dovoljeval prebivalcem prosto trgovino z živino, s platnom in suho robo. To dovoljenje je bilo izdano zato, da bi se prebivalstvo opomoglo od posledic številnih turških vpadov. Tako mineva letos tudi 490 let, od kar so dobili ribniški kmetje to dovoljenje. Dr. Jože Rus tolmači v knjižici da je dovoljenje veljalo za lesno hišno in lesno domačo obrt, se pravi za tisto, ki so jo kmetje opravljali doma za svoj račun, in to zgolj s pomočjo družinskih članov, se pravi brez tujih pomočnikov in vajencev-Tega dela se je naučil sin od očeta in tako je znanje prehajalo iz rokav rod ter se obdržalo kot domača obrt Ta domača obrt in z njo prodaja od hiše do hiše je bila že pred sto-letji tako razširjena, da so jo takratne oblasti nameravale obdavčiti-Vendar do tega ni prišlo, ker je bila Ribniška dolina večkrat izropana p° turških vpadih. V tej, prvi knjižici oz. zvezku so popisana tudi druga dogajanja \ Ribniški dolini. Sestavki so povzeti predvsem iz Zbornika slovenskega ob rta 1918 do 1938. Nadaljnje delo kluba je prekinila druga svetovna vojna. ANDREJ ARKO-JOHANOV NA SLOVESNOSTI V TRIMU Ob prazniku občine Trebnje, A septembra, praznuje svoj tovarniški dan tudi največja delovna organizacija v občini, Trimo. Na ta dan podelijo delavcem, ki so v delovni organizaciji 10 in 20, priznanja in jubilejne nagrade, samoupravni organi pa ob tem pripravijo krajšo slovesnost. Ker je veliko naših staršev zaposlenih v Trimu, smo učenci tudi letos radi sprejeli vabilo, da njihovo slavje popestrimo s krajšim programom. Na koncu smo delavcem zaželeli veliko uspehov pri njihovem nadaljnjem delu. BRANKO TISU OŠ Jože Slak-Silvo Trebnje TRGOVSKO PODJETJE NAMA LJUBLJANA, TOZD VELEBLAGOVNICA KOČEVJE objavlja prosta dela in naloge 1. MIZARJA 2. HIŠNIKA Delo se združuje za nedoločen čas, poskusno delo traja 2 meseca. Pogoji pod 1: poklicna mizarska šola, 3 leta delovnih izkušenj, izpit iz varstva pri delu; pod 2: poklicna šola ključavničarske ali strojne smeri, 5 let delovnih izkušenj, izpit iz varstva pri delu. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo ali sami prinesejo v 15 dneh na naslov: TOZD veleblagovnica NAMA Kočevje, TZO 20. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. 542/35-82 ISKRA - IEZE LJUBLJANA, TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA KOSTANJEVICA NA KRKI, komisija za delovna razmerja OBJAVLJA potrebe po delavcih za opravljanje del in nalog: 1. RAZVIJANJE ZAHTEVNIH ELEKTRONSKIH NAPRAV - 1 delavec Pogoji: - dipl. inž. elektrotehnike - elektronik, - 3 leta delovnih izkušenj, - poskusno delo 3 mesece, - delo se združuje za nedoločen čas, - možna rešitev stanovanjskega vprašanja. 2. PRIPRAVNIKOV v razvojno tehnološkem oddelku — 3 delavci Pogoji: - dipl. inž. elektrotehnike - elektronik ali - elektrotehnik — šibki tok, - delo se združuje za določen čas za dobo pripravništva. Kandidati naj vloge naslovijo na kadrovsko službo naše TOZD v 15 dneh od dneva objave. O izbiri bodo prijavljeni obveščeni v 15 dneh po poteku roka za prijavo. 541/35-82 <-OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO NOVO MESTO RAZPISUJE NAGRADE IN PRIZNANJA INOVATORJEM OBČINE NOVO MESTO Nagrade se podeljujejo uspešnim inovatorjem, raziskovalcem, ■ racionalizatorjem in za ustvarjalno raziskovalno delo mladih. Občinska raziskovalna skupnost poziva vse organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti in posameznike novomeške občine, da pošljejo svoje dokumentirane predloge najkasneje do 10. oktobra 1982 na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto. Novo mesto, Kidričev trg 3. Svečana podelitev nagrad in priznanj Občinske raziskovalne skupnosti Novo mesto za leto 1982 bo v okviru praznovanj občinskega praznika 29. oktobra 1982. NK BREŽICE organizira VELIKO TOMBOLO v nedeljo, 12. septembra, ob 14. uri na STADIONU v Brežicah. Cena tombolske karte je 50 din. Glavnih nagrad je 19: jugo 45, traktor, televizorja, betonski mešalnik, hladilnik, pralni stroj, 1000 zidakov, veliki šotor, sesalec za prah, ozimnica, električni štedilnik, 100 litrov vina, miza za namizni tenis, gramofon in čez 200 manjših. Za veselje in dobro razpoloženje bodo skrbeli DOBRI PRIJATELJI in TONI GAŠPERIČ. Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno. Pridite, nagrade vas čakajo! 560/36-82 Razpisna komisija pri Upravi za družbene prihodke občine Trebnje > objavlja prosta dela in naloge DAVČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Prednost imajo kandidati z opravljenim tečajem za strojno knjiženje. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi ter dosedanji praksi pošljite v 15 dneh po dnevu objave razpisni komisiji pri Upravi za družbene prihodke občine Trebnje. Na podlagi 33. in 34. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi'zemljišči (Ur. list SRS št. 7/77) ter pooblastila skupščine občine Krško razpisuje Samoupravna ko nunalna interesna skupnost občine Krško — enota za uprai Ijanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč, skladno s sprejetimi zazidalnimi načrti, na naslednjih območjih: I. Stanovanjsko naselje Spodnji Grič —1 lokacija II. Poslovno stanovanjsko naselje Leskovec — 2 lokaciji III. Stanovanjsko naselje Dore v Brestanici — 1 lokacija IV. Stanovanjsko naselje Kostanjevica - 6 lokacij V. Stanovanjsko naselje Gorica v Brestanici — 1 lokacija Na lokaciji št. 1 v stanovanjskem naselju Gorica v Brestanici že stoji objekt — kovnica denarja. Po mnenju Spomeniške službe je objekt potrebno porušiti. Zabava pa se, da se vsi kamnoseški členi (okenski okviri in portali ter nadvratna plošča z letnico in incialkami predhodno snamejo, označijo s številkami in deponirajo na primernem mestu). Deponirajo naj se tudi vzorci ometov in stropov. O terminu rušenja mora investitor predhodno obvestiti Spomeniško službo v Ljubljani. POGOJI 1. Izklicna cena za zemljišča znaša: — pod I in II 92,00 din m2 -pod III, IV in V 78,85 dinm2 2. Stroške delne komunalne ureditve plača najugodnejši ponudnik po pogodbi in znašajo pod točko: I. 307.670,44 din za parcelo II. 412.037,50 din za parcelo III. 261.616,15 din za parcelo IV. 329.893,75 din za parcelo V. 190.313,25 din za parcelo 3. Rok za dostavo ponGdb je 15 dni po uradni objavi v Dolenjskem listu. 4. Varščino v znesku 10.000,00 din je treba nakazati na tekoči račun Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Krško, št. 51600-662-25120, izkazilo o plačani varščini pa mora biti priloženo ponudbi. 5. Ostali pogoji, določila in označbe razpisanih lokacij so razvidni iz popolnega besedila natečaja, ki je izobešen na oglasni deski Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Krško. 6. Vsa pojasnila in dokumentacija se dobe pri strokovni službi Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Krško. Krško, dne 6. 9. 1962 Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Krško 570/36-82 kultura • in izobraževanje Še: je direktor lahko kooperant? »Zadruga do sprejema dokončnih pravnih in družbenih odločitev javno ne bo odgovarjala" Na zadnji članek novinarja Bojana Budje v 35. številki Dolenjskega ,sta z naslovom: „Še: Je direktor ahko kooperant" odgovarjamo, da 'J dosedanji obravnavi načina ob-elave zadružnega vinograda v Gri-eV)u nobeden kritikov ni podrobno Pregledal pogodbe o skupni pr o-Blodnji na podlagi skupnih vlaganj, 1.J^tero so med Marijo Planinc in D Hmeljnik vzpostavljeni taki Proizvodi in dohodkovni odnosi, ot jih določajo Zakon o združenem delu in kmetijski zakon. Tako ntični zaključki ne izhajajo iz prali6 vsebine in so napačni. Zadruga o zato izvršila postopek ekonom-s 0 družbene in pravne preverbe te Pogodbe in do sprejema dokončnih Pravnih in družbenih odločitev javno ne bo odgovarjala. KZ Novo mesto JOŽE STARIČ BORCI na obisku Je 4- septembra praz-v„ , 40-letnico ustnovitve Gubče-v teJ priložnosti so nas ?°li obiskali borci Gubčeve bri-nri 6 ln Vida Brest. Borci so nam n«£We1_dovali o Življenju v brigadi, J?, n°v humorist pa je tudi nas spra-V1‘ v smeh. MARJANA ŽUŽEK, 5.b OŠ'Mokronog pisma in odmevi Kakor za koga Popravek v Drobirju V Dolenjskem listu št. 35 (2. septembra 1982) je bil objavljen na 6. strani v rubriki Črnomaljski drobir zapis pod naslovom KAKOR ZA KOGA, v katerem je bila podana javnosti napačna informacija v zvezi z upravljanjem bifeja na kopališču v Podzemlju. Bife v zadnjih dveh sezonah (1981, 1982) ni bil oddan zasebniku, temveč je bilo v njem zaposleno naše osebje. Pač pa je bil oddan bife v sezoni 1980 zaradi pomanjkanja delovne sile, prav tako je isti zasebnik najel v letošnjem letu prostor za prodajo sladoleda z namenom. da ob optimalnih možnostih nudimo kopalcem kar največ. Prosimo, da zaradi pravilnega informiranja objavite popravek, hkrati pa svetujete vašim dopisnikom, da vse, tudi najdrobnejše novice pred objavo preverijo, saj se to ni zgodilo prvič, naši temeljni organizaciji pa je po nepotrebnem napravljena škoda. Direktor: MARJAN HUTAR, oec. Brežiška voda ni škodljiva Vzroke priokusa in vonja še raziskujejo 'l- iSeetl°’ sePtembra, je predsednic ‘S občinske skupščine v Brežicah j0že Avšič sklical s predstavniki SlOQUlla*nc®a ‘n °hrtncga podjetja, KIS, komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo brežiške občine tej medobčinskega inšpektorata Krško sestanek, na katerem so novinarje informirali o stanju pri Preskrbi s pitno vodo iz centralnega najetja v Brežini. Pobudo za to je sprožilo delegatsko vprašanje tozda Motel Čatež in številna druga zaskrbljena vprašanja občanov ter delovnih organizacij, ces da so v Dolenjskem listu brali, da je pitna voda iz brežiškega vodovoda neužitna. V resnici pa naš list tega ni nikoli objavil, na kar izvršni svet v svojem poročilu posebej opozarja. Pisali smo le, da ima' voda okus po trohnobi, da je kemično oporečna, da pa zaradi grenkega priokusa in vonja po prsti za zdravje m škodljiva. Direktor KOP Anton Držanič je Pojasnil, da ima pitna voda okus po rudninskih snoveh od maja letos dalje in da vzroke še raziskujejo. Strah pred tem, da vpliva na to neurejena kanalizacija v Brežini je torej odveč. Voda ni okužena. Komunalna interesna skupnost je za raziskave pitne vode letos namenila 3 milijone dinarjev, republiška raziskovalna skupnost pa 2 milijona. Prihodnje leto bodo za dokončne raziskave potrebovali še 4 do 5 milijonov dinarjev. Urejanje vodovodnega omrežja bo trajalo nekaj let, zato naj bi KOP poskrbel za čiščenje vode v zajetju. Primarno omrežje je še iz leta 1917. Cevi so bile stare, saj so jih predtem v Zagrebu uporabljali že 55 let. Novi projekt bo zato razen omrežja vseboval tudi ureditev novega vodnega hrama in črpališča. Sedanji vodnjak v Brežini ne zadostuje več. Leta 1954, ko je bil zgrajen, je bila poraba vode manj kot 30 kubikov na sekundo, zdaj pa je v konicah načrpajo tudi do 200 kubikov. JOŽICA TEPPEY Preprosti ukrepi proti griži f V preteklih tednih se je v Novem mestu razširila nalezljiva črevesna bolezen griža. Epide-■. j11'!)1 se počasi umirja, vendar < > ahjto še dolgo razsaja v posame- < ► i|. ckoljih. Da bi skrajšali njen zaključni del, navajamo nekatere nacilnosti in ukrepe za preprečevanje nadaljnjega širjenja. Povzročitelj bolezni je bakte-'Ja griže. Ne glede na nastanek Pidemije, se bolezen vedno prenaša od bolnika na zdravega z «> osretlnim in posrednim kon- < > aktom. Okužimo se vedno skozi ' ‘ i ii- Potezen prenašajo bolniki ' | . kliconosci. Bakterijo griže iz- °CaJ° z blatom in izbruhano maso. 4 K širjenju bolezni pripomore '' P01hanjkljiva osebna higiena (na- < [ , zljjve črevesne bolezni so bo- i > vezn* umazanih rok!), nepravilno n zdrževanje sanitarije, oporečna < * m h na> neustrezna pitna voda, , S-. *n ostali mrčes, neoprano Je >n zelenjava itd. ^ato priporočamo: STROGO OSEBNO HIG1-c-NO: temeljito umivanje rok z , v muom pod tekočo toplo vodo Pted začetkom pripravljanja hra-.> Pred jedjo, po uporabi stra- < > ra’ prihodu v šolo in pred odhodom domov ... Obvezna je uPoraba individualnih ali papirnatih brisač: ^ - HIGIENO V KUHINJI: po- , ( sodo je treba pomivati v vroči votli z detergentom in dobro splakniti pod toplo tekočo vo-°- Posebej dobro operite jedilni Pnbor! Mize za pripravo jedi, deske za rezanje kruha, mesa in tla redno pomivajte s toplo vodo m detergentom. Pri pripravi hraneše zlasti pazite na čistočo tok. Odstranite od živil osebo, ki kaže znake obolenja. . Bolnik naj ima svojo posodo 1R Jedilni pribor, ki ga pomivamo Posebej. Dude in posodo, ki jo uporabljamo za dojenčke in < > male otroke, moramo temeljito * * Pomiti po vsaki uporabi, dobro splakniti, in če posoda to pre-. nese, tudi prekuhati; - HIGIENA STRANIŠČ: ker se bolezen prenaša z iztrebki bolnika ali klicenosca, pazimo zlasti na higieno stranišč. Poleg rednega čiščenja je potrebno ves sanitarni prostor pomiti enkrat na dan z vročo vodo in detergenti. Pomiti je potrebno zlasti sedežno desko, potezno vrvico z ročajem, kljuke na straniščnih vratih, stene in umivalnike s pipami. Še nekaj o razkužilih, ža razkuževanje sanitarij lahko uporabimo kar varikino: na vedro vode damo 0,5 litra varikine. S to raztopino prebrišeino vse površine. Pred razkuževanjem moramo sanitarije najprej dobro pomiti s toplo vodo in detergentom. Razkuževanje pride v poštev predvsem v družinah, kjer imajo bolnika. Razkuževali naj bi enkrat na dan. O uporabi i ostalih razkužil (Halamid, Omni-san, Sofe-granulat itd.) se posvetujte z .delavci Zavoda za socialno medicino in higieno v Nravem mestu. -r Obolele osebe in tiste z nejasnimi znaki ali slabšim počutjem naj poiščejo pomoč pri zdravniku. Po končanem zdravljenju je potrebno upoštevati navodila zdravnika. V družini, kjer je bolnik, se mora redno prekuhavati osebno perilo in posteljno perilo bolnika. Potrebno je razkuževati sanitaiije. - Ne pijmo vode, ki ni zanesljivo čista! V takem primeru raje skuhajmo čaj ali kompot, vodo prekuhajmo! - Pri širjenju te bolezni imajo precejšnjo vlogo muhe in ostali insekti, ki prenašajo bacile na hrano. Zatirajmo insekte in čuvajmo živila pred njim. Zapomnimo si: če nam že ni uspelo preprečiti bolezen, jo moramo vsaj čimprej pozdraviti. To pa lahko dosežemo le. z ureditvijo okolja, z zdravim načinom življenja, z osebno higieno, s higieno živil, predvsem pa s primerno ravnijo zdravstvene zavesti. DUŠAN HARLANDER, zdravnik * OB KONCU SIMPOZIJA - „Želim, da bi ljudje vaše skulpture sprejemali tako, kot bi si to želeli vi sami.” To željo je predsednik SAZU prof. dr. Janez Milčinski med petkovim slavnostnim govorom v Kostanjevici naslovil na kiparje, ki so ustvarjali na letošnjem 22. mednarodnem kiparskem simpoziju. Na posnetku so (od leve oz. predsenika SAZU): Karl Ciesluk, Franz VVeickmann, Dora Kovačevič, Carlos Medina, Etsuo Hori in Avtaijeet Djanjal. (Foto: I. Zoran) Še en praznični dan Forme vive Na petkovi zaključni slovesnosti 22. mednarodnega simpozija kiparjev v Kostanjevici je govoril prof. dr. Janez Milčinski, predsednik SAZU —Odprta tudi razstava „Dvaj-_______________________________________set let Forme vive"__________________________________________ Prostrana zelena galerija kostanjeviške Forme vive, prav gotovo naše največje tovrstno razstavišče na prostem, je bogatejša za šest novih velikih lesenih kipov, ki so jih letošnjega julija in avgusta iz debel krakovskih hrastov ustvarili umetniki Karl Ciesluk iz Kanade, Avtaijeet Dhanjal iz Indije, Etsuo Hori iz Japonske, Dora Kovačevič iz Jugoslavije, Carlos Medina iz Venezuele in Franz VVeickmann iz Nemčije, udeleženci 22. mednarodnega simpozija kipaijev v Kostanjevici. Simpozij se je uradno končal 3. septembra s slovesnostmi, ki so v prvih večernih urah potekale v gradu, številni obiskovalci pa so si ta dan lahko brezplačno ogledali tudi vse umetniške zbirke, razvrščene v znameniti Galeriji Božidar Jakac. Dodamo naj, da je zaključne slovesnosti ob izteku letošnjega kiparskega simfiozija v Kostanjevici gmotno podprla slovenska trgovina Terpin iz Gorice, katere predstavnik je to tudi potrdil v krajši pozdravni besedi. Znanje si utira pot med likovnike Pred kratkim je bil v novomeškem Hotelu Metropol posvet, ki ga je pripravilo Združenje likovnih skupin Slovenije za predsednike in tajnike likovnih 'društev, klubov in skupin, delujočih v okviru Zveze kulturnih organizacij. Na tem delovnem srečanju, ki se ga je udeležilo 22 predstavnikov likovnih skupin, so najprej govorili o pripravi likovniških programov za novo sezono, še posebej pa o izobraževalnih potrebah članov likovnih društev. Med drugim so ugotovili, da se je izobraževanje v zadnjih letih zelo razmahnilo, kar kaže tudi podatek, da imajo vse likovne skupine izobraževalne programe. Po evidenci republiškega združenja je v Sloveniji samo pet likovnih društev, ki takih programov nimajo, med te pa sodita tudi skupini v Kočevju in Krškem. Zanimiva je tudi ugotovitev, da marsikje zavirajo izobraževanje nekateri starejši likovniki, tisti pač, ki so člani društev ali skupin sicer samo zato, da lahko razstavljajo. Zaključne slovesnosti je pred zunanjim vhodom v nekdanjo samostansko cerkev, torej poleg samega delovišča, kjer so leta in leta nastajale nove skulpture, tudi letošnje, v imenu skupščine Forme vive in Galerije Božidar Jakac začel Andrej Smrekar. O pomenu Forme vive kot stičišču kultur in tokov umetnosti je govoril prof. dr. Janez Milčinski, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Akademski kipar Drago Tršar, predsednik izvršilnega odbora Forme vive, je letošnjim udeležencem simpozija podelil diplome. V imenu kiparjev se je za gostoljubje in doživetje v Kostanjevici zahvalil Venezuelec Carlos Medina. Zatem je Stane Bernik odprl jubilejno razstavo ,,Dvajset let Forme vive", pripravljeno v nekdanji samostanski cerkvi, kjer je bilo tudi zadnje dejanje sklepnih slovesnosti Oktobra že sedmič v Titovem Velenju Tradicionalno srečanje malih vokalnih skupin V Titovem Velenju bo 22. oktobra že 7. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije. Skupine, ki smejo šteti tri do sedem pevcev in jim je dovoljena spremljava z ljudskim instrumentom, morajo prijave za sodelovanje poslati do 27. septembra na naslov: Radio Titovo Velenje, •63320 Titove Velenje, Foitova 10, p. p. 89. Hkrati s prijavo morajo poslati naslove šestih skladb, s katerimi želijo nastopiti na srečanju. Pri-javljence bo obiskala posebna strokovna žirija in se udeležila njihove vaje. Dodati je potrebno še to, da bodo sodelujoče. skupine poleg skladb, s katerimi se bodo udeležile srečanja, v Titovem Velenju zapele pod skupno taktirko tudi Kajuhovo „Pesem XIV. divizije”, ki jo je uglasbil Sveto Marolt Špik, priredil pa Radovan Gobec. Fantazijski spevi o zemlji Ob razstavi Stjepana Ivanca v Trebnjem Novo kulturno sezono so v Trebnjem začeli z otvoritvijo slikarske razstave Stjepana Ivanca minuli četrtek v Galeriji likovnih samorastnikov. Prite-ditev, s katero so počastili tamkajšnji občinski praznik, je poleg številnih ljubiteljev likovne umetnosti, družbenopolitičnih in kulturnih delavcev obiskala tudi delegacija iz pobratene občine Guastalla iz Italije. Razstavo pa je po krajšem govoru, v katerem je poudaril pomen kulture in umetnosti kot sestavino delovnega vsakdanjika krajanov, odprl Janez Uajc, predsednik pbčinske konference ZKS v Trebnjem. Stjepan Ivance, 29-letni slikar IZ Kladarov pri Pitomači, jc v Trebnjem znan in cenjen. Tu si je pridobil za večkratno sodelovanje na taborskih srečanjih tudi več priznanj. Največje priznanje pa mu je Trebnje dalo s tem, da mu je omogočilo pripraviti samostojno razstavo, ki jc hkrati njegova prva tovrstna predstavitev v tem kraju. Zanjo je likovnik, ki se že od svojega ob izteku mednarodnega kiparskega simpozija: celovečerni koncert Ribniškega okteta iz Ljubljane. I. ZORAN Slike Dolenjcev tudi v Ljubljani Na Inštitutu za celulozo in papir razstavlja ta mesec Pavel Predanič iz Krškega V Ljubljani je več likovnih razstavišč, kjer čedalje pogosteje srečujemo imena dolenjskih avtorjev oziroma razstavljalcev. To so najrazličnejše znanstvene ustanove, predvsem inštituti, ki so del svojih prostorov namenili, likovnim dogodkom. V zadnjem času je pogosteje slišati o razstavah v Inštitutu za celuloza in papir v Bogišičevi ulici. V njem sta se to poletje predstavila s svojimi deli dva dolenjska likovnika. Avgusta so bile na ogled slike novomeškega slikarja ljubitelja Tonija Vovka, do 28. septembra pa bo v omenjenem inštitutu odprta razstava krškega ustvarjalca Pavla Predaniča. Slednji, ki je zaposlen v Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj, jc razstavil izbor kakih 15 risb. Predsednik SAZU o Formi vivi Poudarki iz govora prof. dr. Janeza Milčinskega v kostanjeviškem gradu • Mednarodni simpozij Forma viva ni epizoda, ki zablesti in ugasne. Še zlasti ne kostanje-viški, ki ga krasita tradicija dvaindvajsetih let in čast najbolj zrelega med festivali Forme vive v Sloveniji. • V Kostanjevici je vzporedno z galerijo skulptur Forme vive na prostem zablestela Galerija Božidar Jakac. Obe skupaj z Lamutovim likovnim salonom in drugimi znamenitostmi privabljata obiskovalce od blizu in daleč. Računajo, da jih bo letos zanesljivo stotisoč. • V Kostanjevici ni nič nastalo samo od sebe. Za takšno delo je treba zagnanih in neutrudnih navdušencev, kakršen je Lado Smrekar s svojimi sodelavci, kakršni so ali so bili inž. Vilma Pirkovič, pokojni Jože Jankovič in drugi, pa tudi razumevajočih vodilnih družbenopolitičnih delavcev. Vsega tega ne bi bilo mogoče uresničiti, če ne bi tudi med ljudmi iz Kostanjevice vladal ustvarjalni duh in želja po ohranitvi in bogatitvi naravne in kulturne dediščine. • Znanstva in zaupne človeške vezi, spletene na srečanjih, ostanejo most, ki ga ne more nič porušiti. Prav tako ne tega mostu, ki nastane med kiparji na simpozijih. Denimo tudi v Kostanjevici pri delu s čudovitim gradivom, lesom, ki nas obdaja in spremlja vse naše dni. Iz katerega je mogoče narediti vse mogoče: žlico in kopito za puško, slavnostni oder in grmado, zibelko in krsto. devetnajstega leta, vse od svoje prve samostojne razstave v Zagrebu, poklicno ukvarja s slikarstvom, iz dokaj zajetnega opusa odbral 34 olj na steklu in 11 risb. Na njih je upodobil to, kar se mu jc „odslikalo”lz spominjanja in premišljevanja o življenju in svetu skoz vekove. Torej ne gre za nikakršno realistično odsli-kavo danega, marveč za nekakšno fantastično nadgradnjo le-tega. Nemara bi njegova dela še najbolje označii, če bi jih imenovali fanta-zisjki spevi. Kljub temu ljudje na njih ne počenjajo nezcmljskih reči in tudi zemlja, svet kot tak, noče biti nezemeljski. Razstava šteje nedvomno med najboljše satnostojne predstavitve dejavnosti tako imenovanih likovnih samorastnikov, kolikor se jih je zvrstilo do zdaj v trebanjski galeriji. Ne gre samo za tematsko ubranost, ki je tako značilna za Stjepana Ivanca, ampak tudi za svojsko izpovednost teh slik, ustvarjenih na steklu. Bržčas bo res, da nadaljuje slikar najboljše tradicije smeri, ki je še nedolgo tega zvenela-v svetu kot v pojavnosti izjemna jugoslovanska naiva. I. Z. Izpod kapi spet na dež? Domača leposlovna knjiga zuiiaj zakona? Od Dolenjcev, ki poklicno ali nepoklicno bogatijo področje, imenovano umetnost, vlečejo krajši konec literati, in to že dolgo. Nimajo ne revije nc druge možnosti, da bi tiskali svoje stvaritve in se tako uveljavili vsaj v lokalnih razmerah. Vse drugače je z njimi kot, denimo, s skupinami tako imenovanih ljubiteljskih poustvarjalcev, ki so od te družbe deležni vsega, od sredstev za opremo in delovanje do možnosti za javno nastopanje. Literati tega ne poznajo, če pa že kaj pride, so to pretežno komaj omembe vredne drobtinice. Zato so literarni večeri in hudo občasne publikacije, če se omejimo samo na to, zelo skromno nadomestilo za vse, kar bi moralo biti. Seveda je bilo o slednjem že veliko povedanega in napisanega, sadov pa, vsaj do zdaj, skoraj nobenih. In vendar je že kazalo, da bodo naposled tudi literatom na Dolenjskem zasijale „milejše zvezde”, kot bi dejal Prešeren. Svojo možnost so namreč -zlasti tisti, ki jih je dovolj v hlačah za samostojne knjižne objave - videli v obnavljajoči se Dolenjski založbi oziroma razširjeni dejavnosti tozda Dolenjski list, ki si je pač poleg drugih nalog naprtil tudi tiskanje izvirnih leposlovnih, poljudnoznanstvenih in drugih knjig domačih, se pravi dolenjskih avtorjev. Seveda je bilo že od začetka obnove založniško delo zastavljeno tako, da bi lepo-’ slovna dela izhajala z gmotno pomočjo ene ali več kulturnih skupnosti na Dolenjskem. Treba je reči, da je novomeška kulturna skupnost pri tem pokazala presenetljivo dobro razumevanje, saj med prioritetne naloge svojega novega srednjeročnega načrta ni uvrstila le skrbi za založništvo, marveč tudi pospeševanje izdajanja domačih literarnih del, kajpak poleg drugih publikacij. Ko je že vse kazalo, da bo „beseda meso postala", torej da bo Dolenjska založba deležna gmotne, ne samo moralne podpore za knjižni program, ki vsebuje tudi leposlovje, pa se je zadeva spet prevesila k točki nič. Tako vsaj je razumeti gradivo, o katerem naj bi delegati obeh zborov novomeške kulturne skupnosti razpravljali na seji, sklicani za jutri. V gradivu je namreč tudi predlog dokumenta, ki naj bi temeljito razrahljal vse, kar je že bilo določeno s temelji plana novomeške kulturne skupnosti za obdobje 1981 - 1985. Gre namreč za tako imenovane spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustreznem dokumentu, ki so jih pripravile skupne službe sisov glede na denarne možnosti, kakor se kažejo in kakor se obetajo do konca sedanjega srednjeročnega obdobja. Posledica tega naj bi bila, da bi poslej na področju knjižničarstva in založništva omogočili le minimalno obnavljanje knjižnega fonda, iz založniških programov pa črtali vse, kar diši po izvirnem leposlovju. Ce pustimo ob strani, kar naj bi sc po omenjenem predlogu dogodilo z drugimi dejavnostmi in programi, lahko vsaj za založništvo zapišemo, da sc mu obeta hud, udarec. Ce bo namreč ostalo pri tem predlogu, bo že v kali zatrto prizadevanje, da bi do leta 1985 vendarle zagledali na policah kakšno dolenjsko leposlovno knjigo. Prej ko slej pa je nakazana odločitev tudi dokaj čudna: onemogočili naj bi namreč nekaj, kar je bilo proglašeno za prioritetno. In knjiga, pa naj gre za tisto v knjižnici ali tisto, ki se imenuje izvirno leposlovje. je bila na Slovenskem stavljena na sam vrh prioritetne lestvice. 1. Z. (TELEVIZIJSKI SPORED 10. IX. petek 13.55 POROČILA 14.00 PRKNOS Z EVROPSKEGA PRVENSTVA V ATLETIKI IZ ATEN 18.10 ANSAMBEL JANEZA KAL-ŠKA S SOLISTI 18.30 OBZORNIK 18.45 OTROK IN PROMET, izobraževalna oddaja 19.05 EKONOMSKA TERMINOLOGIJA, izobraževalna oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FANTJE S HILL STRETA. oddalja iz ameriške nadaljevanke 20.50 NE PREZRITE, kulturna oddaja 21.05 ŠPANSKE OPERNE ZVEZDE: MONTSERRAT CABALLE Operna pevka, o kateri bo drevi tekla beseda, je že pri osmih letih izvajala Bachove kantate, dvajset let stara pa je 1948 prejela največjo špansko nagrado za petje. Na opernem odru je prvič nastopala v Puccinijevi La Bolieme, zdaj pa je stalna gostja oper širom po svetu. V oddaji jo bomo slišali v štirih odlomkih iz Donizettijeve, R. Štrausa, Bellinija in Verdijeve opere. 22.05 SPREMLJAJMO, SODELUJEMO, športna oddaja 22.15 NOČNI KINO: VERONIKA Francoski film z gornjim naslovom bo tankočutno prikazal odraščanje šolarke v mlado dekle. Njena družina ni urejena, starša sta odtuje- na drug drugemu, še huje pa je to, da se ne znata hčerki približati. Tako je dekle prepuščeno samo sebi v prvih ljubezenskih stiskah in drugih nevšečnostih, ki jo doletijo. Film je posnela Člaudine Guilmain, igrajo pa Anne Teyssedre. Anouk Ferjane, Michel Peyrelon in drugi. 23.35 POROČILA 17.40 Dnevnik v madžarščini - 18.00 Dnevnik - 18.15 Otroška oddaja - 18.30 Reportaža o proslavi 40-letnice jugoslovanske vojne mornarice — 19,30 Dnevnik — 20.00 Resna glasba - 20.40 Poročila - 20.45 Izkušnje - 21.35 Nočni kino: Daleč od ponorelega sveta (angleški film) 11. IX. sobota 8.00 POROČILA 8.05 S. Makarovič: VRČEK SE RAZBIJE 8.20 CICIBAN, DOBER DAN: KLOVN PIŠE CICIBANOM 8.35 PISANI SVET: TRALALA PREDSTAVA 9.05 GUSARJI KAPITANA GNA-CHA, brazilska oddaja za otroke 9.30 DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST: UNIČEVANJE IN OBNAVLJANJE 10.30 PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V GEOLOGIJI IN RUDARSTVU 11.00 VČERAJ - ZA JUTRI: TRE- NUTKI SVOBODE 11.35 LJUDJE IN ZEMLJA 12.40 POROČI LA 14.55 PRENOS Z EVROPSKEGA PRVENSTVA V ATLETIKI IZ ATEN 18.30 MUPPET SHOW (gostuje DIANA ROSS) 18.50 NAŠ KRAJ: LUČE V GORNJI SAVINJSKI DOLINI 19.05 ZLATA PTICA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 KRIŽANKA 21.30 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov 21.45 ČLOVEKOVA GLASBA: ZNANO IN NEZNANO Po zadnji vojni so bili nosilci glasbenega razvoja Schoenberg, Berg in Varese, v Ameriki pa Colpand, prek radia in zvočnega filma se je glasba razvijala tudi z deli Kreislerja. Toscaninija, Stokovvskega in drugih, v svet je prodrl jazz. O vsem tem bo s številnimi posnetki in nastopi glasbenikov pripovedoval Jehudi Menu-hin. 22.40 POROČILA 14.25 DINAMO (V): DINAMO (Z), prenos nogometne tekme — 17.20 Posnetek predstave s festivala otrok v Šibeniku - 18.00 Kapelski kresovi - 19.15 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Glasbeni oder - 20.30 Poezija - 21.05 Poročila - 21.10 Feljton - 21.35 Športna sobota - 21.55 Svet okoli nas (dokumentarni film) 12. IX. nedelja 1 9.30 POROČILA 0 75 ŽIVŽAV 10.30 OSMA OFENZIVA 11.25 KAŽIPOT 11.45 NARODNA GLASBA 12.15 KMETIJSKA ODDAJA 13.15 POROČILA 15.00 TITOVI MORNARJI, glasbena oddaja ob dnevu jugoslovanske vojne mornarice 15.45 POROČILA 15.50 OUENTIN DURWARD, ameriški film Richard Thorpe je film, ki bo na sporedu to nedeljsko popoldne, posnel po istoimenskem romanu Wal-terja Scotta. Gre za pripoved o kraljevski moči v časih viteštva. igrajo Robert Taylor. Kay Kendall, Robert Morley, Alcc Clunes in drugi- 17.40 ŠPORTNA POROČILA 17.55 625 18.25 J. Pejakovič: ČLOVEŠKI FAKTOR, sarajevska televizijska drama 19.15 RISANKA 19.25 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 V. Ljubič: KLJUBOVALNA DELTA, zadnji del nadaljevanke 20.50 ŠPORTNI PREGLE D 21.20 ČLOVEK BREZ MEJA: OB VODI MLIN 2155 POROČILA 10.10 Galcnika : Partizan (prenos nogometne tekme) — 14.15 športno popoklnc - 18.45 Risanke - 19.30 Dnevnik - 20.00 Čaz jazza - 20.45 Poročila - 20.55 Alpska saga 13. IX. ponedeljek 8.35 TV V ŠOLI: Koledar, Kultura pisanja in govora. Slovenščina, Odmor, Povej mi, povej 10.00 POROČILA 10.05 POKUPSKO - POSAVSKA ARHITEKTURA V LESU 10.35 TV V ŠOLI 16.55 POROČILA 17.00 NOVO VZNEMIRJA, poljudnoznanstvena oddaja 18.00 MUZEJI MAKEDONIJI Danes se bomo lahko seznaniti z Naravoslovnim muzejem Makedonije, z njegovim bogatim razstavnim gradivom. 18.30 OBZORNIK 18.45 KONTRA RITEM, glasbena oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 MM - FILMSKA DELAVNICA Drevišnja oddaja bo prikazala, kako so številni Filmski delavci spremljali in po svoje dojeli dogajanja na letošnjem puljskem filmskem festivalu. Za ponazoritev si bomo lahko ogledali več odlomkov iz filmov. 21.30 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Pet pete-linčkov - -18.00 Pravljica - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.50 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost - 2055 Zagrebška panorama - 21.15 Večer z Ladom Leskovarjem 14. IX. torek 1 8.35 TV V ŠOLI: Koledar, Jugoslavija, Indija, Odmor, Dnevnik 10 10.00 POROČILA 10.05 DALMACIJA V NOB 10.35 TV V ŠOLI 17.10 POROČILA 17.15 MALI PINGVIN, danska otroška oddaja 17.30 V. Novak: BALADE 18.00 PUSTOLOVŠČINA 18.30 OBZORNIK 18.45 MOSTOVI-HIDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.00 KNJIGA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 1955 VREME 20.00 SKUPNO, oddaja jugoslovanskih televizijskih studiev 20.50 A. Doeblin: BERLIN- ALEXANDERPLATZ 2150 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Palčki nimajo pojma - 18.15 Čas knjige - 18.45 Zabavna medigra - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zabava vas Cteo Lainc - 20.50 Dokumentarna oddaja - 21.40 Zagrebška panorama -2155 Izziv Afriki (dokumentarni film) 15. IX. sreda 1 8.35 TV V ŠOLI: Koledar. Zastava in grb, Po Franciji, Odmor, Čuvarji našega morja 10.00 POROČILA 1005 MOJI MESTO BLATO 10.35 TV V ŠOLI 17.30 POROČI LA 17.35 CICIBAN, DOBI R DAN: V JESENSKEM GOZDU 17.50 GUSARJI KAPITANA GANCU A 18.15 OKROGLI SVET 18.30 OBZORNIK 18.45 ZA PESMIJO V SPODNJE MEDJIMURJE ' 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 1955 vreme: 16. IX. četrtek 8.35 IV V ŠOLI: Koledar, l-izika v ladjedelnici, Prašičereja. Odmor. Matematika 10.00 POROČ ILA 10.05 TV V ŠOLI 17.05 POROČI LA 17.10 I. Tomažič: STEKLARSKA PRAVLJICA 17.25 ZAPISI ZA MLADI : RADO VAN GOBEC 18.00 MOZAIK KRATKEGA ULMA: TRIPTIH- in TRANS-ATLANTIK. jugoslovanska filma 18.30 OBZORNIK 18.45 ČEPRAV JI VČASIH TEŽKO 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO 1)0 ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 MEDNARODNA OBZORJA Drevišnja oddaja«bo v celoti posvečena dogajanjem na Kitajskem, kjer se je pred kratkim končal 12. kongres kitajskih komunistov. 21.30 M. Sparcnblck: DRAGI MIHA, bale! 2155 V ZN AMENJU MOTORNE ŽAGE OLEO-MAC se odlikujejo z vsemi najnovejšimi dosežki na tem področju. Elektronski vžig, varnostna naprava, zaščita proti tresljajem, zmanjšan ropot, praktično oblikovane. Primerne so predvsem za lažja dela, kleščenje drevja, tesarjenje in domačo rabo. Imamo tudi še vse vrste verig za motorne žage STIHL, HUSOVARNA in HOMELITE. © metalka stihi: VVAIBLINGEN RAZSTAVLJA na zagrebškem jesenskem sejmu od 14. do 22. septembra 1982 MOTORNE 2AGE IN NAHRBTNE ŠKROPILNICE v paviljonu 10 Zahodne Nemčije — razstavni prostor 36. Vse ostale podatke in pogoje za prodajo dobite pri zastopniku STIHLA za SFR Jugoslavijo, UNIKOMERC Zagreb, Amruševa 10, telefon (041) 272-255 in na razstavnem prostoru na sejmu. 578/36-82 Zbor delavcev osnovne šole Dr. Anton Debeljak, Loški potok, objavlja prosta dela in naloge KUHARJA-KUHARICE za nedoločen čas Pogoj: KV gostinski delavec Pismene prijave sprejema šola 15 dni po objavi. GOZD—GOBE—CVETJE’82 NOVO MESTO — Letošnja razstava „Gozd—gobe—cvetje '82" bo v športni dvorani Marof od 1. do 4. oktobra. Poleg standardne razstave bodo številne spremljajoče prireditve in dopolnilne razstave, ki bodo glavno razstavo še popestrile. Med posebnostmi velja omeniti razstavo kmetijskih strojev v organizaciji Kmetijske zadruge Novo mesto, razstavo orodij in strojev za vrtičkarje v organizaciji Semenarje Ljubljana, prikaz dresure psov v organizaciji Kinološkega društva Novo mesto itd. Prireditelja Turistično društvo in Gobarska družina iz Novega mesta sta povabila k sodelsvanju folklorno skupino Kres, mladinski pevski zbor glasbene šole „Marjan Kozina", šentjernejski oktet ter pevski zbor SGP Pionir. RAZPIS TRDINOVIH NAGRAD IN NAGRAD OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1982 Na podlagi 14. člena Statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82), 11. člena Odloka o priznanjih občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/75) ter Pravilnika o podeljevanju priznanj (Dolenjski list št. 40/76—4) je izvršni svet občinske skupščine Novo mesto na 20. seji dne 31. 8. 1982 sprejel sklep o razpisu TRDINOVIH NAGRAD MESTO ZA LETO 1982 IN NAGRAD OBČINE NOVO 1. Trdinova nagrada se podeljuje delovnim ljudem in občanom občine Novo mesto, ki dosežejo pomembne uspehe na kulturnem, prosvetnem in znanstvenem področju. 2. Nagrada občine Novo mesto se podeljuje delovnim ljudem in občanom občine Novo mesto, ki dosežejo pomembne uspehe na gospodarskem, političnem ali športnem področju. 3. Predloge za podelitev priznanj lahko podajo: družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in društva. * 4. Predloge za priznanja je potrebno predložiti izvršnemu svetu občinske skupščine Novo mesto pismeno z obrazložitvijo najkasneje do 1. oktobra 1982. SEKRETARIAT SKUPŠČINE IN IZVRŠNEGA SVETA 561/36-82 20.00 ROCCO IN NJEGOVI BRATJE:, italijansko-francoski film 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Padla z neba - 18.15 Družbene teme 18.45 Narodna glasba — 19,30 Dnevnik - 20.00 Športna sreda - 21.15 Baletna oddaja - 21.45 Dnevnik 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik 17.45 Jole, Jole 18.15 Znanost 18.50 Goli z evropskih nogometnih igrišč 19.30 Dnevnik 20.05 Življenje je množičen pojnv Gradimo tudi jeseni Za vse, ki gradijo, bo gotovo pomembno, če bodo na enem kraju dobili večino tistega, kar potrebujejo pri gradnji. V Metalki na Topniški v Ljubljani, v Domžalah in v Ptuju bo v dneh do 10. septembra posebno bogata izbira gradbenega materiala. Naj vas opozorimo na: cement, cementne in opečne izdelke, apno, maltit, porolit, zidake, siporex bloke, termo in hidroizolacijski material, betonske strešnike, Schiedel dimnike, marmorne okenske police, tlak, obloge, lepilo za ploščice, fugirno maso, ploščice, betonsko železo in armaturne mreže, strešna okna, kovinske podboje, stavbno pohištvo, žlebove in cevi, vse vrste ograj. Novost na našem trgu so tudi celotne betonske montažne garaže. Prodajamo za gotovino, na gradbene kredite, za dinarje deviznega porekla (s popustom v višini temeljnega davka). Na kupčevo željo organiziramo tudi prevoz na gradbišče! Z Metalko sodelujejo: Gradnja Žalec, Marmor Hotovlje, Izolirka, Termika iz Ljubljane, Plutotehnikc Beograd, Bitumenka Sarajevo. Železarna Jesenice, RŠC Velenje, LIKO Vrhnika, GLIN Nazarje. @ metalka POTA Ii\ STU? dežurni param PO DOLENJSKI . DEŽELI 0 V noči na zadnji avgust je še neznan tat z delovišča Cestnega podjetja na Dvoru izmaknil 100 kvadratnih metrov žične ograje. Kraja ni kakšen tatinski podvig, žica je bila prislonjena na poslopje Cestnega podjetja. o Andolškovi, ki grade hišo na Cesarjevi v Novem mestu, so imeli vlomilski obisk. Nepridiprav je vdrl v bodočo garažo, kjer pa se ni zmenil za gradbeni material in dragoceno orodje, ampak seje posvetil pijači, kije seveda ne primanjkuje pri nobeni novogradnji. e Trebanjski miličniki so imeli opravka s 40-letnim Ivanom Stanišo iz Vrhtrebnjega, ki Je enemu sosedu sredi belega dne grozil s kolom, drugemu pa razbil steklo na oknu. Možaka je nekoliko pomirila šele primerno ohlajena notranjost prostora za Pridržanje, kot se uradno reče začasni kehi. -RAZGRAJAL IN SE TEPEL -oentjernejski miličniki so 1. septembra pridržžli do iztreznitve 32-letnega Milana Župana iz Dol. stare vasi pri Šentjerneju, ki je v stanovanju razgrajal in se pretepal. Kad STEKLENINO - Novomeški možje postave so imeli 2. septembra ponoči opravka s 23-let-mni_ Miodragom Brankovičem iz Družinske vasi, ki je razgrajal pri Prinovcu v Šmarjeških Toplicah. Ce-Prav so gostišče zaprli, Brankovič'ni hotel oditi. Začel je razbijati steklenino. Druge pomoči kot samoten Prostor ni bilo. DENAR NA POLICI - Pri Novo-meščanki J. P. je bil 3. septembra na delu tat. S kuhinjske police je zmak-nil 20.000 din. OB RADIO - V nedeljo je bilo vlomljeno v fička Branka Berkopca 12 Gor. Sušic, ki je imel vozilo Parkirano v Jurni vasi. Vlomilec je iz avta odnesel orodje in radijski aparat, tako da je škode za 7.000 din. VARNO PREK PREHODA — Novomeški miličniki so se letos dobro pripravili na pričetek šolskega leta. Na vse prehode v bližini šol so postavili pioniije-miličnike, ki pod nadzorstvom odraslih kolegov" spremljajo skupine šolarjev prek nevarne ceste. (Foto: J. Pavlin) Za začetek poginil pes Klepec iz Padova priključil električnega pastirja na 220 voltov — Opravičilo: „To sem počel le ponoči" Sosedov pes se je 3. septembra ponoči zapletel v žico, s katero je ogradil svojo njivo 40-letni Gabrijel Klepec iz vasi Padovo pri Kočevju, zacvilil in poginil. Kot so ugotovili preiskovalci, je bila žica pod napetostjo 220 voltov. Tako narejeni električni pastir naj bi bil učinkovito sredstvo zoper divje prašiče, ki so se radi gostili na koruzi.* Lastnik psa, ki je slišal cviljenje, je v temi stekel za živaljo. Pri reševanju čuvaja iz žice pod napetostjo je streslo tudi njega. Ko je v travi zagledal kabel, mu je bilo takoj jasno,, za kaj gre. Od Klepca je zahteval pojasnilo, prav tako tudi miličniki. Gabrijel Klepec je povedal, da je njivo s koruzo zaščitil z elektriko pred srnjadjo in divjimi prašiči. V opravičilo je navedel, da je svoje imetje varoval z elektriko le ponoči od 23. ure do jutra. To je počel kakšnih 10 dni, dokler ni ob ograji zacvilil sosedov pes. V Zagrebu je konec avgusta na podoben način napeljana elektrika ubila 6-let-nega otroka! IZSILJEVAL PREDNOST Po magistrali iz Krškega proti Drnovemu je 4. septembra zjutraj s tovornjakom vozil 38-letni Jože Brili iz Dovškega. Ko je pripeljal do križišča s cesto v Leskovec, je v križišče z osebnim avtom pripeljal 51-letni Alojz Pirc iz Krškega. Ker se ni prepričal, če je magistrala prosta, je zapeljal pred tovornjak. Pirc je bil huje ranjen, odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, gmotne škode pa je za 330.000 din. Pogrešanega našli v Rinži Kuharja Iva Tokažiča so nazadnje videli živega lani SMRT NA MAGISTRALI Božo Ahačič iz Banjaluke je 5. ^ePtembra zjutraj vozil z osebnim avtom od Ljubljane proti Zagrebu. D Krakovskem gozdu je zaradi hjonosti zapeljal v levo, ko je hasproti s tovornjakom pripeljal Mi-ar Tomaševič iz Sremske Mitroviče. D čelnem trčenju je bil takoj mrtev j 'letni Nebojša Čiča iz Banjaluke, ule in laže ranjeni pa Ahačič in p°P°tniki Duško Stojakovič, Ivo etrušič in Senad Alugič iz Banja-e Škode je za 220.000 din. Ekipa Hidrogradnje Ljubljana, ki regulira reko Rinžo pod Kočeyjem v Dolgi vasi in Livoldu, je 31. avgusta našla v vodi in blatu že močno razpadlo truplo neznanega moškega, ki ni imel pri sebi nobenih dokumentov. Zdravnik na truplu ni ugotovil ran in je bil mnenja, da se tudi z obdukcijo ne bo dalo ugotoviti FANTIČ STOPIL S PLOČNIKA Desetletni B. P. je šel 2. septembra zjutraj pes po pločniku od Bršljina proti Bučni vasi. Pri javnih skladiščih je stopil s pločnika, ne da bi sc prepričal, če je cesta prosta., Mimo je z osebnim avtom pripeljala Sonja Brezovar iz Dol. Kamene in dečka podrla. Zdravniško pomoč so faptiču nudili v bolnišnici. V DREVO Robert Bobič iz Novega mesta je 4. septembra nekaj pred 1. uro vozil z. osebnim avtom iz Stružnega vrha proti Črnomlju. V nepreglednem ovinku pri Svibniku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na bankino, avto je treščil v drevo. Hudo ranjenega Bobiča in sopotnika Vinka Kosa iz Ločne so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je bilo za 100,000 din. vzrok smrti. Za nadaljnjo indentifi-kacijo trupla je bilo odvzetih več vzorcev oblačil in nekaj najdenih predmetov. Po opravljenih razgovorih z občani in ostalih raziskavah so ugotovili, da je pokojnik 40-letni Ivo Tokažič iz vasi Tisovo pri Prijedoru, ki je začasno stanoval v Kočevju. Zaposlen je bil kot kuhar v Gozdarskem centru na Marofu pri Kočevju-. Pogrešali so ga že od 29. novembra lani, se pravi kar dobrih devet mesecev. Po njegovem izginotju so ga iskali vsepovsod po Kočevju, v domačem kraju v Bosni in drugod, pa tudi v reki Rinži so ga iskali kar 10 dni. Iskanje je bilo takrat brez uspeha. J. P. I SMRT NA ROJSTNI DAN V sredo, 1. septembra'okoli 15.45 se je v Smuki smrtno ponesrečil Janko.Turk Iz Kočevja, Cesta na Trato 24. Janko Turk, ki je imel na ta dan prav 23. rojstni dan, je vozil z osebnim avtom iz Kočevja proti Dvoru. Pri Smuki oz. pri odcepu za Hinje je začelo avto na blagem ovinku zanašati, da je zapeljal s ceste. Podrl ograjo ob cesti in se prevrnil. Janko Turk je med prevračanjem padel iz avta in bil takoj mrtev. „ BO NASIPU - Marko Ajdnik iz Oradenja je 30. avgusta dopoldne vozil tovornjak od Novega mesta Proti Metliki. V Bočki je prehitel 'faktor in nadaljeval pot po sredi ceste. Ko je nasproti pripeljal drug tovornjak, je;Ajdnik hitro zavil v hesno in sc prevrnil po nasipu. Gmotne škode je za 100.000 din. PREKRATKA RAZDALJA, -hmvomeščan Bojan Damiš je 2. septembra vozil z osebnim avtom od Kočne proti mestu. V križišču z Ulico talcev sc je-ustavil, ker je hotel zaviti vanjo. Za njim je z avtobusom Pripeljal Branko Govednik iz Metlike in zaradi prekratke razdalje zadel v zadnji del Damiševega avta, ki ga ¥ .Porinilo naprej v osebni avto Jožeta Tomšiča iz Hruševca. TOVORNJAKAR NI POGLEDAL - Predrag Dimitrijevih iz Piro-*a je 2. septembra zvečer zavil s tovornjakom in priklopnikom s parkirišča pri Podgračenem na magi- stralo. Takrat je iz ljubljanske smeri z osebnim avtom pripeljal Zvone Lončarič iz Kranja. Tovornjak je zadel v osebni avto in ga zbil v jarek. Lončarič je bil laže ranjen, škode pa je bilo za 100.000 din. PREUTRUJEN - Mahmut Akyol je 4. septembra zjutraj vozil z osebnim avtom francoske registracije proti Ljubljani. V Krakovskem gozdu je zaradi utrujenosti zapeljal v levo, ko je nasproti z avtobusom pripeljal Beograjčan Djordje Golubovič. V trčenju sta bila laže ranjena Francozova sopotnika. Škode je za 90.000 din. NI POČAKAL - Vladimir Bene-tič iz Vinice je 5. septembra zvečer peljal z osebnim avtom po Partizanski cesti v Novem mestu. V ovinku pri zdravstvenem centru je zapeljal v levo, ko je nasproti pripeljal z osebnim avtom Andrej Radešček s Krke. Bilo je nekaj prask in 80.000 din škode. V KLINIČNI CENTER V ljubljanski klinični center so morali 25. avgusta odpeljati 14-let-nega A. P. iz Žubinc pri Vel. Gabru. Deček je streljal z zračno puško, poskušal je tudi z manevrskim nabojem, kar pa se je slabo končalo. Naboj je razneslo, drobec se je dečku zaril v prsni koš. Po prvi pomoči, ki so mu jo nudili v Zdravstvenem domu v Ivančni gorici, so ranjenca odpeljali v Klinični center. KOLESARKA UMRLA V BOLNIŠNICI Kristina Kužnik (67 let) iz Sfare-ga trga pri Trebnjem se je 1. septembra popoldne peljala s kolesom po Starem trgu. Ko je zavijala v levo in to tudi nakazala z roko, je za njo z osebnim avtom pripeljal Peter Deu iz Mokronoga in jo skušal obiti po levi Strani. Kužnikovo je kljub zaviranju zadel in zbil na tla. Žensko so odpeljali v bolnišnico, kjer je naslednjega dne umrla. Atleti uspešni v Splitu V slovenski mladi atletski reprezentanci, ki je osvojila pokal ZSMJ, nastopilo tudi pet "Janov AK Novo mesto Na tekmovanju mladinskih atletskih reprezentanc republik in pokrajin za pokal zvezne konference ZSMS, ki je bilo minuli petek in soboto v Splitu, je v slovenski reprezentanci nastopilo tudi pet mladih novomeških atletov: Greta Hren, Borja Eržen, Igor Primc, Igor Remec in Robert Sikonja. Novomeško zastopstvo je doseglo zelo dobre rezultate in odlične uvrstitve ter precej pripomoglo, da je reprezentanca Slovenije tako pri dekletih, fantih in v skupnem seštevku osvojila prvo mesto. V metu diska je prepričljivo zmagal Igor Primc z rezultatom 45,44 m; Greta Hren je v daljavo skočila 571 cm in zasedla drugo mesto; svoj dosedanji rekord je Hrenova izboljšala za 10 cm in postavila nov absolutni ženski dolenjski rekord. Z izenačenim osebnim rekordom 56,6 je PET INLESOVIH ZMAG V ŠVICI Na turneji po Švici so rokometaši Inlesa odigrali pet prijateljskih tekem in petkrat zmagali. Ribničani so na vseh tekmah igrali zelo dobro in trener Jože Šilc je zadovoljen z igro igralcev. Najboljši strelec je bil Troha s 25 zadetki, Mikulin je dosegel 21 golov, Tanko pa 20. Inles je premagal Yellow Winterthur z 28:21, Schauerzen s 23:14, TV Enestraent s 25:22, Anestio z 22:20 ter Horgen s 24:22. NA BREZJU DIRKE ZA SLOVENSKO PRVENSTVO AMK Dolenjska iz Dolenjskih Toplic in AMD Slovenija avto iz Ljubljane organizirata v nedeljo, 12. septembra, na progi v Brezju pri Crmošnjicah 6. dirko za prvenstvo Slovenije v motokrosu v kategorijah 50, 125 in 250 kubikov; dirke se bodo pričele ob 14. uri. Prijavljenih je blizu 80 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov oz. društev, največ v kategoriji 250 ccm. Organizatorjem je priskočilo na pomoč AMD Bela krajina iz Črnomlja, ki je zastonj odstopilo progo, pomagalo pa bo tudi s svojimi izkušenimi športnimi funkcionarji- Igor Remec v teku na 40u m z ovirami osvojil srebrno medaljo. Z drugim mestom in z rezultatom 1:53,4 se je v teku na 800 m izkazal Robert Šikonja, ki je tekel tudi v zmagoviti slovenski štafeti 4x400 m. Borja Eržen je za las izgubila bronasto medaljo v teku na 100 m z ovirami. Uspeha Primca in Hrenove sta toliko večja, ker sta oba tekmovalca še mlajša mladinca. D. BLATNIK lili li OBETA SE ŠAHOVSKI PIKNIK Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju za september se bodo novomeški šahisti pomerili v nedeljo, 12. septembra, ob 9. uri v šahovskem klubu. Tedaj bodo zbirali prijave in pristopnino za udeležbo na šahovskem pikniku in hitropoteznem turnirju, ki bo v nedeljo, 19. septembra, pri Gospodični na Gorjancih. Piknik in turnir bodo izvedli, ako se bo prijavilo vsaj 15 šahistov. USPEŠNE PRIPRAVE KRŠKIH ROKOMETAŠEV Članska vrsta krških rokometašev je med enotedenskimi pripravami v Senju zmagala na turniiju, kjer sta sodelovala še hrvaška ligaša Šenj in Crikvenica. Doma Krčani nadaljujejo s kondicijskimi pripravami. Mladinci, dovčerajšnji pionirji, pa so za nagrado za osvojeno 2. mesto v Sloveniji 20 dni, to je do konca avgusta, vadili v Nerezinah na Lošinju. Pričakujejo, da bodo obetavni mladinci postopoma dobili priložnost za kakšen nastop v članskem moštvu. Zmagali Krčani V Petišovcih so speedwayi-sti Krškega upravičili vlogo favorita Na prvi letošnji dirki za moštveno državno prvenstvo so preteklo nedeljo v Petišovcih pri Lendavi največ točk zbrali spedwayisti krškega avto-moto društva. Bergant in Omerzel sta zbrala po 10 točk, Geijevič 9 in Žibert 8 točk; le Kocuvanu je uspelo zbrati več točk (11) kot najboljšima Krčanoma. Tako se je na drugo mesto uvrstila ekipa Gornje Radgone (32 točk), domače moštvo Gorenje - Varstroj pa se je moralo zadovoljiti s 3. mestom (20 točk), saj je imel njihov najboljši mož in državni prvak Štefan Kekec precej smole z motorjem. Druga dirka bo 12. septembra v Osijeku, odločitev o prvaku pa bo padla 19. septembra na stadionu Matije Gubca v Krškem. PAPEŽ V REPREZENTANCI Zvezni kapetan jugoslovanske kolesarske reprezentance Andrej Boltežar je izbral 10 kolesaijev, ki bodo od 17. do 19. septembra branili naše barve na enem največjih tekmovanj mladih kolesarjev v Evropi, 22. mednarodni etapni dirki „Po Istri”. V ekipi je tudi novomeški kolesar Sandi Papež. V slovenski reprezentanci pa je Jože Smole. V gosteh vsi izgubili V 1. kolu slovenske rokometne lige le zmaga deklet iz Šentjerneja - Tesna poraza Sevnice in Krškega Bojane drugi v Grosuplju Novomeški kolesarji na dveh dirkah v Grosuplju Zadnjo soboto in nedeljo so se novomeški kolesarji v Grosupljem udeležili dveh dirk, najprej dirke za veliko nagrado Roga, naslednji dan pa dirke po ulicah Grosuplja. Na 120 km dolgi progi, na kateri so člani in mladinci vozili skupaj, je Branko Bojane zasedel 12. mesto, Papežu pa je pri starejših mladincih defekt preprečil, da bi se špet prebil v vrlu Jože Smole je bil pri mladincih 11. Med mlajšimi mladinci so bili štirje Novomeščani v vodilni skupini. Bele je bil v sprintu med njimi najmočnejši in zasedel 9. mesto. Pri pionirjih A je bil Štangelj tretji, pri pionirjih B Zaletel 2., Judež 3. in Turk 4, medtem ko je pri pionirjih C Bogdan Fink prepričljivo zmagal. Na nedeljski dirki po ulicah Grosuplja je bil Bojane pri članih C odličen 2., prav tako Papež pri st. mladincih, Smole pa je bil 8. KONJSKE DIRKE V ŠENTJERNEJU BODO Konjske dirke, ki so v nedeljo 29. avgusta zaradi slabega vremena odpadle, bodo v soboto 18. septembra popoldne. Podrobnejši razpored dirk in udeležencev bomo objavili v naslednji številki. TESNA ZMAGA BREŽIC ANO V V prvenstveni ttkmi druge slovenski lige vzhod so Brežičani na domačem igrišču premagali nogometaša Elkroja iz Mozirja s 4 : 3. Tesen rezultat je morda tudi posledica 'vnetih priprav! domačinov na nedeljsko tombolo, sicer bi gotovo zmagali bolj prepričljivo, pravijo nogometni navijači. NOGOMET V METLIKI V petek in soboto je bilo na igrišču na Pungartu v Metliki tekmovanje v malem nogometu za pokal 15. brigade, ki se ga je udeležilo 14 ekip s slovenske in hrvaške strani Kolpe. Zmagala je ekipa Kolpe (Klasince-Podzemelj) pred ekipo Moped show, Brihovem, Mladimi levi itd. Začela so se teKmovanja v slovenski rokometni ligi za moške in ženske. Med moškimi sta Sevnica^ in Krško gostovala in oba tesno izgubila, isto velja tudi za žensko ekipo kočevskega Itasa, edino zmago v prvem kolu so zabeležile igralke šentjernejske Iskre na domačem terenu. USNJAR - SEVNICA 25- 23(11 : 10) V lepi in fer tekmi pred številnimi gledalci v Šmartnem je gostujoča ekipa prikazala lep rokomet, vendar proti pomlajenim domačinom tesno izgubila. V predtekmi pa so sevniški mladinci igrali z vrstniki iz Šmarnega neodločeno 18 : 18. V naslednjem kolu igrajo Sevničani doma z Mokercem. IZOLA - KRŠKO 29 : 27 (14 : 14) V vseskozi enakovrednem srečanju so gostje iz Krškega izgubili točki tik pred koncem, kajti v odločilnih trenutkih so bili domači igralci bolj zbrani. Krčani igrajo v naslednjem kolu doma s Pekom. IZOLA - ITAS KOČEVJE 22: 21 (13 : 11) Konec srečanja v Izoli med domačo žensko ekipo in igralkami iz Kočevja je bil nrecej razburljiv, saj bi se kaj lahko zgodilo, da bi gostje iztržile točko potem, ko so domačinke že vodile v zadnjih minutah kar s štirimi zadetki. Najboljša strelka srečanja je bila igralka Itasa S. Jerič z 8 goli. V naslednjem kolu bodo igralke Itasa gostile ekipo Peka. ISKRA - BURJA 27 : 24 (14 : 12) V lepi in izenačeni tekmi v šentjemejski športni dvorani so si domačinke zagotovile zmago šele proti koncu srečanja, ko je gostjam zmanjkalo moči. Med domačinkami je dala največ golov Dolaijeva - 9, najboljša strelka in igralka srečanja pa je bila Letigova iz ekipe škofijske Burje, ki je dosegla 16 zadetkov. V naslednjem kolu Iskra gostuje pri Polani. KARATEISTI V LETNI SOLI V letošnji šoli karateja v Umagu so sodelovali štirje člani sevniške sekcije: trener Jani Krivec in člani Zlatko Daničič, Bojan in Igor Lekše. To je bila doslej že peta udeležba članov sevniške sekcije v tej šoli, ki jo vodi Vlado Paradižnik. Tam so tudi tekmovali. Sevničan Krivec je bil odličen tretji v absolutni skupini, Bojan Lekše pa 5. v srednji kategoriji. Kdor se želi vpisati v začetni tečaj karateja, naj pride v sevniški Partizan vsak ponedeljek in sredo od 19. do 21. ure do 15. oktobra. DRUGO NOGOMETNO KOLO - Po dveh kolih v slovenskih nogometnih ligah je v vzhodni skupini ekipa Brežic z dvema zmagama na vrhu razpredelnice. Najprej so doma premagali Dravo iz Ptuja s 6 : 0, zadnjo nedeljo pa spet pred domačim občinstvom Elkroj iz Mozirja s 4 : 3. V vzhodni skupini je Kočevje tretje s 3 točkami, Elan je 5. z dvema, Bela krajina pa je 8. ž eno točko. Posnetek je z derbija v Kočevju, kjer sta enajsterici Kočevja in Elana igrali neodločeno 1 t l. (Foto: M. Gorenc) novoles „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto-Straža, n. sol. o. TOZD TOVARNA ENERGETSKIH STORITEV Straža Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODJA CENTRALNE PRIPRAVE DELA pod naslednjimi pogoji: visoka šola strojne ali druge ustrezne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del VODJA ENERGETSKEGA ODDELKA pod naslednjimi pogoji: višja šola strojne ali druge ustrezne smeri, 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanja teh del VODJA OPERATIVE pod naslednjimi pogoji: višja šola strojne ali druge ustrezne smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del VODJA ODDELKA DRUŽBENEGA STANDARDA pod naslednjimi pogoji: višja šola ekonomske, gostinske ali druge ustrezne smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del VODJA SPLOŠNEGA ODDELKA pod naslednjimi pogoji: višja šola pravne, organizacijske ali druge ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del Poleg navedenih pogojer morajo kandidati imeti organizacijske in vodstvene sposobnosti in biti moralnopolitično neoporečni. • •• TOZD TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA Novo mesto, Trdinova 45 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODJA VZDRŽEVANJA pod naslednjimi pogoji: strojni delovodja in 3 leta delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del KLJUČAVNIČAR I. pod naslednjimi pogoji: poklicni ključavničar in 3 leta delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in s 60-dnevnim poskusnim delom. Kandidati naj oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15. dneh po objavi na naslov: NOVOLES, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba 68351 Straža. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30-dneh po zbiranju ponudb. ^ Zavod za požarno varnost. Novo mesto, Cesta herojev 27, objavlja več prostih del in nalog za - KV DIMNIKARJE ali delavce, ki imajo veselje za priučitev za ta poklic. Pogoji: poklicna dimnikarska šola oz. najmanj šest razredov osnovne šole Interesenti za zaposlitev naj pismene vloge z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljejo v 15.dneh po objavi na naslov: Zavod za požarno varnost. Novo mesto. Cesta herojev 27. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30-dneh po preteku roka za prijavo. Stanovanj ni. Osebni dohodek je odvisen od uspešnosti pri delu in bi lahko znašal približno 13.000.00 din na mesec. Natančnejše informacije: tel. 22-131. 534/35-82 ISKRA IEZE Ljubljana, n. sol. o. TOZD UPORI TOVARNA UPOROV, n. sub. o. ŠENTJERNEJ objavlja * JAVNO LICITACIJO avtomobila OM LUPETTO 25 c., letnik 1970 -neregistriran Izklicna cena je 50.000,0din. Licitacija bo v ponedeljek, 13. EL 1982, ob 10. uri na sedežu TOZD UPORI Šentjernej, v Šentjerneju. Sodelujejo lahko pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo pred pričetkom licitacije položiti 10 % varščine od izklicne cene na žiro račun: 52100—601—11417 pri SDK Novo mesto ali v gotovini predsedniku komisije, in sicer pred pričetkom licitacije. Davek na promet in stroške prevoza plača kupec. Ogled avtomobila OM LUPETTO 25. c je možen vsak dan od 6. — 14. ure. 531/35-82 ;--------------------------------------------------------- Cestno podjetje — TOZD „Gradnje" Novo mesto, Ljubljanska 47 — komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoj: — višja izobrazba upravne, pravne in organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj — popolna srednja izobrazba (štiriletna) upravne, administrativne, ekonomske ali splošne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po objavljeni izbiri. 566/36-82 GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO______________________________ TOZD ,,GOZDARSTVO" STRAŽA, n. sub. o. Komisija za medsebojna razmerja TOZD RAZPISUJE prosta dela oz. naloge — opravljanje administrativnih del Razpisni pogoji: — končana 4-letna ekonomska šola Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razpisa v časopisu na naslov: ^ Gozdno gospodarstvo Novo mesto-TOZD Gozdarstvo Straža, Straža 83, 68351 Straža Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po zaključku razpisa. 563/36-82 Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE METLIKA Uprava za družbene prihodke OBJAVLJA prosta dela in naloge DAVČNEGA IZVRŠITELJA Pogoji: — srednješolska izobrazba, — 1 leto delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok, — vozniški izpit „B" kategorije. Za objavljena dela velja poskusno delo 3 mesece. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite v 15. dneh po objavi. 540/35-82 J Avtopromet, gostinstvo in turizem „GOR-JANCI" Novo mesto — Straža vabi k sodelovanju 1. voznike v tovornem prometu za opravljanje špedicijskih prevozov na mednarodni špediciji in tuzemstvu, 2. avtomehanike za vzdrževanje avtobusov in tovornih vozil, 3. voznike avtobusov - 3 delavci, za izhodiščne postaje: Novo mesto, Brežice, Šentjanž, 4. vzdrževalca električnih strojev in naprav, 5. pomivalko posode v kuhinji, 6. snažilko. Pogoji: Pod št. 1 - vozniški izpit C in E kategorije ter po možnosti končana šola za poklicne voznike motornih vozil. Prednost imajo kandidati s stalnim prebivališčem na območju sedeža delovne organizacije in s prakso v špedicijskih prevozi;. Pod št. 2 - poklicna avtomehaniška šola. Pod št. 3 - vozniški izpit D kategorije. Prednost pri izbiri ' imajo kandidati s stalnim prebivališčem v bližini izhodiščnih postaj. Pod št. 4 — poklicna šola elektro stroke — jaki tok. Pod št. 5 in 6 — nedokončana osnovna šola. Dela in naloge pod št. 4, 5 in 6. se opravljajo v Novem mestu. Za vse kandidate je določeno trimesečno poskusno delo. Vsi moški kandidati morajo imeti odslužen kadrovski rok. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja v Straži do zasedbe prostih del. Odbor za delovna razmerja 568/36-82 -J ----\ SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA GRM NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge: 1.) učitelja živinoreje 2.) vzdrževalca kmetijske opreme z znanjem ključavničarskih del. Pogoji: Pod točko 1: visoka izobrazba — dipl. inž. agronomije, živinorejska usmeritev, Pod točka 2: poklicna šola ustrezne smeri. Pismene ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite Srednji kmetijski šoli Grm, Novo mesto. Objava velja do zasedbe mest. Nastop je možen takoj. Kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po sklepu sveta šole. 559/36-82 ISKRA — IEZE, n. sol. o., Ljubljana TOZD Keramični kondenzatorji, m. sub. o. Žužemberk Odbor za delovna razmerja objavlja ' prosta dela in naloge: - VODJA PRODAJNEGA ODDELKA Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske ali elektrotehniške usmeritve, — aktivno znanje enega svetovnega jezika, — 5 let delovnih izkušenj na prodajnem področju. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA — IEZE, TOZD KEKO, Žužemberk,, splošna služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni ___________________________________569/36-82^ izbiri. r ŠOLSKI CENTER RADOVLJICA razpisuje PREDHODNI VPIS na HOTELSKO FAKULTETO OPATIJA - DISLOCIRANI ODDELEK BLED -SMER HOTELIRSTVO za šol. leto 1982/83 (1. st. študij). Pravico vpisa imajo vsi, ki imajo dokončano srednjo šolo in so v rednem delovnem razmerju. Prijave pošljite na naslov: ŠOLSKI CENTER RADOVLJICA, Gorenjska cesta 23, do 15. septembra 1982. Vpis bo 1. in 2. oktobra 1982 na Bledu. Informacije lahko dobite po telefonu (064) 75-871. 564/36-82 8 OBVESTILO O DE RATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši) V OBČINI METLIKA Po odloku o obvezni deratizaciji v občini METLI-KAISkupščinski Dolenjski list št. 15/72) bo Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto opravljal obvezno deratizacijo (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju naselij METLIKA, SUHOR in GRADAC v dneh od 16. 9. 1982 do 22. 9. 1982. Točna navodila in opozorila bodo objavijenapovsod, kjer bomo izvajali deratizacijo. Zavod za socialno medicino in higieno. Novo mesto Mej vrti 5, telef. 21-253 DČ Emona Dolenjka, Novo mesto, DSSS objavlja prosta dela in naloge vodje vzdrževalne službe Pogoji: Gradbeni tehnik s 5-let-no orakso in pooblastilo^ za nadzor. Rok za vlaganje prijav je 15 dni po objavi. 558/36-82 _ SPOSOJENO TRNJE Me res zanima, če postavi)*" mo zaslužnim rirožem ledoprsn® kipe samo zato, da se ne bi tud1 vanje kdo zavlekel. DOLENJSKI LIST f\ S! s-:. x>x*:v:w:x is-':#' N\*^X\vtv ■xxV. :v::::^;>X;::X:<.;.;.^:.n;:;.-.-. mmmmmmmm IH *T# .^i, '** N«-: v;va\'X\->: .N\V.\*>»V>,V*>.V\\\V.\*.V. •.Žepna izdaja" knjige službe družbenega knjigovodstva o nezakonitostih in malverzacijah v našem športu ima več kot 800 strani, težka je 6 kilogramov, govori pa med drugim, kako so v lu9oslovanskem športu v šestih letih porabili 9 milijard, seveda novih, dinarjev. Knjigo je SDK "^Pisala" po nalogu Zvezne konference SZDL. DK je pregledala finančno in materialno poslo-vanje v 758 športnih klubih, od tega v 480 n°gometnih; zanimivo je, da niti eden od s'ednjih ni posloval brez napak. Nogomet je na Prvem mestu tudi po prihodkih: v šestih letih se Je v njegove blagajne nateklo za več kot šest in pol milijarde dinarjev, košarka, ki je druga, je obračala desetkrat manj dinarjev, na tretjem je b’l vaterpolo. Kontrola inšpektorjev SDK je pokazala na niz nepravilnosti, od drobnih prekrškov do gospodarskih prestopkov in kaznivih dejanj. Do zc*aj je podanih okoli 1.000 prijav zoper po-^meznike in klube. Pomočnik generalnega di- trenutku slabosti celo izjavil, da bi zmanjkalo zaporov, če bi hoteli vanje spraviti vse tiste, ki so na najbolj neverjetne načine razmetavali družbeni denar. Gre za različne prekrške, kršitve in nepravilnosti. Številni klubi sploh niso bili registrirani pri pristojnih organih za notranje zadeve, številni klubi niso vodili knjigovodstva, nekateri pa so celo uničili dokumentacijo o finančno-materialnem poslovanju. Številni športni klubi niso vedeli, kaj je žiro račun, drugi spet niso leta in leta dali službi družbenega knjigovodstva nobenega poročila ali zaključnega računa, če pa so knjige bile, so bile pogosto zasnovane na izmišljeni, ponarejeni dokumentaciji. Predvsem nogometni klubi niso vodili dokumentacije o nabavljenih, prodanih, brezplačnih in uničenih vstopnicah, številna športna združenja recimo niso vedela, da bi se spodobilo imeti popis osnovnih sredstev, en klub na primer ni popisal 57 stanovanj! Največji očitek SDK jugoslovanskim športnim klubom pa je, da so z družbe- nimi sredstvi in denarjem'razpolagali na nezakonit način. Zanimivo je da med grešnimi športnimi organizacijami ni bilo niti enega šolskega, univerzitetnega, planinskega ali strelskega kluba. S kriminalom so si mazali roke tisti, ki že tako dobe največji kos športu namenjene denarne potice: nogometaši, košarkarji in boksarji. Največ in najbolj drzno so goljufali ravno tisti, katerih uspehe in neuspehe enačimo z nacionalnim prestižem. Zato tudi ni tako čudno, da so nekateri postavljali vprašanje, ali naj bodo ugotovitve službe družbenega knjigovodstva dostopne najširši javnosti. Javnost ne bi .smela zvedeti, kako so njeni ..ljubljenci" razmetavali njen denar! Na srečo je prevladalo prepričanje, da v tej družbi nima nihče pravice česa skrivati pred delavskim razredom in občani. Zdaj je vse naravnano tako, da bi s pomočjo in sodelova-njemvseh družbenih in političnih sil šport in fizična kultura sptt trdno stopila ra same: upravno in zakonito pot. Jugoslovanskemu športu, ki je v globoki krizi, ki pa na nesrečo ni samo kriza rezultatov, je treba nekako vrniti porušeni ugled. Pri tej zapleteni nalogi modrost in potrpljenje ne bosta odveč, čeprav bi bilo seveda nevzdržno, da bi imela nespoštovanje družbenih norm in kriminal v športu, posebno vrhunskem, ob pregonu in zdravljenju nekakšen ..popust". Seveda ob trenutkih resnice ne bi smeli pozabiti, da so neodgovornim pojavom v jugoslovanskem športnem življenju botrovali tudi mnogi odgovorni ljudje izven športnih organizacij. To, kar je odkrila služba družbenega knjigovodstva v jugoslovanskem športu in telesni kulturi, je samo vrh ledene gore. Žal je najbrž tisto, kar je inšpektorjem tako ali drugače ušlo, tisto, kar se skriva pod motno gladino, še zajetnejši sveženj podatkov, od katerih glave ne bi samo bolele, amoak tudi letele. MARJAN BAUER m priloga dolenjskega listji slovo od poletja Zjutraj in proti večeru je hladno, čez dan pa toplo — tako je vreme običajno vsakega septembra, ko je težko izbrati prava oblačila. Pa vendar: da so krila letos ali dokaj široka ali pa ozka, to že najbrž veste. In volani ter romantični dodatki so modna zapoved. Krilo in tanjši pulover sta za slovo od poletja najbolj prikladna. Vam je zamisel na sliki všeč? jedi iz krompirja KROMPI RJEVO TfSTO Za njegovo kvaliteto je važno razmerje med količino krompirja in moke, Kropmir more biti suh in škrobnat. Za testo uporabimo še mlačnega in pretlačenega. Zamesimo ga z mešanico pol mehke, pol 'ostre moke. Testu dodamo tudi nekaj maščobe, kot vezilno sredstvo pa jajca. Oblikujemo ga po zahtevah recepta in ga čimprej uporabimo. Služi za cmoke, svaljke, štruklje, krokete. ČEŠPLJEVI CMOKI Količina za 20 cmokov. Testč: 0,50 kg krompirja, 15 dag moke, (pol ostre, pol mehke), 1 jajce, sol, 2 dag margarine, 20 češpelj, 10 kock sladkorja, 4 dag masla, 4 dag margarine, malo drobtin, ščep soli in ščep cimeta. Krompir skuhamo, olupimo in pretlačimo. Še toplemu pri- mešamo moko, jajce,, maščobo in sol. Na hitro ugnetemo testo. Razvaljamo ga na 1/2 cm debelo in zrežemo v kvadratke 5 krat 5 cm. V vsakega zavijemo po eno češpljo. V češpljo damo namesto koščice pol kocke ali pol žličke sladkorja. Testo pazljivo oblikujemo v cmok: posebno moramo popaziti, da testene stike dobro zadelamo, sicer cmoki počijo in se sok izceja. Cmoke kuhamo v slanem kropu. Ocejene zabelimo s prepraženimi drobtinami in potresemo s sladkorjem med katerega sjno zamešali ščep cimeta. Prav tako lahko pripravimo marelične ali breskove cmoke. KROMPIRJEVI SVALJKI KOLIČINA ZA 4 osebe. 0,50 kg krompirja, sol, 15 dag ostre moke, 3 dag margarine ali masla, 1 jajce, slan krop, pražene drobtine. Opran cel krompir damo kuhat. Še vročega olupimo in pretlačimo. Toplemu krompirju pridamo sol, moko, margarino in jajce. Iz vsega na hitro ugnetemo testo in ga oblikujemo v svaljek. Razrežemo ga na enakomerne koščke ter iz njih na pomokani deski z dlanjo oblikujemo za sredinec velike svaljke. V slanem kropu, jih kuhamo 10 minut. Kuhane odcedimo in jih potresemo s prepraženimi drobtinicami ali pa jih na drobtinah in maščobi prepražimo. KROMPIRJEVI CMOKI Za 4 osebe 8 cmokov. Testo: 0,50 kg krompirja, 15 dag ostre moke, 3 dag margarine ali masla, 1 rumenjak, sol. Za nadevane cmoke krompirjevo testo na pomokani deski razvaljamo v pravokotnik za slab centimeter na debelo. Razvaljemo testo potresemo s prepraženimi drobtinami, ga zvijemo v štrukelj, razrežemo na 5 cm dolge kose in oblikujemo cmoke tako, da obe strani z nadevom stisnemo proti sredini. Kuhamo jih 10 minut. Serviramo k različnim omakam. KROMPIRJEVI ŠTRUKLJI Pripravimo krompirjevo testo. Na pomokani deski ga razvaljamo za dober centrimeter na debelo. Potresemo ga s prepraženimi drobtinami, med katerimi je lahko tudi nekaj ocvirkov. Testo zavijemo v štrukelj in zavijemo v krpo. Povežemo ga z vrvico in kuhamo v slanem kropu 40 minut. Kuhan štrukelj vzamemo iz kropa in ga položimo na desko, kjer naj malo postoji. Nato ga razrežemo in serviramo zraven mesnih jedi (govedina v zelenjavi, gobovi čebulni, paradižnikovi, korenčkovi el' vrtnarski omaki). KROMPIRJEVI HRUSTAVCI Vzamemo isto količino živil kot za krompirjeve svaljke. Pri' pravimo kot krompirjevo testo. Na pomokani deski oblikujemo za palec velike svaljke hrustavce in jih ocvremo v vroči maščobi. OCVRTKI IZ KUHANEGA TESTA S KROMPIRJEM 1 del vode, 10 dag moke, 7 dag margarine, 2 jajca, sol, muškatni orešček, poper, 50 dag krompirja maščoba za cvrtje. Pripravimo kuhano testo. Krompir kuhamo posebej, ga olupimo, pretlačimo in primešamo kuhanemu testu. Premešamo, začinimo, oblikujemo ocvrtke in jih rumeno ocvremo. KROMPIRJEVI OCVRTKI (diplomatski krompir) 0,50 kg krompirja, 2 cela jajčka, 8 dag moke, 10 dag šunke, sol, poper, sesekljani peteršilj, muškatni orešček, maščoba za cvrtje. Še topel krompir olupimo in ga pretlačimo, dodamo jajca, presejano moko, sesekljano šunko ih začimbe. Vse skupaj dobro zmešamo. Z dvema žlicama oblikujemo ocvrtke. Postopoma jih polagamo v vročo maščobo ih rumeno ocvremo. BELI KROMPIRJEVI ŽGANCI 0,50 dag krompirja, 0,50 dag bele moke, 15—20 dag ocvirkov ali masti. Krompir olupimo in zrežemo na koščke in damo kuhat v slan krop. Vode naj bo približno še enkrat več, kot je krompirja. K° je krompir na pol kuhan, dodamo presejano moko. Ko prevre, naredimo v sredi moke s kuhalnico luknjo in kuhamo približno še 30 minut. Precej žgančnice odlijemo, krompir in moko dobro zmešamo. Če je potrebno, dolijemo še malo žgančnice. Žgance zabelimo že v loncu s polovico maščobe. Z vilicami nadrobimo žgance v skledo? in jih zabelimo še s preostalimi I ocvirki. • V dve muhi na mah Stare enobarvne zavese so se tu in tam začele trgati, hkrati pa smo se jih naveličali. V kuhinji, jedilnem kotu ali otroški sobi lahko problem rešite sami. Na zavese našijete okrasek v obliki drevja, cvetlice, lahko je sonce ali lik, ki vam je všeč. Skrili boste luknjice in podaljšali življenjsko dobo zavesi, obenem pa posodobil ves prostor. ke članov posadke in dele oborožitve ter opreme, ki niso do konca propadli ali bili uničeni. Dviganje z dna na površino je trajalo osem dni. Potapljači so iz globine 50 metrov dvignili posmrtne ostanke partizanskih mornariev ter 20-milimetrski štiricevniprotiletalski top, 40-mi-limetrski top, del cevi 37-milimetrskega topa, puškomitraljež, kompleten sidrni sistem dva vitla, dve sidri in verigo, ladijski kompas, signalni žaromet in nekaj drobnih ladijskih predmetov. Po podobnem pregledu in konzerviranju bodo orožje in opremo za stalno razstavili v vojaškopomorskem muzeju v Splitu kot veliko zgodovinsko vrednost in dokument o našem boju na morju: mlade rodove bodo seznanjali z našo vojno zgodovino in pomagali pri usposabljanju prihodnjih generacij mladih pomorcev in bodočih oficirjev JVM. Zgodba o NB—11 ,,Crvena zvezda" pa se seveda začenja že veliko pred njeno tragedijo. V neki tržaški ladjedelnici so Nemci 1944 dobro opremili in oborožili šest večjih motornih jadrnic, posebej namenjenih za boj proti partizanskim ladjam na Jadranu. Njihova naloga je bila iz zasede napadati in uničevati naše ladje. Konec aprila tistega leta se je ena od ladij, VOJAŠKI KOTIČEK OB DNEVU JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE „CRVENA ZVEZDA,” NAJVEČJA PARTIZANSKA LADJA V bližini otoka Suska je odred za podvodna dela Jugoslovanske vojne marnarice pred štirimi-leti dvignil z morskega dna dela oborožitve in opreme ter posmrtne ostanke posadke NB—11, „Crvena zvezda" ladje, ki je med opravljanjem svojih rednih vojnih nalog pred 37 leti potonila. Pri dviganju ostankov so bili navzoči tudi nekateri preživeli člani posadke, kasneje pa so v Malem Lošinju na komemorativni slovesnosti na dan mornarice z vojaškimi častmi pokopali posmrtne ostanke 1. aprila 1945 ubitih in potopljenih partizanskih mornarjev te slavne ladje. V operativnem dnevniku komande JVM za mesec april 1945 je med drugim zapisano: „1. april 1945: NB—11 je ob 4,50 eno morsko miljo od Sanskega (otok Susak) naletel na mino in se potopil. Izgube — 17 mrtvih in ranjenih od 29 članov posadke." Dolga leta po tej tragediji ni priišel na dan noben drug podatek o potopitvi ene največjih in najboljše oboroženih ladij, kar jih je imela mlada mornarica NOVJ. Marsikaj se je razjasnilo šele pred štirimi leti. Naloga odreda za podvodna dela naše vojne marnarice — dvig ostankov — je zahtevala obsežne priprave. Komanda vojaškopomorskega območja je hidrografskemu inštitutu vojne mornarice zaupala nalogo, da poišče in določi mesto, kjer so na dnu ležali ostanki potopljene ladje. Ekipa inštituta je s pomočjo najsodobnejše tehnike za podvodna raziskovanja ugotovila, da ležijo ostanki nekaj več kot eno morsko miljo južno od otoka Suska. Potapljači so odkrili, da je močna eksplozija uničila prednji del ladje s kljunom in da ostanki razpadajo. V ladijskih prostorih so odkrili zaboje s strelivom ter dele opreme in osebne oborožitve članov posadke. Podatki o stanju ladje so kazali, da je ne bo mogoče izvleči iz vode, zato so se odločili, da bodo dvignili samo posmrtne ostan- motorna jadrnica ,,Bianca stel la-" s konspiratiV' nim imenom Anton, zasidrala v zalivu sv-Nikola na otoku Olibu ter čakala na svojo žrtev- Toda partizanska opazovalna služba je o tef*1 takoj obvestila skupino partizanskih čolnov v luki. Ko so zbrali podatke o sovražniku, ie tedanji politični komisar drugega pomorskeg3 obalnega sektorja Branko Mamula odločil, da s posadko čolnov in nekaterimi tovariši iz mesij nega poveljstva napade nemško ladjo. Napad'1 so jo iz neposredne bližine s kopnega. Ko s jo na koše." Zapisu s pozivom na čuvanje plani®1’, flore leta 1939 je pristavljen še: ..Pazimo na nacion*^ tične pojave." Oblastem je takrat kajpak ostala skr' seja politbiroja KPJ na Lisci s tovarišem Titom na ki je bila leta 1938. Med narodnoosvobodilnim bojem so se na UsCJ zatekli mnogi, ki so se hoteli izogniti okupatorju dolini. Čez ta vrh so vodile kurirske in druge partizan* poti. Preko nje je šla celo slavna XIV. divizija. V#' oskrbnika Ivanka in Lojze Škraba iz Loke pri Zida®® . mostu sta leta 1943, ko je bil dom zaprt, spravila do* stvari na svojem domu in jih po vojni kljub pomanjka®! društvu pošteno vrnila. 28. junija 1944 sta bila nam®’ oba domova požgana, da ne bi prišla v roke okupat jem. rs„ V svobodi so se kmalu našli ljubitelji planin, K . hoteli ponovno obnoviti zavetišče na tej planini. Zn’ slovenski učitelj v Nemčiji, takrat favnatelj v Kršk® Jože Košorok, je popisal izlet na Lisco iz jeseni 10 J Med ruševinami v nekdanji kleti so si zakurili -in PoU j0 Unrine konzerve. Na čelu s Tončkom Čebularjem . sklenili ustanoviti planinsko društvo v Krškem. Narn*®.^ so se najprej obnoviti Jurkovo kočo za zavetišč® skladišče. Streho nad njim so imeli že leta 1948. Tončku Čebularju je kasnejši dom dobil tudi Udarniškega dela se še marsikdo spominja. Ta do®®^ kasneje prevzela sevniška Konfekcija Lisca. Planinc' bi bili vztrajni, kot so, ko bi ob 70-lotnici prve Jurk® koče leta 1972 ne izročili namenu nove Jurkove k® , Za pokrovitelja slovesnosti so takrat povabili P®8®**?,, nika Planinske zveze Jugoslavije dr. Marijana Bre®' Dolg je seznam darovalcev, še bolj udarnikov. Prede® na Planinsko zvezo Slovenije naslovili prošnjo za P®\J, jilo, so v treh letih opravili 2.155 prostovoljnih del«*^ ur. Objekt v surovem stanju so zgradili izključn® , starega materiala. Jurkova koča je torej zrasla že tr®1J . S pravo planinsko vztrajnostjo je bilo zgrajeno vedno novega. Tik pred vojno je bila napeljana elekt®1 vodovod je ostal za po vojni, dokler naposled ni prav do vrha zgrajena še cesta. Nekateri je niso bili ra ^ veseli. Vseeno je vse več pravih planincev, ki gred0 vrh peš po znanih in dobro označenih poteh. Kaj d'v šele očaki s preloma stoletja, ki so videli vražje delo gramofonu, ko bi zagledali današnje zmajarje, ki vča’1 skupinah krožijo okrog Lisce! med najmanjšimi ljudmi na suetu kepe, zvitek sukanca, nekaj trnkov. Pokazal je na koška in vrgel konec niti mulcu poleg sebe: — Primi! Teci! — Mali se je zapodil v hosto, in ta čas, ko se je zavitek urno odmotaval, so Pigmejci skakali od veselja. Potem — samostrel: trije trnki, spet nekaj sukanca, dve kepi soli. Prav? Dobro, naj bo tri kepe. - Sedel je ponosno, v tipični drži angleškega raziskovalca, ki menja ogledalca in pozlačene gumbe za čiste diamante, in se pri tem očitno odlično zabaval. Pigmejci pa menda tudi. Začeli so prinašati na kup Je ostale stvari, vendar je master zaključil trgovino. Svečano je povedal, z rokami, da je za danes konec, da ima dovolj in da naj počakajo naslednjega turista, amen. Noč me je ujela morda petdeset kilometrov pred Bayango. Po nekaj urah vožnje po ravni, prijetni savani se je pred mano zopet razprostrl gozd, hinavski in z obupno slabo potjo, ki sem jo TRETJE ROJSTVO JURKOVE KOCE V nedeljo, 12. septembra, praznujejo slovenski planinci, tokrat že štirinajstič zapored, planinski dan. Letošnji bo na priljubljeni izletniški točki na Lisci. Samo Planinsko društvo Lisca kot gostitelj slavi istočasno-troje pomembnih obletnic: 80-letnico postavitve Jurkove koče, 50-letnico izgradnje novega planinskega doma in 30-letnico obnovitve Tončkovega doma. Zgodovina planinstva v tem delu Slovenije še čaka ustreznega ovrednotenja, čeprav je Planinsko društvo . Lisca zbralo že dosti izvirnih pričevanj in zapisov. Vsekakor si lahko štejejo v čast, da je bilo tod že leta 1905 društveno organizirano planinstvo, torej komaj 12 let po ustanovitvi prvega osrednjega slovenskega planin- kako jo je Simončič s svojo skrinjo pobiral proti Sv. Joštu. Ni bilo lahko s to prvo gradnjo. V Planinskem vestniku 1903 je bil objavljen kar 54 vrstic dolg seznam dobrotnikov. V istem letniku je bilo priobčeno tudi vabilo na proslavo prve obletnice. Vabi med drugim „radi razkošnega razgleda raz Lisco na osem pokrajin naše mile domovine." Poceni se je dobil celo par voz, vabilo pa posebej omenja, da je Lisca kakor nalašč za nežni spol. Kakorkoli že, pokonci je bilo treba takrat prav po planinsko rano, zakaj godba s streljanjem je bila že ob štirih zjutraj. Kako veselo so se znali poveseliti naši predniki, ohranja zapis s planinskega plesa iz leta 1909. Igrala je celo celjska narodna godba, za turiste so imeli „špital", zadnje zavetišče, pa je bil prenekateremu „chambre separee". Da ne bi kdo kaj zlega mislil, je kronist še zabeležil, da je blestel nad temi vrati napis: „Na planini nema greha!" Bojda je bilo prav ganjljivo gledati narodne dame, s kakšno vnemo so upravljale bogato založeni bife. Kako tudi ne, imeli so še 1911 kron in 40 krajcarjev primanjkljaja, nekatera „blago-dušna preplačila tudi na tej prireditvi so že omogočila pribitek". Že leta 1911 so poročali na občnem zobru, da društvo nima nobenih dolgov več, „četudi so kupili čedno, a skromno kočno opravo". Denar so celo vložili na loški poštni blagajni. Za čas med prvo svetovno vojno ni ohranjenih poročil, iz zapisa v Planinskem vestniku 1921 pa vidimo, da hoče posavska podružnica Slovenskega planinskega društva svojo kočo na Lisci zopet popraviti. Vestno so beležili obisk. Poleg 532 Slovencev in 266 Hrvatov je kočo leta 1924 obiskalo tudi 33 Italijanov. Kasnejši zapisi omenjajo Čehe, celo Angleže in Bolgare. Leta 1928 so zbrali nad 60.000 dinarjev v fond za gradnjo nove koče na Lisci. Ker naj bi stavba stala 250.000 dinarjev, obveznice pa se niso obnesle, so aradnifl odlomili Prvntnn Jurirnun «n lata 1Q9A r»a Dunaju, obakrat pri zdravniku. Na morju sem bila tudi, vendar za dlje časa že po vojni, ker ima ena od hčera vikend." • — Omenili ste zdravnika. Vam je zdravje kdaj resneje nagajalo? „Pred dolgimi leti sem bila bolna za žolču, sicer se ne morem pritoževati. Zdravje mi je vselej kar dobro služilo. Trenutno bolj slabo vidim in slabše slišim, imam tegobe tu in tam, ampak se še kar dobro počutim. Če po več ur na dan delam na vrtu, že moram biti pri močeh." Ker je najmlajša hčerka, svoj čas učiteljica klavirja, že od mladih nog bolehna, se za dlje časa in za stalno ni zaposlila. Živi z materjo in skrbi zanjo. Ona ima na skrbi nakupe v mestu, pota po uradih, sicer pa se z materjo vred ubada z vrtom in hišo. V povojnih letih, ko sta bili Pavčičevi prisiljeni oddajati sobe ali stanovanje, sta s strankami doživeli vse mogoče. Večkrat jima je bilo obupati! Najstarejša Novomeščanka je tudi ljubeznivo povedala, kako danes preživlja dneve: ,, Vstajam ob 6.30 zjutraj, skuham belo kavo in nato zajtrkujeva. Dopoldne vse do zime preživljam na vrtu ali v sadovnjaku, medtem gre hčerka včasih v mesto. Potem skuham kosilo, pomijem in sedem za mizo. Nikdar nisem imela navade po kosilu poležavati. Kar pri mizi pa zdaj večkrat zadremljem. Popoldne sem spet na vrtu. Dan je podoben dnevu, saj nimam kaj povedati." Televizije nimata, pač pa razne časopise in radio. Dolgega časa ne poznata. Veseli sta, kadar ju obiščejo svojci, sicer pa že od nekdaj živita bolj samotarsko. Zanimivo pa, da ima od tolikerih tudi lastnih otrok samo 3 vnuke. Pred dvema letoma je eden umrl. Če si predstavljam Franjo Pavčič v mladih letih, gospodinjo pri polni hiši otrok in pekov, si težko mislim, da je zabava ne bi nikdar zamikala. Plesali so ljudje tudi nekdaj radi. O tem je rekla: „Pila nisem nikdar, cigarete nisem imela v ustih, v kino sem šla zelo redko še takrat, ko je bil v Malovičevi hiši, na zabave pa sem hodila, ko so imela dekleta plesne venčke. To so bile prijetne ure, ne samo za maturantke, tudi za starše. Naša Anica pa je na plesih igrala klavir." Pa zabava danes? Živi so spomini na družinske dogodke, dokler se otroci še niso raztepli po svetu, na čase ko je bila Pavčičeva domačija še na Glavnem trgu, v stavbi, kjer je zdaj Knjigotisk. Ze leta 1928 so se preselili v vilo na Ljubljanski cesti, tako da je na Glavnem trgu ostala la pekarija in družina sina Jožeta, ki je prevzel pekarijo. Pavčičeva je vdova že ceiih 47 let. Prenekateri, ki ve za njena leta, pa jo morda na skrivaj občuduje, jo vidi dan za dnem na vrtu. Morda je zraven kanček človeške zavisti: saj je redkokomu dano z devetim križem na plečih ohraniti toliko umskih in telesnih moči.-Temu bi se lahko reklo, da ima Franja Pavčič pravo srečo šele v pozni jeseni življenja. RIA BAČER _ Ko je v poznoavgustovskem popoldnevu vročina ljudi poganjala v senco, h Krki in k počitku, so mladi vzdihovali, da niso za nobeno delo, najstarejši Novomeščanki še na misel ni prišlo, da bi tožila nad soparico in morda legla. Franja Pavčič, ki bo letos oktobra dopolnila 93. leto, je kot običajno ta čas sedela za mizo v kuhinji in s hčerjo razpravljala, kaj jima je še postoriti, Preden se dan prevesi v noč. Njena hiša na Ljubljanski cesti, ki še daje videz prave vile, kakršne so tudi nekoč zidali le imoviti meščani, je znotraj sicer potrebna popravil, toda Pavčičevi jih ne zmoreta. Preživljata se s kmečko Pokojnino, ki jo dobi le mati, največ pa z vrtom, čelno še s stanarino od strank. Prav zanimiv je bil klepet z umsko svežo in tudi telesno dokaj čilo Franjo Pavčič, ki je iz trdne Dularjeve domačije v V avti vasi komaj 21 let stara pred 71. leti prišla za stalno v Novo mesto. Še sama skoraj otrok še )e poročila z znanim pekom Pavčičem, vdovcem s sedmimi otroki. Kasneje je rodila še pet svojih °1rok, štirje iz obeh zakonov pa so umrli še mladi. ..Včasih je bilo tako, da me niso doma kaj čosti spraševali, če hočem moža, ki so mi ga 'zbrali ali ne. Srce je bilo sicer oddano, toda to nikomur ni bilo mar. Čeprav je Pavčičeva hiša na Glavnem trgu takrat veljala za imovito, smo vsi v družini krepko delali. Jaz sem imela na skrbi otroke, prodajala sem v trgovini, kuhala še za pet pekov, pri vsem pa mi je pomagalo eno dekle." Kakšno je bilo pred 70 leti življenje v Novem mestu? Kaj so gospodinje kuhale, kako s° ljudje preživljali prosti čas in nedelje? .,Župa je bila pri rjas vsak dan obvezno za Slavno južino, zraven pa krompir in zelenjava. Ob nedeljah smo imeli navadno pečenko. Meso je bilo poceni, žemlje so bile po dva krajcarja. Kaj srn° počeli ob nedeljah? Počivali smo, ker trgovina ni bila odprta, včasjh sem.šla z otroki na ^Prehod na Marof, okrog Šmihela ali na Grm. Redkokdaj smo šli vsi na sprehod in potem kam v gostilno. Mož je zahajal v lokale, bolj po službeni dolžnosti, da je dal za kak liter tam, kamor smo dobavljali kruh. Nikdar pa ga nisem videla pijane-9a- Bil je 24 let starejši od mene in je najraje yidel, da sem se bolj držala doma in otrok. Ko scni bila še doma, sem se rada kopala v Krki, ker sem bTla ob njej doma. Rada sem čolnarila, toda za vse to je bilo v mestu malo priložnosti." ~~ Bili ste iz dokaj premožne meščanske hiše. Ali ste hodili na dopust v letnem času in kam? ,,Takrat novomeškim družinam niti na misel ni Prišlo, da bi poleti hodili na morje. Kasneje, pred vojno, ko je že moj sin imel avto, smo se včasih Peljali, ampak samo na kratek izlet." — Sre bili kdaj na potovanjih in kje najdlje? „Še kot dekle sem bila najdlje v Anconi, v [taliji- Tja smo potovali z ladjo, kot poročena žena pa sem bila dvakrat v Avstriji,v Gradcu in na Pri najstarejši Novonuščanki MOZ 2 AMERIKANSKIM ŽIVLJENJEPISOM Pogovoriti se zna tako s škricem kot kmetom. alo te svoje priljudnosti je podedoval že doma, elo si je je pridobil z delom. Za njegov življenje-I bi lahko rekli, da je „amefikanski". Opravljal ® vrsto del: bil je električar, kurjač, natakar, hrbnik nekaj domov, gostilničar, dokler mu ekega dne ni bilo dovolj vandranja po Sloveniji *e je udomačil na kmetiji v Srednjih Lakencih. Tudi zdaj, ko ima Jože Bečaj že 48 let, ga še ni Pustil nemirni duh. Kar naprej nekaj snuje, na-.I^Pje, pripravlja. Morda je bila tudi njegova po-letnost kriva, da so ga sovaščani gledali malo j*0strani. Zanj namreč ni bilo nikoli nobene ^.lre- Če je bilo treba zgraditi most čez Laken-Icp. je zavihal rokave, stopil do odgovornih *uui, sodeloval na sestapkih pa še sam primaknil e*ai denarja, in most je stal. Prav most je bil °vod, da se je nekoč oglasil na našem uredni-Vu- kjer je brez zadrege povedal, da mu v vasi nagajajo. Obisk na njegovi kmetiji pa je odkril, da je Bečaj priden kmet, kakršnih je v zapuščeni dolini Lakenščice zelo malo. „Prav imate! V to dolino sem prinesel novo življenje. Ljudje so odhajali iz doline. Cesta je bila slaba — taka je še zdaj — potok je nenehno poplavljal in k tem nesrečam se je čestokrat pri-repil še alkohol." Tudi sam se je bal, kako bo na kmetiji. Toda močnejša od strahu je bila želja, da bi nekoč prišel na svoje, na kmetijo, da bi spet živel tako, kot je v Rodinah, kjer se je rodil kot eden izmed desetih otrok. Toda s kmetije, ki nikakor ni mogla preživeti tako številne družine, ga je pot peljala najprej v Novo mesto. Tam se je zaposlil pri tedanjem Elektru in celo pridobil polklvalifikacijo iz te stroke. Potem se je priženil v Mokronog in si našel delo v kurilnici v KPD Dob. Leta 1963 je začel kot gostilničar. V enem samem mesecu je postavil gostilno na noge. Toda delo mu ni ugaja- lo. Kot je dejal, je v gostilnici bolj slabo zaslužil, ker je bilo preveč davkov. Po štirih letih je gostilno opustil, hišo pa zamenjal za zapuščeno kmetijo v Lakencih. Toda tedaj se še ni odločil za delo na njej. Pot ga je zanesla na grad Snežnik, kjer je bil štiri leta oskrbnik. Potem je bil nekaj let v Domžalah, kjer je upravljal Jamarski dom. Malo ga je dajalo domotožje po Dolenjski. Potem je prišla vest, da je umrla ženina mati. In se je vrnil. Nekaj časa je bil natakar v bifeju hotela Metropol v Novem mestu, hkrati pa resneje začenjal kmetovati. Toda služba ni šla skupaj s kmetijo. Dela je bilo vse več, tudi obremenitve sina in hčerke, Tilna in Vilme so bile prehude. Vsako jutro, preden sta šla v šolo, sta morala še nakrmiti živino. In potem so se Bečajevi odločili, da se povsem posvete kmetovanju. „Hiša in hlev sta bila stara, vsako leto so se vrstile poplave. Pogled na mojo kmetijo, ki sem jo dobil za popolnoma novo hišo v Mokronogu, je bil kaj klavrn. Zagrabiti je bilo treba za delo. Kupil sem par konj in začel vleči les iz hoste. Težko delo je bilo to. Še sreča, da je nisem skupil. Delal sem namreč v največjem mrazu. Na leto sem spravil iz gozda tudi po sto prostornin-skih metrov lesa. Počasi smo kmetijo usposabljali za normalno delo. Potem sem začel obnavljati hlev. Kot je navada na kmetih, je hlev prišel prej na vrsto kot hiša. Predlani smo zgradili še hišo. Ves čas nekaj gradimo, ves denar sproti zabijemo v zidove," se je nasmejal Bečaj. Nikoli mu ni bilo žal, da je zamenjal hišo v Mokronogu za to kmetijo. Tudi tedaj ne, ko so bile poplave najhujše in je bilo pod kozolcem za pol metra vode. Vedel pa je, da mora nekaj ukreniti. Tako je lani povsem slučajno izvedel, da se v Trebnjem pripravlja sestanek kmetijske zemljiške skupnosti. Sam in na lastno pest se je odpravil na sestanek. Tam je razkril svoje težave. Seveda vsi tovariši niso planili takoj pokonci in mu ponujali pomoč. Še marsikatero kljuko je bilo treba obrisati, da so se letos začela dela pri regulaciji potoka. „ Resda je moje zemlje največ ob potoku. Res je tudi, da je dolina ozka. Toda vsaka krpa zemlje je dragocena in potrebna za gojenje kulturnih rastlin. Pri nas pa je rasel samo loček. In ne samo pri nas. Skratka, regulacija potoka koristi vsem v dolini, medtem ko večni nevoščljivci mislijo, da imam korist samo jaz, ker je od 740 metrov brega kar 500 metrov mojih. Podobno je bilo z betonskim mostom, ki sem ga zgradil letos. Kot kooperant Gozdnega gospodarstva sem vsako leto iz hoste spravil tudi po sto kubikov lesa. Zato sem zaprosil za prispevek. Odobrili so mi dva in pol milijona starih dinarjev. Toda denar sem dobil šele, ko je most že stal, v celoti pa me je veljal sedem milijonov dinarjev. Seveda, zdaj bi tudi drugi radi tak most. Lahko ga bodo imeli, tudi pomoč bodo dobili, če bo zbor zadružnikov tako odločil, kot je meni." A vsi ti nepotrebni zapleti Bečaju ne jemljejo volje do dela. Zdaj namerava zgraditi hlev za 16 glav živine in par konj, ki so njegova velika ljubezen. Pa na kmečki turizem misli, nekoč bo morda zgradil tudi ribnik. Rad bi, da bi dolina spet oživela in prinašala toliko, kot je nekoč. Resda se ne splača gojiti vseh kultur* tudi pšenica je bila letos bolj slaba, a kmet mora gledati tudi na potrebe družbe, meni Bečaj. Čeprav žena Silva tu in tam „kroti" Bečajevo vnemo glede načrtov, ki jih ima za prihodnost, je vendarle tudi ona zrasla s kmetijo. Nikoli prej se ni ukvarjala s čim podobnim, toda z dobro voljo se je moč priučiti tudi kmetovanju: molži krav, krmljenju prašičev in govedi. In tudi glede prihodnosti Bečajevi niso v skrbeh. Čeprav sta Tilen in Vilma zaposlena, veliko pomagata na kmetiji, nekoč pa bo sin nadaljeval očetovo delo. J. SIMČIČ Šercerjeva brigada, ena prvih slovenskih partizanskih brigad, bo praznovala v soboto, 11. septembra, v svojem obnovljenem taborišču na Mokrcu 40-letnico ustanovitve. V počastitev praznika te slavne narodnoosvobodilne enote objavljamo pripoved o njenih bojih na območju Gorjancev in Krke poleti 1943. Šercerjeva brigada naj bi obiskala Kočevarje, ki so zasedli plodna ravninska polja in bogate vasi izgnanih Kočevarjev. Najbližja je bilo Veliko Mraševo. Partizanske bolnišnice po Gorjancih in Rogu so bile že brez zalog hrane, njim bližnje vasi pa so že dale vse, kar so imele presežnega živeža. 7, julija so v brigadnem štabu dokončali načrt akcije na Veliko Mraševo. Brigada bi prebredla Krko, in ker je takoj na levem bregu nemška „rajhovska" meja, bodo minerji pripravili prehod in bo I. bataljon z dvema svojima četama takoj postavil zasede, na kilometer daleč od prehoda skozi žico proti Krškemu, II. bataljon bo uničil obmejno-postojanko Brod in zavaroval most, ki bi se čezenj umaknila glavnina z vozovi in govedom, III. in IV. bataljon pa bosta opravila skupaj z eno četo I. bataljona napad in rekvizicijo v Velikem Mraševem. Prva četa IV. bataljona bo držala ves čas akcije mostišče na desnem bregu Krke. Na večja presenečenja ni bilo računati. Na desnem boku bo imela brigada Cankarjevo, ki bo napadala letališče. Z njo bo šel tudi del minerskega voda Šercerjeve brigade s komandirjem Cirilom. Pred odhodom bataljonov je brigadirnemu zboru razložil politični komisar Tone načrt in namen akcije. Nato se je kolona spustila po bližnjicah in po poraslih pobočjih, čim bliže reki. Gozd je segal do bregov Krke. Borci so zabredli v toplo vodo, ki na izbranem prehodu ni bila višja od vratu nanjižjega borca, nato pa so minerji odhiteli čistit mejo. Noč je bila temna, oblačna in kmalu zatem se je že vsa kolona lahko zrinila skozi kakšna dva metra širok prehod. Prva dva bataljona sta odhitela po svojih opravkih, III. in IV. pa sta čakala na patrulje, ki so odšle na ogled k vasi. Do prvi h "hiš so imeli nekaj sto metrov in nič kaj lagodno ni bilo stati takole nezavarovan, tik z minami podložene meje na „svetih" tleh rajha. ^ Ogledniške patrulje so se vrnile in povedale, da 'varujejo vas domači vojaki — mobilizirani kmetje, ki imajo zasede okoli in okoli vasi. Ždijo v zaklonih, nametanih iz ruše in vkopanih v zemljo. Brigadni štab se je brž odločil. Borci so se razvili v strelce in začeli stiskati obroč. Gazili so v temo in lomastili po mladi koruzi, zrelem žitu in krompiriščih. Slišati jih je bilo, kot bi napadala čreda veprov. Na bližnji njivi krompirja so švistnili prvi streli — in zadeli v črno. Brigada je bila v trenutku ob tri borce. TUDI NAD HltLERJEVE PORTRETE To je alarm za branilce in oblegovalce. Partizani so se pognali v jurišu na vas, v zmedi in ne vedoč, kaj vse to pomeni, pa so jo nekatere sovražnikove zasede popihale med hiše, druge so ostale v bunkerjih. V nepredirni temi in splošni zmešnjavi so borci pričeli vdirati v hiše in hleve in znašati živež in kar se je dalo vrednega odnesti — če je kdo utegnil, je mimogrede razbil še fuehrerjeve portrete po stenah in kar je bilo šare s kljukastim križem. Ko so odprli v neki hiši omaro, so v njej zagledali skrito žensko, ki je vsa preplašena izdavila iz sebe: ,,Sem Slovenka." Ves plen so zlagali na vozove in vanje vpregli konje, ovedo pa so vlačili iz hlevov in ga vezali na povodce. Opravilo pa v oblačni, temni poletni noči ni bilo lahko. Na desni je grmelo in se pobliskovalo pri Cerkljah. Pod lebo so puhteli stebri ognja in črnega dima zažganih tangarjev in bencinskih tankov na levici je bilo slišati egljanje strojnic in eksplozije bomb. Brigada je hitela z rekvizicijo, da bi bila čimprej zunaj nevarnosti. Daleč naokoli je po postojankah dan pre- priloga dolemskepa lista^ Ko je za dne videl svojo zmoto, se je sam prebijal iz rajha in dohitel II. bataljon, ki je bil v zaščitnici, ko se je brigada že premaknila drugam Ves ta pokol so slišali ne daleč proč cankarjevci in so mislili, da je njihova zaščitnica z dobrih položajev razdražila fašiste in jih sedaj tolče po mili volji. Vsa brigada se je potem nastanila v Gabrju. Vrnila se je v osje gnezdo bliže belogardističnim postojankam med Novim mestom in Gorjanci in žično pregrado. Drugi bataljon je šel takoj nadnjo in je porušil nekaj nad šestdeset metrov. Ko se je bataljon vračal od žice, se je 12. julija spopadel pri Mihovem z italijansko kolono. Nepričakovan boj je bil oster in je bilo na obeh straneh precej ranjenih. Spet je postalo vroče. VESELA VEST S SICILIJE Z belogardisti seje zapletel v obračunavanje pri Dolžu tudi I. bataljon. V strahovitem boju so padli štirje borci, trije pa so bili ranjeni. Vsaj toliko žrtev je imel tudi sovražnik. Tega dne je prišla do brigade tudi že dolgo pričakovana, vendar kljub temu presenetljiva in razveseljiva novica — zavezniki so se izkrcali na SicilijiI Kako je vsem odleglo! Borci so jo sprejeli z nepopisnim navdušenjem. Politični komisarji so brž sklicevali sestanke in borcem razlagali posledice tega odločilnega preobrata. Odslej se bo kolo vojne prav gotovo zavrtelo hitreje! Vsako noč so odhajale zasede proti dolini čakat sovražnikove patrulje in trgat žice. To je bila najlepša priložnost, da prizadenejo sovražniku občutne izgube, ko je po več vojakov zabarikadiranih v bunker, in če sl hraber in spreten . . . Glavni štab NOV in PO Slovenije pa je poslal šercerjevi brigadi 23. julija 1943 tole dnevno povelje: URA ZA HRABROST „V noči od 13/14. VII. tega leta je IV. Slov. N. O. B. Ljubo Šercer vodila napad na žico in bunkerje ob njej nad D. Suhadolom (k. 430). Na sami koti gradijo Italijani velik bunker. V zaščito.gradnje so postavili 9 zasilnih bunkerjev. Okrog bunkerjev je čistina. Noč, v kateri se je izvršil napad, je bila svetla. Bombaši so se približali bunkerjem na razdaljo od 20 do 40 m Italijani so jih opazili in odprli nanje močah ogenj iz mitraljezov in minometov. Kljub vsemu ognju in kljub temu, da je vedel, da so ga Italijani opazili, se je tov. Polde Kastelec, bombaš Šercerjeve brigade, star 15 let, plazeč se približal sovražnikovemu bunkerju na razdaljo 3 m in vrgel v bunker 2 nemški bombi. Šele, ko so ga zapazili 'z sosednjega bunkerja in ga začeli silovito obstreljevati, se je tov. Polde umaknil. 2a to hrabro dejanje izreka glavni štab NOV in PO Slovenije bombašu tov. Kastelec Poldetu, partizanu Šercerjeve brigade „pohvalo." Ko se je Polde Kastelec vrnil ves zadihan in žarečih oči k svoji 1. četi IV. bataljona, ki je strme gledala, kaj počenja njen najmlajši borec, je pokazal svojo bluzo, k' je imela desno stran prsi in rokav ves preluknjan od rafalov, pa ga ni nobena krogla niti oprasnila, ko se je P° trebuhu plazil k bunkerjem Ko je bila grožnja odstranjena, so se borci pognali na žico in je potrgali 40 m Več niso mogli storiti, ker so sovražniki besno streljali ob vsej črti. Partizani so na ogenj odgovarjali in ranili nekaj sovražnikovih vojakov, sami pa tudi imeli tri ranjene. Tudi naslednjo noč se je izkazal IV. bataljon, ko je porušil kar 320 m žice med Šmarjem in Vrhpoljem. Medtem pa je III. bataljon spet naskočil koto 430, ki je imela kjučni položaj daleč nad okolico in je bila s svojim sistemom trd oreh. V pomoč ji je bila ena četa IV. bataljona, ki je držala zasedo pri luknji v žici, ki so jo naredili prejšnjo noč. Dočakala je kolono Italijanov in belogardistov in jim ranila 5 vojakov. Ko so se vsi bataljoni 15. julija dopoldne zbrali na oporiščnem položaju v gozdu nad Gabrjem in je prejel bombaš in junak Podle Kastelec od brigadnega štaba ročno uro v priznanje za junaško dejanje, se je brigada premaknila na vrh Gorjancev, kjer sta I. in II. bataljon ostala pri Žagi, III, in IV. pa sta se spustila v vasi Jugorje in Maline. MILAN GUČEK plah. Kdo ve, kaj pripravlja sovražnik? V vasi ni bilo nobenega odpora, ker v temi ni moč spoznati, kdo je sovražnik in kdo tovariš. Dve četi I. in II. bataljona iz brigadne rezerve, ki sta bili ob hitro opravljeni rekviziciji v Mraševem sedaj odveč,.sta pohiteli še v bližnji naselji Kalce in Naklo in sta, kar se je v tem kratkem času dalo, izpraznili kašče. K štabu brigade je prišel kurir drugegd' bataljona z Broda in povedal, da so borci zmagali žandarje v utrjeni gostilni na križišču. Iz pritličja so jih nagnali v klet in hišo nad njimi zažgali. Pa so ostali živi. Ko je strop nad njimi že žarel od ognja, so se pričeli oblivati s steklenicami piva, ki ga je bila klet polna. Ker niso bili več nevarni, je bila pot za povratek po mostu prosta! V tem pa se je vrnil v Veliko Mraševo I. bataljon, ki se je umikal pred močno kolono od Krškega prodirajočega sovražnika. VRNITVE PO SUHEM NE BO Sedaj ni bilo več časa za pot v kilometer oddaljeni Brod. S prevozom in povratkom po suhem ne bo torej nič. Ostane samo še povratek po poti, po kateri so prišli. Glavnina se je brž zbrala, intendantje so prekladali z vozov plen v nahrbtnike. V bataljonski koloni sta se obirala dva borca, in ko ju je nekdo opomnil, naj se podvizata, sta skočila iz vrste in jo ucvrla nazaj med hiše. „Držite jih, Nemca sta!" so kričali za njima, pa je bilo že prepozno. Kdo ve, če ni ostal takole pomešan in v tej zmešnjavi tudi kakšen partizan med kočevarji? Iz smeri od severa in vzhoda je bilo slišati neprekinjen ropot motorjev. Zasede so se že umikale proti vasi za umikajočo se glavnino, in vsak čas bodo Nemci za hrbtom. Nad črnimi in nizkimi oblaki je bilo zaznati prvo jutranjo svetlobo. Pot proti prehodu v žici so usmerjali borci otr kolonah in priganjali, da bi bila brigada čimprej skozi. Kar počez po polju so hiteli goniči s tropi goveda, med njimi so se opotekali s plenom obloženi partizani in se borili z vgrezljivo težko zemljo. Nenadoma se je ulila ploha. Predhodnica je že gazila v reko, ko so od vasi zaropotale .nemške brzostrelke. Zasede in pobočnice ob prehodu so bile pripravljene in silovito odgovarjale. Naliv je bil vse hujši in dež in meglica od tal sta se združila v kopreno, ki je pokrivala zemljo za moža visoko. To je bila rešitev! Glavnina se je že zavlekla skozi prehod v meji, tako da so sedaj odstopale zasede. Nemci so začutili, da se odpor rahlja in so si upali bliže. Toča krogel je bila vse gostejša in vsak šercerjevec si je skušal pomagati čimprej na drugo stran vode. Govedo je bilo ob tem peklenskem trušču preplašeno, trgalo se je in divjalo za bežečimi. Strel z druge strani meje je zadel goniča krav Lovrenca Razdriha, ki je omahnil; zapletenega med vrvi so ga živali pohodile in vlekle s seboj v vodo. Splašena živina je nasadila na roge še nekega borca in ga pahnila v vodo, ki ga je odnesla za zmeraj. ZA ŽALOST IN VESELJE NI BILO ČASA ^lemci so že pridrveli do brega reke in streljali za partizani z vsem orožjem, pa nikogar več niso mogli vzeti na muho. Zakrila sta jih megla in gozd. Zato pa so metali na drugo stran v breg mine kar na slepo. Brigada je hitela navkreber in se počutila kmalu kot „doma". Medtem se je tudi zvedrilo in zapovedan je bil počitek. Intendanti so preštevali in odbirali plen. Kar je ostalo in ni bilo za bolnišnice, sta dobili obe brigadi, Šercerjeva in Cankarjeva. Za ceno življenj sedmih borcev in enega pogrešanega in dveh ranjencev je brigada pripeljala s seboj 65 repov goved in 10 konj. Prinesla je na desetine zaklanih prašičev, na stotine mernikov žita, moke, nekaj sto kil masti, suhega mesa pa tudi perila in švabskih uniform in celo tri puške. Za žalost in veselje pa ni bilo časa. Nemci so pridrveli čez mejo v Ljubljansko pokrajino in zahtevali od Italijanov, da naredijo skupaj z belogardisti nemudorna vzajemno hajko proti partizanom To je bilo čutiti tudi v brigadi. Drugi in III. bataljon sta brž zasedla položaje pod vasjo Mladje in obhodne patrulje so se že spopadle s sovražnikovimi prehodnicami. Ko so Nemci, ki so akcijo vodili, ugotovili partizanske položaje, so poskušali napad združene pehote podpreti s težkimi tanki, ki pa se niso mogli premikati po strmem in spolzkem terenu, Ker se niso upali v težko dostopne bregove in pred dobro postavljene partizanske cevi, so sovražniki pešaki pričeli na široki fronti obkoljevati. Pomagalo jim je letalo, pa sta z nenadnim sunkom pridrli njihovi pobočnici do vasi Slivje na levem in Brlog na desnem krilu. Riko, mitraljezec III. bataljona, ki je imel piko prav na avione — proslavil se je že v Vukovcih, ko je s krošnje neke jablane enega s svojo zbrojevko sklatil — je bil besen: avion je preluknjal kotel in iz njega je stekla „župca". Vzel je s seboj pomočnika in sta splezala v kozolec dvojak. Odprl je vrata, na rame svojega pomočnika naslonil mitraljez, pričakal avion, da je spet zaokrožil nad vasjo, in ga sklatil! Med tem ko so sovražnike pri Slivju hitro zavrnili borci III. bataljona in jih pognali v dolino, so v Brlogu uspeli zažgati nekaj hiš in izropati vas. Prvi bataljon, ki je zasedel položaje v vinogradih nad vasjo, tega ni mogel preprečiti. Z odločnim protinapadom jih je nato potisnil v dolino II. bataljon, vendar jim ni mogel ugrabiti plena, da bi ga vrnili vaščanom. Tretji bataljon je izgubil hrabrega borca Zvoneta Petkovška — Džonija, doma iz Ljubljane. Iz svoje volje se je priglasil za patruljo, ki je odšla Nemcem naproti. Ko je branil sovražniku dostop k bataljonu za neko samotno kočo, ga je nemški ostrostrelec zadel v glavo. Ko so združeni sovražniki videli, da ne morejo do brigadnih položajev, so vpregli v boj minomete in topove. Obdelovali so vsa pobočja, kjer so slutili partizane, pa brigadi niso mogli do živega. Proti večeru so nehali obstreljevati. Nemci so se vrnili čez mejo, s seboj pa so odpeljali živino, ki so jo naropali v bližnjih vaseh na tej strani Krke, češ da jo bodo vrnili Kočevarjem in za kazen, ker niso Italijani zadržali partizanov, da jim ne bi raztolkli letališča in ..očistili" Mraševega. PRESENEČENJE ZA OBOJE Naslednji dan, 9. julija, se je brigada premaknila nazaj k vasem Veliki Ban in Ržišče. Tam je ostala dva dni. Ko je bil nato zapovedan premik proti zahodu, je šel II. bataljon sam naprej, k javki k Sv. Miklavžu tik pod vrhom Gorjancev. Komandant in komandirji so bili medtem pri brigadnem štabu na nekem posvetu, bataljonsko kolono pa je vodil komisar Vinko Šumrada -Radoš in je tudi korakal na čelu predhodnice. Še pod Polževim ranjeno levo roko je nosil v široki obvezi, obešeni okoli vratu. Na poti iz soteske potoka Pendirjevka so videli daleč in visoko nad seboj na grebenu kolono cankarjevcev, ki so tudi marširali nekje z levega krila proti Sv. Miklavžu. Bataljoni Cankarjeve brigade so se že nekam zamaknili, ko je lezel na isti greben II. bataljon in nenadoma zapazil pred seboj - Italijane, ki so šli tudi v isto smer -proti Sv. Miklavžu. Za oboje je bilo nenadno srečanje tudi presenečenje. Prva se je znašla predhodnica II. bataljona. Po Radoše-vem rezkem povelju so mitraljezci vžgali kar stoje in najbližji je zdrvel naprej, da bi prvi zasedli vrh grebena. V sovražnikovi koloni so bili fašisti z rdečimi kravatami, arditi. Kot pobesneli so se vrgli proti partizanom - in jih prehiteli. V svojem naletu so odrezali predhodnico od glavnine, ki se je kotrljala nazaj v globel. Nikogar ni bilo, ki bi prevzel nad četami spodaj komande. Juriši arditov proti skoraj že obkoljeni - Radoševi skupinici so bili vedno bolj srditi. Nabijali so z dumdumkami, da je bilo od razcefranih vej nad partizanskimi položaji kot zelen snežni metež. Fašisti so s strelom v magazin onesposobili najprej en partizanski mitraljez, nato pa z bombo od blizu še drugega. V tem so branilcem lezli fašisti že v bok, da bi sklenili obroč. Kar je borcev ostalo, so se morali umakniti. S seboj so komaj odvlekli kakšnih osem svojih, hudo ranjenih, pet borcev pa je ostalo pobitih na bojišču, z orožjem vred. Tudi mitraljez je bil zraven. To je bil hud udarec za vso brigado, za ves II. bataljon in še najbolj za njegovo 2. četo, ki so ji dali že vzdevek „jurišna". Med padlimi so bili neki mlad fant od Idrije pa Maks in star partizan Tone Lavrič, doma z Golega, in zraven še mitraljezec I. bataljona, ki se je pred dnevi v zmešnjavi pomešal v Velikem Mraševem med kočevarje. recenzija gledanje kožo urn novinarjev Preden karkoli zapišem o knJ'9i sami, je treba nekaj besed nameniti okoliščinam, ki so se sPletle po njenem izidu pri Po-•Tiurski založbi. Ni namreč obi-Cai, da bi t. i. nakladni slovenji tedniki pohiteli in z raz-9ovori s piscem pospremili njegovo prvo knjigo na pot med bralce. Take popotnice (pri kateri ne veš, ali je bila narejena zato, ker gre za izjemno, vse Pozornosti vredno delo, ali pa [Oorebiti iz bojazni, da bi knjiga brez posebnih pojasnjevanj ostala nerazumljena) je bil pred kratkim deležen roman Bogdana Novaka „Na drugi strani Ljubljanice". Iz razgovorov se Je beroče občinstvo podrobno Oznanilo z nagibi, ki so tega slovenskega novinarja in (zdaj todi) pisatelja vodili k pisanju Pričujoče knjige, izvedeti je bilo mogoče marsikaj o pis-cevih literarnih načrtih (ki so, mimogrede rečeno, na moč obetavni), ne nazadnje pa tudi to, da je Novakova knjiga v slovenskem prestolnem mestu dvignila precej prahu. Zakaj? Tedniki na to vprašanje ne da-Jeio izčrpnega odgovora, človek Pa vseeno posumi, da je bilo skuhanega nekaj vročega — in do bi potlej še odlašal in knji-* ne vzel v roke prej ko mogoče. Ko jo prebrano odložiš, ti je marsikaj jasno. Najprej to, da je roman izjemen le toliko, ker °bravnava novinarstvo, torej P°klic, ki na Slovenskem z metniškimi prijemi sploh še ni brpneje obdelan. Po drugih ' erarnih izjemnostih se ozira-0 zaman, delu lahko očitamo ®Prečiščenost, ako s tem poj-bierrio prenekatero gosto-asedje, ponavljanja (npr. do- nih- 8' da stare9a gas'lca ne bo ce učil špricati), mestoma ni 2 avs.nie povezave med posame-'tb' Prizori, dogajanje je po-' kod nasilno vpeto v čas in ostor, oblikovno pa se knjiga -1= rYa zdi kot nekakšen skupek _a ogov in šele v drugi polovici eide v nekolikanj bolj tekočo D b°ved. In še i se kaj našlo. Novakovo domala mrktrsko obvladanje jezika. Vse to kajpak še zdaleč ni tisto, kar je baje dvignilo prah na drugi in na tej strani Ljubljanice in še kje. „Sporna" je vsebina, podoba novinarstva in novinarja v njem, „sporna" najbrž zato, ker gre za popis dogajanj in junakov, ki jih poznavalcu ni težko prepoznati, saj imajo posrečeno spremenjena imena. Časopisna hiša, v kateri se stvari odvijajo, še zmeraj stoji, tudi večina oseb, ki jih srečujemo v romanu, še urejuje ali novinari v tej hiši, pa tudi obravnavani časopis ni nehal pri- < Na drogi strani Ljubljanice Bogdan Novak 9°tovo tudi dobrega denimo, hajati med (tudi dolenjske) bralce. Bi lahko rekli, da je to ..naključno" ujemanje s stvarnostjo sililo tednike, da so pohiteli z nekakšno razlago oz. obrambo knjige? Verjetno ne, po tej plati ni treba knjige pred nikomer in ničemer braniti. Novakov roman kaže brati in ga premisliti kot literarno delo, brez morebitnega podaljševanja v resničnost dogodkov in junakov iz prve polovice sedemdesetih let na drugi strani Ljubljanice. Torej kot delo, ki je literarna podoba novinarstva na Slovenskem, o litararnih podobah pa vemo, da so običajno na moč osebne. S tega gledišča povednosti pričujoče knjige ne smemo posploševati* kot veren prikaz stanja tukajšnjega novinarstva, prej ko za kaj drugega gre za svojevrstno literarno gledanje, kakšni so novinarji pod kožo. Za tako gledanje je Novak izbral domiseln način. V ospredje je postavil junaka, še docela neobremenjenega z vsakdanjimi tegobami novinarstva. Pri uvajanju v nelahko delo je sprva le opazovalec, hvaležen poslušalec, človek, na katerega se vsi lahko zanesejo, zato mu do podrobnosti razlagajo, kakšen je ta, kakšen pa oni. Junak posluša, hkrati pridno dela in sčasoma ve o vseh pa tudi o O zoper minevanje Že dolgo je od tedaj, ko sije znanstvenofantastična litara-tura tudi na Slovenskem pridobila nemalo bralcev. Še važnejše je to, da zametke tega tipa utopične litarature najdemo pri tukajšnjih ustvarjalcih že pred stoletjem ali kaj, v zadnjem času pa se pojavljajo pisci, ki iz izložbe novinarstvu tako rekoč vse. Je tudi tako odprte glave, da kmalu spozna, kako čas, v katerem živi in dela s čudno druščino, ni prizanesljiv, terja spremembe tudi v novinarstvu; a možje peresa se zvečine ne dajo spremeniti, le plašče obračajo po vetru in živijo dalje svoje (p)osebno življenje. Slednje je pri marsikom nevredno novinarskega poslanstva, z očitnimi neskladji pa se glavni junak tedaj, ko ni več zgolj opazovalec in poslušalec, temveč eden redkih, ki niso pokleknili pred to ali ono nečednostjo, seveda spoprime z besedami in dejanji. A spremeniti ne more nič, in ko se mu po zaslugi skvarjenega delovnega okolja sfiži zakon, zgrabi prvo priložnost ter se v upanju, da bo tam bolje, odpravi, za dopisnika k drugemu časopisu. „Na drugi strani Ljubljanice" ni vzeto v precep novinarstvo kot tako, na literarnem situ so ostali ljudje, ki v tem poklicu delajo, poklic pa se da opravljati dobro ali pa slabo. Novakov junak ni bil kriv, da se je znašel v okolju, kjer je bilo poštenega odnosa do dela bore malo, kjer značajske vrline ljudi in druge manire niso bile ravno zgledne. Zato so romanu napake novinarstva ošvrknjene le posredno prek ljudi, ki se z njim ukvarjajo. Iz tega razloga ni nikakršne potrebe ob tem romanu braniti slovensko novinarstvo, četudi je njegova podoba malce očrnjena; res je namreč, da prava, neliterarna stran novinarstva ni samo bela. Eno k drugemu, Novakova knjiga je eden od možnih pogledov na slovensko novinarsko srenjo,.scela gledano je knjiga vsekakor dobrodošla, in ker je spisana na moč berljivo, jo tisti, ki ga te stvari zanimajo, prebere na dušek. DRAGO RUSTJA prebrali smo S smrtjo Mirka Rupla je pred malo manj kot dvema desetletjema po deveti knjigi zastalo pripravljanje in izdajanje Zbranega dela Josipa Jurčiča v znani zbirki slovenskih klasikov pri Državni založbi. V šestdesetih letih je za ponatis večine dotedanjih knjig, ki so t prinesle vsa Jurčičeva prozna, dramska in pesniška besedila, poskrbel Janez Logar. Neprimerno več truda je bilo treba vložiti, da je pred kratkim v uredništvu tega literarnega zgodovinarja izšla deseta knjiga, ki kaže Jurčiča z manj znane plati. Seveda ni mogoče trditi, da Jurčičevo časnikarsko in publicistično delovanje ni znano ter v dobršni meri postavljeno na mesto, kakršno mu gre v slovenski slovstveni in kulturno-politični zgodovini. A vedenje o tovrstni Jurčičevi tvornosti je za širše bralno občinstvo skrčeno le na nekaj šoloobveznih podatkov, ogromno delo, ki se skriva za njimi, pa je blizu samo redkim, ki so se prebili skozi več slovenskih časnikov iz druge polovice 19. stoletja, predvsem Jurčičev Slovenski narod. V knjigi literarni^članki, podlistki, ocene, politični članki, dopisi in kar je še podobnega gradiva, doslej še niso bili zbrani. Te vrste ledino v Jurčičevem zbranem delu orje deseta knjiga, in skupaj z enajsto, ki bo prinesla nadaljevanje političnih člankov in pisma, bo tako le zbran in na voljo raziskavam pa ocenam manj znani, a po obsegu in pomenu gotovo važen del Jurčičeve tvornosti, to je časnikarstvo, ki je velikega Muljavca ,,usodno zasledovalo vse življenje, tudi v času najbolj zagnanega leposlovnega ustvarjanja, dokler se mu ni končno ves prepustil" (J. Logar na začetku več ko sto strani obsegajočih lite- «S3 JOSfl’ IimClfi Zli R ANO DELO 134. knjiga »Mrk* in pi»M«ll<% rarnozgodovinskih opomb, ki omogočajo do potankosti dokumentiran razgled po besedilih 10. knjige). Z objavo pisem se običajno zaključi izdaja zbranega dela posameznega klasika, sodeč po napovedih, se bo pri Jurčiču to zgodilo z enajsto knjigo. Prav bi bilo, ako bi do tega prišlo že lani, ko na Slovenskem nismo štedili moči za obeleževanje 150-letnice rojstva Frana Levstika, stoletnica Jurčičeve smrti pa je minila dokaj neopazno. r. dokaj uspešno sledijo sodobnim tokovom tovrstne proze. Na moč dolg bi bil tudi seznam v slovenščino prestavljenih znanstvenofantastičnih del, tem se je nedavno tega pridružil še ameriškega pisatelja Philipa K. Dicka roman „Ubik" (zq Pomursko založbo ga je poslovenil Bogdan Gradišnik). Vsebine del, kakršno je pričujoče, nima smisla povzemati, saj v nekaj stavkih ni mogoče zaobjeti razvejenega dogajanja. Zapisati pa je treba, da „Ubik" podaja alegoričen popis človeš: kega boja zoper sile entropije, ki grozijo, da bodo življenje in stvari na Zemlji podvrgle popolnemu neredu. Kakor se za znanstvenofantastični roman spodobi, je Dick za prizorišče dogajanja izbral nenavadno okolje, to je posmrtni svet, v katerem si nekdaj stvarni ljudje s pomočjo dosežkov znanosti omogočijo svojevrstno polživljenje. A tudi to jim ni usojeno na vekomaj, zanj se morajo boriti z mračnimi silami, ki spodbujajo minevanje. Vrednejši znanstvenofantastični romani niso spisani kar tako, niso nekakšno kipenje domišljije brez repa in glave, temveč ob pozornem branju povedo marsikaj tehtnega o bivanjskih posebnostih stvarnega človeka. Dick se je z „Ubikom" povsem približal tako zastavljenemu, najbrž edino pravemu smotru literature. Je pa stvar, ki je v tej knjigi v napoto — to je spremna beseda Žige Leskovška. Že dolgo nismo imeli priložnosti brati tako na hitro skupaj zmetanih misli o pisateljevem delu. Če naj uporabimo dijaški žargon, gre milo rečeno za brezvezno „naklada-nje", brez vsakršne izhodiščne točke in ustrezne izpeljave. Več ko očitno je> da ta spremna beseda ni napisana, ampak sla-1 bo prepisana iz enajstih, zvečine angleških knjig, ki jih pisec navaja na koncu. D. R. pot do slovenske univerze Ob 60-letnici ljubljanske univerze je bila decembra 1979 v dnevniku Delo kot podlistek objavljena razprava z naslovom „Pot do slovenske univerze". T o vsekakor zanimivo delo Ane Benedetičeve je letos v bogato ilustrirani knjigi izdala založba Partizanska knjiga. Vsebinsko sega razprava v drugo polovico 16. stoletja, ko je A. Bohorič začel z „višjimi" študiji, nato pa obravnava raznovrstna prizadevanja skozi več stoletij za uvedbo visokega šolstva na Slovenskem. V času razsvetljenstva so imele te zahteve narodno—jezikovni značaj, po letu. 1848 pa so iz kulturnega prešle tudi v politično območje. Razprava se zaključuje z letom 1919, ko je narodno gibanje končno doseglo ustanovitev prve slovenske univerze, v uvodu pa avtorica na kratko prikaže, s kakšnimi težavami se je morala slovenska visokošolska ustanova ubadati še desetletja, saj njen obstoj in razvoj nista bila neobčutljiva na politični pritisk vladajočih strai.K. »UVVIIETM, »0NTENEGR0 Ltfl «HMtP 0 ARTHUR.. film toalce postaranega Mojstra od „2a|? J'ca ie vprašala opico v živalskem vrtu Kod S' tukai> v Kletki? Mar ni lepše tam rna|gr s' Prišla?" In opica je žalostno priki- St** ^ak pr*zorom se prične novi film Dušana l^j gejeva „Mr. Montenegro ali Svinje in biseri", jev ° 93 za^e,l vrteti v slovenskih kinih. Makave-m,t'Q ta. večni filmski iskalec in družbeni kritik, r filmov „Človek ni ptica", ..Nedolžnost brez zaščite", ,,Misterij organizma" in ,,Sladkega filma", je po sedmih letih premora posnel svoj novi film na Švedskem, v Jugoslaviji pa smo ga prvič videli na beograjskem Festivalu februarja letos. O Montenegru so veliko pisali in ga ocenjevali, kar pravzaprav ni najboljši znak, če vemo, da se je o prejšnjih Makavejevih filmih še govorilo bolj potihem („Misterij organizma" je npr. nastal 1971, pa ga v Jugoslaviji še vedno nismo videli). Kako torej najti pravi način za ocenjevanje tega filma? Ali naj ga primerjamo s prejšnjimi mojstrovinami istega avtorja? Ne, take primerjave film verjetno ne bi najbolje prenesel. Naj ga torej ocenimo povsem ločeno od dosedanjega Makavejevega dela? Ne, to pa spet ne gre. Žato bo najbolje, da uberemo srednjo pot. Med gledanjem filma se mi je porodilo neumno vprašanje, ki mi ni in ni dalo miru: Kakšen bi bil dr. roman, ki bi ga napisal Fjodor M. Dostojevski? To prav gotovo ne bi bil navaden dr. roman, nosil bi neizbrisen pečat velikega ruskega avtorja. Nekaj podobnega je tudi z ,,Montenegrom". Čeprav je v primerjavi z drugimi Makavejevimi filmi skrajno ..normalen", še vedno kar vse od črnega humorja na račun primitivnosti na eni in dehumanizira-nosti na drugi strani. Nekateri kritiki so filmu očitali, da žali naše zdomce, da žali vse Jugoslovane. Mar zaradi tistih mastnih jagenjčkov, ostrih psovk in pretepov? Kako zelo narobe so videli film! Saj so v filmu ravno gastarbajterji edini naravni, zdravi, pravi balkanski ljudje. Ravno ta delitev na črno in belo, na Zahod in na Balkan, je ena od slabosti filma. Takšnega, kakršen je, bi namreč lahko uporabili v najbolj zadrtih socrealističnih državah kot učni pripomoček z nazivom „Taki so ljudje v kapitalizmu". Makavejev nam na strani Zahoda prikaže same nenormalne tipe: popolnoma v business zaverovanega družinskega očeta, deda, ki si domišlja, da je Bufallo Bill, in si najbolj želi, da bi umrl v 101. letu od strela ljubosumnega moža in degeneriranega psihiatra, ki postavlja vprašanja tipa „Kakšna je razlika med enim piščancem" ali pa „Koliko je dolg kos vrvi". Edina ..normalna" v tem svetu je glavna junakinja, Američanka Maryleen Jordan, ki'ji preseda paradiranje v ženskem klubu in lažno družinsko življenje, zato se odloči zbežati iz ubijajočega vsakdana. Zbeži v Zanzi bar, v lokal, ki je prispodoba za vsa geta delavcev, ki hočejo v tujem svetu še naprej živeti domače življenje. Počuti se kot Aliča v čudežni deželi, saj ni vajena pretepov z lopatami, nožev v glavi, domačega žganja in čiste, na trenutke živalsko grobe ljubezni, ki jo tudi sama doživi z mladim Montene-grom. Toda po nekaj dneh zapusti Zanzi bar. Tragična je njena usoda. Zbežati želi iz „bele-ga" sveta, a ji njene navade tega ne dopuščajo, rada bi v „črni svet", a je le-ta nikoli ne bo mogel zares sprejeti. Makavejev to navidez ne- razrešljivo težavo razreši na nivoju črnega humorja: ..skesana" žena se vrne domov in pripravi družini in gostom svečano večerjo. Na vprašanje, kakšen bo konec te zgodbe, Marylen odgovori: „ln živeli so srečno še dolgo let." Toda čisto na koncu, ko prvi obiskovalci že zapuščajo kinodvorano, se na platnu pojavi napis „Sadje je bilo zastrupljeno". Sadje, ki ga je postregla za konec večerje, namreč! Razdeljenost sveta na črno in belo stran je režiser nakazal že z zgradbo filma, saj se prepletajo dogajanja v tipično švedsko "opremljeni družinski hiši na eni in pa v Zanzi baru na drugi strani. Dober ritem filma pa si je zagotovil s hitrimi preskoki z enega nivoja dogajanja na drugega v ključnih situacijah. Prav zares odlične so še nekatere kombinacije posnetkov živali in zvoka človeških pogovorov. Tako na primer poslušamo pogovor zakoncev pred spanjem, gledamo pa' praskanje in pretegovanje dveh opic. Ravno ti prizori, smešni, a hkrati obsojajoči, so najboljši dokaz, da je Makavejev še vedno nekdanji mojster. Le malo postaral se je ... No, in če vas vse to sploh ni zanimalo, vas bo pa mogoče tole: obstajajo možnosti, da bo Dušan Makavejev za Viba film snemal film po drami Slavka Gruma ,,Dogodek v mestu Gogi". Si predstavljate premiero v prenovljenem novomeškem Domu kulture? STOJAN PELKO Priloga dolenjske °^7Q SKICA PRETOKA PRAŠNEGA PLINA /N PRAŠKA SKOZI ODPRAŠEfALNO NAPRAVO IZ ODPADKOV CEMENT Mariborska Metalna je bila glavni dobavitelj domačih konstrukcij in opreme ter montažer pri veliki odpraševalni napravi na jeseniški elektrojeklarni I. Izdelava konstrukcij in opreme je bila zaupana krmeljskemu tozdu. Tovarni lahkih konstrukcij. Ta, 180 milijonov dinarjev vredni objekt v sedanjem poskusnem obratovanju dosega razveseljive uspehe. Po tehnološkem jamstvu American Airfiltra naj bi dosegli pri izstopu prašnih delcev iz naprave manj od 50 mg na kubični meter. Veljavni predpisi dopuščajo trikrat večjo količino. Jeseničani nasploh že lažje dihajo. Ni več nevšečne rdečkasto rjavkaste prašne zavese nad elektrojeklarno. Še več, pri polni obremenitvi bo naprava zajemala na dan 8 do 15 ton prahu. Njegove'lastnosti so takšne, da ga bo mogoče vračati v proizvodnjo. Ena od mpžno-sti je tudi, da ga uporabijo za surovino pri izdelavi cementa. Poskuse o tem izvajajo v anhovski cementarni. Napravi na zunaj sploh ni mogoče prisoditi takšnih sposobnosti. Videti je kot ena od proizvodnih kovinskih dvoran. Še najbolj značilen je velik zbirni cevovod, ki ga je bilo treba namestiti s 3.200 kN močnim žerjavom. Delovanje naprave upošteva nekatere fizikalne zakonitosti. Zaradi težnosti se nekaj prahu usede v usedalni komori. Del pobere zaradi sile vztrajnosti-udarni odpraševalnik, sesajo pa-tudi cikloni (centrifugalna sila). Svoje opravita še elektrostatična sila v elektrofiltru, na kraju še vrečasti filter (zadrževalna sila). Vse se odvija po suhem postopku. Zajemanje poteka bodisi pri odprtini elektroobločne peči v delovni legi le te in skozi nape nad pečmi, ko je peč odprta. Ves postopek je avtomatiziran, od zajemanja do konca, ko se paletizira prah. Svojevrsten podvig je bila montaža cele naprave. Predvidena je bila namreč enomesečna zaustavitev elektroplavža, V tem času so morali prekriti streho, postaviti stebre za prevzem dodatnih obremenitev nap in cevovodov. Monjpžerji niso ničesar prepustili naključju. Proučili so namreč večlertne vre- bo najprikladnejši mesec za montažo ob ugasnjenih pečeh prav avgust. Ni namreč preprosto ustaviti plavž, še zlasti ne, ker vedno primanjkuje jekla železa. Ker je imela železarna leta 1980 že tako velike obveznosti do kupcev, so takrat zaustavitev za eno leto preložili. Na kraju so vso odpraševalno napravo in pritikline zmontirali tri dni pred rokom-Dvestotih delavcev pri tej montaži niso mogla vreči s tira niti številna presenečenja ob adaptaciji stare jeklarne. Da so to dosegli, so si prizadevali pred samo ugasnitvijo peči zmontirati čimveč. Tudi v Krmelju so predhodno marsikaj zmontirali že v delavnici. Delavci so se v Jesenicah morali kar najbolj izogibati motenju proizvodnje v' martinarni. Že tri dni pred zagonom peči so stekla dela končne fine montaže. Mariborska Metalna je septembra lani od jeseniške železarne prejela zahvalni dopis: ,,Dela, ki so jih izvajali vaši delavci in vaši proizvajalci, so potekala v izredno težkih delovnih razmerah, ob stalni nevarnosti za nesrečo pri delu in pod pritiskom izjemno kratkega roka. Kljub nekaterim težavam, ki so nastajale med delom, sodimo, da je bila naloga v celoti dobro izpolnjena ih da smo izvajalci sposobni ob dobri vsestranski pripravi in organizaciji skupaj z investitorjem uspešno opraviti še obsežnejše naloge." Vsekakor laskava pohvala. Sicer pa kovinarji sami najbolje vedo, kaj pomeni ustavitev elektropeči. Ob jeseniški odpraševalni napravi ni majhna stvar, da je bilo po vrednosti pad dve tretjini dela narejenega doma. Karkoli je bilo doslej podobnega pri nas.zgrajeno doma, je bilo sestavljeno ob mnogo večjem deležu uvoženih delov. Zbrane izkušnje v Jesenicah so tudi špla, da bo pri podobnih projektih uvozni delež še manjši. Pomembno je tudi spoznanje, da je mogoče odločilno izboljšati človekovo okolje celo ob tako nevšečnem onesnaževanju, kot je rdečkasto rjavi prah v železarnah. Za to ni dovolj imeti denar, potrebna je tqdi volja. BODO STOPE SPET KDAJ ZAŽIVELE? Globoko v vznožju Gorjancev, v dolini med Stopičami in Težko vodo, privre iz neštetih izvirov na dan mrzla, kristalno čista studenčnica, se po Jeričkovih travnikih združuje v strugo in daje svoj pečat dolinam vse tja do Novega mesta, kjer se izliva v Krko. V mogočnem pravretju jn v silni pramoči si je izdolbla to dolino, da bi sedaj kot sramežljiva upokojenka uvijala svoj lok med gostimi krošnjami topolov in vrb. Pa tudi sedaj, ko je utihnilo še tistih trinajst mlinov, na kolesih katerih se je igraje preizkušala, se ne da ugnati. Prvi v vrsti teh trinajstih mlinarjev, lastnik Jeričkovega mlina in posestva Franc Kožar, ve povedati, kako je voda pokazala roge, ko so jo hoteli še v drugič zajeziti in napraviti zajetje za vodovod. Izvire so uklenili v beton, ko je bila nizka voda, on pa, ki je poznal njeno moč, je graditelje svaril, naj ji pustijo več odprtin pri izviru, da je ne bodo razdražili, ko bo narasla. Niso ga poslušali, in ko je pričelo kipeti iz silnih gorjanskih prs, je Težka voda odvrgla svoj prisilni oklep. Betonske ograde so padle. Ko se je polegel bes voda, je bilo treba pričeti znava. Sedaj so seveda radi poslušali izkušenega mlinarja in ' betonska struga stoji še danes. Drugo zajetje je bilo. grajeno pred tridesetimi leti, prvo pa daje pitno vodo Novemu mestu in okolici že osemdeset Jet. Še v sredini tega stoletja je Težka voda poganjala veliko mlinskih kamnov ob svojem toku. Prvi je bil Jeričkov mlin, za njim pa so se zvrstili: Bohtetov, Gazvodov, Luzarjev, Malenškov, Kaburjev, Brulčev, Bonov, Bojančev, Znan-čev, Štinetov, Kovačičev in Trpinčev. Nekateri od teh so imeli poleg mlina tudi žage, saj je bogati gorjanski izvir dajal dovolj vode, da je bilo energije za celo leto. To je bilo cvetoče malo gospodarstvo, ki je dajalo kruh in zaposlitev mnogim družinam. Franc Kožar se spominja, kako je bilo v njegovi mladosti okoli mlina vse živo. Tam s Hrvaške so pripeljali ali pritovorili v mlin, potem pa so se utaborili na travniku in čakali tudi po dva dni, da je bilo žito zmleto. Kmečke družine so bile tisti čas številne in vreča moke ni trajala dolgo, saj je bila tudi hrana manj mesnata. Moko so uporabljali za kruh, žgance, močnik in razna peciva, pogosto pa sta bila na kmečkem jedilniku tudi ješprenj in kaša. , Minila so leta, prišla je industrializacija. Kmečki domovi so se praznili, praznile so se kmečke kašče in vse manj vreč je prihajalo v mline. Eno za drugim so obstala mlinska kolesa in mlinarski otroci so odšli za kmečkimi. V dolinah pa je voda lomila trhle jezove in le nekaj mlinarjev je, ki še poznajo svoj posel in imajo mline v takem stanju, da bi že jutri lahko vrgli žito na kamen. To so Štine, Brulc in Kožar. Kožarjev Franc je videl in na lastni koži doživel bogato jesen in hladno zimo mlinarstva. Z žalostjo v srcu je gledal, kako so vprege, ki so se-od Stopič spuščale proti njegovemu mlinu, vse bolj redke, kako se je nad dolino spuščal mir, ki ga je motil le trepet kril divjih rac, ki so se v miru ob mlinu kar udomačile. Okrog hiše in izpod nje, celo izpod drvarnice pa kar bruha sveža voda, polna moči in energije. Lahko bi gnala vsa tri kolesa, ki so še kolikor toliko ohranjena, zadnje, četrto, pa bi pogpalo štiri ^tope, ki so ene redkih ohranjenih daleč naokoli. Vse to je bil Kožar z malo truda in malo stroškov lahko usposobil, sedaj pa vrti le čistilec žita in en kamen, na katerem kdaj pa kdaj semelje kako vrečo 3jdc. Take ajdove moke res v trgovini ni moč kupiti. Kljub vsem sedanjim tegobam Kožar še vedno verjame v bodočnost mlinarstva. „Zatrla nas je industrija in pa seveda visoki davki. Sedaj se je pojavila energetska kriza in pomanjkanje hrane, kar vse kaže na to, da bomo morali s polji in z viri energije gospodarneje ravnati. Po njivah raste trava, čez mlinske jezove pa teče voda neizkoriščena. Naj se kriza še bolj zaostri, kaj bomo jedli? In če že bo žito, bi za vsak primer morali imeti nekaj mlinov z naravnim virom energije, saj je električno omrežje sila občutljivo." Tako razmišlja stari Kožar in se ne da, čeprav sta mu sinova iz domače doline ušla v svet. Verjame, da bo življenje že še uredilo vse tako, da bodo ljudje ‘znali ceniti domači kruh, pridelan z lastnimi rokami, in takrat se bodo morda iz doline zopet zamolklo oglasile Kožarjeve stope, ki so počivale dolga desetletja, in v mogočno enanadstropno, s Kamnom zidano poslopje, ki ga je zgradil stari Jeriček, Kožarjev prapraded in nekdanji šmihel-sko—stopiški župan, se bo zopet naselilo življenje. Takrat bodo divje race, ki v tropih gnezdijo okoli mlma, že čisto udomačene, lisico, ki seyv bližnjem gozdu masti z njihovim zarodom, pa bodo človeški glasovi pregnali. TONE JAKŠE 'Tsnffli Rešitev prejšnje križanke lestvica sombar dramatik čarovnik V Sovjetski zvezi se je ta žival preveč razmnožila Najbolj zviti in krvoločni so mešanci s psi st.prestol- nicababi- loniie odprtina v steni vaški kapitalist perunika omlačeno brazil. žito kopitar Kar ti je namenjeno, temu ne 'ežiš. N. V. GOGOLJ Znati na pamet se še ne pravi zdravilo površina filipin. vulkan zveza komunistov M. DE MONTAIGNE skrivnost- nost “njatelju boš skrivnost Zaupal, ljubici jo boš izblebetal. LA BRUYERE prebivalka bili. vzhoda Kajenje ni lepotnega značaja S prikazom škodljivosti kajenja skušajo v številnih državah omejiti to razvado, prizadevanja pa so zvečine lepotnega značaja, saj si nobena država noče privoščiti izgube ogromnih vsot denarja, ki ga prinaša promet s tobakom, cigaretami. In kakšna so najnovejša dogajanja o škodljivih vplivih tobačnega dima na človeško telo? Ko kadilec vdihne dim, pride blizu 25. odst. nikotina do možganov v 6 sekundah, kar je dvakrat hitreje kot pri heroinu, vbrizganem v žilo. Po nekaj zjutraj pokajenih cigaretah srce deluje hitreje, kadilcu se zbistrijo misli, a kmalu človek začuti utrujenost, če tisti dan kadi še naprej, se upočasni delovanje srca, pade krvi tlak, tudi s sposobnostjo učenja in spominjanja ni najbolje. Vplivi kajenja so odvisni od količine dima, ki ga vdihava kadilec, zato so posledice dokajkrat nasprotujoče si; majhne količine povzročajo drhtavico, velike krče, majhne spodbujajo dihanje, velike imajo nasproten učinek. Nikotin upočasnjuje delovanje želodca in tako posredno blaži neprijeten občutek lakote. Podobno učinkuje tudi na izločanje, s to razliko, da prve cigarete zjutraj običajno pospešijo potrebe po izločanju blata. Čez. dan pa pri kadilcu, ki si privošči vsaj dvajset cigaret, prebavni proces poteka mnogo počasneje kot pri nekadilcu. Pomagajte si z glasbo Glasbena terapija je vse bolj cenjena Zdravilne učinke glasbe so menda poznali že stari Grki, do pravega izraza pa je tovrstno zdravljenje prišlo šele v našem stoletju. Dandanes je t. i. glasbena terapija dokaj enakovredna drugim načinom zdravljenja, cenjena pa je zlasti pri lajšanju utrujenosti, izčrpanosti ter več bolezni s področja nevropsihi-atrije. Svojčas so za zdravljenje uporabljali le glasbo znanih umetnikov, zdaj pa posebni muziko-farmakološki strokovnjaki že zlagajo zdravilne skladbe. Poznavalci pravijo, da so še zmeraj najbolj uporabne skladbe Bacha, Beethovna. Verdija in Mozarta, zdravniki pa morajo biti vešči posla, saj je hudo narobe, ako bolniku, ki je potreben Mozarta, predvajajo npr. Bacha ali koga drugega. Preden se ljudje začnejo zdraviti z glasbo, morajo strokovnjaki podrobno raziskati njihovo siceršnje zanimanje za glasbo, intelektualno raven, zanimanje za tehniko in podobno, kar je pri kirurških posegih povsem odveč. V zadnjem času je modno zdravljenje z zdravilnimi rastlinami, saj si napitke, kreme za masažo in še kaj ljudje lahko sami pripravijo. To prednost pa ima tudi glasbena terapija, saj so bolniki lahko sami pomagajo, kajpak s pravilno izbiro plošč, magnetof onskih trakov ali kaset. prgišče & misli Nož je v prizadevanjih za vitkost kaj nevarno sredstvo Z nožem zoper debelost daleč: ,.Janez, beži hitro domov. Pri Jakličevih se je utrgal bik in dirja na polje. Viš ga, je že (»lomil ograjo!" Rus se smeje in pravi: „Vola se pa že ne bojim." Skrbna sestra kriči: ,,Ne, ne! Bik je, ne vol. Za božjo voljo, teci!" Rus odgovori mirno: „Bik je vol, ki ni (Opravljen. Volu ne bom bežal." Mana vidi, da je ne posluša, in uteče domov. Zver prilomasti. Ni spadala ravno med največje in najsilnejše, ali bila je vendarle — bik. To ni šala. Rus ji skoči naproti in jo zgrabi. Vname se ljuta borba. Bik hoče fanta pritisniti k tlom, Rus skuša biku spodbiti noge in ga vreči. Namen ne steče ne enemu ne drugemu. Potiskala in gonila sta. se sem ter tja brez pravega uspeha. Na cesti se je zbralp yse polno ljudi in gledalo nenavadni |irizor. Bik postane čijbdalje bolj besen in Rus čimdalje bolj jezen. Pririla sta sejte voza. Fant prime gnojni koš in ga (»vezne biku na glavo. Preden ga še more otresti, skoči mu Rus na hrbet in ^ga zajaha. Zdivjanost dospe zveri do vrha. Zamolklo tuleča se spenja in suje, dokler se ne znebi koša in jahača. Bila je Jako zbegana, da ni ne videla ne slišala, ampak divjala tja naprej in upirala vsak hip čelo proti tlom, kakor da ima žrtev pod sabo. Ta slepi bes je pomogel Rusu bolj ko vsa moč, rešil ga je bržkone smrti. Kmalu nosi bik iznova koš na glavi in jezdeca na sebi. Nevarni boj je trajal dobro uro. Ko otrese bik morda že desetikrat svoje breme, ni ponovil več na(>ada, ampak je več oplašen in spehan (»begnil. Brez ruvanja in neprilike ga je gospodar lahko ujel in pripeljal v hlev nazaj. Tako slavno je zmagal bika predrzni Rus. Takrat mu narava še ni bila podelila vse kreposti, dopolnil je ravno sedemnajsto leto. Brez števila pretepov, katere je imel ta čas in pozneje s fanti, me ni volja popisovati. Vsi so dokazali, da ga ni mogel noben posamezen več užugati, niti štiriindvajsetletni korenjaki se niso mogli skušati z njim. Kamorkoli je Rus prišel, je slišal gospodo preklinjati; ni tedaj čudo, da jo je tudi on sovražil. Še bolj ga je razpadlo Nosili so ga v velikem V stolu štirje kmetje. Gorje tistemu, ki ni stola prav držal! S A svojega sedeža mu je dal gos[»d tako gorko zaušnico, da so \ mu zobje zašklepetali. Mlakar mu je pravil, kateri tlačani so ? najbolj uporni in nemarni. Take je poklical predse in jih V nažigal sam z bičem. 0 Rus posluša to povest z odprtimi usti, začne se tresti, 1 bledeti in rdeti. Krvavo pogleda strica in zatuli zdivjan: ,,ln vi, \ šlape! To ste trpeli! Oh, oh, če bi bil jaz med tlačani, bi bil 0 pokazal sedem sto sonc temu satanu Kunu, temu podrepnemu i ciganu Mlakarju. Vi pa, fej te bodi, ste ga morda še častili — u hu, hu!“ Dalje ne more govoriti, vrže se na tla, grize travo, prst in kamenje; ukloni se in začne ruvati iz zemlje mlade 1 gabre in smreke, odlomi debelo bukovo vejo in mlati z njo i zemljo, drevje, sebe in strica. Mož se tako prestraši, da se ne more ne braniti ne besedice ziniti. Bil je prepričan, da se je fantu zmešala pamet. V nekoliko trenutkih se je bil tako 1 ' spremenil, da ga ni (»znal. Skrčeni obraz mu je bil brez barve, , i modra usta so tiščala peno, oči so zijale tako neznansko , ostudno, kakor da so izbite Iz jamic in se drže glave le še za tanko žilico. 1 Ko se starec nekoliko zave, pobegne v vas in skliče ljudi, da i mu pomorejo zvezati norca in ga spraviti domov. Vaščani gredo z njim v hosto in najdejo Rusa — pametnega in ' zdravega! Ljudje začno majati z glavami in pravijo, da je i ' obnorel bržkone stric, ne pa sinovec. Vsi nejevoljni se vrnejo. i Starec zdaj sam ne ve, kaj bi si mislil. V čudu povprašuje Rusa, kaj mu je bilo prišlo. Fant se nasmeje in veli: „Saj ste vi krivi. Pripovedovali ste mi take strašne reči! Kdo hudiča bi vas mogel mirno poslušati? " Odslej se je mož Rusa bal in gledal, da se ga znebi. Pri sestri mu je kri nekaj tednov počivala. Svoj god (ja je praznoval zopet z grozovitim ravsonn, kakršnega še ni doživel. Bil je pripeljal na njivo gnoja. Naenkrat prileti Mana in zavpije že od stričevo.pripovedovanje. Po njegovi razbrzdani domišljiji ni * bila drugo kot krdelo lačnih volkov, ki,preganjajo in mesarijo ubogega kmeta. Hrepenel je po maščevanju. Celo okolico je vznemirila novica, da so prišli zemljemerci pregledovat in L cenit polje in hosto. Kmetje so ugibali: ,,To ne pomeni nič * . dobrega. Kadar so se prikazali taki možje, so prišli za njimi še j?, vselej novi in večji davki. Bog se nas usmili." Rus čuje te ir* | druge take marnje, kri mu zavre. Nikomur ni rekel nič; molče ,|:i je vzel kol in šel od doma. Ves dan je blodil sem ter tja in iskal \ \ mernikov. Trudil in postil se je zastonj. Vsekako je bila sreča za gospode, da jih ni zasledil, morda še večja pa zanj. Ti možje j ‘ nosijo včasi s sabo pištole in revolverje, zoper katere se ni i‘>, lahko vojskovati s kolom in rokami. ,; Važne nasledke pa je imela jeza, ki so jo zbudili v Rusovem * srcu novi — čevlji. Kupil je bil zanje prav lepo usnje in se jih veselil kakor otrok. Ko mu jih čevljar prinese, mu plača precej ij račun, ki ni bil majhen. Kopitni mož odide. Rus jih začne , obuvati, da vidi, če so mu prav. Ne le, da so mu bili veliko pretesni, še cveki so štrleli znotraj, tako nemarno so bili " zatolčeni. Fant se razhudi in jih zažene proti oknu, da se < razbije na drobne kosce. Mimo hiše je korakal sosed in rekel glasno, da se je čulo v hišo: ,,Rus že spet nori." Te besede ga tako razkačijo, da res zdivja. Jel je pobijati tudi druga okna, l»tem pa posodo, (»hištvo in orodje, z eno besedo, kar je te videl in dosegel. Sestri ni storil še nikoli nič žalega, vendar se ga tako zboji, da se mu skrije. Iz hiše vihra na dvorišče in v hlev. S sekiro potolče petelina, dve kokoši in ovco. Dobro, dr goved ni bilo doma, težko da bi jim bil prizanesel. Ker je strahovito rjul, se začno sosedje zbirati in povpraševati, kaj je. Nekatere je srbel jezik, da so mu na ves glas zabavljali: „Mali Kurent je umrl, veliki nam je ostal. — Rus je obseden, ima sedem hudičev v vampu! — Kaj sedem, reci rajši sedeminsedemdeset, sedem sto . . . Treba ga bo prikleniti, da nam bo stražil, lesti mu bomo nosili vsak dan eden. EETRTK0V INTERVJU za Čistočo se je začelo s Start v tovarni znanja s Novomeške osnovne šole letos začele v boljših delovnih razmerah — Povsod enoizmenski pouk, razen v Bršljinu Osnovn šola Novo mesto je vzgojno-izobraževalna organizacija s 5-tozdf - šolami, te pa imajo še 4 podružnične šole. Kako so na teh šolah začeli novo šolsko leto, v kakšnih razmerah in kje so težave, je povedal ravnatelj združenih šol Jože Jazbec: ,,Letošnje šolsko leto smo začeli s 3.600 učenci v 130 oddelkih: Imamo 822 učencev v celodnevni šoli, 407 jih je v podaljšanem bivanju, za vse to pa skrbi 272 zaposlenih. Smo kot velika tovarna, tijdi kar zadeva prehrano, saj malicajo vsi, na šolah pa skuhajo vsak dan še 1.700 kosil, česar ne delajo niti v hotelih. Pomemben se mi zdi I * * I Jože Jazbec: „Letošnje šolsko leto se je ugodno začelo, mestne osnovne šole so prebrodile prostorsko stisko, toda to je le začasnozatišje. Čez tri leta bo spet stiska.“ težave so letos precej omiljene. Najstarejša šola „Katja Rupena“ je pridobila prostore z izselitvijo glasbene šole in pedagoške akademije. šmihelska,, Milka- Šobar Nataša" pa dve etaži starega dijaškega doma. Med počitnicami smo te prostore temeljito preuredili. Prostori so v zdajšnjih stabilizacijskih razmerah zadovoljivi na vseh šolah,- razen v Bršljinu. Tudi na podružničnih šolah so delovne razmere zadovoljive, izvzemši Dolž. Na tej šoli bomo adaptacijska dela opravljali v naslednjih mesecih." - Kako je organiziran pouk? Še vedno najmlajši na nekaterih šolah obiskujejo pouk v drugi izmeni? — „Na vseh šolah je letos enoizmenski pouk, le v Bršljinu imajo za otroke do 4. razreda drugo izmeno, ki pa se začne že ob 11. uri. Tako organizacijo pouka so omogočili novi prostori." - Ste začeli novo šolsko leto tudi z zadostnim številom učiteljev? „Prejšnja leta smo imeli hude kadrovske težave, zdaj teh ni več. Na naših šolah ni nezasedenih mest. Tudi v strokovnem pogledu je stanje zadovoljivo. Vsi predmeti so strokovno zasedeni, le redkim, ki poučujejo, še manjkajo diplome. Letos imamo 10 novih učnih moči, predvsem pripravnikov, se je pa na razpise javilo veliko več interesentov." - Potemtakem letos v nasprotju s prejšnjimi leti ni posebnih težav pri organizaciji pouka za 3.600 učencev? še podatek, da je letos na novomeških osnovnih šolah polovica vseh osnovnošolskih otrok v občini." - Sle letos povečali število oddelkov in kakšne so prostorske možnosti za delo na šolah? „Imamo 2 oddelka več, in sicer po enega na šoli Katja Rupena in v Šmihelu. Prostorske „ Letos je položaj na šolah resda precej urejen, toda že v treh letih pričakujemo hude težave. Spet bo nastopila prostorska ^stiska, predvsem zaradi otrok iz soseske Drska, ki se bo z novogradnjo blokovskega naselja močno povečala. Tudi nekatere druge šole še nimajo razmer, kakršne bi morale imeti glede zunanjih površin, toda tudi to postopoma urejamo. R. BAČF,R * S * * * 5 S S 5 * * V * S H \ * Koiko bo ku pcevf Za gradnjo nove na Drski zbirajo sente soseske intere-' SKRB ZA ČISTOČO - Komaj se je začelo šolsko leto, žeje tu skrb za lepše okolje šol in čistočo. Na sliki so učenci 7. razreda grmske osnovne šole pri pobiranju vsakovrstnih papirčkov, ki se nabirajo ob grmičju in okrog igrišč. (Foto: R. Bačer) Dolgo ne bo mogoče izbirati V novomeški občini je stopnja brezposelnosti nižja kot v Sloveniji, vendar so tovrstne hujše težave na obzorju: prvo zaposlitev že išče 94 ljudi, med njimi je 40 mladih Konec julija letos je bilo v novomeški občini prijavljenih 250 iskalcev zaposlitve, med katerimi je 106 žensk. Hkrati so v delovnih organizacijah iskali 327 ljudi, toda med iskalci primernih ni ali pa zaposlitev odklanjajo, če ni v ožji stroki. Brezposelnost v novomeški občini ni zaskrbljujoča, saj znaša le 1 odstotek, medtem ko je republiško poprečje 1,6 odstotka. Gotovo pa je, zadeva za posameznike boleča in pričakovati je tudi večje težave za vso "družbo, ker iz šol kar naprej prihajajo ljudje, ki jih naše gospodarstvo ne potrebuje. Razen tega je med zdajšnjimi iskalci zaposlitve polovica teže zaposljivih, alkoholiki, invalidi in ljudje z zdravstvenimi težavami). Med brezposelnimi je tudi 94 takih, ki jim je delovno razmerje prenehalo po lastni krivdi ali celo volji, zdaj pa primernega dela ni. oseb, združeno delo imelo prostih mest za 327 ljudi. Od teh bi laliko zaposlili 34 ljudi brez poklica, ampak za težja dela; 32 jih potrebujejo v gradbeništvu, za snažilke, perice, progovne delavce, sicer pa iščejo obrtnike raznih strok, zoboteh-nike, predmetne učitelje, dipl. ekonomiste. inženirje elektrotehnike, zdravnike, profesorje matematike itd. Čakalna doba za iskalce zaposlitve se povečuje. Samo po tri mesece čaka na zaposlitev 87 oseb, do pol leta 44 ljudi, do 1 leto 42 oseb in nad leto dni 77 oseb, med katerimi so seveda vsi teže zaposlivi. Po kvalifikaciji pa je med iskalci dela 108 nekvalificiranih, 59 priučenih, 39 s poklicno šolo. 41 s srednješolsko izobrazbo, 4 z višjo šolo in eden z končano fakulteto. Med srednješolci, ki želijo zaposlitev, je kar 11 gimnazijskih maturantov, 4 so ekonomski tehniki in 5 zobnih asistentov itd. Čudno pa se sliši, da ob taki družbeni usmerjenosti v povečanje pridelave hrane na listi nezaposlenih ostajajo tudi 4 polje-delsko-živinorejski tehniki. Če v družbenem sektorju zanje trenutno dela ni, ga je v zasebnem gotovo dovolj. c R. B. V združenem delu so konec avgusta dobili od stanovanjske skupnosti ponudbo za priglasite* h gradnji blokovskih stanovanj-Po srednjeročnem planu je v novem delu soseske Drska pr(“’ videna gradnja 531 stanovanj v blokih in 37 zasebnih hiš in novega šolskega poslopja, letoS pa naj bi se začela prva dela. Kot navaja informacija stanovanjske skupnosti, bi lahko letos začeli graditi 241 družbe nih stanovanj, od katerih naj bi bilo 16 garsonjer, velika večina (kar 106) dvosobnih stanovanj-največja pa naj bi bila 4-sobna stanovanja, vendar bo teh sam0 7. Iz predvidene površine stanovanj je razvidno, da bo gradnja zelo raznolika: garsonjere na pJ1' mer merijo od 22 do 34 m?-največja, 4-sobna stanovanja P* od 98 do 110 m2. Verjetno bo od finančne zmogljivosti kupce* odvisno, za kakšno velikost se bodo odločali, informativna izhodiščna cena za gradnjo 1 kv-metra stanovanjska skupnost stanovanja pa znaša 28.000 dinarjev. Investitor gradnje je sta- novanjska skupnost, da pa bi vedeli, v kakšnem obsegu lahko gradnjo zastavijo, pozivajo resne interesente, naj se prijavijo do 15. septembra. Vedeti je namreč treba, da pravico do denarne pomoči in nadomestila uporabi samo 18 oseb, vsi drugi že prej zaposleni iskalci zaposlitve. pa nimajo nobenih denarnih „do-klad”, kot marsikdo misli. Kakšno neskladje je med možnostmi in potrebami na področju zaposlovanja, pove podatek, da je v istem času, ko je delo iskalo 250 Z lastnim delom do - asfalta Krajani so tri leta utrjevali cestišče — Po akciji za cesto še voda in elektrika »Brazda” se je rešila izgub .astna proizvodnja v novomeški kfnetijski zadrugi, ki je s tovarno krmil vred več let poslovala z izgubo, je postala donosna — Sanacijski program je povsem uspel Med izgubaiji novomeške občine je bil zadružni tozd ,,Brazda” vrsto let kot ..aboniran” na spisku, zadnji dve leti pa je slika poslovanja v tem kolektivu povsem drugačna. ..Rešilo nas je predvsem troje: izboljšava zemljišč posodobitev strojne opreme in novi strokovni Kadri, kar je bilo zapisano v našem sanacijskem programu," je povedal Herman Mlakar, upravnik tozd .Brazda”, kamor je do letos spadala tudi tovarna močnih krmil. Ta je leta 1978 začela obratovati in je bila vse do lani v izgubi. Zdaj je tudi mešalnica že donosen obrat, ki se je letos osamosvojil. letos pozna, še bolj pa se bo v prihodnjih letih, ko bodo nova hmeljišča in nasadi povsem rodni. Letos so v lastni proizvodnji predelali še 820 ton krušnih žit, kar je v primeri z lansko tovrstno proizvod- njo štirikrat več. Trenutno so hlevi na Draškovcu prazni, ker so dopi-tano živino prodali, v kratkem pa pride 650 novih pitancev, za katere pridelajo tudi lastno krmo. Krajani v krajevni skupnosti Bir-čna vas, zlasti pa v naseljih Vrh pri Ljubnu, Petane in Mali Podljuben, so prejšnji teden slavili še eno delovno zmago. Delavci Cestnega podjetja so položili zadnje metre asfaltne prevleke na približno 3 km dolgo cesto, ki povezuje te kraje z regionalno cesto Novo mesto - Dolenjske Toplice. Zadovoljstvo je bilo tem večje, ker so prebivalci teh vasi zadnja tri leta žrtvovali veliko prostega časa za delovne akcije, na katerih so razširjali in utrjevali cestišče in ga pripravljali za asfaltiranje. Ker so delali načrtno in zavzeto, jim tudi družba ni obrnila hrbta. med Škrjančami in Ruperč vrhom, saj je vetjetno v najslabšem stanju v dbčini, obljubljena modernizacija pa se iz teh ali onih vzrokov odlaga iz leta v leto in iz enega srednjeročnega plana v drugega. OBVESTILO Krajevna skupnost Uršna sela obvešča vse lastnike počitniških hišic in zidanic na Ljubnu oz. na področju krajevne skupnosti Uršna sela. da lahko sklenejo pogodbo o pridobitvi vodovoda na svoji parceli. Vsi zainteresirani dobijo informacije pri članih gradbenega odbora Marjanu Kumpu, Uršna sela št. 12, in Janezu Hrovatu, Uršna sela št. 37. Kasnejši pristop oz. priključitev na zgrajeno vodovodno omrežje bo zaradi izjemno težkih pogojev gradnje znatno dražji. KRAJEVNA SKUPNOS' URŠNA SEL. V zadnjih dveh letih so na zemljiščih, ki spadajo pod tozd „Braz-da”, meliorirali okrog 300 hektarov zamočvirjene zemlje, zasadili so novih 12 hektarov hmeljevih nasadov, ki dajejo dokaj dober zaslužek, hkrgti pa so obnovili in posodobili sadjarsko proizvodnjo. Vse to se že ŠTEVILKE BREZ VREDNOSTI? V novomeški občini sc je po republiških statističnih podatkih zaposlenost v prvem polletju 1982 povečala za 0,6 odst. v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Najmanj novih delavcev je prišlo v gospodarstvo, in sicer 0,6 odst., v negospodarstvu znaša rast zaposlenosti 0,4 odst., v zasebnem sektorju pa je kar 8,9 odst., več zaposlenih. Vse to kaže na povsem drugo sliko, kot so jo v združenem delu predvideli z letnimi plani zaposlovanja, očitno pa je, da so zelo optimistični tudi glede novih zaposlitev do konca leta 1982. V delovnih organizacijah namreč načrtujejo (podatki Skupnosti za zaposlovanje) še 1084 novih delavcev, od tega v gospodarstvu 897, v negospodarstvu 187. Marsikje dohodek tolikih zaposlitev ne bo dopuščal, vendar pristojne službe še kar naprej sporočajo v javnost številke o novih zaposlitvah, ki pa visijo v zraku. NA VSAKEGA NAD 1.000 DINARJEV V letošnjem prvem polletju je novomeška zdravstvena skupnost izplačala za nadomestila v primeru nesreč pri delu, bolezni in nege družinskega člana kar 35,52 odstotkov več kot v lanskem prvem polletju. Izračunali so, da znaša poprečno izplačano nadomestilo za vsakega aktivnega zavarovalca 1.020 din. Seveda je praksa taka, da nekateri pri teh izdatkih sploh niso bili udeleženi, nekateri pa še v večji vsoti, 'kot je bila izračunana. Vprašanje je, če se je zdravstveno stanje naših občanov res tako poslabšalo, da je letos zaradi bolezni izostajalo z dela vsak dan poprečno 360 ljudi, kar je celih 7 odst. več kot v prvem polletju lanskega leta. Tudi za nadaljnjo razširitev oziroma posodobitev lastne proiz-vonje že pripravljajo zamisli. V programu je posodobitev mlečne proizvodnje v Jurki vasi in na Klevevžu, kjer so zastareli grajski hlevi vse prej kot primerni za sodobno živinorejo. Na te investicije računajo deloma že v prihodnjem letu. R. B. Sedaj, ko so dokazali, da so sposobni tudi sami prispevati, da se bo njihova krajevna skupnost izkopala iz zaostalosti — še vedno je med najbolj zaostalimi v občini pa si postavljajo nove delovne naloge. Pred njimi je izgradnja vodovoda -niti eno naselje v tej veliki krajevni skupnosti ga še nima — posodobitev električnega omrežja in nadaljnja izgradnja in asfaltiranje cest. Zlasti pereče je vprašanje regionalne ceste NOV INDUSTRIJSKI PREDEL NA CIKAVI - Nova Spn Iskrine tovarne ,,Ela” je v gradnji in dela lepo napredujejo. v ' j,, i*V( obrobnem koncu Novega mesta, kjer sta v bližini že PTT obje^ y j?0] Novomontaža, bo v prihodnjih letih še več industrijskih objeK*0 (Foto: R. Bačer) ttve F V VRSTAH, DA BI PLAČALI Pri Kurivu občasno sprejemajo nova naročila za premog, v tistih dneh pa se hipoma nabere vrsta interesentov. Tudi pred dnevi je bil tak primer. Potrošniki so potolaženi že s tem, da premog lahko vplačajo, kdaj pa ga bodo dobili, jim niso vedeli povedati. ozimng sper po ju uo ju um ki>-ce 1 Kupcem so na voljo tudi v ponedeljek prodajale za spet po 30 do 50 din kilogr e■ spet po pcem vlaganje in za vlaganje in raznovrstno Zadnji tržni ponedeljek je tr/ u dajala živahno sliko, opaziti P®£. da je zadnje čase nekaj manjP _ dajalcev pletenin in usnjene ga,an rije. JUTRI O TEŽAVAH ZDRAVSTVA Oba zbora občinske zdravstvene skupščine v Novem mestu se bosta 10. septembra sešla na skupni seji, kjer bodo obravnavali polletno poročilo in finančni položaj ter valorizacijo programov. Delegati bodo imeli težko nalogo, saj so v izgubi občinska zdravstvena skupnost, Zdravstveni dom in Splošna bolnišnica. V teh dveh ustanovah imajo nepokrite že izplačane osebne dohodke in vse sklade, delno nekrite 'sklade pa imajo tudi v Domu.starejših občanov. ENOTI PLAKETO GUBČEVCEV — V spomin na štirideseto obletnico ustanovitve IV. SNOUB Matija Gubec je minuli petek praznovala svoj dan enota Ante Mikuliča iz kasarne Milana Majcna, ki nadaljuje tradicije te slavne slovenske brigade. Slovesnosti so prisostvovali mnogi preživeli borci brigade, predstavniki občine, krajani in množica mladih iz bršljinske osnovne šole. Vojake je v imenu JLA pozdravil general podpolkovnik Branko Jerkič, zatem pa je general podpolkovnik Lado Kocjan po sklepu odbora Gubčeve brigade enoti izročil najvišje priznanje — plaketo Gubčeve brigade. Ob tej priložnosti, za katero so daljši kulturni program pripravili vojaki sami, so najzaslužnejšim vojakom podelili značko „Primeran vojnik”. (Foto: J. Pavlin) VEČ NABIRALCEV KOT GOB - Čeravno je gobja sezona spet zaživela in tudi pravih jurčkov ne manjka, jih letos mnogi Novo-meščani zaman iščejo po gozdovih. Vse je prehojeno, mnogi parkirani avtomobili pa pričajo, da je ševilo gobarjev iz leta v leto večje. Na trgu je dobiti jurčke po 300 din kilogram. Se izplača nabirati - mar ne? SPET PET NOVIH - Minuli teden so v novomeški porodnišnici rodile naslednje mamice z območja mesta: Marija Golob z Ragovske 10 Matijo; Zvonka Ritonja, Nad mlini 43 - Sabino; Zdenka Irt, K Roku 76 - Damijana; Sonja Novak iz Stritarjeve 2 - Antona in Milena Košmrlj z Ljubljanske 19 - deklico. PRODAJA OZIMNICE SE ZAČENJA - Novomeška tržnica je vse dni, tudi med tednom, dobro založena z vrečami paprike, ki sojih Ena gospa je rekla, da jc ugotavljanjem (ne)odgovornos ^ pri nas nekako tako kot puščanjem vodovoda pod n®v meškim mostom. Že eno_le»" lahko vsak vidi, da curlja, nihče ne ukrepa. Bodo odnosi odebelili kuverte?! Presegli pričakovani odkup V Prevozu bomo izboljšali odnose in nagrajevanje po delu — Zaenkrat jim ne manjka dela V tem času, ko se številni ^.prevozniki vse bolj pritoki0* da nimajo dela, se brežiški Prevoz, kolektiv z 277 zaposlenimi (od tega je 163 soteijev), lahko pohvali, da ima obri dve tretjini načrtovanega za 45.759.000 dinarjev čistega dohodka in 7.75 0.000 dinarjev poslovnega sklada. Povprečni osebni dohodek je znašal 15 tisočakov, toda zadovoljni niso niti šoferji niti v delavnicah, kjer ima, denimo, mojster z večdesetletno prakso komaj -nega obsega letos že zago- tovljenih s pogodbami. Letos naj bi prevozili 9.105.300 kilo; tnetrov, vsako izmed 134 vozil Pa bi tako mesečno prevozilo povprečno 6700 kilometrov, kar znese ni L.° ^?'000 kilometrov. S tovor-in vr’ ^er Prevladuje znamke Raba . girus ter TAM (skupna tonaža asa I7j2 ton), so, v letošnjem Polletju prepeljali 141.592 ton bla- 144 7 otn* prihodek je bil •256.000 dinaijev, ustvarili pa so NOVO V BREŽICAH Bogato tele“ na tom- . ,?■ Razne igre na srečo in t>ol 6 nemal°kdaj odločilno na-L niJ° presušene blagajne društev .„/a2n>h organizacij. Preizkušenega !iškPta n‘so opustili niti pri bre-e P.°8°metnem klubu, kjer so odločili, da priredijo v nedeljo, !.• septembra ob 14. uri na sta-nd v mestu veliko tombolo. Pri-ek „velik“ se sicer drži že malo-Vsake prireditve, toda pri bre-nogometaših velja takoj pou-“"ti> da ne nameravajo skopariti z sijlu ,* Leh je kar 200, med 19 "akt * Pa so tud' Jug° 45, j!* , r> barvni televizor, betonski 12 tisočakov, kajti delavci vedo, da so kuverte v podobnih podjetjih precej bolj polne. Zato bodo nagrajevanju po delu na osnovi gospodarnosti, kakovosti in količine dela posvetili večjo pozornost, naposled tudi zato, da bi zajezili odhajanje delavcev. „Urejeni medsebojni odnosi so prvi pogoj za uspešno delovanje. Smo še kar na dobrem glasu in dobimo delo, čeprav ga je na splošno inanj," pravi novi direktor Ivan Kolenc, ki je komaj pred dobrim mesecem presedlal z železnice k cestnim prevoznikom. Preko koprske Intercvrope se je Prevoz vključil tudi v mednarodni prevoz, kajti od maja letos vozijo časopisni papir iz krške tovarne „Djuro Salaj" v Grčijo. Tako bodo zaslužili nekaj deviz, z združevanjem deviz z Ljubljansko Avtoobnovo pa so si za letos zagotovili zadostno število gum. P. P. Ivan Kolenc: „Strojni park bi radi poenotili.14 PRALNICA BO ŠE POČAKALA lešalei lii ~c-C’ moPecL gospodinjski pri-J“Cki... Čeprav ne bi.imeli ravno cnega dneva, bodo Dobri pri-ao *n J.on' Gašperič poskrbeli, da e odšli domov dobre volje. 3*2 PRVOŠOLCEV - Toliko jih Počelo obiskovati prvi razred a°yne šole v teh dneh. Največ ij Lov, kar pet, imajo v Brežicah, a oddelka prvošolčkov ima dob-od tega enega na podruž-1 Kapele, vse druge šole pa imajo j oddelek, ki šteje povprečno ■ do 30 učencev. Največ (30prvo-icev) v enem oddelku imajo v nicah, najmanj, le 14, pa v Piše- brežiške vesti DOGOVOR O MELIORACIJAH Prihodnje leto naj bi izboljšali 200 hektarov, v letu 1984 pa še 100 hektarov zemljišč na področju Sromljice in Gabernice. To je bilo med drugim poudarjeno 3. septembra v Brežicah na akcijskem dogovoru za pričetek melioracijskih del na omenjenih področjih, kar je skladno z republiškim načrtom melioracij do konca tega srednjeročnega obdobja. Vrednost del bo znašala 75 milijonov dinaijev, dve tretjini denarja pa bo prispevala republika. Agraria bo pripravila program proizvodnje, ki bi bil vezan na že specializiran 6brat piščancev v Globokem. Ta program bo končan do konca prihodnjega tedna, potem pa je na vrsti le še njegova potrditev. V brežiškem Prevozu so lani načrtovali izgradnjo avtomatske pralnice vozil v tem letu. Toda zaradi znanih omejitev.ne morejo pričakovati posojil, lastnega denaijapaje še premalo. Zato se bodo letos lahko lotili le zemeljskih del. Na utrjenem zemljišču bodo za zdaj parkirni prostori za tovornjake šofeijev, ki bodo na dopustu. Vsak bo po svoje počival, pralnica pa bo morala počakati na boljše čase. TAMOVI TOVORNJAKI PRED DRUGIMI? V skladišču brežiškega Prevoza imajo za osem tipov tovornjakov za 12 milijonov dinaijev rezervnih delov. Ce bi imeli opraviti z manj znamkami, bi bil lahko ta znesek nižji ali pa bi bil ob ožjem izboru vozil seznam delov popolnejši. Pri Prevozu zato razmišljajo, da bi vozni park poenotili s tovornjaki mariborske tovarne avtomobilov, zato pa bi se odločili, če bi TAM pričel izdelovati vlačilec z 260 konji. Dobri programi - dober dohodek ^ovolesovem tozdu Sigmat v Brestanici imajo tri enakovredne proizvodne programe ^testaniški Sigmat, ki je od ® 1975 tozd novomeškega volesa, je opustil izdelavo k rov ™ malih mešalnikov pt po katerih je še danes ujv^jŠi^e povpraševanje, kajti z te*i?SeriisB0 proizvodnjo je bilo Začetk; 'vni a letošnjega poletja so Kje ste, pevci Pevski zbor ..Viktor Par- 1 Krskc °Ve fločipne ega vabi k sodelovanju -tu, ~ pevce. Cc se boste ? Pevi Vas .z veseljem pričakujejo * in e vaJe> ki so vsak ponedeljki <>d 19. do 21. ure v a Karu i-1 delavskega doma Edvardi trn i v Krškem. Pri zboru bi vsem mlajše moške pevce. PRI ..SUROVINI" NI MILOSTI - Brestaničani se hudujejo na poslovalnico mariborske Surovine, ki bi morala že pred meseci stran od Lackoviča. Ko pa so Mariborčani iskali novo lokacijo proti ribniku, krajani niso hoteli dati soglasja. Krajani pravijo, da nimajo od Surovine nič, razen poslabšane podobe kraja. Poslovalnica popoldne, ko imajo krajani po službi več časa, ni odprta, poleg tega „slovi“ po tem, da slabo plačajo, škartirano železo pa So že znali zaračunati več, kot bi to storili v trgovini z neoporečnim blagom. Bodo krajani potemtakem le napodili to ..Surovino"? &RSKI «dnik AVTOBUS ZA DELAVCE IN ŠOLARJE - Od junija že vozi avtobus krškega Izletnika krog 25 delavcev na poskusni progi Prušnja vas Podbočje. S pričetkom pouka pa je postal promet na tej progi bolj živahen, saj je treba prepeljati še 70 otrok. Težave z uskladitvijo voznega reda avtobusa s šolskim urnikom in zlasti interesnimi dejavnostmi na pod boški šoli so bile precejšnje. Je zdaj več zadovoljstva? Udarniško do novega vodovoda „Rešenih" 100 gospodinjstev v Reštanju in Šedmu Okoli sto gospodinjstev v Re- štanju in Šedmu bo rešenih, ko bodo marljivi vaščani končali udarniško gradnjo vodovoda do Jcvše pa do Šedma in Reštanja. S številnimi prostovoljnimi ura- mi so vaščani ob pomoči Senov- čanov in mladinske delovne brigade, ki so jim stali ob strani še teritorialci, skopali kar pet kilometrov vodovoda! Rudnik na Senovem je dal kot odškodnino za odvzeto vodo Šedmu poldrugi milijon dinarjev, pričakujejo pa, da bo kakšeii dinar primaknila še komunalna interesna skupnost iz Krškega, kjer so z obnovo vodovoda Senovo Brestanica v dolžini 1700 metrov (končana naj bi bila sredi tega meseca) za letos močno osušili blagajno. Novi vodovod bo črpal vodo iz treh izvirov in bo dajal dovolj vode, saj so namerili v sušnem vremenu 6,2 litra vode v sekundi, sicer pa od 8 do 12 litrov v sekundi. Presežek vode bodo speljali še na Senovo. Namesto predvidenih 150 ton odkupili že 190 ton pšenice — Mlačev še traja V sevniški občini so resnično zadovoljni z odkupom pšenice. Očitno so zadovoljni tudi kmetje, ko dobivajo denar na knjižice. Pšenico so jeli ponujati celo tisti, ki poprej niso sklenili pogodb. V začetku avgusta so odkupili že 135 ton pšenice od 150. kolikor je bilo določeno po načrtu. Kmetijski pospeševalci so potrpežljivo čakali še na ostalo zrnje, predvsem iz višinskih krajev, kjer pšenice niso mogli žeti s kombajni. V začetku minulega tedna so tako odkupljene količine narasle že na 190 ton, mlačev pa še ni končana pri vseh. Kakšni donosi bi bili šele, če posevkov ponekod ne bi uničevala divjad ali ujma kot okrog Šentjanža! Sedaj mora biti pogled uprt naprej, v novo setev. Inž. Jožica Mlakarjeva meni, da letos zasejane površine ne bodo bistveno večje od lanskih, saj manjka za setev primernih površin. Kmetje se tudi ne morejo odločiti sejati še več, ker bi bilo to v nasprotju z dobrim kolobarjenjem. Poslej seveda ne bodo naknadno sprejemali tistih, ki ne bodo pravočasno sklepali pogodb. Katere sorte naj bi sejali? Ponekod so se nove vrste domačih se- menskih pšenic, npr. zlatoklasa. izredno obnesle, drugod spet ne. V družbeni proizvodnji ob nekdanji boštanjski gramoznici je npr. super zlata dala lep donos 50 centov na hektar. Upoštevali bodo želje neka- — Prav nenavadno je, s kakšnimi podatki razpolaga kmetijska statistika. Tako naj bi v sevniški občini v družbenem sektoiju letos zasejali pšenico kar na 300 hektarjih. Vsakdo ve, da takih površin v ravninskih predelih kratkomalo ni. Pri kombinatu zato predlagajo 100 hektaijev. Pač pa bo v občini po oceni posejanih s pšenico 520 hektarjev, kjer jih je kar 510 v zasebnem sektorju na malih, razdrobljenih površinah po povprečno 20 arov! Usklajevati takšno setev'res ni mačji kašelj. terih kooperantov in skušali dobiti nekatere starejše sorte, vključno z italijanskimi. Tudi kmetijski pospeševalci so veseli, saj imajo med svojimi kooperanti očitno posavskega rekorderja - kmeta z največ oddane pšenice, čeprav tod niso ravno žitorodni kraji; to je Miha Metelko iz Hudega Brezja s 5.789 kg oddane pšenice. A. ŽELEZNIK KAKO DO ŠUŠMARJEV? RAZPRAVE PRED KONGRESOM V sevniški občini bodo pred kongresom slovenskih sindikatov pripravili dvoje posebnih razprav. V Lisci bodo skupaj z republiškim odborom delavcev usnjarske in tekstilne industrije obravnavali tekoče gospodarske razmere in sovlaganje v nerazvite republike in pokrajini. Druga razprava bo namenjena inventivni dejavnosti, ki jo pripravljajo skupaj z raziskovalno skupnostjo. Ob polletnem poročilu posavskih inšpektorjev se je na zadnji seji občinskega izvršnega sveta razvila zanimiva razprava o obrti, njeni popoldanski enačici in šušmarstvu. Zadolženi član IS za razvoj malega gospodarstva in predsednik sevni-škega združenja Jože Ribič je potožil nad neenakopravnim položajem rednih obrtnikov v primerjavi s po-poldanci in šušmarji nasploh. Popol-dancem naj bi dajali dovoljenja največ za dve leti, ko naj bi se opredelili, kako dalje. Njihove storitve naj bi nasploh bile podvržene ostrejšemu nadzoru, tudi od davkarjev, kot je to pri redni obrti. SEVNIŠKI PABERKI ŠE ENA ULICA - Pravkar se bližajo h kraju zemeljska dela za asfaltiranje Kajuhove ulice v Sevnici. Še ena nova soseska bo torej ob izdatnem lastnem delu in prispevku prišla do asfalta. LEP PRIDELEK - V sevniški občini so zadovoljni z letošnjim odkupom pšenice. Kmetje marsikje še vedno mlatijo, kar pomeni nove tone pšenice. Ivan Starič (levo), pri TOK Kooperacija ima skrb za pšenico, je vajen tudi takole poprijeti. IZJEMNE LOKACIJE - Posebna komisija si je na terenu ogledala troje stavbišč, kjer graditelji prosijo za izjemne lokacije. Na seji izvršnega sveta v petek, 3. septembra, so potrdili gradnjo Salamonovih na Orehovem in Grmovih na Metnem vrhu ter gostinskega lokala s hišo nad Kompoljem (blizu stare ceste). Eno prošnjo so zavrnili. PRAH IN SAJE V soseščini Jugotanina spet tožijo nad prahom in sajami. Kot je bilo pojasnjeno ob poročilu stečajnega odbora to poletje, Belinka nima denaija za izdatnejše naložbe v varstvo okolja pri sedanjem usposob-ljanju tovarne. Menijo, da bodo razmere znosnejše Ob sicemšnjih naložbah v energetiko in druge naprave. GOSTIŠČE ZA KRAJEVNI PRAZNIK SPET NAMIZNI NOGOMET - Gostinski objekt sevniškega Gostinskega podjetja v Krmelju naj bi bil naposled nared za krajevni praznik krmeljske krajevne skupnosti konec oktobra. Prepotrebni lokal, tudi z nekaj posteljami, v tem delu občine že težko čakajo. Sama gradnja namreč že hudo zamuja. Začel seje šolski pouk, s tem pa je Srn prišla v Šmarje spet'potujoča skupina. Tako je mogoče igrati vsaj namizni nogomet, če za pravega ni prostora. SEVNIŠKI VESTNIK Neprijeten začetek šolskega leta V trebanjski občini letos ne bodo imeli usmerjenega izobraževanja - Učenci bodo šli na proizvodno prakso, namesto za šolske klopi - Kdo je kriv za zaplete? Kdo je v resnici kriv, da v trebanjski občini letos ne bodo imeli ne srednjega ne skrajšanega programa usmeijenega izobraževanja, prav tako pa tudi ne tretjega letnika poklicne kovinarske šole, bržkone še ne bo tako kmalu razščiščeno. Ravnatelj Srednje šole tehničnih usmeritev v Novem mestu pravi, da so vsega krivi Trebanjci, ki niso zagotovili pogojev za normalen potek šole, v Trebnjem pa spet pravijo, da so vsega krivi v Novem mestu. Vzrokov, zakaj v Trebnjem ne nih bi bilo okoli 4 milijone dinarjev, bodo imeli usmeijenega izobraže- ki pa jih združeno delo, kljub velike- vanja, je več. Predvsem je na voljo premalo učencev tako za srednji kot za skrajšani program Sicer bi skrajšani program lahko še bil, če bi v Trebnjem pripravili vse potrebno za delavnice. Delavnic pa ne bo, ker ni denaija za njihovo opremo. Potreb- mu interesu, da bi bilo usmerjeno izobraževanje tudi v Trebnjem, ne more zagotoviti. Prav tako ni pre-' davateljev, ki so v zadnjem trenutku odpovedali sodelovanje, ker je zanje poučevanje premalo plačano. Hkrati občinska izobraževalna skupnost Kaj vse zmorejo obrtniki Število trebanjskih obrtnikov se je podvojilo — Pomen obrti narašča — Podelili priznanja zaposlenim v obrti Redkokdaj doslej se je zgodilo, da je bila dvorana trebanjskega Doma kulture tako polna, kot je bila 1. septembra, ko so se v njej zbrali člani Obrtnega združenja Trebnje in številni gostje, med njimi tudi Bogdan Osolnik, Stane Potočar-Lazar, Mara Rupena in drugi. Prireditev je bila namenjena razvitju prapora Obrtnega združenja Trebnje, na njej pa so podelili priznanja delavcem, ki pri obrtnikih delajo že več kot deset let. Na prireditvi je govoril tudi predsednik izvršnega sveta Nace Dežman, ki je med drugim dejal, da seje število obrtnikov v zadnjih petih letih skoraj podvojilo, hkrati pa seje povečal njihov prispevek k celotnemu družbenemu proizvodu. Po koncu uradnega dela so obrtniki prisostvovali monodrami Domača naloga, ki jo je odigral Dare Ulaga. CTmeniti je treba, da je na prireditvi sodeloval tudi Šentjernejski oktet. Ho koncu prireditve v Domu kulture" je bila v stari osnovni šoli otvoritev razstave izdelkov trebanjskih samostojnih obrtnikov. Na razstavi, ki je prva-spioh, se je predsta- vilo okoli 80 obrtnikov. Prikazali so vrsto izdelkov, za katere doslej javnost niti ni vedela. Srečanje in razstava, ki sta bila posvečena tudi trebanjskemu občinskemu prazniku, sta popolnoma uspeia. J. S. S pravi, da ne more za usmerjeno izobraževanje prevzeti nobenih materialnih obveznosti. Rešitev je zdaj ta, da se učenci srednjega in skrajšanega programa vozijo v šolo v Novo mesto ali v Ivančno gorico. Največ hude krvi pa je v Trebnjem povzročil zaplet okoli tretjega letnika poklicne kovinarske šole, ki bi moral začeti z delom 1. septembra. Toda pouk na tej šoli se ni začel (tako pravijo na trebanjskem izvršnem svetu), ker je delavka, kije delala na tem področju, petnajst dni pred začetkom šolskega leta nehala delati v Trebnjem in seje zaposlila v Ivančni gorici. V Trebnjem še pravijo, da je nedopustno, ker so tej delavki dali samo nekaj dni odpovedanega roka namesto takšnega, kakršen je predpisan z zakonom. Toda v Novem mestu pravijo, daje naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi se šola pravočasno začela. Naj bo kakorkoli že, dejstvo je, da so učenci 1. septembra po Trebnjem spraševali, kdaj se Bo začel pouk. Ta teden bodo sicer učenci začeli svojo delovno prakso v organizacijah združenega dela, potem pa se bodo spomladi vozili v Novo mesto. Tako so zdaj zadeve okoli trebanjskih šol rešene, naloga odgovornih dejavnikov pa je, da odkrijejo, kdo je kriv za te, bržkone nepotrebne zaplete. J. SIMClC Iz kraja v kraj RAZVILI SO PRAPOR Trebanjski obrtniki, združeni v obrtnem združenju, so razvili svoj prapor kot znamenje ponosa nad svojimi dosežki- in kot znak pripadnosti. KRATEK IN JEDRNAT GOVOR -- Na proslavi ob prvi razstavi izdelkov trebanjskih samostojnih obrtnikov in razvitju prapora Obrtnega združenja je vse navzoče pozdravil tudi Nace Skoda, predsednik tega združenja. Njegov pozdravni'govor je bil kratek in jedrnat. Rekel je namreč, da ne kaže veliko govoriti, ampak je treba delati, kar vedo menda vsi obrtniki. Ta izjava je med vsemi prisotnimi naletela odobrava-ioč smeh in navdušno ploskanje. ^1726) 9. sutnambca 1982 DOLENJ Belt: uspešno polletje Večja proizvodnja, večji izvoz, manjši izmet — Večje zaloge groze, da proti koncu leta ne bo dovolj dela S poslovanjem v prvem poletju so v črnomaljskem Beltu, em 1.050— članskem kolektivu, zelo zadovoljni. Ne samo la je fizični obseg proizvodnje v primerjavi z enakim lanskim »bdobjem za 11 odstotkov več-;i in 4 odstotke nad planom za ;irvo polovico leta, v tem času liso niti enkrat stali zaradi po-nanjkanja potrebnih surovin in ■^produkcijskega materiala, kar je bilo v lanskem letu precejšen jroblem. Zaradi dokaj dobre kvalitete teh materialov je bil tudi izmet precej nanjši kot v lanskem prvem polletju: letos je znašal 6,9 odst., lani j>a več kot 10 odst., medtem ko v koraj povsem avtomatizirani tovariši s sodobno tehnologijo znaša izmet od 4 do 6 odst. iMHMAUSKI DROBIR TAKE IN DRUGAČNE TEŽA-YE — Z več kot potrebno prenovit-*• ijo stavbe črnomaljske osnovne šole v Župančičevi ulici je že tako dovolj težav, saj so morali odgovorni poskrbeti, da v tem času pouk nemoteno poteka, kar že pred tem ni. bilo prav enostavna zadeva, saj Ena šola svoje oziroma sposojene prostore kar na štirih krajih v Črnomlju v Loki, na Župančičevi, centru srednjih šol in dijaškem csomu. Tudi v tej situaciji so stvar t»redili tako, da imata le dva oddelka " ouk popoldne in prav tu so naleteli pri starših na precejšnje nerazumevanje. „DRAGOCENOSTI“ PO KAPLJICAH - Prejšnji teden so imeli v nekaterih črnomaljskih trgovinah •osebni „dragocenosti“: kavo in pralni prašek, ki res poredko prideta : t trgovske police. Seveda teh dveh znikiov ni bilo moč kupiti v neome-f- aih količinah, ampak so jih v trgovinah dajali strankam bolj po ■ ipljicah, nekako tako kot zdravila, avijo, da so s tem blagom najbolj tožene „čiste gospodinje", ki ima-Čas vsako dopoldne obresti vse i govinc. - v. Izvozili so v prvem polletju za 200 milijonov dinarjev izdelkov, od tega za 400.000 dolarjev na konvertibilno tržišče; skupni plan izvoza za prvo polletje so presegli za 8 odst.,- na konvertibilno tržišče za 5 odst., izvoz na konvertibilni trg pa je v tem obdobju za 88 odst. večji kot v enakem lanskem obdobju. Seveda vse le ni bilo tako lepo in rožnato in se je Belt v tem času otepal tudi s težavami, med katerimi sta bili največji nelikvidnost in povečanje zalog. „Naše zaloge so se povečale zaradi večjih zalog avtomobilskih proizvajalcev, za katere Belt dela zavorne bobne, bloke motorjev in še kaj," je povedal direktor Valentin Papež. „Po planu bi imeli dela preveč, sedaj pa kupci odlagajo količine, ki so jih najavili, in tako sedaj kaže, da bomo imeli decembra premalo dela, kajti osvajanje novega proizvoda traja okoli štiri mesece.” A. B. NOVA OPREMA IN MENZA V prvi polovici letošnjega leta so naložbe črnomaljskega Belta znašale dobrih 44 milijonov dinarjev. (XI te vsote so dali polovico za novo opremo, drugo polovico pa za zgradbo, v kateri so nova menza, kopalnice, slačilnice itd. za Livarno. RUDARJI IZ SEMIČA Iz semiškega konca se vsak dan vozi na delo v kanižarski rudnik za en kombi delavcev, kar kaže, da tudi med domačini narašča zanimanje za to težko, a sorazmerno dobro plačano delo. Nasploh si v rudniku želijo, da bi imeli čimveč domačih delavcev, saj so ti bolj zanesljivi in manj podvrženi lluktuaciji. V Kani žarici si prizadevajo, da bi v rudnik vozili še en kombi delavcev iz met liškega konca. NOVA DIREKTORICA Od začetka tega meseca ima črnomaljski Zavod za kulturno prosvetno dejavnost novo direktorico. Nado Blažič, dosedanjo predmetno učiteljico na črnomaljski osnovni šoli in dolgoletno sodelavko tega zavoda. Prejšnja direktorica Kamni-karjeva seje preselila v Ljubljano. ADAPTACIJA ŠOLE Do 1. februarja naj bi bila končana dela pri adaptaciji osnovne šole v Zupančičevi ulici v Črnomlju, ki potekajo v okviru programa krajevnega samoprispevka. Dela pri adaptaciji te močno dotrajane stavbe bodo veljala 25 milijonov dinarjev, izvaja pa jih črnomaljski Gok. Dokler stavba ne bo adaptirana, gostujejo učenci in učitelji v centru srednjih šol, dijaškem domu, posebni šoli in na podružničnih šolah v Gribljah in Adlešičih. UREJANJE OKOLICE TOVARNE — Že nekaj let imajo v Beltu narejene načrte za ureditev okolice te druge največje delovne organizacije v občini. Te dni urejajo cesto do tovarne, ob kateri so zgradili tudi novo vratarnico. Iskanje trajnejše rešitve guba v TGP, tozd Transport se nadaljuje in veča od lanskega leta — Sanacijski program do konca meseca — Povezava ali nov proizvodni program Ne samo, da se metliški TGP, tozd Transport ne more otresti gube, ki ga pesti že od lanskega leta, marveč ta izguba še narašča. \ letošnjem prvem trimesečju je znašala 7,8 milijona dinaijev, po ■ dletju pa 8,8 milijona din. To vprašanje je za metliško občino v. lo resno in težko, zato je prejšnji torek metliški izvršni svet z-sedal v TGP in seja je bila v celoti posvečena težavam v tem C-zdu TGP. Eden od razpravljalcev je težave, i jih tozd Transport povzroča met-,i občini, primerjal s tistimi, ki jih i novomeško pomeni IMV, pri tem 'h poudaril, da je jasno, da bo ■lorala metliška občina vprašanje fGP rešiti sama, brez širše družbene 'omoči. Težave so se v TGP začele, ko je itradi splošnih omejitvenih ukrepov glo pojemala gradbena mrzlica, 1.0zd Transport pa je specializiran SPREHOD PO METLIKI FILMSKI PROGRAM v teh po-; v-nih dneh je bil bolj v znamenju ' ;sjih dni in kislih kumaric, lahko bi ■ • rdi, da sta ga obvladovala seks in > v.silje, ravno tisto, česar se povpre- : n človek v vročih dneh in inore-< ' h nočeh izogiba Nekateri ljubi-ji filma pravijo, daje tudi to bolje t nič, drugi pa (in ti so v večini) maj čakajo, da bodo organizatorji -t začeli izbirati filme, ki potrju->.o, da je film res ena od vej i retnosti, in ne le puhla zabava. ; av dober in pretehtan filmski pro-' im je bil odlika organizatorjev •< rtliških filmskih predstav in upaj-z-o, da bo tako tudi poslej. TRI OMARICE pri bifeju na glav-■ metliški prometni žili so že dalj ■ sa prazne. V eni je pred časom tliški kino-foto klub občasno •'odstavljal delo svojih članov, dru-i ' je namenjena obveščanju o film-h predstavah (na tej so razbili klo^da so menda neznani zlikovci brali fotografije iz nekega spotik-'ega filma), tretja pa je že toliko a prazna, da ljudje sploh ne vedo, mu pripada. prevoznik prav pri nizkih gradnjah. Hkrati so se kopičile težave zaradi strmega večanja cen goriva, gum, rezervnih delov itd. ter drugih omejitvenih ukrepov. Do konca. leta naj bi sc izguba povečala na 13 milijonov dinarjev, vendar računajo, da bi jo lahko pokrili z dohodkom, ki ga naj bi ustvarili na deloviščih v Iraku. Vsekakor pa zanašanje na dohodek iz tujine ne more biti trajna usmeritev in izhod za ta tozd in njegovih okoli 130 zaposlenih. „Nikakor ne smemo za vsako ceno vztrajati pri transportu, ,za katerega očitno prihodnost ni prav obetajoča," je med drugim v svoji razpravi dejal predsednik skupščine občine Gačnik. „Ali je treba takoj dobiti partnerja, ki bi bil pripravljen sprejeti todejav- mmm* * i nost, ali pa se preusmeriti v kakšno drugo, čeprav ne tako akumulativno dejavnost, da bodo imeli ljudje delo." Za iskanje drugega proizvodnega programa so se zavzemali tudi drugi razpravljalci. Eden važnejših dogovorov s tega sestanka je, da do srede tega meseca pripravijo podroben sanacijski program, potem pa se bodo še enkrat sestali na izvršnem svetu in se dogovorili za nadaljnje ukrepe. V prvi vrsti pa je treba ustaviti naraščanje izgube. A. BARTELJ ANALIZA POLLETNEGA POSLOVANJA V sredo, 15. septembra, se bodo na prvi seji po dopustih sešli vsi trije zbori metliške občinske skupščine. Osrednja točka dnevnega reda je analiza poslovanja v občini v prvem polletju. Med drugim bo beseda tekla še o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine za to srednjeročno obdobje. etliški tednik PRVI ŠOLSKI DAN — V prenovljenih prostorih*Izobraževalnega centra Beti v novem šolskem letu nabira učenost in praktično znanje 160 učenk (in sem pa tja kakšen učenec), od tega jih je v prvem letniku usmerjenega izobraževanja 90. Prvi šolski dan so si dijakinje pod vodstvom razrednikov ogledali Metliko in njene znamenitosti. Tile so na poti v Belokranjski muzej. Zdravstvena postaja brez zdravnika Otvoritev zdravstvene postaje v Dragi je bila pred letom dni — Čakajo na dovoljenje republiškega sanitarnega inšpektorja — Voda mora biti zdrava — Drugih ovir ^ža obratovanje ni Zdravstvena postaja v Dragi v kočevski občini bo kmalu „sla-vila” leto dni, odkar so jo odprli. Zanimivo pa je, da v njej še ni ordinacij, oziroma kot pravijo domačini, „v našo zdravstveno postajo še ni stopila zdravnikova noga.” Ljudje se zdaj vozijo ali pa zaradi slabih avtobusnih zvez kar pešačijo SPET POŽAR V KOČEVSKI IVERKI Minulo soboto, 3. septembra, okoli 19. ure je spet gorelo v kočevski iverki, se pravi Liku. Požari v iverkah so povsod —' in ne le v Kočevju - del življenja in dela. Delavci jih vedno pričakujejo, in tudi tokrat so začeli požar gasiti najprej oni, nato še člani domačega industrijskega gasilskega društva. Zelo hitro je prišla na kraj požara in požar dokončno pogasila še ekipa kočevskega gasilskega društva. Tokrat je izbruhnil ogenj v bunkerju za suho iverje. Domnevajo, da ga je povzročila iskra, ki naj bi nastala, ko je stroj prežagal les, v katerem je bil kamen. Požar je uničil trak transporterja, kable za motorje, povzročena je še druga škoda v skupnem znesku okoli 250.000 din. J. P. k zdravniku v Loški potok v ribniški občini ali pa na Hrvaško v Čabar. Pot je dolga 9 do 15 kia Pravijo, da je za zaposlene bolje, da gredo takoj v Loši potok k zdravniku, ker jim čabranski zdravnik po novih predpisih ne sme dajati bolniške, saj je iz druge republike, in morajo torej -če so resno bolni — tako in tako še k zdravniku v Loški potok. Pri vodstvu zdravstvenega doma v Kočevju pa smo zvedeli, da z njihove strani ni nobene ovire, da zdravstvena postaja v Dragi ne bi začela takoj delati. Za vsako novo zdravstveno organizacijo pa mora dati dovoljenje za delo republiški sanitarni inšpektor, ta pa dovoljenja za Drago ne da, ker voda ni v redu. občan vprašuje Prej je treba urediti klorinatorje ph vodovodu. O tem se dogovarjajo s krajevno skupnostjo. Pred tednom dni je bilo spet vse pripravljeno zt pregled vode, je pa studenec usahnil... Želja zdravstvenih delavcev je, da bi zdravstvena postaja v Dragi začela čimprej delati, saj so tudi zdaj z nj° stroški. Potrebno jo je čistiti m vzdrževati, pozimi pa tudi kuriti, ne zamrzne voda v ceveh. V Drago bosta hodila predvidoma zdravnik in medicinska sestra a Loškega potoka. Vprašanje pa je, če medvad odgovarja — Slišal sem, da se bo stik SZDL z občani v Kočevju izboljšal? — Seveda, pobirati bodo začeli članarino, ki je niso že nekaj let. Spet o preoblikovanju V Kočevju potekajo že šest let razprave o KS Razprave o preoblikovanju krajevne skupnosti Kočevje —mesto se bodo te dni nadaljevale. Do konca leta naj bi bil izveden še referendum o tem, koliko KS naj bo v bodoče v mestu, opravili pa naj bi tudi volitve v organe KS. To je glavna misel iz razprave na seji predsedstev krajevnih konferenc SZDL mesta Kočevje, ki je bila 1. septembra. Na njej so imenovali svoje predstavnike v posebni koordinacijski odbor, ki bo vodil delo v zvezi s preoblikovanjem KS Kočevje. Na seji so se tudi dogovorili, da bodo v okviru praznovanj občinskega praznika podelili na posebni svečanosti značke OF medvojnim aktivistom OF z območja mesta. V kratkem bodo zbrali predloge, kdo vse naj bi dobil letošnja bronasta priznanja OF. Evidentirali bodo možne kandidate za organe KS in svet potrošnikov. Sklenili so še, da bodo po dolgem času spet pobirali članarino SZDL in ob tej priložnosti podelili članom tud i nove izkaznice. bo tu stalna medicinska sestra. & bo, pa je želja vodstva zdravstvene# doma, naj bi bila domačinka. J. PRIMC DRORNE IZ KOČEVJA OSTANKI POŽIGOV ŠE STRAŠI', - Kupe ožganih ostankov, kis0 ostali za vrsto nočnih požigov P° mestu, bi morali že odstraniti, saj z? stanovanjskimi stavbami že tako pr*; j manjkuje prostora in ga ponekod n) dovolj niti, da bi si začasno tu shranili drva za zimo. POLHARIJA SE BLIŽA - Poharji so si že ogledali svoje terene. Trdijo, da bo polhov dovolj, ker sta žir in želod dobro obrodila. Pn obhodu pa so tudi že naleteli na nastavljene pasti, čeprav je dovoljen lov šele po 25 septembru. Kaže, da prezgodaj nastavljajo otroci, vendar je tudi nje treba navaditi na red. VARNO V ŠOLO - Pouk se je spet začel. Za varno pot v šolo in domov so v prvih dneh skrbeli tudi pionirji-prometniki. Nesreč ni bilo. STARO IN NOVO - Čeprav je minilo že sedem let, od kar so prišli v obtok novi bankovci, še vedno vsepovsod slišimo „stari” in „novi dinarji. Ponekod (tudi na sestankih) sicer govore le na primer o izgubah v dinarjih oziroma v milijonih dinarjev. Tisti, ki mislijo po novem, so prepričani, da gre za stare milijarde, v resnici pa gre le za nove stotisoče dinaijev. Običajno šele po sestanku zveš, da si si številke zmotno razlagal. In kako naj bo občan pri taki zmedi dober samoupravljalec? KOČEVSKE Za Riko je domači trg pretesen Veliko večino proizvodov izvozijo — Vedno več pozornosti državam tretjega sveta Pripravljajo tudi rezervne programe zase in za sorodne delovne organizacije, ki so v težavah V „Riku” predvidevajo, da bodo letos ustvarili skoraj še enkrat večji celotni prihodek, kot so ga lani, ko je znašal milijardo dinarjev. Rezultati, ki so jih dosegli ob polletju, kažejo, daje ta cilj uresničljiv. V Riku proizvajajo stiskalnice za odpadne surovine, nakladalnike. MEDTEM KO ENI PRIDNO DELAJO, DRUGI RAZBIJAJO — Na fotografiji je oglasna omarica rokometnega in nogometnega kluba Ribnica, ki ima razbiti obe stekli. Takih razbitih omaric in drugih stekel je po Ribnici vedno dovolj. (Foto: Primc) letališko opremo in opremo za vzdrževanje cest. Kar 70 odstotkov proizvodov izvozijo, ker je domači trg premajhen. Dve tretjini izvoza gre še vedno na vzhod. V izvozu pa dosegajo višje cene kot doma. Izvažajo v zahodno Evropo, na Vzhod in v tretji svet. Pripravljajo pase, da ne bi v tretji svet izvažali le gotovih izdelkov, ampak tudi polproizvode, ki bi jih v tamkajšnjih tovarnah sestavljali. Za tako proizvodnjo in izvoz pa potrebujejo vedno več strokovnjakov, in to ne le strojnih tehnikov in inženirjev, kar so v glavnem šolali doslej, pač pa tudi ekonomistov, pravnikov in drugih. Če hočejo izvažati in oskrbeti servise za svoje proizvode v tujini, potrebujejo vedno več ljudi, ki bodo znali tuje jezike, predvsem angleščino. Dogovarjajo se že z osnovno šolo, da bi namesto nemščine uvedli pouk angleščine, in kaže, da bodo dogovori uspešni. Sami pa bodo v bivših prostorih zdravstvenega doma, ki so jili odkupili, ustanovili svoj center za izobraževanje tujih jezikov. V Riku imajo še več zanimivih načrtov za razvoj. Tako pripravljajo program, po katerem bi imeli re- zervo za 20 do 30 novih proizvodov, ki bi jih lahko sami izdelovali ali Pa s pomočjo drugih delovnih organi zacij, ki jih je sedanji gospodarsjd položaj našel nepripravljene in dane* životarijo. Seveda pa želijo s takim1 novimi partnerji čvrsto in dolg0] ročno sodelovanje, ne pa, da bi h1*1 partnerji pripravljeni sodelovati le’ dokler so v težavah, oz. dokler sc izkopljejo iz težav. PRIMC RIBNIŠKI ZOBOTREBCI LJUBLJANČANI BI KUPOVAL1 - Ljubljančani so zelo zanimajo z3 nakup hiš v ribniški občini. Preuredili bi jih v vikende. Vendar praznil' hiš skoraf ni. ČISTA INDUSTRIJA - V ribniški občini ni industrije, ki bi s Z , Ijala zrak in vodo ali kako druga° onesnaževala okolje. Celo iz Ime8.®. vega dimnika ne raznaša po R®h1‘' več saj, ker so zgradili novo top1", no. Tako je Ribnica eno najčistejs občinskih središč v Sloveniji. občan vprašuje ClMVEČ IZ KILOGRAMA MATERIALA — Pred osmimi leti je kilogram izdelka ribniškega „Rika” veljal povprečno 80 din, danes stane 300 din, že v bližnji prihodnosti pa bo stal 600 do 800 din. Ta porast ni rezultat zviševanja cen, ampak lastnega znanja, vloženega v proizvode. Trenutno ta 700-članski kolektiv izobražuje, oz. štipendira na raznih šolah (od poklicnih do fakultet) kar 290 bodočih strokovnih kadrov. Na fotografiji: z dobrim delom do višjega dohodka. (Foto: Primc) S medved č-f - odgovarja - V Riku, ki posluje zelo uspešno, samokritično ugotavljajo, da je na vozilih, ki čakajo na montažo, preveč poškodb >z malomarnosti in tatvin. — Kaj šele bi potem lahko ugotovili v tistih podjetjih, K* poslujejo slabo oz. celo z izgubo. REŠETO 0LENJSKI UST ;v > vi ti i « M f t' -i * H Hi' i 4 -a * Št. 36 (1726) 9. septembra 1982 n ABC POMURKA, GOSTINSKO" PODJETJE SEVNICA razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA 2. SKLADIŠČNEGA DELAVCA za Obrat družbene prehrane Krmelj: 3- POSLOVODJA 4. KUHAR (4 delavce) 5. NATAKAR (5 delavcev) 6- P0M02NA KUHINJSKA DELA (2 delavki) 7. SNAŽILKA Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusno dobo 3 mesece. POGOJI: pod 1. -» višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri (pravna ali ekonomska) — 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih — obvladanje strojepisja — moralna in politična neoporečnost — pozitiven odnos do samoupravljanja Pod 2. — končana osnovna šola in vozniški izpit B ali C kategorije — eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih pod 3. — gostinska poslovodska šola z dvema letoma delovnih izkušenj ali — poklicna gostinska šola s tremi leti delovnih izkušenj pod 4. — poklicna gostinska šola eno oziroma dve leti delovnih izkušenj Pod 5. — poklicna gostinska šola z enim letom delovnih izkušeni ali — pridobljene delovne izkušnje in tri leta delovnih izkušenj pod 6. — končana ali nedokončana osnovna šola Pod 7. ~ končana ali nedokončana osnovna šola — delovne izkušnje zaželjene do šestih mesecev Podroben opis del in nalog je na vpogled v splošnem sektorju. K prijavi je treba priložiti potrebna dokazila. Rok za prijavo je 15 dni, obvestila o izbiri v roku 30 dni po končanem razpisnem roku. 574/36-82 SREDNJA SOLA TEHNIŠKIH USMERITEV NOVO MESTO Ul. Milke ŠOBAR-Nataša komisija za delovna razmerja RAZPISUJE prosta dela in naloge: T čiščenje prostorov (4 delavke) 2. posredovanje telefonskih pogovorov, fotokopiranje in obveščanje (1 delavec) 3. laborant za fiziko (1 delavec) — srednja izobrazba 4- učitelja obrambe in zaščite 5- učitelja praktičnega pouka za elektroniko — inž. elektronike dveh učiteljev matematike — prof. matematike ali dipl. inž. katerekoli smeri 7. učitelja strojnih strokovnih predmetov — dipl. inž. strojništva učitelja kemije — prof. kemije ali dipl. inž. kemije Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s Polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Srednja šola tehniških usmeritev Novo mesto, Ul. Milke Sobar—Nataša (komisija za delovna razmerja). Razpis velja do zasedbe del in nalog. Š73/36—82 6. 2BOR DELAVCEV DELOVNE SKUPNOSTI ^UPNE STROKOVNE SLUŽBE SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI BREŽICE [.^Pisuje na osnovi 49. člena statuta in sklepa zbora e,ovne skupnosti z dne 2. 9. 1982 TaS?STadela,n naloge ajNIKASKUPŠČINE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI ^ nedoločen čas s polnim delovnim časom. I°e9 splošnih, zakonsko določenih pogojev, morajo ^ ndidati izpolnjevati še naslednje: cjJ,ls°ka izobrazba družboslovne smeri in 3 leta ustreznih e|ovnjh izkušenj višješolska izobrazba družboslovne smeri in 5 let ^tteznih delovnih izkušenj sposobnost razvijanja samoupravnih socialističnih od-J\°sov Potvv ^3*i na^ svoie PonlJdbe z dokazili o izpolnjevanju l^9ojev pošljejo kadrovski službi v 8 dneh po objavi. bomo o izbiri obvestili po izvedenem postopku obitve soglasja skupščine občinske zdravstvene skup-o sklenitvi delovnega razmerja. DRUŽBOSLOVNA IN EKONOMSKA SREDNJA SOLA NOVO MESTO objavlja razpis za šolsko leto 1982/83 za vpis v oddelke za izobraževanje ob delu: 1.) 1. letnik VIP za poslovno-finančno dejavnost, smer ekonomski tehnik 2.) 1. letnik VIP za administrativno dejavnost, smer administrator in upravni tehnik 3.)' 3. letnik oddelka za organizirano >samoizobra-ževanje za pridobitev poklica ekonomski tehnik in upravni tehnik 4.) 4. letnik ekonomske šole — redni oddelek in oddelek za organizirano samoizobraževanje Prijavo za vpis, kolkovano s kolekom za 4 din je treba vložiti v tajništvu šole najkasneje do 20. 9. 1982 skupaj s prilogami: — spričevalo 8. razreda osnovne šole — izpisek iz rojstne oz. poročne matične knjige — potrdilo o zaposlitvi — izjavo o plačilu šolnine Sestanek z vpisanimi slušatelji bo v prostorih Družboslovne in ekonomske srednje šole Novo mesto, Ulica talcev 3a, po naslednjem razporedu: — za 1. letnik: 21. 9. 1982 ob 16. uri, — za 3. letnik: 22. 9. 1982 ob 16. uri — za 4. letnik: 22. 9. 1982 ob 17. uri. 572/36-82 USPEŠNA DEKLETA — Novomeški atletski klub je med najboljšimi v državi. Zadnje čase dosegajo uspehe na številnih tekmovanjih tudi dekleta. Na zadnjem republiškem mladinskem prvenstvu sta se poleg Boije Eržen (v sredini), ki je osvojila zlato medaljo v teku na 100 m z ovirami in v skoku v daljino, izkazali tudi Milica Gorenc (prva z leve) in Miljana Molan. Ne le hoja v planine V Metliki ustanovljeno Planinsko društvo — Bogat program delovanja — Veliko zanimanja med občani Pretekli mesec je bilo v Metliki ustanovljeno Planinsko društvo, ki si je pred kratkim zastavilo tudi svoj delovni program. Pri tem je upravni odbor, kije program sestavil, izhajal iz dejstva, da planinsko društvo goji planinsko udejstvovanje kot kulturni pojav, posreduje prirodne lepote, zanimivosti planinskih pre-4elov iz življenja v gorah najširšemu krogu ljudi z vsemi sodobnimi sredstvi propagande in obveščanja, filmi, predavanji, založništvom. Kot uvod v svoje delovanje bodo člani najprej pripravili niz nižinskih pohodov po Beli krajini in sosednji Hrvaški tja do Kleka in spominskega območja Žumbcrak-Goijanci. Med višinskimi pohodi pa bo vsako leto vsaj eden tudi na Triglav. Planinci se bodo vključevali v delo Planinske zveze Slovenije ter se udeleževali njenih akcij: tradicionalnega pohoda na Stol, srečanja na dan planincev in očiščevalne akcije naših gora. Dejavnost članov društva pa ne obsega le hoje v gore, temveč še veliko več. Ker Planinsko društvo de- luje v sklopu SZDL, sc bo vključevalo tudi v SLO in DS ter v praznovanje meseca mladosti, s tem da bo organiziralo pohod ob spomenikih NOB. Člani bodo pomagali tudi pri postavljanju kontrolnih točk in markacij na kurirski transverzali Po poteh partizanske Bele krajine. Planinci bodo redno urejali oglasno desko, septembra izdali prvo številko društvenega biltena, ob koncu leta pa razstavo fotografij, posnetih v hribih. Neprestano bodo skrbeli za nov kader, ki ga bodo pritegnili s predavanji in filmi, ter ga ustrezno usposobili za obhod v hribe. Ko pa j im bodo denarna sredstva dopuščala, bodo priskrbeli tudi skupno opremo, kot so šotori, cepini, prva pomoč in drugi pripomočki. Iz delovnega programa je razvidno, da so metliški planinci, čeprav živijo v nižini - ali prav zaradi tega - vzeli planinarjenje zares, iz česar lahko sklepamo, da se bo ta dejavnost v Metliki pa razmahnila. M. K. Spet na vadbo v Kočevje Športniki zadovoljni s športnimi objekti ter prehrano in bivanjem v hotelu Pugled in Gozdarskem domu Po večletnem 'premoru so nekatera zunanja športna društva spet spoznala, da je športni center v Kočevju en najlepših in najugodnejših za vadbo. Med letošnjimi počitnicami so zato odkrite in pokrite športne površine dobro izkoristili za pripravo na jesenska tekmovanja. Športni center je oddaljen od mesta lc pet minut. Leži tik pod vznožjem Mestnega vrha (1022 m) in ob robu gozda. Podnebje je ugodno za zunanjo vadbo, v primeru slabega vremena pa je dovolj prostora za vadbo v pokritih telovadnicah in bazenu. V drugi polovici avgusta je bilo v Kočevju na treningu 16 košarkaric KK Ježica, ki igrajp v prvi zveznif košarkarski ligi. Konec avgusta in v začetku septembra pa je tu vadilo 15 košarkaric KK Ilirija iz Ljubljane in 18 košarkaric KK Murca iz Osje-ka. Oba ta kluba nastopata v drugi zvezni ligi. Nogometaši športnega društva „Breg” iz pobratene Doline pri Trstu so v Kočevju vadili skoraj ves avgust. 7. njimi so prišli na vadbo v Kočevje še mlajši igralci nogometne ekipe Roianese, ki tui že nekaj let sodelujejo z h(K ,,Breg” iz Doline. Trenerji in igralci iz zamejstva so bili navdušeni nad športnimi objekti, podnebjem, gostoljubjem domačinov in prehrano. Oba kluba iz zamejstva sta zato že sklenila s športnim centrom Kočevje dogovor za vadbo v prihodnjem letu. Kaže tudi, da bo zdaj, ko je športni center dobil potrebne priprave in orodja, v Kočevju še več zanimanja za vadbo. Bojan Arko Berite »Dolenjski list« PRIPRAVLJA JANKO SAJE TEDENSKE TURISTIČNE INFORMACIJE ST. 35/82 Celje — Do 19. septembra bo v Likovnem salonu odprta razstava bronastih malih plastik Lija Vodopivca in olj na platnu Žarka Vrezca. KAMNIK— Turistično društvo Kamnik prireja od 10. do 12. septembra „Dan narodnih noš, razstavo obrti in turizma". Za obiskovalce bo zanimiva prodaja obrtnih izdelkov, sprevod narodnih noš, prikaz starih kmečkih običajev iz Tuhinjske doline in številne zabavne prireditve. LEVEC PRI CELJU - V soboto 11. septembra, bo letalski piknik z akrobatskim letalskim programom, srečelovom, plesom ter možnostjo poletov z letali že od 8. ure dalje. NOVO MESTO - Še do 15. septembra so v Dolenjski galeriji na ogled grafike Vladimirja Lamuta. KRVAVEC — Do preklica vozi žičnica vsak dan od 8. do 18. ure na vsaki dve uri. KEYPROGRAMI LJUBLJANA — Kot smo že pred meseci pbročali, je v Ljubljani na Vegovi 2 Kvarner expres odprl novo turistično poslovalnico. Poleg standardnega programa prodajajo zmogljivosti lastnih hotelov v Opatiji. Pripravljajo pa tudi razna zanimiva potovanja po domovini ter strokovne ekskurzije v tujino. Med domačimi programi velja omeniti ..Križarjenje po Kvarnerju" z lastnima ladjama ..Vladimir Nazor" in ..Osijek". 2-dnevni program obsega prihod z vlakom na Reko, nato pa nadaljevanje poti z eno izmed omenjenih ladij do Malega Lošinja. Gosti bodo nastanjeni v hotelih v naselju ..Sunčana uvala". Poleg otoka Lošinja bodo potniki videli še otoka Silbo in Olib. Odhoda sta 22. in 29. septembra — torej v času, ko je križarjenje izredno prijetno. 3-dnevni program vključuje poleg nočitve v Sunačni uvali tudi obisk in nočitev na otoku Rabu v hotelih Imperial in Istra. Med strokovnimi pgledi velja omeniti obisk knjižnega sejma v Frankfurtu 5. oktobra in razstavo „1000 let muranskega steklarstva" ter bienale v Benetkah dne 16. septembra. Dolenjcem se ni potrebno prijavljati pri Kvarner expresu v Ljubljani. To lahko opravijo pri pooblaščeni agenciji GLOBTOUR v Novem mestu. DAN PLANINCEV NA LISCI SEVNICA — Planinsko društvo Lisca iz Sevnice bo organiziralo 12. septembra pri Tončkovem domu na Lisci ob 10,30 osrednjo proslavo dneva planincev. Sevniški in posavski planinci bodo to srečanje posvetili tudi 80-letnici Jurkove koče, 50-let-nici novega planinskega doma na Lisci in 30-letnici obnovitve sedanjega Tončkovega doma na Lisci. KRAVJI BAL V BOHINJU Bohinj — Turistično društvo Bohinj je pripravilo za 1?. septembra ob 10. uri tradicionalni ..Kravji bal" na prireditvenem prostoru v Ukancu. Obiskovalci si bodo lahko ogledali prihod planšarjev s čredami v dolino, folklorne nastope in druge prireditve. Postregli pa bodo tudi z značilnimi planšarskimi jedmi. Bohinjci vabijo medse obiskovalce že v soboto, saj je dovolj prdstora v hotelih in pri zasebnikih. Bohinjski kot pa nudi obilo možnosti za izlete. SMUČARSKI PROGRAM KOMPAS LJUBLJANA- Ljubljanski Kompas objavlja za konec septembra že smučarski program za sezono 1982/83. Pravijo, da so občutno povečali število ležišč v prenočitvenih objektih v domovini. Pri Kompasu zatrjujejo, da bodo lahko ustregli različnim željam le, če se bodo interesenti pravočasno prijavili. Morda se komu zdi razmišljanje o smučanju ob sedanj) sončni pripeki prezgodaj. Program pa bo kmalu nared. Na uho povedano: „Tudi na Vzhodu in Zahodu bo nekaj" Na možnosti in pogoje pa bo treba počakati na program. Reklame za inozemski program, kot kaže, še nekaj časa ne bo. Zatorej bodo najboljši informator same Kompasove poslovalnice v Ljubljani, Ribnici, Novem mestu ter v drugih krajih. Od oktobra dalje pa še v Litiji (v stavbi Beograjske banke) in Krškem v Mercatorjevem nakupovalnem centru. ZLATARSKA RAZSTAVA V CELJU CELJE - Od 17. do 25. septembra bo v Lapidariju Pokrajinskega muzeja v Celju Zlatarna Celje priredila že 16. zlatarsko razstavo. Prireditelj je povabil k sodelovanju tudi ostale jugoslovanske proizvajalce nakita, samostojne obrtnike zlatarje ter oblikovalce iz domovine in tujine. Razstavni prostor bodo ozaljšali s stvaritvami s področja oblikovanja nakita in plemenitih kovin, izdelki za serijsko in individualno proizvodnjo in umetniško oblikovanimi predmeti. Razstavo, ki bo odprta* vsak dan od 9. do 18. ure, bo spremljalo več zanimivih prireditev. PEŠČENE PLAZE Crne Gore HOTEL MAESTRAL - SV. STEFAN, HOTEL MAESTRAL ODHODI: september: 19. in 26. oktober: 3., 10., 17. in 24. CENA: 7.450 din za osebo za 7-dnevno potovanje V ceno je vključeno: letalski prevoz Ljubljana—Dubrovnik—Ljubljana, letališke takse, avtobusni prevozi, ogledi mest in muzejev, polpenzioni, organizacija in vodstvo potovanja. Podrobna pojasnila dajejo vse poslovalnice Kompasa. Na Dolenjskem sta v Novem mestu in Ribnici, oktobra pa tudi v Krškem in Litiji. tedenske m Četrtek, 9. septembra - Peter Petek, 10. septembra - Dan mornarice Sobota, 11. septembra — Erna Nedelja, 12. septembra - Gvido Ponedeljek, 13. septembra - Janez Torek, 14. septembra - Milan Sreda, 15. septembra - Melita Četrtek, 16. septembra - Ljudmila LUNINE MENE 10. septembra ob 18.19 — zadnji krajec BREŽICE: 10. in 11. 9. italijanski barvni film Krvavi avtostop. 12. in 13. 9. jugoslovanski barvni film Ljubi, ljubi, toda glave ne izgubi. 14. in 15. 9. ameriški barvni film Diamantni rez. ČRNOMELJ: 9. 9. ameriški film Kaskader. Od 10. do 12. 9. ameriški film Lov za izgubljenim zakladom. 12. 9. italijanski film Dobre vesti. 13. in 14. 9. hongkonški film 36. komora Shaolina. 16. 9. nemški film Plod nedolžnosti. KRŠKO: 11. in 12. 9. francoski film Zandar iz San Tropa. 15. 9. italijanski film Jastog za zajtrk. 16. 9. ameriški film Vrtnica. KOSTANJEVICA: 11. 9. ameriški film Nesreča na liniji 401. 12. 9. ameriški film Otok piratov. 15. 9. italijanski film Reka velikega aligatorja. SEVNICA: 10. 9. ameriški film Eden proti vsem. 11. in 12. 9. hongkonški film Človek pajek proti zmajem. 15. in 16. 9. nemški film Španske olive. SLUŽBO DOBI HIŠNI SVET, Zagrebška 14, Novo mesto, išče snažilko. Informacije pri tov. Simoniču, Zagrebška 14, Novo mesto. STANOVANJA TROSOBNO STANOVANJE v Šmartnem pri Litiji zamenjam z enakim ali dvosobnim v Brežicah. Pokličite dopoldne na telefon 61-782. GA, SONJERO ali sobo s kuhinjo (po možnosti opremljeno) v Novem mestu ali Trebnjem nujno išče uslužbenka. Cenjene ponudbe na telefon (061) 347-330.. GARSONJERO v Novem mestu najamem. Ponudbe pod šifro: „REDNI PLAČNIK” ali po telefonu 85-180. SOBO oddam ženski (nekadilki, brez obveznosti) za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista (3913/82). Motorna vozila PRODAM Z 101, 1978. Informacije popoldan, tel. 22-711, (int. 534) ZASTAVO 750, v voznem stanju, prodam. Levičar, Paderšičeva 34, Novo mesto. ZASTAVO 750 L, letnik 1977, prodam. Špelko, Drska 45 a, Novo mesto. FIAT 600 D, letnik 1959, prodam. Telefon (068) 21 702 (do- poldne). , LADO 1200 L, letnik 1978/4, odlično ohranjeno, prodam ali zamenjam za ZASTAVO 750. Hrovatič, Stranska vas 1, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1974, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Ivan Vivodinac, Cerov log 13, Šentjernej. NSU 1200 C prodam. Silvester Po-lenčič, Vrbovce 9, Šentjernej. GOLF Diesel prodam. Badovinac, like Vaštetove 17, Novo mesto, telefon 22-349. YUGO 45, letnik april 1982, prodam. Informacije popoldne: Stritarjeva 1, Novo mesto, telefon 21-406. VOLKSWAGEN 1300, letnik 1971, prodam. Informacije na telefon 24-009. LADO 1500 SL, maj 1980, prodam ali zamenjam za dve leti star R 4 z doplačilom. Telefon 24-648. ŠPORTNO KOLO „ROG” na deset prestav, skoraj nov, prodam. Telefon 23-355. ZASTAVO 101, letnik 1977, po ugodni ceni prodam. Papež, Gor. Gradišče 6, Dol. Toplice. Z 750, letnik 1975, prodam. Telefon 25-073 (vsak dan od 17. do 19. ure). LADO KARAVAN, staro tri leta, prodam za 15 M. Franc Kovač, Segova 58, Novo mesto, telefon 23-974. ZASTAVO 126 P, letnik 1980, prodam. Leopold Zupančič, Dol. Gradišče 10, Šentjernej. LADO 1500 S, april 1982, prodam. Momčilo Pavlovič, Nad mlini 24, Novo mesto, ogled od 15. ure dalje. POD S PRAGOVI, nov, originalni, za Diano 6 prodam za 4.000 din. Telefon (068) 23-344 (popoldne). GOLF JGL, tovarniško nov, prodam. Telefon (068) 85-718, sobota od 17. do 20. ure in nedelja od 9. do 12. ure. MINI 1000, letnik 1971, registriran od 4. 9. 1983, prodam. Telefon 25-201. LADO 1600, letnik 1980, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 21-082. Vse dele ZAPOROŽCA (ZAZ) prodam zelo poceni. Telefon 21-601. LADO KARAVAN, staro eno leto, po ugodni ceni prodam. VESELIČ, gostilna Podzemelj, telefon _ 56-665. ŠKODO 105 L, letnik 1979, ugodno prodam. Marjan Božičnik, Dol. Leskovec 79, Brestanica. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto USTANOVITELJ LISTA: občinsk8 konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško-, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jbže Simčič, Jožica Teppev, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej — Za delovne In družbene organizacije 960 din — Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Dpvizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za'razpise, licitacije Ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1.11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu; 52100-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23-606- Naslov uprave Jenkova 1,p. p. 33 tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg'3, p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom OITC tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične priprave Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. DIANO, letnik 1978, dobro ohranjeno, poceni prodam. Telefon 23-240. VW 1200, 1965, registriran, ugodno prodam. Gotna vas 28 a, Novo mesto, telefon (068) 21-361. TOVORNI AVTOMOBIL (6 t nosilnosti), letnik 1975, za špedicijo, pogodbeno vezan z delom, prodam ali menjam za osebni avtomobil. Telefon 23 826 (dopoldne). ZA 50.000 din prodam karambo-liran (sprednji levi del) R 4 TLS, letnik 1977. Prevoženih ima 55.000 km in je registriran do 16. februarja 1983. Ogled je možen vsak dan od 14. do 18. ure. Jože Škulj, Trstenik 5, Mirna. ZASTAVO 750, letnik 1075 (školjka 1978), MOPED 15 SLC in harmoniko Lubas, novo, originalno avstrijsko (Be, Es, As) in melodijo CFB prodam. Dušan Žbogar, Semič 1. ŠKODO 1000 MB, celo ali po delih prodam. Avbar, Bršljin 14, Novo mesto, telefon 21 -202. ZASTAVO 1300, letnik 1974, voz- . no, neregistrirano, prevoženih 72.000 km, z novimi rezervnimi deli (blatniki, prednja maska, šest gum, leto dni star akomulator) in drugo opremo prodam za 20.000 din. Zvone Jelenc, 68230 Mokronog 21. ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Telefon 24-374. FAP 15-16 prodam. Teleton (068) 21-140. ZAPOROŽCA, letnik 1975, kompletnega ali po delih prodam. Bon, Zagrebška 15, Novo mesto. PONY KOLO prodam. Marjan Hočevar, Kristanova 24/7, Novo mesto, telefon 24-784. ZASTAVO 750, letnik 1971, ugodno prodam. Anton Hrastar, Smo-lerija vas 15, Novo mesto. TOVORNI TRIKOLESNIK ,(api-karo) prodam. Anton Oven, Šent-lovrenc 25, Velika Loka. ZASTAVO _750, 12/1979, prodam. Gačeša, Žabja vas 1, Novo mesto. D 6, letnik 1976, prva registracija decembra, prodam za 4,5 M. Informacije od 6. do 14. ure na telefon (068) 71-244. Ogled možen v petek od 18. do 20. ure ali v soboto in nedeljo v dopoldanskem in popoldanskem času. Gi-zela Ulaga, Gubčeva 8, 68250 Brežice. ZASTAVO COMFORT, skoraj novo, prodam. Telefon 24-712 (popoldne). ZAŠTAVO 101 mediteran, letnik 1981, prodam. Zobarič, Ragov-ska 9, Novo mesto. ZASTAVO 101 L, letnik oktober 1978, rdeče barve, dobro ohranjeno, prodam za 13 M. Telefon 25-393. ZASTAVO 101, letnik 1976, karoserija obnovljena in na novo lakirana, prodam. Telefon 22-441, int. 330, od 6. do 14. ure. MOTOR AVTOMATIC 3 M prodam. Kristan, Ratež 21, Brusnice. |{ Kmetijski stroji ji KOMBANJ Glas Evropa 2,20 m, dober za delo, prodam. Informacije popoldne od 15. ure dalje na tel. (061)554-957. NAKLADALNO PRIKOLICO (30 kp) prodam. Jože Križan, Podzemelj 7, Gradac. KOMBANJ CLAAS s prešo, širina kose 2,30 m, prodam,-Franc Kožar, Pristava ob Krki 15, 68312 Podbočje. KOSILNICO BCS 110 prodam. Mar- pri tin Novak, Cirnik 13, 68233 Mirna. TRAKTOR Ferguson IMT 533 (600 delovnih ur) prodam. Sintič, Oštrc 11, Kostanjevica na Krki. TRAKTOR Zetor 25 in puhalnik Tajfun prodam. Tone Cvelbar, Zameško 19, Šentjernej. ČISTILNICO za čiščenje žita v dobrem stanju prodam. Cena po dogovoru. Milan Krevs, Hrastje 13, Mirna peč. MLATILNICO, dobro ohranjeno, prodam. Alojz Mrak, Stanežiče 63/b, Šentvid (Ljubljana). PRODAM OVNA, plemenskega, prodam Izidor Vovk, Dvor 14. Pevsko ozvočenje MONTABO (200 W) prodam po zelo ugodni ceni. Jože Avguštin, Poljane 15, Dolenjske Toplice. DVE LEŽIŠČI in SESALEC za prah (600 V) prodam za 5.000 din. Telefon 24-821. POGRAD prodam Štefka Bojane, Kristanova 53, Novo mesta Pevsko ozvočenje MONTABO (200 W) in ECHO prodam. Ivan Meleh, Gor. Straža 86, 68351 Straža. NAVADNI HARMONIJ (melodija GCF in hohner CFB) prodam. Hudoklin, Brusnice 32. TERKMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG (4,5 KW) prodam Tel. 25-728 (od 18. ure dalje). TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (2 KW), staro tri leta, prodam Telefon 22-757 (od 15. do 18. ure). ŠPRINGER ŠPANJELF, z rodovnikom, stare dva meseca, prodam. Ulica talcev 11, Novo mesto. Novo mesto. PRODAM zadnji traktorski gumi (10 x 28) za traktor IMT 533 39 ter 5 gumi „tepihov” za hlev. Telefon 85-768. OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK z ločljivim sedežem,’ skoraj nov, prodam. D. Vovk, Valantičevo 17, Novo mesto. Dva jogi posteljna vložka, širine 90 cm, prodam. Žerjal, Koštialova 11, Novo mesto, telefon 21-644. UGODNO PRODAM gumi voz (16 col), prašiča, težkega 100 kg, in ŠKODO, Jetnik 1971 - po delih. Vojko Novak, Črešnjice 58 pri Cerkljah ob Krki. HIDROFOR (90 1), trifazni, prodam. Mirna peč 8. PRODAM zamrzovalno skrinjo, hladilnik, kolo, motorno kolo, kavč, mizo in klop. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. Naslov v upravi lista (3908/82). PRODAM 1000 kg grozdja (šmarnice). Vse informacije dobite pri Smrekarju, Goriška gora 7, Škocjan. PRODAM pet kranjičev in deset AŽ panjev. Čebele so zdrave. Jože Mišmaš, Bodganja vas 14, Žužemberk. VINSKI SOD (800 1) prodam. Naslov v upravi lista (3909/82). PRODAM 1200 kosov strešne opeke Novoteks rdeče barve v Leskovcu pri Krškem. Telefon (061) 832-277, naslov Jože Rutar, Kranjska 4 b, 61240 Kamnik. KAVČ, dva manjša fotelja, mizico, omarico za televizijo in večjo preprogo ugodno prodam. Naslov v upravi lista (3910/82). V Sremiču pri Krškem prodam vinograd, smrekove fosne (5 cm), hrastove fosne (5 cm) in smrekove deske (3 cm), vsakega 1 m3. Naslov v upravi lista (3911/82). OTROŠKI VOZIČEK (globok), malo rabljen, prodam. Informacije na telefon 24 309 Prodam GROZDJE (šmarnico) na trti. Anton Bakšič, Koroška vas 4, Novo mesto. KAD za grozdje (1200 1), dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi lista (3912/82). KRAVO, dobro mlekarico, brejo s četrtim teletom v devetem mesecu, prodam. Jožefa Kovačič, Šentjurje 23, Mirna peč. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, poceni prodam. Informacije na telefon 24 009. JUNCA sive barve, težkega približno 400 kg, prodam. Franc Može, Verdun 14, Stopiče. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG (2,5 KW), novo, prodam. Zagorc, Vrh 2, Šentjernej. PRODAM rabljena tri tridelna zastekljena okna (140 x 120 cm). Koštialova 24, Novo mesto. MLADIČE - špringer španjel, stare tri mesece, z rodovnikom, prodam. Tonček Žnidaršič, Šentjernej, n. h. PLETILNI STROJ Regina, eno-redni, rabljen, prodam. Gotna vas 28 a, Novo mesto, telefon (068) 21-361. 1 m3 suhih smrekovih desk (plohov - 5 cm) prodam, Silvo Šobar, Dobindol 20, Uršna sela. ČOLN Elan 400, dolžine 420 cm, in TOMOS 18, malo rabljen, s komandami prodam. Marjan Čučnik, K Roku 73, Novo mesto. KUPIM HIŠO v krški občini kupim. Naslov v upravi lista (3915/82). ELEKTROVARILNI APARAT kupim. Anton Oven, Šentlovrenc 25, Velika Loka. LESNIKE (jedrca) kupim po 900 din za kg. Rostohar, 4. julija 48, Krško, telefon (068) 71-746. STAREJŠO ENODRUŽINSKO HIŠO v okolici Novega mesta, Dolenjskih Toplic ali Grosupljega kupim Plačan v dinarjih ali devizah. Naslov v upravi lista (39 05 / 82). KASON za FAP, dolžine 5 do 6,20 m, kupim Informacije na telefon 23-219. Majhno staro HIŠICO z vrtom v Radoviči 67, Metlika, prodam Hiša je primerna za ostarele. Marija Kovač, Vače 57, 61252 Vače. GRADBENO PARCELO prodam Ogled vsak dan od 16. do 19. ure na naslov, ki je v upravi - lista (3914/82). NJIVO (70 arov) v bližini Boršta prodam Informacije pri Jožetu Pungerčarju, Bošt 11, Cerklje ob Krki, telefon (064) 45-044. ZEMLJIŠČE (njiva, pašnik, sadovnjak - 150 arov), primerno za vikend in podobno, v Bučerci pri Krškem prodam. Ponudbe na naslov Stjepan Štefanac, Paška 37, Zagreb, telefon (041) 514-795. VINOGRAD z novo zidanico v Semiču prodam Voda in elektrika, dostop z vsakim vozilom Informacije na telefon (068) 25 — 237 po 18. uri. PARCELO z gradbenim dovoljen-jem, primerno tudi za obrtnike, v Sentlovrencu pri Trebnjem prodam Telefon (064) 61-179. ZAZIDLJIVO PARCELO z lokacijsko dokumentacijo v Cegelnici prodam. Naslov v upravi lista (3906/82). RAZNO IŠČEM mlajše upokojenko za varstvo otroka na domu. Majda Jur-kas, Črne 68, 68250 Brežice, telefon 62-530. 66-letna upokojenka želi spoznati upokojenca ali upokojenko za skupno gospodinjstvo. Naslov. v upravi lista (3907/82). ŽAGAM drva. Kličite na telefon 24-752 (od 18. ure dalje). Lado Perme, Kotajjeva 4, Novo mesto. IŠČEM UČITELJA GLASBE, ki bi bil pripravljen poučevati igranje na harmoniko na domu. Plačam dobro. Vesmin Kajtazovič, Kettejev drevored 41, Novo mesto, telefon 23—422. ŽENSKO za manjšo pomoč v gospodinjstvu iščem Informacije na tplefon 25-237 po 18. uri. VDOVEC, upokojen, s svojo hišo in nekaj zemlje, na lepem kraju v bližini Novega mesta, želi spoznati žensko od 55 do 70 let za skupno življenje. Poroka ni izključena. Oglasite se na naslov, ki je v upravi lista (3904/82). DEKLE, ki bi rada nadaljevala šolo, tečaj ali se zaposlila, sprejmem in ji pomagam Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana. LEPE PROSTORE za mimo obrt ali pisarne v centru Novega mesta oddam Informacije na telefon (068) 25-237 po 18. uri. FRANC MATKO, Gabrje 131, Brusnice, prepovedujem RADU GAZVODI iz Brusnic prihajanje v mojo hišo, sicer ga bom sodno preganjal. ANTON DRGANC, Zbure 42, Šmarješke Toplice, opozarjani FRICA LESJAKA iz Zbur, naj si ne lasti pridelkov po mojih njivah in naj mi povrne škodo (najkasneje v 10 dneh), katero je povzročil. V nasprotnem primeru ga bom sodno preganjal. AVSEC ALOJZ, Mali Slatnik 16 prepovedujem vsako vožnjo po moji parceli na Malem Slatniku TURK FRANCU, iz Rateža. Ce z vožnjo ne bo prenehal ga bom sodno preganjal. Ob 80. rojstnem dnevu iskreno čestitamo FRANCU DULARJU iz Prečne in mu želimo še mnog0 zdravih let. Žena, hčerki in sin z družinami, 9 vnukov in 4 pravnuki. Dragemu ALOJZIJU ERJAVCU iz Brezove rebri 7 pri Ajdovcu iskreno čestitajo za 90. rojstni dan žena Justina, hčerka Justi z družino in sorodniki. IffobvestilaI SOBOSLIKARSTVO IN PLESKARSTVO Ivan BOBIČ, Partizanska 21, Novo mesto, telefon 21-115' Cenjene stranke obveščam, da bo delavnica za zaščito avtomobilov redno obratovala od 13. septembra dalje vsak dan od 6. do 15-ure. Se priporočam! SERVIS ZA ŽAGE. V Dobovi pri želežniški postaji na novo obratuje pooblaščen servis za motorne žage „ PARTNER”. Popravljamo tudi druge tipe motornih žag. Priporoča se Ljubomir BUKO VINSKI, Dobova 60 a. 12-, 13-, 14-, 15- in 16-colske gumi vozove, nove, prodam za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego. Delamo tudi vse vrste traktorskih prikolic in osovine za traktorske prikolice. Dostava na dom po dogovoru. Priporoča se STANE BULC, Jurčkova pot 73, Ljubljana - Rakovnik! OSNOVNA ŠOLA inž. Janeza Marentiča PODZEMELJ 68332 GRADAC Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge učitelja razrednega pouka (s polnim delovnim časom za določen čas). Pogoj: dokončana pedagoška akademija, oddelek za razredni pouk. Nastop dela takoj. Prijave pošljite v roku 15 dni po objavi na naslovi Osnovna šola inž. Janeza Marentiča, Podzemelj. 68332 Gradac v Peli krajini. ZAHVALA V 45. letu starosti nas je po kratki in hudi bolezni zapustil naš nenadomestljivi mož, očka, stari očka, sin, brat, tast, stric, nečak in svak ALOJZ NOVINA šofer pri Alpetouiju v Kranju iz Dolenjskih Toplic 25/a Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za darovano cvetje in vence ter spremstvo pokojnega na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi njegovi delovni organizaciji ALPETOUR — tozd tovorni promet Kranj, tov. Francu Petraču za poslovilne besede ob odprtem grobu, Zdravilišču Dolenjske Toplice za pomoč, tov. Tonetu Bučarju za poslovilni govor pred pokojnikovim domom, pevcem in godbi, delovnim kolektivom za podarjene vence in izrečeno sožalje; Krki, tovarni zdravil—tozd INŠTITUT, SGP Pionir Novo mesto, Zavodu za rezerve Silosu iz Straže. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin pokojnemu in pacientoma tov. Zupančiču in tov. Petru Kastelicu, ki sta pokojnemu nudila pomoč v zadnjih dneh življenja. Še enkrat prav vsem iskrena hvala! Neutolažljivi: žena Marija, sin Igor, hčerka Daija z možem Bojanom, vnuček Klemen, Gorazd z ženo Damjano, mama, brat Jože s sinom, brat Bine z družino, sestra Fani z družino, tete in ostalo sorodstvo Dolenjske Toplice, Podturn, K. Kambelovac, Novo mesto, Grosuplje, Domžale, Jarše, Ljubljana, Celje, Laško, Koper 22 DOLENJSKI LIST ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 53. letu starosti zapustil naš ljubljeni mož in atek VANI STUŠEK iz Tržišča Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se župniku za lepo opravljeni cerkveni obred, pevcem, govornikom in gasilcem. Zahvaljujemo, se tudi zdravniškemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice za večletno zdravljenje in lajšanje trpljenja med boleznijo. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala za nesebično pomoč in izrečeno sožalje v bolečih in težkih trenutkih ob izgubi našega moža in atka. Žalujoči: žena Ida, hčerka Andreja in siri Janez ZAHVALA V 45. letu starosti nas je zapustila naša draga mama. stara mama. hčerka, sestra in teta FRANČIŠKA BOŽIČ iz Vel. Podljubna Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju oddelka za intenzivno terapijo splošne bolnišnice v Novem mestu, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, OOS Novomontaže in sodelavcem, mizarstvu 1LAR, OOS LIK Kočevje, ŽTP Novo mesto. Kirurškemu oddelku bolnice, vaščanom in mladini Velikega Podljubna za podarjene vence. Hvala kaplanu za opravljeni obred, pevcem KUD Ruperč vrh za zapete žalostinke in vsem, ki ste nam n« kakršenkoli način pomagali in pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti do preranega groba. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 60. letu starosti nas je za vedno zapustil naštlragi mož, ata, starj ata, brat in stric IVAN HROVATIČ iz Koroške vasi 18 Ob boleči zgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala organizaciji ZZB, govorniku tov. Jožetu Murglju za poslovilne besede doma, družini Primc, sodelavcem 1MV, Elektrotehne, osnovne šole Šentjernej in župniku za opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame, tašče in sestre MARIJE JAKŠA Podreber 3, Semič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tem težkem udarcu stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni IMV—obrat Semič, sosedom za vso pomoč, DU Semič, kaplanu za opravljeni obred, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Alojz z ženo Vido, brat Lojz in ostalo sorodstvo Podreber, Argentina, dne 2. 9. 1982 ZAHVALA Zapustila sta nas draga starša, oče v 83. letu in mama v 88. letu starosti. m JOŽE IN ANA RA JER iz Ždinje vasi Hvala vsem, ki ste pokojna spremili na zadnji poti, jima darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Zahvala velja zdravstvenim delavcem žilnega oddelka Novomeške bolnišnice za lajšanje bolečin očetu in dermatološkega oddelka za vso skrb in nego mami. Iskrena hvala duhovnikom za lepo opravljeni obred. Vsi njuni ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil dragi mož, ati, stari ata, brat, stric in svak VINKO ZAKŠEK iz Krajnih brd pri Blanci Ob težki izgubi sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje. Pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti, nam pa kakorkoli pomagali. Hvala sosedom za nesebično pomoč. Posebno se zahvaljujemo Kovinarski Krško za darovana venca in sodelavcem^ za denarno pomoč. Jutranjki iz Sevnice za venec in pomoč, sodelavcem DSSS ,,Djura alaia - Krško za venec in OŠ Blanca za cvetje. Hvala govorniku za slovo od domače hiše in govorniku ob odprtem grobu, pevcem iz Brestanice ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Tončka, hčerke Marjetka, Tatjana z možem in Slavica, vnukinja Janja, bratje •n sestre ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama CECILIJA SLADIČ iz Dol. Kamene Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam iztekli sožalje, pokojni poklonili cvetje in jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju bolnišnice v Novem mestu, kjer soji lajšali ure v hudi bolezni. Posebna zahvala velja župniku za opravljeni obred, sodelavcem Novoteksa za podarjena venca ter udeležbo na pogrebu, sosedom Planinškovim, Kisovčevim in Redkovim, ki so nam nesebično pomagali v žalostnih trenutkih. Vsi njeni 1 V SPOMIN 14. septembra bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama. babica in prababica ALOJZIJA KURENT iz Kamnja pri Šentrupertu Spomin nanjo bo vedno živ in tudi čas ne izbriše bolečin. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in Prižigate svečke. Vsi njeni V SPOM I N 4. septembra je minilo pet let, odkar je prenehalo biti predobro srce našega moža, očeta in starega očeta STANISLAVA ŠUMEJA iz Veniš pri Leskovcu Težko je življenje brez tebe in praznina v domu, katerega si s tako ljubeznijo gradil. Vsem, ki se ga še spominjate, se zahvaljujemo! Vsi njegovi sM 'HtCmu “ av?usta do *• licj nt)ra so v novomeški porodniš- '*a °dile: Nevenka Pavlič iz Krine- Dr irej5 . ‘-'ruganu, Milena Masnik iz hri|j| j!e8a - Manco, Anica Totter iz ^atiip '.Urško, Nada Gril iz Ru-tlovij v#s* Jasno, Slavica. Mirt iz terier ^ t*°*a Marjano, Ivanka Koč J iz Jablana Majo, Antonija linici,Varjz Dragomlje vasi - Majo, San ^fančič iz Špeharjev l'fo,tj a> Olga Sotošek iz Črnomlja A|p- štorija Berus s Trške gore V,,Sa’ Katica Mirtič iz Učakovcev 'entina, Marija Tutin iz Gabrja Natalijo, Božica Damjanovič iz Dola Danijelo, Silva Vesel z Golc-ka Simona, Zdenka Tekavec iz • Velikega Nerajca Romana, Magdalena Šinkovec iž Dolnjega Mokrega polja - Janjo, Ljudmila Pihler iz Puščave Tejko, Lidija Karin iz Črnomlja - Klemena, Krunoslava Nebesni iz Trebnjega Andrejo. Mihaelu Starič iz Slovenske vasi Darjo, Mihaela Jenžur iz Drnovega Andreja. Krika Bradica iz, Metlike Maijo, Danica Benkovič iz Škaljc-vice Dalibora, Marija Božic iz Velikega Orehka Petra, Anica Kastelic iz Črmošnjic Matevža, Lidija Stipandvič iz Prušnje vasi Matijata, Neža Pavlič iz Šentjerneja Petro, Marija Turk iz Sela pri Zajčjem vrhu deklio i»H]cčk;u (1726) 9. septembra 1982 Jožica Rolih iz Brusnic - dečka, Martina Kodrič iz Brloga - dečka. Jožica Kočnar z Golcka deklico in Vida Župan iz Razdrtega - dečka. Čestitke! tZBRfŽIŠK€,, P0K00NI§NIC€ V času od 27. avgusta do 4. septembra 1982 so v brežiški porodnišnici rodile: Dubravka Sokolovie iz Klokočcvca Kreša, Marjana Du-menčič iz Krškega ' Jejo, Metka Smole iz Kostanja Matejo, Anica Arh iz Strmega rebra Darka, Jasna Mikulčič iz Bregane Marka, Majda Piltaver iz Brežic Roka, Katica Cakanič iz Ježdovca Bisorko, Vida I omše iz Črnca Janeza, Durda Ruklič iz Dubrave - dečka, Anica Šekoranja iz Sevnice - Gorazda in Gregorja, Štefka Komočar iz Mi-halovca Primoža, Brigita Mežič iz Velike vasi deklico, Marija Pan-gerčič iz Krškega dečka, Stanka Macur iz Brestanice Sanjo, Mira Drek iz Krškega Nastjo, Silva Šu-šterič s Senovega Katarino, Marina l abekovič iz Rud Sanjo, Zdenka Zupančič z Malega vrha Padejo, Panika Suflaj iz Otru.ševca Ivano, Jadranka Brlek iz Zaprošiča Kristijana, Antonija Bosina iz Dobove Marka, Milka Soško iz Dobena Saša, lirika Kolman iz Dobove Zdenko. Čestitamo! 1 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO (v ustanavljanju) 68270 KRŠKO objavlja prosta dela in naloge: 1. pomožnega kmetijskega delavca 2. čistilke (15 delavcev) - 3. pomožnega delavca na vzdrževanju (12 delavcev) POGOJI: S pod 1.: — PK delavec — 4 mesece delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece pod 2.: — NK delavec — 2 meseca delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece Pod 3.: PK delavec 1 — 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15- dneh od dneva objave. Odgovore bodo prejeli v 30. dneh po izteku prijavnega roka. 875/36-82 Piti m i I MARJAN j 0 ikitj I 1 I ,,Zame je to eno izmed najdražjih in najbolj častnih priznanj, kar sem jih prejel v življenju,“ je dejal Marjan Jenko, ki je bil letos izbran za častnega občana občine Trebnje. „ Vesel sem tudi, da so se moja prizadevanja uresničila; trebanjska občina je namreč kot izrazito nerazvita stopila ob bok srednje razvitih. Vse to seveda veliko obeta za naprej, saj so zdaj postavljeni temelji, na katerih bodo Trebanjci lažje gradili svojo prihodnost. “ Marjan Jenko je sicer rojen Mirenčan Vendar je živel tam samo do leta 1932, potem pa se je odpravil študirat pravo v Ljubljano, ki ga je končal leta 1937. Nekaj let je bil brezposeln, takoj leta 1941 pa se je vključil v vrste narodnoosvobodilnega gibanja. Najprej je deloval v Ljubljani, potem je šel v partizansko vojsko, kjer je bil polit-delegat pa komisar čete, brigade in celo načelnik obveščevalnega centra pri glavnem štabu. Vodil je prvi agentur-ni center, ki je tedaj obstajal v JLA, katerega tipale so segale vse do Italije in Avstrije. „S pravom se nisem ukvarjal, razen zadnjih osem let, ko sem bil sodnik ustavnega sodišča Slovenije. Zato pa sem bil predsednik republiške komisije za prošnje in pritožbe, predsednik Kluba poslancev, pa župan v občini Ljubljana-Šiška, predsednik mestnega sveta Ljubljana Skratka, nalog in funkcij je bilo dovolj, 'zato se zdaj že prav veselim pokoja, ko bom po štiridesetletnem političnem delu malo izpregel in počel stvari, ki si jih bom izbral sam, “je dejal. Vendar to ne ; bo samo posvečanje lovu - sam pravi, da je bolj nedeljski lovec, ki ljubi sprehode v gozd in branje beletristike pa zgodovinskih in biografskih romanov. Tudi poslej bo bral politične „zadeve“, saj ne bi rad izgubil stika s sodobnim dogajanjem Nikoli namreč ni bil vajen stati ob strani, vedno je rad posegal v politično življenje, pomagal, svetoval Prav njegova pripravljenost za pomoč, za nasvet, je še kako prav prišla tudi tre: banjfki občini, ki se v zgodnjih letih razvoja ni mogla pohvaliti z lastnim izobraženim kadrom Marjan Jenko, ki nikoli ni pozabil svoje rodne krajine, je rad pomagal Najprej kot poslanec o rga niza cijsko-političnega zbora slovenske skupščine, potem kot poslanec republiškega zbora in član drugih organov. V obrazložitvi listine častnega občana piše, da je Marjan Jenko zgled funkcionarja, ki ni izgubil vezi z delovnimi ljudmi in občani, ki so mu takrat zaupali zelo odgovorno poslansko dolžnost. Ni mu bilo žal časa za prihod na sejo občinske skupščine, na zbore volilcev ali na sestanke s preprostimi občani Prav zaradi tega mu Trebanjci priznavajo precejšnje zasluge za dosedanji razvoj trebanjske občine. J. S. Sejem presegel vsa pričakovanja Kar 20.000 ljudi na nedeljskem ribniškem sejmu — Tudi v čast 900-letnice I % i % Letošnji Ribniški semenj, že sedmi po vrsti, je bil še posebno lepo pripravljen, saj praznuje Ribnica tudi 900-ietnico. Obiskalo ga je okoli 20.000 ljudi. Letos je bilo na semnju vsega več kot prejšnja leta. Že v paradi je sodelovalo več krošnjarjev, narodnih noš, godb (tudi iz primorskih mest Piran, Koper in Izola), pevcev in drugih. V glavni, Šeškovi ulici je bilo tudi največ prometa, saj je vsak obiskovalec hotel kaj kupiti ali pa vsaj videti, kako Ribničanje delajo suho robo. Veliko gledalcev so imele tudi ženske pri statvah, ki so tkale iz viter mreže za rešeta. Veliko kupcev in gledalcev so imeli tudi drugi obrtniki, kramarji in ribniška podjetja, ki so svoje izdelke prikazala in prodajala ob Kolodvorski ulici. Ljubitelji umetnosti so imeli veliko videti na razstavah del udeležencev zadnje ribniške kolonije, ki sojo ob 10. uri odprli v domu JLA, pa na stalni razstavi vseh kipov, ki so jih ustvarili udeleženci-kiparji vseh štirih dosedanjih ribniških kolonij in je znotraj obzidja ribniškega gradu, in na razstavi v Petkovi galeriji, kjer je na temo „Ribnica skozi stoletja'* razstavljal svoja dela domači umetnik Drago Košir. Veliko obiskoval-' cev je pritegnila tudi razstava vseh domačih društev, katerih dejavnost je povezana z naravo. Tudi že tradicionalna razstava ročnih del, ki je bila v prostorih delavske univerze, je imela kar veliko obiskovalcev. Ribnica je bila praznično odeta. Povsod so bili mlaji. Največ občudovanja je požel kip akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja, ki ga je izdelal prav za to priložnost (visok je kar okoli 8 m) in stoji v PELI BODO ZA ZLATE KLOPOTCE V Mariboru bo to soboto in nedeljo spet festival slovenskih narečnih popevk. Bolj znan je kot „Popevka vesele jeseni”. Prvi dan se bodo pomerili izvajalci 16 novih popevk; v seznamu nastopajočih nismo zasledili nikogar iz dolenjskih krajev, to pa seveda ne pomeni, da katera od popevk ne bo ubrana v dolenjskem narečju. Drugi festivalski dan bo namenjen reviji najuspešnejših narečnih popevk z vseh dozdanj-šnjih (tokratni je šestnajsti) festivalov. Žlebiču, se pravi pred Ribnico, gledano iz ljubljanske smeri. Zelo dobro je bilo poskrbljeno za hrano in pijačo. No, skoraj smo pozabili: na otvoritvi sejma, katerega pokrovitelj je bila Žveza obrtnih združenj Slovenije, se je zvrstilo pred mikrofonom na častni tribuni več govornikov, kar pa splošnega vzdušja semnja ni motilo. JOŽE PRIMC JUŽNA INAČICA HITRE PROGE Občinska skupščina v Krškem je maja lani sprejela družbeni plan 1981-1985' in s tem tudi južno inačico dolenjske variante hitre proge Ljubljana v Dobova, ki poteka vzporedno s cesto Ljubljana - Zagreb. Savski varianti 2 in 3 sta za Krčane še sprejemljivi, medtem ko inačica 1, ki naj bi potekala prek industrijske cone na levem bregu Save ob jedrski elektrarni, pomeni nesprejemljiv poseg v že obstoječo in predvideno organizacijo v prostoru. „TURISTIČNA“ VESELICA V nedeljo, 12. septembra, prireja veselico Turistično društvo Trebnje. Veselica bo v Dolenji Nemški vasi pri gasilskem domu od 16. ure dalje. Za veselico je pripravljen bogat sre-čolov, nastopal pa bo tudi dramski igralec Dare Ulaga. Izkupiček veselice je namenjen delovanju Turističnega društva Trebnje. V BOHINJU BO SPET KRAVJI BAL SPOMENIK SUHI ROBI - Pri Žlebiču, se pravi pred vhodom v Ribnico iz ljubljanske smeri, so te dni postavili tole osem metrov veliko skulpturo, posvečeno suhi robi in suhorobarjem, ki jo je ustvaril akademski kipar Stane Jarm. (Foto: J. Primc) Ako bo v nedeljo, 12. septembra, lepo vreme, se obiskovalcem bohinjskega kota obeta pravcata paša za oči in še. kaj. Bohinjsko turistično društvo bo v Ukancu spet pripravilo t. i. kravji bal. Videti bo mogoče, kako se planšarji s čredami ob „basengo” vračajo v dolino, domači- fol? klorni skupini bosta prikazali gorenjske narodne plese, bohinjski pevci pa bodo peli domače pesmi. S tem zabave še ne bo konec, za ples bodo skrbeli Trgovci, pri pravih trgovcih pa bo mogoče kupiti prenekatero dobroto za pod zob. npr. žgance,'kislo mleko, klobase s kislim zeljem, dpmačo zaseko, pujska z ražnja, da o žlahtni kapljici ne govorimo. 4 * ; I8S» '"T MOST ZA CEVI - Sredi preteklega tedna je preko Krke v Kandiji zrasel nov most, ki so ga postavili delavci Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto. Pontonski most je služil zato, da so na njem sestavili kanalizacijske cevi, ki jih bodo tako sestavljene spustili v vodo, potapljači Kluba za podvodne aktivnosti pa jih bodo zasidrali v dno. Kot obljubljajo izvajalci, bodo cevi „S“ kanala pričele služiti namenu že spomladi prihodnjega leta. (Foto: J. P.) GOBARSKA „TORTA“ 7 Slavku Burgarju so ostri-garice pravkar bogato obrodile na pripravljeni slamnati kaši. Domače ostrigarice skozi vse leto Marsikateri gobar se zaskrbljeno ozira v nebo in gleda na koledar, kajti bliža se zima, Id bo gobarski sezoni neizprosno naredila konec. Slavko Burgar, ki je vrtnar in sadjar na Srednji kmetijski šoli, pa teh skrbi nima. Tudi ko bo zima najhujša, bo v svoji gobarski koloniji, ki jo je uredil v zapuščenem rastlinjaku nekdanje grmske vrtnarije, pri' delal dovolj svežih gob za zahtevni gurmanski krožnik. Pridelovanje gob vsekakor ru enostavna- stvar, saj so za to potrebni primerni prostori, v katerih je - možno vzdrževati visoko vlažnost in stalno temperaturo, potrebno je seme, slama, znanje in seveda natančnost in potrpežljivost. Če imaš to, potem lahko gojiš gobe skozi vse leto. Slavko Burgar jih je v svojem poskusnem „gobnjaku‘‘ na Grmu doslej pridelal že več deset kilogramov. Gre za gobo ostrigar (pleurotus saca), za katero pridelujejo seme Kemijski inštitut Boris Kidrič. To seme je treba pomešati s poparjeno in narezano pšenično ali rženo slamo, nato pa vse skupaj v polivinilastih vrečkah pustiti, da kali V rastišču, ki naj ima temperaturo, j j med 20 irj 25 stopinjami. P° || štirinajstih'dneh je treba vrečk °lj‘ !| odstraniti in slamo še štirinajsti : | dni zalivati, dokler se ne pojavijo j prve gobe. TONE JAKŠE S konji, ko stroj ne more „Samaraš" Donič z 12 konji znosil7.50Q metrov drv Vse bolj negotova preskrba z gorivi daje spet pravo vrednost drvom. Nevšečno je to,, da mnogo lepih polen leži tam; kamor gozdarji z vse raznovrstnejšimi stroji ne morejo. Pri. sevniških gozdarjih se že od zime sem mudi Anton Dunič z dvanajstimi konji iz Travnika. „Od začetka januarja do sredine avgusta smo tako znosili 7.500 kubikov,” pojasnjuje Anton, .,Da-smo nared ža naslednji dan, je treba vstati vsaj ob štirih. Tudi ponoči niso konji nikdar povsem sami. vedno imamo določe- Steklina je že v ribniški ■ ■ občini Po vaseh Loškega potoka (Srednji in Šegovi vasi, Travniku in Retjah) so 1. septembra „gos-podariie" po zatrjevanju domačinov tri lisice, ki so se sumljivo obnašale in so ogrizle štiri pse. Eno izmed njih so pobili vaščani, drugo so odstrelili lovci, tretja pa je pobegnila. Ribniška veterinarska postaja je poslala obe lisici na preiskavo v Ljubljano in že naslednji dan dobila telefonično, v petek pa. še brzojavno sporočilo, da sta obe lisici okuženi s steklino. V občini se je takoj sestal štab za zatiranje stekline, ki ga vodi dr. Božidar Voljč, in sprejel potrebne zaščitne ukrepe. Pse, ki so jih oklale lisice, jc higiensko-veterinarska služba odstranila. Največje breme pri zatiranju stekline nosijo lovci, ki morajo čimbolj zmanjšati stalež lisic, odstrelili pa bodo tudi druge divje živali, ki se obnašajo neobičajno. Po vaseh obešajo plakate, ki opozarjajo jia steklino, in odredbe, ki govore o nalogah oz. dolžnostih vseh v sedanjem položaju. Strokovnjaki menijo, da jč prišla steklina v ribniško občino iz hrvaške občine Čabar, kamor je prišla iz cerkniške občine. To pomeni, da so okužene lisice že ali pa bodo v kratkem tudi v kočevski občini. J. PRIMC Oživljen strah pred steklino nega .požarnega' kot v vojski,” dodaja. To seveda še niso ' vse skrbi „samarašev”, kot se imenujejo po nosilih, pripasanih na konje. Z lesom otovorjeni stopajo običajno v vrsti, v gosjem redu. Delo poteka ■ seveda po najglobjih gozdnih kotanjah in strmih pobočjih. Običajno živijo „samaraši“ odmaknjeno od ljudi, vsa potrebna dela, tudi pod-kovska, opravljajo sami. Anton je pokazal tudi dele novih samarjev, ki jih iz gabrovega, .bukovega in pretežno jesenovega lesa izdeluje kar sam. ..Predrago je, da bi vse kupovali,” prayi. Že tako je dovolj skrbi s prehrano konj. / LJUBEZEN DO KONJ - Anton Donič je s svojimi konji naza